Naročnina mesečno ^gM^ ^mji^ «■■■■» A MMM^^k aHfe. ^ .^tfP^^ ček. >«Aan: LjntH »Um. z« možem- ^^ ^ffT *>L ^ & ^^^^^^ ^fc |jan* ,OWO *tTo m Din - no- JsSSk flf w Jv gm 1 mm Mfe. m ^M « sasjiar ^fe^v m (B m M J m^ /%/ M ss-Jsa inozemstvo 120Din A ^BV ^H ^^ MV M J^V Praga-Dunaj 2«.7<>r Uredniitv. je v ^ JBLmt0 flJHhH^^ JHLhM^ U pr a va: Kopita r- Kopitar jevi »L6/II1 jeva 6. telefon 2993 Telefoni uredništva! daevna slulba 2W» — sočna 2994, »94 ta MM ■ 1 Izhaja vsak dan »Jutra], razen ponedeljka la dneva po praznika Kam z denarjem mladoletnikov Senator dr. Ploj ie stavil v senatu predlog, naj bi se pupilarno varnim hranilnicam vrnila pravica, da se sme pri njih nalagati denar nedolet-nikov. O tem predmetu nam je izvedenec napisal članek, ki ga danes priobčujemo. Dne 24. julija 1934 je izšel nepravdni postop-nik. Obvezno moč je dobil v Sloveniji 4. februarja 1935, razen onega dela, ki govori o amortizaciji listin in § 31 odstavek 2, ki sta dobila obvezno moč že 1. septembra 1934. Vsebinsko ie materija enaka, kakor io je ure-ial avstr. nesporni postopnik in nekateri drugi zakoni, tako n. pr. preklicni red, zakon o amortizaciji listin, zakon o proglasitvi mrtvim itd. Z onim dnem, ko ie nesporni postopnik dobil obvezno moč, so prenehali veljati vsi oni zakoni, uredbe in naredbe o materijah, ki jih ureja novi nesporni postopnik. Popolnoma drugače kakor avstr. nesporni postopnik ureja novi nesporni postopnik vprašanje, kje se sme nalagati denar nedoletnikov. Nesporni postopnik določa v § 160, da se denar nedoletnikov mora nalagati samo pri Drž. hipotekami banki. Od tega načela dela zakon le dve izjemi, in sicer: 1) Če je vrednost gotovine neznatna, sme sodišče prepustiti denar varuhu v upravljanje, in ga varuh torej ni dolžan položiti pri Drž. hipotekami banki. 2) Če je denar že pred nastopom varuštva plo-donoino drugod naložen, n. pr. v delnicah itd. Tudi v tem primeru sme sodišče na predlog varuha določiti, da ostane denar tam, kjer je bil naložen pred nastopom varuštva. Temu nasprotno pa ie avstr. nesporni postopnik določal, da se sme denar nedoletnikov naložiti za nakup nepremičnin, da se sme posoditi privatnikom, če nudiio zakonito varnost na nepremičninah, za nakup drž. zadolžnic in pa drugih javnih zadolžnic, ki so izenačene z drž. zadolžni-cami, da se sme vložiti v hranilnice, ki obstojajo na podlagi iavne odobritve itd. Praksa je bila, da se je denar nedoletnih otrok polagal v lokalnih hranilnicah in da so se z denarjem nedoletnikov kupovala posestva, denar se je tudi posojal privatnikom proti vknjižbi na nepremičnine. Če je denar položen v lokalni hranilnici, je poslovanje mnogo hitrejše, kakor pa bo v bodoče. Hipotekama banka ima sedež le v centralnih mestih in vsled tega bo trpelo precei časa, da se bo denar v primeru potrebe dobil iz banke. Mnogo hitreiše je bilo poslovanje do sedai, ko se je denar nedoletnikov polagal v domačih lokalnih hranilnicah. Ni tudi pravega gospodarskega razloga, ki bi govoril za to, da naj se denar lokalnim hranilnicam, ki so pupilamo vame, odvzame in centralizira v centralnih mestih, kjer ima sedež Drž. hipotekama banka. Do sedaj so sodišča prav rada dovoljevala, da se je denar nedoletnikov porabil za nakup posestev, ki niso bila preobremenjena. Povojna doba je pokazala, da je te vrste naložba denarja nedoletnikov sigurnejša kakor nalaganje v denarnih zavodih. Vrednost avstr. kron ie padla na tako nižino, da dobijo nedoletniki, ki so imeli denar položen v bankah, za težke stotake avstr. kron le malo število dinarjev. Na drugi strani pa so oni nedoletniki, katerih denar se ie položil v posestvo s tem, da so z denarjem nedoletnikov nakupili posestva, vkljub padcu vrednosti denarja, dobro odrezali m so dobro preskrbljeni. Dejstvo, da ob izrednih prilikah vrednost denarja ni konstatna, sili v to, da se denar nedoletnikov uporabi za nakup nepremičnin. Oni nedoletniki, ki imajo mesto gotovine v banki posestvo v naravi, so mnogo sigurnejši za preskrbo, kakor pa tisti, katerih denar je položen v banki. Ni pa varno polagati denar nedoletnikov v razne vrednostne papirje, katerih kurz se stalno menjava. Praksa je pokazala, da so nekateri nedoletni otroci izgubili svoje imetje vsled dejstva, ker se j« njihova gotovina položila v razne vrednostne papirje, ki so po svetovni vojni izgubili pravo vrednost. Slaba stran nespornega postopnika je, da se mora denar nedoletnih otrok polagati izključno v Drž. hipotekamo banko. Potrebna je izprenfc-mba v tem smislu, da se sme denar nedoletnih otrok porabiti za nakup posestev, da se sme posoditi privatnikom, ki nudijo višje obresti kakor banka, če nudijo zadostno varnost z vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah, potrebna ie izpremem-ba, da so tudi lokalni denarni zavodi upravičeni (prejemati denar nedoletnih otrok, ne bi pa bilo priporočljivo, da se sme denar nedoletnih otrok uporabiti za nakup raznih vrednostnih papirjev. _Dr. K. Nov nuncij v Pragi Praga, 6. avgusta. TG. Sv. stolica je imenovala za papeškega nuncija v Pragi dosedanjega svetnika nuncijature msgr. Ritter-ja. Novi nuncij na Češkoslovaškem je rodom iz severne Italijo in je prišel v Prago že pod projsnjim nuncijem Ciriaccijem. Kulturni boj v Nemčiji Sv. stolica odpove konkordat ? Zopet srdit napad dr. Gobbelsa in nove grožnje proti katoliški Cerkvi Praga, 6 avg. SE. »Prager Mittag« poroča iz dobro poučenih virov v Vatikanu, da se tam resno bavijo z mislijo, da odpovejo konkordat, sklenjen z nemško državo. Odpoved naj bi bila razglašena s prvim septembrom. Pri Vatikanu pa si nikakor ne prikrivajo možnosti, da jih bo nemška vlada prehitela in konkordat že prei od svoje strani odpovedala. Iz velikega govora, ki ga je imel na pokrajinskem zborovanju narodno-socialistične stranke v Essenu propagandni minister dr. Gobbels, sledi, da nemška vlada pripravlja udarec v tej smeri. Minister je dejal: V naslednjih lednih boste videli... »Mi poznamo svojo lastno moč, a poznamo tudi moč naših sovražnikov. Naj bodo prepričani, da jih bomo pomandrali v prah, kjerkoli se nam zoperstavljajo. Kakor stojimo mi na stališču pozitivnega krščanstva, tako zahtevamo od krščanskih cerkva, da stojijo na stališču narodnega socializma. Toda pristanka z ustmi ne maramo. Mi hočemo pristanka z dejanji. Če danes v Nemčiji sploh še stojijo cerkve, je to naša zasluga, ker smo boljševizem pohodili. Centrum ga ni hotel, ga ni maral, ker se je čutil ž njim bolj notranje sorodnega, kakor z nami. Mladino politično vzgajati je naša stvar. Jo vzgajati k verskemu življenju, naj bo zadeva cerkve. Mladina je naša in jo nikomur ne odstopimo. Verski tisk jc nepotreben. Kulturnega boja nočemo. A mi vemo, kje sedijo kulturno-bojneži. V naslednjih tednih boste imeli priliko videti, kaj bomo ž njimi naredili. Naš cilj jc ne-omahljiv. Naša sredstva so bogata. Za cerkev ne preostaja ničesar drugega, kakor da se vrne nazaj na svoje prižnice. Ona nai služi Bogu, mi bomo pa služili narodu. Prihodnje tedne bomo to učinkovito tudi nakazali.« Ne vemo, kaj vse nas še čaha Uradni »Cerkveni glasnik« berlinske škofije pa piše, da se je novi berlinski škof ob svojem prihodu v Berlin izjavil: »S sv. apostolom Pavlom moram reči, da ne vem, kaj me vse še čaka.« Glasnik nadaljuje: »Nc more več biti dvoma o tem, da se nahajamo mi kristjani v težkem bofu. Proti naši veri je nastopila vera krvi. Bojni klici, prenapolnjeni s sovraštvom proti naši veri, sc razlegajo po državi. Cilj boja, sredi katerega se nahajamo, je ta, da hočejo krščanstvo iztrebiti it nemškega naroda. Zmagoslavje gre po vrstah proti-kristjanov. Temu nasproti pa pravimo mi, da ie moč cerkve po preganjanjih in po zaslugi krivih ver vedno le narasla.