50
Zgodovinske reči.
Rimska cesta iz Emone v Neviodunum.
Cesto iz Emone v Neviodunum popisuje Antoni-nov potopis tako: Emona XXXIV. r. milj, — Praeto-rium Latobicorum XVI., — Noviodunum. Peutin-gerjeva tabla pa stavi: E m o n a XVIII. r. milj, Aceruone XIV., — ad Protorium XVI., — Crucio XVI. — Novioduni; tabla tedaj dve postaji vmes več šteje, tudi število milj za nekaj množi.
Kje toraj je ta cesta šla? Schonleben je perviugibal na Radeče, in je mislil samo na tovorno pot, ktera je o njegovem času od Višnjegore čez hribe do tistega terga šla, in močno tisto mero pota potrebovala, kakor je v Antoninovem potopisu zaznamovana. V a Iva zor je v tej reči za svojim prednikom pisal, in oba sta pozabila na pot od Višnjogore čez Trebno, dasiravno sta v Zatičini vedila za rimsk kamen, v Trebnem pa za mnogo kamnov, stebrov, grobov in denarjev. (Schonleben Apparat. Carn. ant. str. 321, Valvasor B. V. str. 258. B. XI. str. 586.) Za obema eta pisala spet Linhart io Muhar, pa  nobe-
51
den teh kritičnih mož ni na mapo pogledal, ali bi bila taka pot verjetna. Učeni gosp. Terstenjak se je v 79. listu lanskih „Novica trudil, po etimologiški in mitologiski poti rimsko poatajo v Radečah zaterditi, ker starinskih dokazov še nihče ni prinesel. Kaj pa bi se dalo tukaj še povedati? Toliko se mi zdi, da je zemljopisna lega in starinski zastanek tudi na tehtnico djati.
Obernimo pot ne iz Emone v Neviodun, ampak izNe-vioduna v Emono. Neviodun je stal v sredi sedanje Kerške ravnine; kdor svet poznava, ne vem, da bi za Savo cez Radeče v Ljubljano silil, razun ako se hoče po Savi ali pa po železnici peljati. Zakaj do Radeč se za Savo eicer lahko hodi in vozi; od Radeč pa čez hribe — ker za Savo ni mogoče skozi priti — na Letijo ali Da Višnjo-,goro celo, ni za vozove nikakor pripravna pot. Tega pota pa do zdaj celo" nobene najdene starine ne priporočajo, ne ve za nobene ne Schonleben ne Valvazor, ne tudi Linhart; gosp. Frever, kteri je Krajnsko zlo prehodil, od tistih strani nič ne pripoveduje; v ljubljanski muzej se tudi nobene starine niso bile od ondod poslane. Samo to bi utegnil kdo reči, da je rimska cesta od Radeč naprej čez Savo stopila, in pri Zagorji za reko dalje šla; pri Zagorji so rea poleg železnice nekaj rimskega denarja našli.
Vendar od Kerškega polja nihče ni siljen za Savo proti Ljubljani potovati. Navadoa hoja je po mali cesti čez Mokronog, ali pa celo po veliki cesti na Novomesto, in potem čez Trebno, ali nekaj v stran od tega kraja. Gosp. Terstenjak nam ne bo zameril in mislil, da s tem potom se Latovičani od Save pote*vajo; jez le mislim, da so tudi v sredi Dolenske svoje sela imeli, ker za Savo, in v hribih nad Svibnem in Letijo niso nar boljši kraji. Tudi ni bilo nobenega naroda, kteri bi bil Latovičanom svet kratil, razun Japodov, ki so tostrau Snežnika stanovali; za tiste pa je še dosti zemlje med Kerko in cerkniškim jezerom ostajalo. Kod vendar nam najdene starine sied stare rimske ceste kažejo? *J.    (Konec sledi.)
'•*) Rimsk kamen, pred nektcrimi leti najden, bi potnika kmali cez Kerko v Malenice vlekel; zakaj napisan je: T. EPPIO. T. F. OVIR. LATIN. II. VIRO. IVR. DIC. MVNIC. LATOB. PROČ... ARIS. TRAIAE . . . ADO . . M. PR . . . AER. P. D. D. (glej Mitth. d. hist. Vereins f. Krain str. 1. in kamnoris priložen), kjer se očitno Municipium ali PraetoriumLatobicorum bere (ta kamen je zdaj v ljubljanskem muzeji). Vendar Malenice so preblizo starega Nevioduna, in treba se je drugam oberniti; mož, kteremu je bil tisti spominik postavljen, je bil sicer v latoviškem mestu doma, pa umeri je zunaj doma.     Pis.
54
Zgodovinske reči.
Rimska cesta in Emone v Noviodunum.
(Konec.)
Od kerškega polja proti zahodu se nahajajo stari rimski miljniki pri Raki, sicer brez napisa, pri Ško-ejanu pa z napisom: . . E. M. A V ..I... S PIVS ... VIAS. ET .. O .. CONRVIT ... IVERVNT. Dalje se še dobro poznava stara rimska cesta med Dobravo in Do-broško vasjo blizo Škocjana; pri Sliocjanu se je našel star nerimsk denar, pri K leve v ž i pa star rimsk denar in star zid iz opek. Od ondod blizo Mokronoga so se našli rimski mertvaški lonci, solzne steklenice, in razni denarji, tudi stari rudniki. Blizo Mirne eo zopet stari rimski denarji na dan prišli, in tudi rimsk kameo z napisom: Q. R. P. COH. UII. AQV. GAIANVS ALVMNVS V. S. L. M. (Mitth. d. hist. Vereins f. Kram Jg. 1851 str. 1. 2., tudi Berichte d. krain. Maseums na več mestih).
