Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 1
V petek (11/17 0C) in soboto (12/17 0C) oblačno, možen dež; v nedeljo (11/18 0C) delno oblačno.
Četrtek, 24. septembra 2015 številka 38 | leto 62 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 €
Ne bo
-VO
iu-l ■in
=o ■u-t ifo ;o
šaleška dolina po pravni poti pridobila neprekinjeno oskrbo s
toplotno energijo
Končno stanovanja na Gorici
V Velenju še naprej praznično
Mestna občina Velenje še naprej praznuje. Danes popoldne bodo na pešpoti med pošto in Kardeljevim trgom odprli razstavo Velenjski olimpijci. Jutri, 25. septembra, bodo ob 17. uri predali namenu Podjetniški center Standard. S tem so zagotovili nadaljnje možnosti za razvoj podjetništva. V soboto ob 17. uri pa bo potekala v večnamenskem domu v Vinski Gori sklepna slovenska prireditev za naj kmetico in mladega gospodarja. V torek, 29. septembra, ob 17. uri bodo na Gorici odprli poslovno-stano-vanjski objekt, v sredo, 30. septembra, ob 19. uri pa še prenovljeno Galerijo Velenje. a mz
TAKO mislim
Ganljiva razglasitev častnega občana
V petek je mlado Velenje - mesto od nedelje šteje le 56 let - dobilo novega častnega občana. Dr. Matjažu Kmeclu, mag. Ivanu Marinu, dr. Dušanu Mlinšku, dr. Milanu Ževartu in Ivanu Atelšku se
je v izbrani družbi pridružil Srečko Meh, ki je kar štiri mandate kot župan vodil Velenje, kariero pa
končal kot poslanec v Državnem zboru RS. Imenovanje ni ganilo le njega, ampak večino v dvorani. Vesel je bil, da sta bili v tem večeru z njim tudi žena Viktorija, ki ga je podpirala pri njegovem delu, in vnukinja Ela, ki je njegovo sonce.
a bš
O lažeh in »lažeh«
Bojana Špegel
So ljudje, ki vidijo le črno. In so ljudje, ki hitro pozabljajo, kaj je nekdo res naredil, ob tem pa se redko (ali nikoli) ne vprašajo, kaj so naredili sami. Jih vodi računica ali žlehtnoba? Take misli in vprašanja so se mi kradle po glavi, ko sem brala članek o tem, kako je novi častni občan Velenja menda z lažjo prišel do naziva. Pri tem pa sploh ne gre za njegov »greh«, saj predloga za ta naziv - v obrazložitvi je res bila majhna napaka - ni pisal sam. Vem tudi, da Srečko Meh ob številnih osebnih priznanjih, ki jih je dobil za svoje delo, nikoli ni bil tisti, ki bi si jih želel. Vedno so ga morali prepričevati, da si jih zasluži. Da je bilo tako tudi letos, so se zagotovo prepričali vsi, ki so bili na petkovi osrednji prireditvi ob velenjskem prazniku. Naziva ni vzel kot osebno »zmago«, opisal ga je kot kolektivni dosežek vseh, s katerimi je delal 16 let kot župan in 2 leti kot poslanec. Ganjen, kot je bil - in z njim tudi večina v dvorani, je celo dodal, da so verjetno mnogi, ki bi si ga zaslužili prej kot on.
Prepričana sem, da so članek, ki sedaj kroži tudi po spletu, spro-ducirali ljudje, ki Srečka Meha ne poznajo. Ali pa ga (naenkrat) nočejo več poznati, saj so nekateri delali z njim in se takrat celo strinjali z njim. Sama ga poznam od ranega otroštva. In četudi se pri svojem delu morda nisem vedno strinjala z njegovimi dejanji, sem prepričana, da je časten in marljiv človek, ki je vse, kar je počel v življenju, počel s poštenimi nameni. Predvsem pa je človek, ki so se ga vedno vsi razveselili; če v času županovanja nipri-šel med ljudi, na otvoritve različnih pridobitev v mestu in po vaseh, so ga pogrešali. Med ljudi pa je rad zahajal. Tudi otroci so ga dobro poznali, vedno so pritekli do njega in ga toplo pozdravljali. Je človek, ki je veliko delal. V prepričanju, da dela dobro. Ne zase, za mesto.
Zato sem se ob zame neokusnem obračunavanju z nekdanjim politikom, ki se je, ko je prišel njegov čas, povsem umaknil iz javnega življenja in delo prepustil drugim, vprašala, kaj so tisti, ki so blatenje njegovega imena umestili v čas pred prejemom naziva »častni občan«, naredili za Velenje? Jaz sem opazila bolj malo. Če se motim, bom vesela, če me popravijo. Kot bom vesela tudi, če bomo Slovenci kdaj znali spremeniti svojo škodoželjno naravo, v kateri so vsi, ki mislijo drugače, sovražniki. Sovražnosti pa je v zadnjem času spet veliko. S krizo in strahom pred prihodnostjo se še stopnjuje. Tega se bojim. Kot se bojim ljudi, ki delujejo na tak način. Ob tem pa v resnici ne vem, zakaj se sploh čudim. Naši ljudje, domačini torej, še v Piknem festivalu (v predvsem otroški zabavi), ki jo hvalijo vsi, ki prihajajo v Velenje od drugod, ne vidijo veliko dobrega. Ali pa vidijo predvsem napake, ki jih napihujejo do neba. Čeprav ne verjamem, da vedo, kaj pomeni besedica »sram«, vem, da je mene sram zaradi njih.