« Kongres Kominterne Komunisti z masko nacionalistov Dimitrov razlaga v velikem govoru novo taktiko komunizma Nova taktika Riga, 6. avgusta b. Včerajšnji dan kongresa Kominterne je bil ves posvečen govoru znanega komunističnega tribuna Bolgara Uimitrova, znanega iz procesa proli požigalcem nemškega parlamenta in ki je v sodni dvorani |H>i>olnoina zlomil pruskega ministrskega predsednika generala Gij-ringa. Dimitrov je postal v očeh komunističnega proletarijata zgled junaka v boju proti fašizmom in Kominterna ga je letos, ko hoče izdati geslo protifašistične borbe po vsem svetu, dvignila kot simbol čednosti popolnega pravovernega komunista. Ko se je Dimitrov pokazal na tribuni, ga je dvorana dolge minute z oglušajočim ploskanjem in vzkliki pozdravila. Godba je intonirala lnter-nacionalo, vsi prisotni so se dvignili s svojih sedežev, reflektorji so metali krvavordeče snope bengalične luči na komunističnega tribuna in nad zborovalci je zavel dih revolucije. „Cilindersocialisti" V svojem dolgem in govorniško izklesanem govoru je Dimitrov najprej obračunal z marksisti v Nemčiji in Avstriji, predvsem z njihovimi šefi, ki jih je imenoval »cilindersocialiste«, »ki so bojazljivo zbežali s pozornice in se ali skrili ali pa se šli klanjat fašističnim trinogom, ko jih je proletarijat potreboval, da bi ga vodili v boj za svobodo«. Ti šefi so krivi, da je tod zavladal fašizem. Mislili so na sebe, ljudske množice jim niso bile mar. »Bili so slabši od kapitalističnih šefov,« je dejal Dimitrov, »ker ti so odkriti nasprotniki delovnih mas, med tem ko so se ti šefi socialne demokracije izkazali za niotle, ki pometajo čez dva praga.« V nadaljnem svojem govoru je Dimitrov razlagal »nova načela lil. internacionalen. Kominterna ga je hotela počastiti s tem, da mu je poverila nalogo, da kongresu obrazloži najbolj intimne misli proletarskega diktatorja Staljina. ..Nacionalistični nihilizem" Z velikim zanosom se je dvignil Dimitrov proti »nacionalističnemu nihilizinu«, proti »tuberkuloznemu internacionalizmu nekaterih komunističnih agitatorjev, ki zanikajo narodno osobine in čez bitne vrednote narodne hiti pogrinjajo svoj bledi internacionalizem. Prva naloga vsakega komunističnega delavca je, da spoštuje nacionalno zavest, ki je globoko ukoreninjena v liudskih množicah. Samega sebe postavlja za zgled, kako je on znal na procesu v Leipzigu braniti narodno čast Bolgarov. Rdeča fronta na delu »Neumno je tudi,< je dejal, »če revolucionarni voditelji danes izrabljajo svoje moči, da bi i/, fašističnega članstva iztrgali tega ali onega, ka"jti 'o je mrtvo delo. Komunisti morajo iti bolj na široko. Treba je kopati jarek med voditelji fašizma in mod ljudskimi množicami. Čim globlji bo prepad med njimi, tem boljši. Nekega dne sc boilo znašli »fiihrerji« osamljeni s svojimi gesli na drugi strani prepada, na tej strani pa bodo nejevoljne revolucionarne mase razočaranega ljudstva, ki bo zahtevalo obračun s fašističnimi zapeljivci. Ljudske mase pa jo treba spraviti v eno samo fronto in je za to neobhodno potrebno, da komunisti prenehajo z napadanjem zmernejših socialistov in protifašistično buržoazije, ker jo treba ljudstvo združiti v borbi proti fašizmu Francija je dala zgled. Tam se zbirajo vse demokratične stroje v enotno proti-fišistično fronto. Tudi komunisti so obljubili svojo pomoč vladi, ki bo izvršila program enotne fronte. Ko je Dimitrov končal, so ga po obredniku proletarske Kominterne rudeče tovarišice obsule z Od Abesinije do Podonavja rdečimi cvetlicami, nad njegovo glavo je z-avihrala v svetlobnih reflektorjih rdeča zastava med tem ko je dvorana stoje prepevala zopet internacio-nalo, katere zvoke so radioj>ostuje prenašale po vsej sovjetski Kusiji. Iz Dimitrovega govora, ki je brez dvoma naj-merodajnejši izraz politike Kominterne, posneuia-nio, da si je mednarodni komunizem izbral leto* sledečo taktiko. Oblekel se bo v demokratično obleko in bo šel fašizem pobijat v njegovo lastno hišo s tem, da bo tudi nacionalizem, ljubezen t to narodne biti , do maternega jezika in do rodne kulture poveličeval v isti meri, čo ne še bolj kot fašizmi. Nadalje hoče Dimitrov, da bodi propaganda otipljiva, razumljiva za ljudske množice in ne abstraktna in meglena, kot je bila dozdaj in slednjič, da morajo komunisti dati čimvečje koncesije zmernim strankam, samo da jih dobijo pod streho skupne fronte. Sovjeti popravljajo katedralo Moskva, 6. avgusta c. Komisarijat za prosveto je izdal danes odlok, da se mora takoj začeti z obnovo in s popravili znane katedrale sv. Sofije v Kijevu. To najstarejše ukrajinsko svetišče l>o popolnoma prenovljeno in izročeno svojim prvotnim namenom. Popravljen bo tudi znani mozaik, ki jo eden nailenših na svetu. Jeseni odstop dr. Schuschnigga Le vojaška zveza med Italijo in Avstrijo - Heimivehr se krepi Dunaj, 6. avgusta. SE. Vodno bolj govorijo na Dunaju, da bo v pozni jeseni prišlo do važnih sprememb v avstrijski vladi. — Verjetno je, da bo kancler Schusehnigg od-, stopil iz zasebnih razlogov in da postane 1 njegov naslednik sedanji dež. glavar Nižje Avstrijske dr. Glcissner, ki je tudi preprečil, da se Schuschniggova vlada v svoji habs-burgovski akciji ni prenevarno zaletela. V novi vladi hi heimvvehrovci prišli šc do nekaj ministrskih sedežev in se tako vodilno uveljavili. Mogoče pa bi celo bilo, cla bodo poskusili, da zavzamejo tudi kanclersko mesto in s tem zavladajo v Avstriji samostojno. Zanimivo jc, kar pripovedujejo tukaj o novih pogajanjih za podonavski pakt. Italijanska in francoska vlada sta zanikali vest, da bi bil te dni izročen vsem podonavskim državam nov načrt o podonavskem paktu. Zanikanje velja toliko, kolikor velja. Res je, da se vršijo intenzivna pogajanja med Francijo, Italijo in podonavskim državami Poulični pokoiji v Franciji V Parizu Pariz, 6. avgusta. AA. Včeraj so nameravalo organijacije patrijot. mladine prirediti manifestacijsko zborovanje na trgu de la Nation. Poleg nacionalistov pa so se na trgu zbrale tudi večje skupine komunistov, ki so skušale preprečiti pričetek zborovanja. Prišlo je do krvavega spopada in je bilo 12 oseb ranjenih. Policija je takoj energično intervenirala in razpršila demonstrante. — Aretiranih je bilo okrog 100 ljudi. V Toulonu Pariz, 6. avgusta. AA. Med tem ko so demonstracije delavstva atlantskih pomor-sko-tehničnih zavodov v Brestu poteklo mirno in brez rosnih incidentov, so se ulične demonstracije delavcev, ki so nameščeni v v Toulonu, izrodile v poulične spopade med manifestanti in policijo. Delavci so se proti prepovedim zbrali pred borzo dela in razvili rdečo zastavo, ki so jo nato nosili v sprevodu. Razbili so okna nekih velikih toulonskih kavarn. Proti policiji so oddali več re vol verskih strelov. Zato jo morala policija seči po orožju in v volikim spopadu jc bilo 13 osob težje ranjenih. Demonstranti so sc branili ,s kamenjem, palicami in bokserjem. Pri preiskavi so varnostni organi ugotovili, da so delavci, ki jih jc bilo okrog 2.000. spočetka disciplinirano demonstrirali proti znižanju plač, da pa so se jim pozneje pridružili neki sumljivi elementi, ki so jih podžigali k izgredom. Demonstranti so napadli tudi pisarno neke zavarovalnico. Napadenih je bilo tudi več pomorskih ('ustnikov. Škoda, ki je nastala zaradi teh demonstracij, znaša okrog 500.000 frankov. in da je v zadnjem osnutku podonavskega pakta, ki ga ima v rokah tukajšnje zunanje ministrstvo, žc izpadla točka o obvezni medsebojne pomoči, ki je bila še pred 2 mesecema poglavitna zahteva Italije. Podonavski pakt bi danes dejansko nc naložil podpisnikom nobenih dolžnosti vojaškega značaja. S tem jo Italija, ki jo sedaj abesinski problem l*>lj zaposluje kot Podonavje, prodala vodstvo v Podonavju zopet Franciji, odnosno Mali zvezi, ki ravno je bila najbolj nasprotna voj. obveznostim medsebojne pomoči, ki je sedaj, kot rečeno, iz osnutka pakt« že izginila. V zvezi s tem so se razširile tudi vesti, da je sedaj Italija predlagala, da v pomanjkanju vojaških paktov za zaščito Avstrije v okviru podonavskega pakta sklene sama vojaško zvezo z Avstrijo. Tudi ta vest je bila zanikana, a vendar stoji, da ima dunajska vlada tozadeven predlog tudi na svoji mizi. Italije in Francije habsburško vprašanje ■ ' v'-f "va Pariz. 