Cel6 izversten pa je svet pri Trebnem. Ondi je že Valvazor vedil za stare rezane kamne, stebre, grobe avetilnice, denarje, tudi lepo izdelanega kamnitega leva, kar se je vse iz zemlje izkopalo. (Valvasor B. XI. etr. 586 in 587). Poslednji čas so ondi zadeli še mnogo rimskih denarjev, tudi cevi od stare rimske kopeli, zlasti pa rimske kamne z napisi. Med temi kamni ee eden glasi: L O. M. L. IVLEIVS F1RMINVS, tedaj zadeva nar višje božanstvo Jupitra; trije so napisani: I. O. M. ET GEMO LOČI, tedaj nar višjemu bogu Jupitru in varbu kraja; eden spet ima: (I. O. M.) CETERISQVE DIS DEABVSQ. ET G. LOČI, to je višjemu begu in tudi drugim bogovom in boginjam ia varhu kraja; eden I. O. M. ET G. COL. CENT., to je spet višjemu bogu in varhu
družtva euknarjev (ki so debelo blago izdelovali, kakor se po navadi razlaga).
Te kamne so postavili L. VAL. FAVENTINVS, AVR. SECVNDIANVS, BAEB. MARCELLINVS, vojaki delete legije, T. MITRAPVS, izsluženi vojak štirnajste legije, in M. AVR. VALENTINVS, vojak tridesete legije. Po teh kamnih se mora soditi, da je bilo na mesti sedanjega Tre b-nega zadosti veliko mesto, ker se je še celo družtvo ro-kodelcov ondi zbralo, in ker se je toliko za čast bogov in varna mestnega storilo.
Še je en kamen z napisom: INVICTO MITHRAE P. AELIVS RESPECTVS; ta kaže, da se je tuli v tistem mestu božanstvo Mitrovo častilo. (Mitth. d. hist. Ver. Jg.  1851. str. 1. in 74.)
Zdaj vstane prašanje: Ktero mesto je stalo na selišu sedanjega Trebnega? Nekteri so do slej že nekaj ugibali, nekteri vse merno pušali; jez sam sem že v teh listih enkrat pisal, da bi bila utegnila Monecia tukaj stati, in to sem po imenu vode Temenice sodil. Pa s kratko rečem: mnogo rimskih mest na Krajnsko stavimo, ktere niso nikdar tukaj stale. Arrupium, Avendo in Monecia so stale unstran hribov, kteri savsko vodotočje ločijo od jadranskega morja, to je, v Primorji; to se prav lahko epozua iz popisa Augustuve vojske z Japodi. (Appian. de beli. Illyr. — pri Linhartu B. L str. 222J. Antoninov potopis in Peutingerjeva tabla Arrupium in Avendo blizo Senja stavita; Monecia je tedaj nar bližje utegnila v reškem Primorji stati. Tudi Magnaniana ni bila na Krajnskem; po Ptolomejevem zemljopi^u se mora namreč dalje proti izhodu, na Horvaškem, iskati. (Ptolom. 1. II. c. 15.) Ter p o in Metulum ste stale pri Ložu in Metljah. kakor se lahko sprevidi iz imenovanega popisa vojske zoper Japode, in poterdi iz moogo najdenih starin. Ktero mesto se bo tedaj pri Trebnem iskalo, razun Praetorium Latobicorum? ali kam se bo ta stari kraj djal drogam, razun na trebeneki svet? Mera milj shaja na vsako stran, proti Ljubljani in proti Kerškemu, zlasti ako se šteje po Peutingerjevi tabli. Dalje se mora pomniti, da tudi v bližnjici, pri Dober niči se je našlo mnogo rimskih denarjev; da bližje Ljubljane, pri Zatičini ali Žitičini, se je našel rimsk kamen z napisom: C. FAB. TERCIVS ŠIBI ET SVIS, tudi ostanjki rimskega ozidja. Od ondod je cesta utegnila iti čez Peščenjek, kakor še sedanji čas, ali pa se je nižje pri Žalni tje vila; po tem pa ali seješmarji bližala ali pa Igu, kjer se toliko starih spominkov nahaja, in tako je dospela proti Emoni.
Te svoje misli tukaj razodenem: naj bi nekaj preiskali tudi drugi, kteri so bližje teh strani. Gosp. Terstenjak pa. upam, da na tej poti tudi utegoe kaj mitologiškega dobiti; Krakov log pod Škocjanom, Trebno kraj bogočastja od staroslovenske besede treba, kar pomeni daritev in tempelj, Zitiči na od žitja, ako ni bolj prav S tiči na od s t i kanj a („imajo veliko stičino ali velik shod", pravijo v uekterih krajih), ali pa Za tiči na od zatičja.
__________                     Hicinger.