6. avgusta c. Zelo veliko zanimanja je zbudila vest, da sta se baron Aloisi kol zastopnik italijanskega zunanjega ministra in pa francoski ministrski predsednik in zunanji minister Laval sporazumela v vprašanju llabsburžjinov. Ta sporazum pa je hil sklenjen v tem smislu, da bosta Italija in Francija ponovno zagotovili državam Mnle zveze, da ju upostavitev llabsburžanov v Avstriji prav nič ne zanima. Na t.i način je sedaj vprašanje llabsburžanov odstavljeno z dnevnega reda. in sicer tako. da lahko piinnlnoma pomiri razumljivo nasprotje Vojni minister v Tivatu Tivat. U. avg. lil. Davi ob 7 je dospel v T i vat vojni minister armijski general Peter Živkovič, in sicer iz Dubrovnika s torpedovko št. 6 v spremstvu torpedovke št. 1. V vojaškem pristanišču so ga sprejeli in pozdravili poveljnik Boke Kolorske Vojislnv Petrovič, poveljnik arzenala Marjaševič in drugi. V Tivtu je minister g. 2ivkovič izvršil inšpekcijo pomorskega arzenala. Dunajska vremenska napoved: pretežno jasno iu toplo vreme, na severovzhodu menjajoča oblačnost. Stran 2 >SLUVuue i. avgusta lwdo. Poljska armada na gdanski meji Težka preizkušata poljsko-nemškega prijateljstva Varaavu. ti. uvgimta b. Carinska vojna mod Gdanokim in Poljsko je izzvala v vseli političnih in gospodarskih krogih zelo mučen vtis, ki se je {Hivečal v tem, da so se pokazali nekateri znaki, po katerih bi se moglo sklepati, da v Gdunskem mislijo na priključitev k Nemčiji, /a Poljsko hI bil lezel; udarec. V trm slučaju gre namreč za poljski koridor, ki pride v nevarnost. Res je, da bi imel" Poljska še vedno svoj i/hod nn Odinjo. tod« to pristanišče ni sposobno, da sprejme ves poljski utoz. Sigurno je. da bi del uvoza moral preko (klanskega, s čimer bi prišel pod nemško kontrolo. V poljski zunanji politiki se pričakujejo spremenili*'. Kol prvi znali hi bil ta, da odide sedanji zunanji minsler, ki se je le preveč obvezal nasproti Nemčiji. Abesinski spor Trenutni pokAij je sledeči, (»danski seaat je proti predpisom versajskega miru odprl carinsko inejo za vse nemške proizvode. ' Ker se poljska vlada boji, da ne bi nemški proizvodi skozi teritorij gdanske države priJHi v Poljsko, je danes zaprla vso mejo proti (idanskemu. tako. da je vsak blagovni promet med (idanskim in Poljsko onemogočen. Nadalje jc poljska vlada koncentrirala več polkov v Kiirtimh blizu Hriinja in močno okrepila tudi posadko v Tezrvii. ki je kakih 20 kin oddaljen od gdanske meje. Iz lega izhaja, da se spor, ki je bil prvotno gospodarskega značaja, spreminja v zelo nevaren političen spor, na katerem je intore-sirana vsa Evropa, posebno ker se v njega vmešava Nemčija. Zopet dve diviziji mobilizirani It i m. ti. avgusta c. Zvečer so izšle posebne izdajo vseh listov. Objavilo so vest o novi mobilizaciji dveh rednih divizij in več brigad fašistične milice. Vsega skupaj gre 60.000 mož, ki so poklicani pod orožje. Milanski -Corriere dela Sera objavlja čez celo stran napis, da je dane« nujna potreba, da ostane Italija pripravljena na vse. Italija mora zapofeto delo v Abesinijl končati in /a zmeraj zavarovati svoj naravni položaj v Afriki. Prostovoljci za Abesinijo Addls-Abeba, ti. avg. AA. Ministrstvo za zunanje zadeve prejema dan na dan nekaj sto prijav prostovoljcev iz vseh krajev sveta. Dosedaj je bilo sprejotih 5.000 prostovoljcev iz Amerike, Azije in Evrope. Mod njimi je skoraj 2.000 oficirjev. Turistični sporazum z Avstrijo Belgrad. H. avg. in. Kakor smo že poročali, je bil med našo državo in Avstrijo dosežen turistični sporazum. Glavne določbe tega sporazuma je .Slo venec že objavil v nedeljski številki. Danes objavljamo podrobnejše določbe tega sporazuma. S leni sporazumom se je avstrijska zvezna vlada obvezala, da l>o ukinila za potovanje v .Iu- : goslavijo potrdila o plačanem davku, ki jih je uvedla na podlagi reciprocitelo. Vse prošnje za izdajanje potnih listov za odhod v našo državo bodo avstrijske oblasti najhitreje reševale. Na drugi strani pa bo jugoslovanska vlada izmenjavala do sedaj veljavne predpise za potovanje v Avstrijo v toliko, da bo sedanje potne vrednosti od 3000 ; Din povišala na 800 šilingov za osebo. To pa na | Ia način, da se bo ta povečani iznos lahko na- , bavljal po dosedanjih pogojih ter svobodno nosil v Avstrijo. To določilo se pa ne bo nanašalo na ] prost izvoz 3000 Din v denarju. Nadalje bo jugoslovanska vlada odobrila potnikom, ki bodo poto vali s posebnimi vlaki in v skupinah, v katerih bo moralo bili najmanj po 'JO oseb, pod vodstvom Publika . in to po določenem redu. Potovanju v Avstrijo s kupnini potnim listom pa ne bo treba prilagali potrdila o plačanem davku. (Slede posebnih vlakov in potovanj v skupinah, ki se bodo 1 v najkrajšem času organizirala, kako smo poročali. bo prometno ministrstvo najhitreje uredilo. , Avstrijska narodna banka bo dovolila na prošnjo v upravičenih slučajih nabavitev plačilnih sred- j slev /.a potovanje v Jugoslavijo ter njih izvoz tudi I preko dosedanjega maksimuma, ki ca določajo ! avstrijski dovozni predpisi. Naše finančno niinistr- | sivo pa bo istotako dovoljevalo, in to v upraviče- : nih slučajih, izvoz plačilnih sredstev za potovanje j v Avstrijo islotaku preko iznosa, ki smo ga ouie- j nili uvodoma. Revolucija na Kreti Pariz. ti. avgusta. A A. Agencija llnva-poroča po informacijah iz Aten, da so bili v Kaiuliji na Kreti stavku.joči delavci obkoljeni v centru mesta. Oddelki redne vojske so jih •/. ultimatom pozvali, naj se vdajo. Hranili pa so se še celili 14 ur. Med tem > izdana zadevna uredba, s katero misli kr. vlada končnoveljavno tešili navedeno vprašanje, bodo vprašane zn svet udi vse gosprrlnrske zadružne organizacijo, kmet-ke ustanove, v kolikor obstojajo. Za ureditev lega priganja bo vlada delo pospeševala. Uredba z me 2. februarja t. I. o spremembah in dopolnitvah iiedbe o zaščiti kmeta dne 3. avgusta lanskega •ta določa v 1. členu, da se plačila in izvršbe po I. 3 in 4 uredbe v zaščiti kmetov o 417,591.875.16 Din ali 72.47% skupne vsote, predvidene v proračunu za Ia mesec. Prišteti je še treba 8,090.072.54 Din neizplačanih računov. 98.52 % 041 vsote 496.582.547.70 je šlo zu osebne izdatke, ostalo za materijalne. Dohodki so v mescu aprilu t. 1. znašali 407,071.854.80 Din ali 81.06% (Ki predvidene vsote 576,190.195 Din. Ako primerjamo efektivno izvršene izdatke v mesecu aprilu v znesku 417,591.875.16 Din z vsoto dejanskih dohodkov v znesku 167.07l.854.5tl Din, dobimo razliko 19.479.979.4ti Din. To bi moral biti prebitek dohodkov nad izdatki. V resnici pa so državne gospodarske ustanove zadržale vsolo ■17,504.480.46 Din ter je niso plačale glavni državni blagajni. Na koncu meseca aprila jo ostalo neizplačanih računov v znesku 8,990.472.54 Din. Kratek pregled razdobja od 1. aprila 1934 do 30. aprila 1985, lo je za 13 mesecev podaljšanega proračunskega leta, nam daje to-le sliko: V času teh 13 mesecev je državna blagajna Izdala 6.316,415.218.56 Din. to se pravi 91.35% od proračun,jene vsote 6.914.354.1140 Din. Nn koncu Iu proračunske dobe je ostalo neizplačanih obvez za 254,138.582.22 Din, to se pravi, da jo bilo stvarno potrošenih 6.570,558.800.78 Din. Za osebne Izdatke je šlo 100.65% proračunjene vsote. Ti izdatki so se povišali radi pokojnin. Dohodki so znašali v teh 13 mesecih 6.705,178^8.24 Din. to je 90.97% od proračunjene vsote 6.914.354.340 Din. Ce |iri-merjamo vsoto dejansko izvršenih izdatkov za 13 mesecev tega računskega lela z vsolo dejanskih dohodkov, ugotovimo prebitek 388,763.769.68 Din, toda za Ia čas je ostalo neizplačanih računov za 251,138.582.22 Din. to se pravi, (In so dejanski izdatki znnšnli 6.570,553.800.78 Din in ne samo 6.810,615.218.56 Din, Od skupne vsote dejanskih dohodkov 0.705,178.988.24 Din je Mlo glavni državni blagajni izročenih 440,950.041.92 Din manj. Med Ia neizrečeni denar spadajo ncizročeni prebitki državnih podjetij v znesku 281,282.448.55 Din. vozarinekn taksa ministrstva prometa 150,709.748 Din in oslale takse prometnega ministrstva v znesku 14,897.848.37 Din. Predsednik vlade v Kranju Kranj, 6. avgusta. Sem je danes prispel v družbi nemškega poslanika ministrski predsednik in zunanji minister rlr. Milan Stojadinovič. Ogledal si je hotel ^Jelen- , zlasti lovsko sobo. Njega ureditev inu je zelo ugajala. Zvečer je s svojo družbo v hotelu večerjal. Belgrad. 6. avg. m. Prihod predsednika vlade dr. Stojadinoviča z Bleda se pričakuje v četrtek. Demokrati in zemljoradniki Belgrad. 6. avg. ni. Naše vesti, da so vso verzije o spojitvi bivše demokratske iu zeinljoradni-ske stranke prezgodnje, sedaj potrjuje tudi Narod . organ bivše demokratske stranke, ki v svojem poročilu o političnem položaju navaja sledeče: | Tesno sodelovanje demokratske in zemljorad- j niške stranke se razvija povsod normalno s težnjo od raznih strani, da bi se la zajednica v katerikoli I obliki in bodisi pod katerimkoli imenom ojačila ter zadohila določen program taktičnega značaja. Govorniki na raznih shodih in konferencah jo na- t zivajo kmetsko demokracijo, a vse to so za sedaj le osebne in lokalne inicijativc. Vodstvo obeh skupin. čeprav je imelo pogosto skupne seje. ni raz- . pravljaio o vprašanju spojitve obeh strank, čeprav se lo v nekem delu časopisja objavlja kot gotova i stvar. Gg. Davidovič in .lovanovič prepuščala to vprašanje narodu. I)a del demokratov ne misli na združitev bivše demokratske iu zeniljoradiiiško stranke, najbolj potrjuje dejstvo, da je šef demokratske strank1 l.juhn Davidovič izdal navodila nekaterim svojim j najožjim sodelavcem za izdelavo novega programa ; bivše demokratske stranke. To nalogo je Davidovič poveril kakim petim osebam, ki bodo svoj elaborat predložile glavnemu odboru bivše demokratske stranka. Sestavljanje novega proračuna | Belgrad. 6. avg. tu. Kei jo finančni minister ' dr. Dušan Letiva že izdal navodila za sestavo pro- ; ' računskih predlogov za leto 1.936-37, o čemer smo i : že poročali v nedeljskem Slovencu , so vsi ' centralni urin!i pričeli zbirati gradivo za sestavo j j novega jirornčunskegu predloga, ki ga morajo vsa ; miuihtrsi.va kakoi ludi banske u|>rave. in ostala ! . samoupravna telesa predložiti finančnemu mini-j slrslvu najkasneje do 1. seplmnbra 1935. Na podlagi teli predlogov poslanih finančnemu minislr- ! Mvu od strani posameznih ministrstev, bo prori; čunski odtlčlek pričel sestavljali dčflnltlven pro- j računski predlog za lelo 1930-37. Z ozirom na i težko gospodarsko stanje, ki vlada tudi v naši j državi kakor v ostalih, finančno ministrstvo, ka- j kor smo že omenili, v svojih navodilih zahteva. ! da se morajo vse pozicije v novem predlogu zui- i znti. Borza Dne 6. avgusta 1935. Denar Dolur čvrstejši, lira neizpremenjena, holand-ski goldinar in marka sta popustila. V zasebnem kliringu je šiling nazadoval v Ljubljani na 8.60 do 8.70, v Zagrebu 8.52—8.57, v Belgradu 8.58 hI., funt v Zagrebu 233.16-234.76. v Belgradu 233.20 (lo 234.80, pezeta v Zagrebu 555—565, v Belgradu 595 bi. Ljubljana. Amsterdam 2951.01—2965.61. Berlin 1751.33—1705.21, Bruselj 734.18-739.24, Curih 1424.22—1431.29, London 215.05—217.11. Nivvyork 1311.81 -4348.13, Pariz 288.25—289.09, Praga 180.76 do 181.86, Trst 356.35—359.44. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 160.181 Din. ( urili. Belgrad 7, Pariz 20.2375, London 15.15, Nevvvork 305.375, Bruselj 51.625, Milan 25.0675, Madrid 41.95, Amsterdam 207, Berlin 123.15, Dunaj 58,50, Stockholm 78.1(1. Oslo 76.1(1. Kopenhagen 67.65. Praga 12.70. Varšava 57.85. Atene 2.915, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.675, Bue-nos A i res 0.8175. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 79—82, agrarji 45.50 den., vojna -koda promp. 366- 369 (369). begi. obv. 63.50, 8% Blerovo pos. 77—79, 7% Blerovo pos. 69—69.50, 7% pos. Drž. hip. banke 75 den. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 70—82, agrarji 15.50 den.. vojna škoda promp. 366—378, 8.. 9., 10. 389 bi., begi. obv. 63—03.50. 8% Blerovo pos. 77.50—78. 7% Blerovo pos. 68.75—69.50, 7?,', pos. Drž. hip. banke 75 76. — Delnice: Priv. agr. banka 228—229, Sladk. Osijek 105—120, Trboveljska 90—100, Isis 50 lil. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos "<) den., agrarji 46—16.50, vojna škoda promp. 36' 368.50 (308), begi. oliv. 65-65.50 (65.50). 8% Blerovo p is. 76.50—78, 1% Blerovo pos. 09.50—70 (69.75), 7% pos. Drž. hip. banke 7-5 den. (75.25), 7% stab. pos. 80 bi — Delnice: Narodna banka 5900 bi., Priv. agr. banka 229—230 (228.50, 229.50). Žitni trg Novi Sad. Vse je neizpremenjeno. Promet srednji. Snmhor. Koruza bč. in srem. 79—80. bč„ srem. za avg. 80—81: otrobi bč. 80—82, fižol bč. 110 do 130. Ostalo neizpremenjeno. Promet 48 vagonov. Budimpešta. Tendenca čvrsta, promet srednji. Pšenica: okl. 15.05—74, zaklj. 15.65—67; rž: okt. 18.86—14.11, zaklj. 13.92—95; koruza: avg. 14.42 do 14.75, zaklj. 14.70—75, sept. 14.82—34, zaklj. 14.33—35, maj 14.25—50, zaklj. 14.46—48. Chiougn. Pšenica: maj 95.875, sept. 92.25, dec. 91; koruza maj 62.875, sept. 77.625, doc. 01.375. \Vinnipcg. Pšenica: maj 83.50, julij 85. Živina 1 Ptujski sejmi. Letni Ožbaldov kramarski sejem v ponedeljek 5. I. 111. je bil, kakor vsako leto, prav dobro založen. Občinstva je bilo, kakor običajno ob takih prilikah, zelo mnogo. Kupčija .jo bila kljub gospodarski krizi razmeroma dobra. Tatvin in drugih stičnih prestopkov tokrat ni bilo, kar je poostreno nn-ivorstvo policijo in orožništva preprečilo. — Zivii i sojeni, ki se jc vršil istočasno na mestnem sejmišču, pa je bil izredno dobro založen, kupčija pa je bila srednja. Prignali so 1234 glav živine, številu, ki so že od leta 1923. ni doseglo. Od prignane, živine so prodali lo 251 komadov. Cene za kg žive leže so bile naslednje: Krave 1—2 Din, voli 2.50- 3.50 Din. biki 2—3 Din, telice 2.80—3.50 Din. Kakor se vidi. so ccne goveje živine znatno padle, in to kljub temu, dn je bila prignana živina večinoma prvovrstna. Krivda padcu cen jc, ker na sejmu ni bilo kupcev iz inozemstva in daljših krajev tuzemsiva, tako da so imeli mesarji ugodno konjunkturo. — Cen); konjem so ostale prejšnje, in sicer so se prodajali za klanje od 300—800 Din, za pleme pa od 800 do 3000 Din komad. V splošnem je bil na sejmišču izredno živahen promet kakor le redkokdaj. Sladkor za čebelarje Belgrad. 6. agusta AA. Finančni minister je . izdal sklep, da se čebelarski zadrugam in čebelarjem. ki so člani zadrug, izjemno že v začetku av-: gusta t. I. lahko izda dovoljenje za nabavo slad-! korja brez plačila državne trošarine za prehrano čebel, in sicer v količini največ po pet kg sladkorja za vsak panj. N apodlngi tega sklepa finančnega ministra se sme nabava sladkorja brez pla-I čila državne trošarine dovoljevali pumo iz državnih | tovarn sladkorja ua tlelju in Čukarici. Šahovski turnir Stanje oli 21: A. Ni kol ič danes ni igral. Prein-lalk zgubil proti Cubrovšku, Savič Branko bo verjetno izgubil proti Jonkeju, ker ima figuro manj, Šiška ie v lejii igri premagal (irenčnrskega, Vidmar Milan lili. bo najbrž dobil proti Hrenu, Prek j zmagal Careva. B. Berič in Savič Kadniir še igrata. I Vidmar Ciril in Herbatin sta reitiizirala, SiUošcU i je premagal Likula, Matvejev iu šorli še igrata, Sorfi ima kmeta manj. Longer in ftubarlč renus. Bel grajske vesli Belgrad. li. avg. ni. IntendanUka akademija bo lelos sprejela v nižjo šoto 50 gojencev. Za spre-j jem v lo šolo lahko prosijo dijaki, ki so končali I 6., 7. ali 8. razred gimnazije, ozir. realke. Vse jiri-jave morajo biti v inieiidanlski akademiji nujkas-i neje do 15. avgusta t. I. Itelgrad. 0. avg. m. Naš novo imenovani po-. »lauik v Parizu dr. 1'urič lio prihodnje dni od|>o-toval na svoje novo službeno ineslo. Belgrad. 5. avgusta AA. 15. avgusta stopi v veljavo mednarodna tarifa za neposredni prevoz potnikov in prtljage in ekspresnega blaga med postajami jugoslovanskih in liolgarskili državnih že-! leznic. Belgrad. fi. avgusta Zn predsednika Privilegirane agrarne hauke za prihodnjo dobo treh lel je imenovan dr. Bogdan Markovič, dosedanji |ired-sodnik Privilegirane agrarne banke. Zn vladnega J komisarja pri Privilegirani agrarni banki pa Miloš j Srelenovjč. pomočnik kmetijskega ministra v p. Belgrad. 5. avgusta, m. Minister za telesno 1 vzgojo naroda g. Mirko Kotnnenovič, ki se je v ■ svojih zasebnih zadevah mudil v Parizu, se jo j snoči vrnil v Belgrad. Danes jc zopet prevzel posle v svojem resoru Karlovčani v Ljubljani Skoraj I r*i leta je minilo odkar so športni stiki med Ljubljano in Karlovccm skoraj popolnoma zaspali. Nikako medsebojne tekme, nikakega pregovarjanja. Sedaj pa se je spremenilo! Tik pred državnim prvenstvom je stopila plavalna sekcija Ilirije v dogovore s Karlovaškim športnim udru-Ženjem, Ui potuje na državno prvenstvo v Maribor, v svrho juniorskega dvomalcha. Karlovae je izredno ugodne jiogoje Ilirije sprejel iu tekma se vrši danes zvečer ob 20.30 v kopališču SK Ilirije. Malo poročil dobivamo iz Karlovca o plavalnem športu, le tistega, ki se resnično zanima za plavanje, doleti včasih sreča, da v hrvatskih časo pisili naleti nu poročila o plavalnih tekmah. Vsled tega vas moramo malo seznaniti z jutrišnjim nasprotnikom Ilirije. KSU jo eden od najmočnejših plavalnih klubov zagrebške plavalne podzvoze, opetovano si je že priboril porlzvezno prvenstvo pred svojim domaČim rivaloni Gradjanskim in zagrebškimi klubi. Tudi lotns jo pred kratkim postal podzvezni prvak iu s leni dokazal, da je v zagrebški podzvozi razred zase. Nn opetovanih tekmovanjih s snšnčko Viktorijo jo dokazal, da morajo tudi klubi kol je Viktorija, večni predendent za prvaka države, računati- z njim. Njegova glavna moč so juniorji in zlasti v prsnih disciplinah ter juniorke, posebno Hrobatova na 100 ni prosto (čas 1:20). Ilirija postavi svojo najboljšo juniorsko gardo. Je to njena zadnja preizkušnja pred državnim prvenstvom, na katerega odpotuje naslednji dan ; zjutraj. Upamo, da nas bodo že danes presenetili •/, zmago nad Karlovemu in nam dali upanje, na ; čim boljši uspeh v Mariboru. Naši ptavači v Parizu l'ari/.. 0. avg. AA. >Excol»ior> je objavil včeraj daljši članek o zmagi jugoslovanskih plavalcev I v Parizu mul francosko reprezentanco. Lisi pravi, I da pariški športni krogi niso pričakovali takega I Iranc. poraza. Pokazalo se je, da so jugoslovanski ■ športniki dejansko boljši in da so zares zaslužili zmago. Jugoslovanski plavalni spori se. je zelo naglo razvil, [.nni so Jugoslovani prvič nastopili v Magdeburgu, lotos so se že prerinili med prvo evropske plavalce. Uredniku lista jc dal znani francoski plavalec Du ICne izjavo, v kateri pravi med drugim: .lugo-slovani so bili stalno boljši kakor mi. Nič ni po Drobne vesti Madrid. 5. avgusta AA. Preteklo noč so kontu-! nisi i hoteli priredili poulične demonstracijo. Policija je pa lakoj intervenirala in aretirala 50 komunistov. London. 5. avgusta AA. Sunday Dispach poroča, da so angleške oblasti odkrile zelo živahno trgovino z dekleli med kontinentom in Anglijo. Notranji minister sir John Simon je odredil zelo sirokopotezno preiskavo. Tokio, 5. avgusta. A A. Iz Karuizave poročajo, da je pričel vulkan Samn znova bruhati. Na vulkan se je vzpenjalo 13 turistov, za katerimi sedaj ni nobenega sledu. treluio. ila bi sc sedaj opravičevali ali mod seboj obtoževali. Tu sc jc strogo uveljavil športni zakon, da zmagajo vedno boljši. Tekma v wn ter polu jo pok užalil, da so Jugoslovani precizni in da se znajdejo v vsakem položaju. Kljub temu ni mogoče reči. ila jo bila nas« ekipa slaba. Naši plavalci sc se tokrat borili z izrednim članom. Intransigeank, ki je dal svojemu poročilu naslov: Jugoslovanski plavalci Iriumflrnjo nad francoskimi, pa pravi med drugim: Jugoslovanski! ekipa zavzema dobro mesti, med vaterpolskimi evropskimi moštvi. Rezultat. s katerim je zmagala, kaže njeno veliko sposobnost. ker so plavalci Tonrcoigna. ki v glavnem sestavljajo .francosko Tsedrfcavno moštvo pravi -cijalisti v vvaterpolu. nriarno plavalno prvenstvo v Mariboru. Letošnjo skakalno prvenstvo bo prineslo senzacijo, ki jo dosedaj šo nismo imeli priliko videli. V tekmi s stolpa bodo pomorili svojo moči mod seboj štirje bivši državni prvaki in sicer Kordellč, Slrnad in Ziherl od Ilirije in Grilc od karlovškogn fi|>ortiiega udruženja. Ti skakači eo res mojstri v svoji široki in bo zato borba za prvo mesto med njimi ostrn iu kar jo za gledalca glavno, lepa za pogled. Prognozo naprej napravili za In točko jo izredno ležkn. Če ne nemogoče. Verjetno je, da bo poslal prvak Ziherl. ki je trenutno naš najboljši skakač, vendar presenečenja niso izključena. Težko stališče bodo imeli tudi sodniki, ki bodo morali ocenjevati lepo izvedene skoke in dodeliti najboljšemu skakaču zmago. 'MK Hcrnics. motosekcija poroča, da se vrši seja sekcijskega odbora v četrtek dne 8. I. ni. ob 20 v restavraciji Keršič, Celovška ccsla. Radio ..................... Programi Radio Liubliana t Sreda. 7. avgusta: 12.00 Zvoki iz Amerike (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Cas, obvestila — 13.15 Šramel kvartet igra na ploščah — 14.00 Vreme, spored, borza — 18.00 Eksotične cvetke. Radijski orkester in plošče — 18.50 Pogovor s poslušalci — 19.10 čas. vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nacionalna ura — 20.00 Iz cerkve spev ubran doni.,. — 21.00 Komorna glasba: (!£. Trost Karel (flavta), R. Kolzian (oboa), dr, Svara (klavir) — 22.00 Čas. vreme, poročila, spored — 22.10 Po naSih livadah, igra radijski orkester — Konec ob 23. Drugi programi i Zagreb: 20.00 Koncertni večer, prenos iz Ljubljane — 21.30 Koncert na plošče. — Belgrad: 13.15 Narodne pesmi, poje Vlade Popovič — 20.00 Prenos iz Ljubljane — 21.30 Vokalni koncert Krste Iviča, člana beliiraj.sk« opere — 20.00 plesna glasba, jazz — 23.30 klavir. — Praga: 21.10 Mozartov festival, filharmonični orkester (Solnograd). -- Varšava: 18.00 Vesel prenos iz Lvova — 21.00 , simfonični orkester. — Poste Pari3ien: 21.00 Ko-| morna glasba. — Milan: 20.40 -Granceola«, opera | v treh dejanjih, delo Lualdija. — Dunaj: 21 10 ve- i čer Mozartove glasbe, prenos iz Sotno^r.-d.i _ j 22.55 plesna glasba. — Budimpešta: |* 15 jazz-I orkester — 19.40 Bartok llonka na klavir. Lepa proslava 40 letnice mature Dne 5. t. m. so nekdanji abituri jonti ljubljanske gimnazije praznovali štirideBetletnieo avoje maturo. Za svojo proslavo so si izbrali ljubki škofjeloški kraj. Od kolodvoru so zjutraj hiteli po lepi gozdni poti k cerkvi v Crngrobu. Ubrano zvonjo-nja vseh erngrobsklh zvonov jih jc že od daleč pozdravljalo, pred cerkvijo pa je bilo mnogo ljudstva. zakaj med jubilanti je bil visok cerkven dostojanstvenik, g. dr. Ivan Tomažič, škof mariborski. Starološki dekan in kanonik g. M. Mrnk je vse pripravil, da njegova podružna cerkev dostojno pozdravi škofa in njegove tovariše; mobiliziral je tudi svoj cerkveni pevski zbor, ki je z lepim petjem poveličeval sijaj cerkvenega opravila. Preden je g. škof začel s sv. mašo, ki |o je služil ob asistenci g. kanonika Mraka in bogoslovni ,1. Pokorna za dušni pokoj umrlih tovarišev in profesorjev, se jo z oltarnih stopnic obrnil proti občinstvu ler ogovoril svoje tovariše s tako toplimi, prijateljskimi in v srce segajočlmi besedami, da je ustvaril izredno svečano in navdušeno razpoloženje za ves dan. — Sredi mnše je s kora zndonol mogočni bariton jubilanta Žima Završana, ki je zapel soli Bone DeuS« in Ave Marin , prav tako kakor je pred tO leti pel pri šolskih mašah. — Po cerkvenem opravilu so jubilanti odšli v Aj-inanov grad k tovarišu jubilantu g. dr. .lernoju Demšarju, prhnariju iz'Ljubljane, ki jim je skupno s svojo ljubeznivo soprogo in dražestnimi hčerkami gostoljubno postregel s prigrizkom in dobro hladno pijačo. - Odtod so se odpeljali v Žkofjo Loko, kjer jc bil pri >Cenetu pripravljen »brni. Seveda so bile v najvesclcjše.m razpoloženju izgovorjene mnogo zdravice, lovariš Završun je zajiol znano pesem o svatbi v Kani Galilejski ter vsakemu Jubilantu posebej ponve! 11 neka) kitic. Smotra: je jiokazala, da je od 75 malurantov živih še IH. Proslave so sc udeležili; 1. A rti Luka. profesor na škofijski gimnaziji v št. Vidli nad Ljubljano; 2. Dr. Brecelj Anion, zdravnik v Ljubljani; ii. Iludan Lambert, poslajenačolnlk v pok.-, 4. dr. Jernej Demšar, zdravnik v Ljubljani; 5. dr. Josip Demšar, profesor v pok.; 6. Jerič MojzlJ, župnik v Prcloki ob Kolpi; 7. Korllnlk Anion, ravnatelj Marijanlšča v Ljubljani; S. Logar lllnko, upravitelj bolnišnice; 9. dr. Mayer Krnesl, načelnik baii-ske upravo; 10. Mihelič Gvidon, starešina okraj, sodišča v Slov. Konjicah; It. dr. Naehllgall Hajko, vseučiliški profesor; 12. 1'engov pran, profesor na škofijski gimnaziji v št. Vidu nad Ljubljano; 13. Petrič Janko, Župnik pri Sv. Petru v Ljubljani; 14. dr. Skaborne Krnu, načelnik pokrajinske ujira-ve v p.; 15. Smreknr Janez, vseučiliški kvestor v pok.; 10. Stotin Knrlo, svetnik železniške direkcije; 17. dr. Tičnr Josip, zdravnik v Ljubljani; 1Š. dr. Tomažič Ivan, lnvantinski škof v Mariboru; 10. Vodnik Hinko, gimn. profesor v Ptuju; 20. dr. Vončina Pran, načelnik Iranske upravo; 21. Ivan Završnn, maglstratnl ravnatelj v pok.; 22. Zemlja Pran, svetnik železniške direkcije v polt.; 23. Zust Jakob, župnik v Cerkljah pri Krškem; 24. pu jo bil posebno priljubljeni lovariš iz tujino, čigar imena ne navedemo, dn no bi imel ondi neprilik, Preden so se jubilanti z večernimi vlaki vrnili v Ljubljano, jih je škof dr. Tomažič povabil, naj 45 letnico mature praznujejo pri njem v Mariboru, kar je bilo z navdušenjem sprejeto. b Pri zaprfiu, motnjah v prebavi vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne FRANZ IOSEF grenčšce. Registrirano od Min. soc. pol. In nar. zdr. S. tir. I5.485 od 25. v. 1035. Gorenjski tabor v Komendi Zh letošnji tabor v Komendi, ki bo 11. avgusta, vlada veliko zanimanje. Ta dan so bo zbralo v Koniondi tudi Icjio število na: rodnih noš. Opozarjamo narodno nože, nuj bodo zbrano na zbirališču d« tričotrt nn S, kjer se uvrsto v sprevod. Geslo zn nedeljo jo: Vso narodno nOše v Komendo. Ono, ki žele. kosilo, prosimo, naj takoj po dopianici javijo pripravljalnemu odboru Komenda. Obljubila nam je, da nas obišče noKebna sku: pitna Ljubl^ančanov-Moščunov, katerim nnj sc pridružijo številni drugi, žužkov avlo odhaja izpred protestantov«ke corkvo ob pol 13, vrača ho jki zvečer ob pol II. Drugi avto vozi na propri Kamnik—Ljubjjumi iz Tavčarjevo uli«' iu odhaja ob tričotrt ua 12. Obetamo v Mostah, odkoder je do Komende po lopi senčni poti čeri ure. PriglaSajo se številni pevnki zbori, tako Smlednik, Vodico, Izlake, Novlje itd. Druge še vabimo v prijateljsko družbo. Ponavljamo spored: V soboto III. avg;.: na vseh vidnih mestih kresovi.v— V nedeljo It. avgusta: ob 5 budnicn domžalsko godbe; ob S sprejem škofu in gostov, pozdrav predsednika občine, odhod vseh društev k službi božji; ob fl na prostem škofova maša z ljudskim petjem, govor prezv. škofa, blagoslovitev spomeniki padlim vojakom; v opoldanskem odmoru koncert domžalske godbo nn vrtu g.Mejaču; ob 2 jiete litaiiijo nn prostem, blagoslovitev evharističnega svetilnika; otvoritev narodu, tabora pod vodstvom prede, občine, g. Janeza Šlroina, govorita dr. Miha Krek, dr. Murko Natlačen; ob pol I po taboru prijateljski sestanek vseh udeležencev na vrtu restavracije g. Mejačn pri pogrnjenih mizah h priznano komonsko postrežbo, srečolov z bogatimi dobitki, potjo pevskih zborov, domžalska godba. Fantovski tabor na Brinjevi gori Slov. Konjice, li. avgusta. Prihodnjo nedeljo, dne 11. avgusla se bodo zbrali fantje pod okriljem KKA pri Materi božji na Brinjevi gori, da v žaru svete lloslije in pod zaščito Marije manifestirajo vero, upanje in ljubezen do svojih najvišjih svetinj. Spored tabora je ta-le: Ob pol 10 procesija z Najsvetejšim od Sv. Neže k Materi božji ua Brinjevi gori. Pridiga in pontifikalna sveta maša. Zborovanje na prostem. Prenese se Najsvetejše iz cerkve, pete litanije, zahvalna |iesem in blagoslov. Razen pri sv. maši ljudsko petje (evliaristične in Marijine, pesmi). Pri zborovanju govorila c. urednik Jože, Košiček in g. akademik Ludvik Gorenjak. Sledijo pozdravi faniov iz posameznih župnij. Vrši sc živahna agitacija in vlada veliko zanimanje za tabor. Komur je količkaj mogoče, naj se ia dan potrudi na Brinjevo goro. Požar v Rosalnicah Krtllka, 5. avgusta Danes ob pol Ireli je žalostno zatulila metliška sirena, nad Rosalnicanii pa se je vil mogočen oblak dima, izgledalo jo kakor, da gore cele Rosalnicc, kar bi se bržčas zgodilo, da ni nebo naklonilo vetrovna tišino in oblačnost. Drug srečen slučaj, da ni požar zajel cele vasi. je bil la, da so metliški gasilci pred par dnevi z inolorko napolnili vaško lužo lako, da so imeli gasilci ravno pred Lonču-ričevo hišo, kjer je izbruhnil požar, dovolj vode za gašenje .Metliški in rosalniški gasilci so v teku 3 četrt ure lokaiizirali požar na Lončnričevo hišo, ki je pogorelo do tal. Edino kravico, ki jo ima Lončarič, so dobri sosedi rešili, oleli so tudi nekaj posteljnine, vse drugo pa je poslalo žrtev plamenov. ★ — Brezposelni delavec, oče 7 otrok v starosti od 8 do t ki I letu. ki mu je prod kratkim umrlo žnnu, prosi dobra srca podporo v denarju ali obleki. Pojasni In daje. uprava >Slo-venca<'. — Enoletni Irgovski lečaj v Ljubljani, Kongresni Irg 2, II nadstropje (Trgovski učni zavod), je dosegel v preteklih Iclili pri svojih učenoili najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšimi programom. ki ga izvajajo samo prvovrstne titooi. — ■ Otoni se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, ienogralski in drugi spccijelni tečaji. Zavod daje uslmeno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo! Koledar Sreda, 7. avgusta: Kajetan sjinznavalec; Donat, mučenec. — Prvi krajec oh 14.23. — Horschel napoveduje spremenljivo vrome. Osebne vesli — 25letnico mašništva je obhajal Vincene Kaz-goršek župnik v Črni pri Prevaljail. Dobremu duhovniku iu nadvse pribljubljenemu župniku želimo, da ga Bog obrani zdravega in »rečnega še do zlatega in bisernega jubileja! — Srebrno poroko sta praznovala v nedeljo 4. avgustu v kapelici nn zabreški planini nad Žirovnico zakonca Babnlk iz Ljubljane. Poročni obred z govorom iu sv. mašo je i/, iKiBobne prijaznosti opravil trnovski župnik in pisatelj g. Finžgar, stregel mit pa je njiju sin bogoslovoc in vnet delavce na karntitlvnem polju. Med službo božjo pn je vneto prepeval cerkveni jievski zbor iz llrez-nie.e, ki .ie prihitel na prijazno planino z drugimi člani Prosvetnega društvu. Srebrno poročoncema na mnogo letu! Poročil sc je na Brezjah g. France Preželj. uradnik OUZD, z gdč. Mlnko Benkovif, uradnico OUZD. Obilo sreče in blagoslova. Ostale vesli — Lepe vsote dolguje industrija OUZD. Mnogi obrati, zlasti industrijska podjetja dolgujejo OUZD v Ljubljani ogromno tisočake, ker ne plačujejo redno predpisanih zakonitih prispevkov za soci-ialno zavarovanje delavcev. Pojavilo se je že vprašanje. da bi bilo treba brezvestnim podjetjem uveljaviti kazensko sankcije, kajti njih manipulacije z delnvskinii prispevki meje žo na zločinske poneverbe. Podjetja tedensko odtrgujejo delavcu zavarovalne prispevke, a jih ne nakazujejo OUZD. V Ljubljani je neko večje podjetje, ki bi zaslužilo. da bi se ga javno žigosalo. Od avgusla lani do konca maja letos je dolično podjetje dolžno OUZIl 205.205.75 Din na neplačanih prispevkih. OUZD se je sedaj vknjižil na vse nepremičnine podjetja. — Tudi letos ho romanje k Mariji Lurški v Rajhenburg in celodnevni izlet v Zagreb. Podrobna pojasnila pošlje brezplačno uprava lista »Po božjem svetu«, Ljubliana. Šentpeterska vojašnica. — V osmrtnici go. Ane Dobrin je bilo v soboto po neljubi pomoli natisnjeno napačno Ime tretje gospe sestre in se mora pravilno glasiti Nika Medica. — Redek lovski plen. Iz Cerknice nam poročajo; V nedeljo popoldne je šel lastnik lova g. Adoif Milavec s svojim čuvajem na lov na srnjake. Ko sta hodiln nad Kožljekom in zasledovala dva srnjaka, sla nenadoma obstala, kajti pred njima se je pojavil velik divji prešič. (I. Milavec mu je s strelom pretrgal nit življenja in od veselja nad izrednim plenom pustil zasledovanje srnjakov. Z vozom so nato pripeljali prašiča v Cerknico k šer-kovini, kamor ga hodijo gledat ljudje. Divji prešič je težak okoli !M> kg. — Zahvala. Pri Karitus je bila zavarovana moja žena Hočevar Ivana, Dornike 17, zn. posili rtu i no. Žena je umrln v osmih dneh za. pljučnico, »Korita« mi je izpačalu tako.i celo zavarovano vsoto. Zu takojšnjo izplačilo se zavarovanju Karilas uajtoplejc zahvalim in to koristno ustanovo vsem pri poročam. Hočevar Franc. — Nogo in roko si jc zlomila v nedeljo ! 4. avgusta pri jiovratku z zabreške planine i 10-letnn deklica Tavčar iz Itreznice pri Zi j rovniei. Prepeljali .so jo v ljubljansko bol : nišnico, kjer so zdravniki takoj storili vse, | vendar bo pa zdravljenje trajalo več času. — Duhovne vaje za abiturijente. V Domu duhovnih vaj v Ljubljani, Zrinjskega r. 0. se bo vršil II. tečaj duhovnih vaj za abiturijente od lil. do 23. avgusta. (Glej Glasnik Srca Jezusovega šl. 7.) Vodil jih ho o. Remec Bogumil S. J. — Duhovne vaje za inteligente. V Domu duhovnih vaj v Ljubljani. Zrinjskega c. 0. se ho vršil tečni duhovnih vaj za intellgente od 15. do It), avgusla. Vodil jih bo |>ater Zore Ivan S. J. — Duhovno vaje za učiteljice v uršuliu-kem -milostnim v Ljubljani se prično v lorek 20. avgusla zvečer. Vljudno prosimo gospodične, ki se jih nameravajo udeležiti, dn se čiinpreje prijavijo, K I obilni udeležbi vabi predstojništvu sauiosiana. — Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zaslajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čušo .Franz I Josclovec grenčice. Ljubljanske vesti Aretacija nevarnega vlomilca Ljubljana, 6. avgusta. Razne letoviške hišice in vile pri Ljubljanici nad Ljubljano so bile zadnje mesece izpostavljene aamovplli zločincev IV hI licu In vile so lasi nekaterih boli premožnih Ljubljančanov, M lam preživljalo svol prosti Cas. Kadnr on nI bilo Ustnikov, so v te letoviške hišice vdirali vlomilci, pokradli tam vse, kar ie bilo možno odnesti, niso se pa zadovoliili samo s tem. marveč .so ostalo opremo po navadi temeliito opustošili in razbili vse. zlasti šipe in zrcala. Tako je v noči na 4. iannarla I. I- nekdo vlomil v letoviško vilo optika Jurmftna ob Ljubljanici. Tat ie nekaj odnesel, še več. kskor na ie odnesel, ie razbil in opustošil. lako da znaša škoda 10 000 dinarjev. Mesec« maja ie nitibrže isti tat viornil v vilo optika Franca 7,niča ob t.luhllanicl ter odness! za okoli 2000 Din hlada. Kakor smo poročalii ie dne 19. juliia nekdo vlnin'1 v vilo bančnega uradnika Jurija R.eicho nn Hradeckega cesti t'.'r odnesel raznih drn<(orrnnsti v vrednosti 1S300 Din. Podoben vlom ie bil izvršen tudi 26. iidija v vilo H. A v Hrnd^rkcga vasi kjer jc tal odnesel raznih dragocenosti v vrednosti okoli 1000 Din. Policija ie doliio časa poizvedovala, dokler ni prišla krivcu na sled. Te in niorrla š® drutle vlome imata na vesti 34 letni čvvliar Stanko Jereb iz Liubllane In 30 letni mizar P, F Policiia io napravila pri P. F, hišno preiskavo (e,- ie tam našla del bla0a, ki je bi! ukraden pri .furmanu P. F. je priznal, da ie v Jurmanovo vil-i vlomil Stanko Jereb, blago pa ie dal spraviti pri njem. Prav tako ie Jereb dobil pri njem podatke o razmerah v Reicho- vi vili ter tudi ija vlomil. Ni pa prinesel spravil blaga k njemu, ker so vlomilce opazili ler je moral s plenom natflo odkuriti. Medtem ko P F, priznava, da je sodeloval pri teh vlomil* T- rili vse taji. 0 Šahovski turnir. V drugem kolu nacionalnega šahovskega turnirja v Zvezdi je včeraj dopoldne v skupini A. dobil ing. Prek partijo proti Carevu. Ing. Prek je bil določen za rezervo, izkazal |ia se je za močnega šali ista. V skupini B jhi je remiziral Ciril Vidmar s llertialinoni. Vse druge partije so bile ob pol 1 prekinjene. Milan Vidmar ml. ima proli Hrenu skoraj dobljeno jiarlijo. Slanjo točk je bilo oh 1 dopoldne naslednje: Ciril Vidmar 1.5, Berič 1. Šiška I, po |kiI ločke pn tlrenčarski, Milan Vidmar In Carev. Druge partije so bile prekinjene, oziroma še visijo. 0 Nad (> milijonov posojil julija vkiijllciiih. Pri ljubljanskem okrajnem sodišču je bilo julija na OS zemljiščih mesta in okolice vknjlženo 0 mili. I.31I7 dinarjev za razna posojila. Najvišje posojilo ie bilo 2,500.000 Din, ki ga je izplačala Državna hipotekama banka mestni občini. Vknjiženo je bilo na rdečo mestno hišo na Poljanah. Dolžno pismo je bilo podpisano 5. junija, posojilo pa leče pri banki že od 9. maja loto«. Od|)lačilo glavnice jo določeno na 0.H4 orisi., obresti ,s odst. iu prav toliko zamudne obresti. Prav strogi so pogoji odplačevanja. Banka si je od celoine glavnice iz govorila 1 odst, provizijo enkrat za vselej na račun režijskih stroškov. V splošnem so bili julija intabullraril razni zneski po 100.000 do 300.000 Din In tudi manjši. • Združenje krnjaeev, krojaete ln sorod* nih strok v Ljubljani priredi .'l-ledenski pri-krojevalni tečaj za damskn in moško krn jenje. V tečaj se sjirejemojii mojstrice iu mojstri ter poiutlčnice in pomočniki, ki so dopolnili tri lotu pomočniške, rlolie. Prijnv-nina znaša za vsak tečaj 13(1 Din. Prijave sprejema pisarna Združenja na Sv. 1'etrn nasipu 19 do vključno 15. avgusta vsak dan od 3 do 5 |>opoldnc. 0 Moste pri Ljubljani. Občni zbor Prosvetnega društva se vrši mrsto v nedeljo II. — v jHinedeljek 12. avgusta ob S zvečer v spodnji dvorani Ljudskega doma. To vsled lega, (ia ne člani lahko udeležijo gorenjskega tabora v Komendi. 0 Društvo izložbenih nrailžerjev nnjvljudnejo vabi vse člane in prijatelje društva, da se jutri S. I. m. polnoštevilno udeleže ekskurzije v Rona-čevo podjetje nn Količevem pri Domžalah. Odhod bo z vlakom ob 13.50 popoldne. 0 Identiteta neznane starke. Včeraj smo poročali. da je v ponedeljek okoli 5.45 vrhniški vlak jKivozil v Rožni dolini neko neznano starko.. To se jo zgodilo v bližini Koučanove gostilne. Policija je medtem že ugotovila identiteto. Gre za 88I0I110 Marijo Hribarjevo, rojeno na Viču in stanujoče na Viču 15. Hribarjeva je bila naglušna in napol slepa. O Nočno alužbo imajo lekarne: dr. Picco-li, T.vrševn cesta fi; Hočevar, Celovška cesta 152 ln mr. florhiH, Moste. 0Roparski napad v Tivoliju. Na verni |ioli li> l>od Vodnim rezervoarjem je v ponedeljek |io|iol-dne napadel neki približno 20 let star mladenič dve gospe, ki sta šil domov proli Rožni dolini. , Mladenič jo sedel na klo|>i ter si sezul čevlje ter nato stekel za obema gospenia. Prva gosjia ga je npazlla ler zbežala, drugi pa je mladi ropar izlrgal lorbico, v kateri jn Imela več slo dinarjev drobižu. Hoinir je nato pobegnil, pozabil pa je pri klopici ; čevlje, ki jih je sedaj zaplenila policija, ki skuša • z njimi izsledili neznanega roparja. Perilo je hitro če vzameš vedno VO MliO ensko Mariborske vesti □ Dalmatinski plavalci s« tv lil! Včeraj je prispelo z dopoldanski m vlakom '_!»> tokmovaleov, članov športnega kluba .)nu i/. Dubrovnika. l'o- i poldne sta |>rišli ekipi ladrana (30 tekmovalcev) i/. Splita in Jujja i/ I-rreguova v iioki* Kelor^ki, zvečer pa je prišlo .">() tfkinovalcrv Viktorije* na Sufcakti. .lugovci so se včeraj popoldne ie pojavili v kopališču na Mariborskem otoku. □ Kdo ima stanovanje? Maribor jo t nI; o prenapolnjen, da nam je zmanjkalo prenočišč za tek- i niovalce, ki pridejo na državno plavalno prvenstvo. Kdor bi bil pripravljen sprejeti posamezne tekmovalce na* prenočišče, nnj javi to tajništvu Maratona, Koroška cesta 1. tel. 29-50. □ Pazite ii.'i žeparje. Nji Mariborski te-! den so se ppitepli žepni speeijnlisli ter nu-| pravili v nedeljo pravo ijiztlejunje. Zlato uro 1 in verižico v vrednosti f>,000 1 > i 11 »so odnesli 1 G. Orojfirju. J].0(10 Din vredno zlato uro z verižico L. Zubukovsku. »5.000 Din vredno 7.1 a to uro z verižico Franeu Petku, 1.100 Din vredno uro i u verižico M. Paricn, KKI Din vredno uro |«Yniicu Hnnelu in 200 Din vierltio um .1. Maboricu, poleK pa še l.*)0 Din gotovino inedicincu Marjanu Križuianu. |_J Počitniški dom. Deea, ki je mimenjenn ua : letovanje v III. skupini v Počitniški dom kraljice I Marijo pri Sv. Martinu na Pohorju, odide iz Ma ribora, (i I a v 11 i kolodvor v soboto 10. avgusta z vbv kom ob 9.40. Svojo prtljago naj prinesejo v peleP i), avgusta v Zdravstveni dom. Koroščeva H, kjer bodo tudi zdravniško pregledani. \;i kolorlvor pripeljejo starši Hvoje otroke vnai |H>i ure pred tHl-iiodom vlaka. Slovesna otvoritev novega planinskega letovišča PKNSION LOBNICA na SMOL-NIKU dne 11. avgusla. Celje f?- Polovična vožnja sa obrtno razstavo v Celju. Minister za promet dr. Spaho je dovolil za obisk obilne razstave v Celju polovično vožnjo. Kdor se hoče poslužiti le ugodnosti, naj kupi nn odhodni |>oslaji rumeno železniško legitimacijo K. 13 in celo karto do Celja. Tu pusti rumeno žo-I lezniško legitimacijo žigosati ua obrtni razstavi, pri Pulnlkti ali na postaji in se milo lahko vrne. Zanimanje za obrtno razstavo je med občinstvom zelo veliko in se vsi izražajo o razstavi najpovolj-nejp. Do lorka opoldne je obiskalo razstavo nad 5500 ljudi. 0 Velik vlom v Razlagati ulici. V noči od liondeljka na torek je bilo vlomljeno v izložbena okna krojaškega mojstra g. Jakoba Kovača v Haz-lagovi ulici. Neznani vlomilci so s ponarejenimi i ključi odprli železno mrežo in okna ter odnesli ! blaga v vrednosti nad 0000 Din. šahovski klali v (laherjll Je Imel v soliolo, j dne 3. avgusta ustanovni občni zbor. Za prodsed-| nika je bil izvoljen g. Emil Csdrgii. Poizvedovanja Fotografsko stojalo je bilo najdeno v Ueriče I vein. Naslov jiove uprava. Zgubila se je od Ljubljane do lške vasi usnjala torbica od motorja, v njej se ualla|a foto aparat znamke Voigllamler Inos Sko|iar 4.5, šl. optik'1 882.818, šl. kamere E.178.148. Prosimo najditelja, da jo izroči g. Upniku Janku, Ljubljana, Sv. Petra cesta 33. □ Za modno reiljo si1 vršijo prcdMave dnevno dvakrat oh pol 17 in pol 21. LJ Spionuia pred sodniki. Včeraj se je vršila |ired velikim senalom mariborskega okro/.nega sodišča lajna razprava proti tlilelneinil trgovskemu ' potniku Ivanu (inbriču, ki n> bil obln/.en p PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica S). 5. Vsako količino malin dobavljamo, kg po 3 Din. Vprašati v mlekarni, Pra-žakova ulica 15. Krušno moko za črn domač kruh in koruzno moko za žgance, vedno svežo, dobite pri tvrdki Zorman, Ljubljana, Stari trg. 1E355BBI Parni kotel stoječ ali ležeč, dobro ohranjen, ogrevalna ploskev 15—30 m2, 6—10 atmosfer, kupim. Naslov v upravi pod štev. 9366. Staro zlato, zlato zobovje In srebrne Krone kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Ljubljana, Miklošičeva 14 Kupim tovorni voz nosilnost 500—600 kg. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 9364. Jabolka vseh vrst vagonske količine, kupuje stalno po najvišji ceni Jugofruct, Celje, Posojila na vložne knjižice daie Slovenska banka Ljubljana, Krekov trg 10 Knjižice vseh zavodov kupim po najvišji ceni, - Sporočite zavod, znesek in ceno na naslov: Grašek Jože, zastopnik tt. »Financier«, Ljubljana, Gledališka 4. d Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telefon 38-10. Pismeni odgovor 3 Din. (d) Pozorl Kdor ima denar doma, izgubi obresti in se izpostavlja raznim nevarnostim. Boli varno je, da ga posodi pošteni osebi proti plačilu obresti in garanciji zavarovalne police »Karitas«. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštenje« 9393. Dvodružinsko hišo v Zg. Šiški, novo, z vodovodom in elektriko, pro-Jam. Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 9390. Entel - ažur - plise izvrši ekspres — Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela StrukeL ttl Tinčkove in Tončkove prigode 97. PK1M0ŽEK ZASLUTI NOVO NEVARNOST. Iz osrčja pragozda je zadonelo zamolklo rjovenje. Zemlja se je kar stresla, pa ne samo zemlja — stresle so se hlače tudi našima dvema junakoma Tinčku in Tončku. Primžoek je vzel podplate pod pazduho in stekel k svoji shrambi, ki je bila v votlini širokega drevesa. Privlekel je iz nje nekakšen zaboj, potem pa zakričal: »Halo, Tinček, Tonček in Vau-lio! Pojdite za menoj!« Gorila, ki je ves ta čas sedela nekje med gostim grmom in počivala, se je njgovemu klicanju takoj odzvala in planila na noge. Z njo pa je prihitel tudi kuža Muki, ki je postal gorili zvest in nerazdružljiv tovariš. »Brez mene itak ne morejo nič ukreniti!« si j-e najbrž mislil vrli kuža in hrabro pomigal z repkom. 03 Dolores Vieser PEVCE Ljubezenska zgodba mlade duše Ah, kako lepo bo to, ko bo klopotal v tako rjavi meniški obleki prepasan z vrvco po ozkih samostanskih hodnikih! Molitev v koru! Novicijat! Obljut>a! Niti misliti si ne more človek, tako lepo bo vse to! In še nekaj kratkih let in bo mašnik! Pater! Kelih bo držal v rokah — in inonstranco! V podobi kruha bo počival Bog Gospod v njegovi roki! In pridigal bo! Visoko mu vzvalovi srce, ko si predstavlja, kako stoji na prežnici in z ognjevito liesedo taja srca grešnikom. Ah, da bi mogel enako roparju napadati duše in jih premagovati. Saj, da bi bil tak ropar! Brat Egidij pripoveduje o bratu Ginepru, ki je bil ioculator Domini, o Frančišku Šolana, božjem g vedel, naslednja l>e«eda mu pri- eso smrt. _ — Pogan bo škripal z lobmi: Zadnjič ti ečern: prekolni ga! Hadostno bo vzkliknil mladi pater Ivan in odvrnil: Kako naj ga prekolnem, če ga pa ljubim! Tedaj bo sodba sklenjena: smrt na grmadi. Ali se ne bo poleni prav nič hal? Smrt je vendar ležka zadeva! In bolečine! Toda ne, o nel Ne boji se! Kaj jih ni že na tisoče pretrpelo vsega tega? In Jezus na križu, kaj ni on še več trpel? Umreti iz ljubezni! —- — — Večje ljubezni nima | nihče, kakor kdor da življenje--. Ah, z največjo t,ju- | beznijo, ki jo sploh premore človek, bi rad Ivan ljubil svojega Gospoda in Mojstra. In če ljubezen pomeni smrt, potom hoče pač umreti! Nekega žgočega avgustovega dne, ko je Ivan z največjim naporom prebil šolske ure in naredil celo skušnje. da je bil pater rektor kar zadovoljen, sta potovala | dva frančiškana po prašni cesti doli od Trga. Pivi, mlad, plavolas in živahen, je gledal s fantovskimi očmi menjaje se zdaj pobilo, zdaj jezno, zdaj veselo predse in odgovarjal na vprašanja resnobnega, plešatega, starejšega popotnega tovariša kar precej zmedeno. Pred samostanskimi vrati si otepeta prah s kut in pozvonita. Henrik pomoli glavo venkaj. »Dva brata sta prišla,« reče malce godrnjavo čez ramo nazaj. »V refektorij jih boš peljal,« meni brat Egidij in pogleda napeto mlademu čez ramo. »Henrik, saj to je pa pater provincial,« reče skoraj zmedeno, ko se je I i n i ca spet zaprla. Naglo odpre brat Egidij vrata in pozdravi prečasti-tega očeta in njegovega mladega spremljevalca. V re-fektoriju, ki sprejme z dobrodejnim hladom trudna popotnika, jima postrežejo z vinom in kruhom. Še preden izpraznita čašo, že pride pater gvardijan skozi odprta vrata. Henrik, ki stoji skriv na hodniku, zre z veliko iz-podbudo in skrivno zadovoljščino, kako pater Caliarija, oblastnik, zdaj sam ponižno poklekne in prejme blagoslov od gosta. Najprej vpraša pater provincial po patru Roku, ki leži na smrtni postelji. »Ga hočete obiskati, prečastiti oče?« »Pozneje. Mi ne preostaja kdo ve kaj časa, ker moram biti še nocoj v Brezah pri bratih dominikancih. Samo mimogrede povem, da odjadra ladja dobrega kapitana Muranija v adventu iz Benetk.« Tedaj se zmuzne Henrik žalosten izza vrat. Ko pa hoče zaviti mimo ogla v križni hodnik, zakliče gvardijan za njim: »Pokliči patra Bernardina, jeli!« Bernardin prihiti z zardelimi lici. Tzsledujoč mu zro stroge oči provincialove v prostodušni obraz. »Ti si se torej zglasil za indijanske misijone. Zdrav si!« »Na duši in na telesu,« odgovori zanj pater Caliarija. »Pater gvardijan in pater Rok sta mi sveto zatrjevala, da imaš res poklic. Tako mi pač ne bo treba še nadalje izpraševati. Pripravi se. V adventu odide ladja iz Benetk.« Bernardin zares ne ve, kaj naj reče na to, tako vse zagori v njem ta trenotek. Zdaj se le uresniči! — »Bog plačaj!« iztisne iz sebe. S čistim glasom odgovarja potem še nadalje patru provincialu in mlada moč mu odseva iz sleherne besede, tako da slednjič še vpra-šalru topel žar obsije kot kovina trdo obličje. Medtem ko pretresa pater Caliarija z gostom še nekatero nujne zadeve, se sprehaja pater Bernardin z mladini spremljevalcem po vrtičku počasi sem in tja. Pater Gvido, svoj čas eden najljubših tovarišev njegovih v novicijatu, hoče prav tako kakor on postiti misijonar. Imata si kaj dosti povedati o preteklosti in prihodnosti. Vendar je videti, da jasni, vedno veseli Gviuo teže nosi slovesa polno sedanjost kakor Bernardin. « 'tO .M g c« fij "a p S « 'a m c m -M »5 E M 53 g •iuu e? s o C« e CD Si O a — S CD o 5 o ■o, (3 > TJ £ c s > S <= E S > > o « O M m C -e ;3 o — 3 « E Š c S a ta .o 3 O. o