30. september je praznik občine Šoštanj. Praznuje na dan, ko je leta 1436 Friderik Celjski Šoštanju podelil trške pravice. Prireditve ob prazniku se odvijajo ves mesec, letos pa jih bodo dobro potegnili tudi v oktober. Osrednja svečanost bo v sredo s podelitvijo nagrad in priznanj.
a mkp
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
»»WAS
24. septembra 2015
Končno stanovanja na Gorici
Verjetno se večina od nas zelo rada spominja svoje rešitve stanovanjskega vprašanja. To so zagotovo eni najlepših dni v življenju. Takšna sreča bo v torek, 29. septembra, doletela okoli 100 družin, ki jim bodo slovesno izročili ključe novih stanovanj na Gorici.
Prijazno vabljeni na odprtje
Poslovno stanovanjskega objekta Gorica,
v torek, 29. septembra, ob 17. uri.
Program bodo pripravili otroci iz enote Ciciban Vrtca Velenje, učenci in učitelji Osnovne šole Gorica ter ansambel Vikend. Zbrane bo pozdravil župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič.
Mestna občina Velenje
(T.
LOKALNE novice
Mag. Majda Zaveršnik - Puc v tretji mandat
Šoštanj, 16. septembra - Edina kandidatka na razpisu za ravnateljico Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha je dosedanja ravnateljica mag. Majda Zaveršnik - Puc, ki novo šoštanjsko šolo vodi že vse od njenega odprtja pred desetimi leti.
Šoštanjski svetniki so dali soglasje k njenemu vnovičnemu imenovanju.
a mkp
Poostrili bodo nadzor
Šmartno ob Paki - Pri zbirnem centru v Šmartnem ob Paki je v zadnjem času opaziti več odloženih odpadkov, prav tako polne posode za biološke odpadke, namenjene za odpadke s pokopališča.
Tamkajšnja občinska uprava se je odločila, da bo zaradi tega naročila pri pristojnem inšpektoratu temeljitejši nadzor. Ta bo kršitelje tudi kaznoval. Kot so še dejali, je zbirni center odprt vsako prvo in tretjo soboto v mesecu, vsako gospodinjstvo pa lahko enkrat na leto naroči zabojnik za kosovne odpadke.
a tp
Ciciban spet odprt
Velenje, 21. septembra - V ponedeljek so se otroci Vrtca Velenje, ki obiskujejo enoto Ciciban na Gorici, vrnili v prenovljene prostore. Konec preteklega tedna so v njih končali obnovo sanitarij. Mestni proračun je to stalo skoraj 150 tisoč evrov.
Na Vogel in Golte
Smučarji, ki so smučarski center Golte in Vogel že večkrat nagradili z izborom za najboljši smučišči v kategoriji velikih in srednje velikih smučišč imajo na voljo novo ponudbo. Gorenjsko in Zgornje Savinjsko smučišče sta namreč oblikovali novo enotno skupno smučarsko vozovnico, ki pa jo je možno kupiti le v predprodaji. Cena vozovnice je 24,5 evra za odrasle. a
Mavrica občutij ob odprtju nove ceste
Jenkova je za nekaj ur postala igrišče - Zadovoljni z njeno prenovo - Primer dobre prakse
Bojana Špegel
Velenje, 16. septembra - Prejšnjo sredo popoldne Jenkova cesta ni bila prevozna. Zaprli so jo zato, da so jo lahko za nekaj ur spremenili v kolesarski poligon, priložnostni oder in igrišče, saj so cesto, ki je novo podobo in uporabnost dobila v minulih dveh letih, uradno predali namenu. Igriv program, v katerem so peli in plesali, so pripravili učenci in učitelji OŠ Antona Aškerca, ki leži tik ob cesti. Namenu jo
je predal velenjski podžupan Peter Dermol, ki je skupaj z učenci spustil v zrak pisane balone.
Tudi s programom so učenci opozarjali, da na cesti nikoli niso sami in da je njihova varnost velikokrat v rokah odraslih udeležencev v prometu. Da bo cesta po prenovi čim bolj varna, pa so si želeli tudi na MO Velenje. Vodja urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik, ki je bdel nad skoraj 400 tisoč evrov vredno naložbo, nam je povedal: »Obnovo smo že na samem
začetku zastavili v dveh fazah, saj smo vedeli, da je Jenkova ne le zelo prometna, ampak tudi močno dotrajana. Tudi most je bil močno načet. Zato smo lani najprej obnovili del od Prešernove do mostu, letos pa še del od mostu do Tomšičeve ceste.« Ob tem sogovornik poudari, da je bila naložba usklajena tako s stanovalci kot obema izobraževalnima institucijama ob njej, osnovno šolo Antona Aškerca in velenjsko glasbeno šolo. »Imeli smo srečo tudi pri izbiri izva-
S pesmijo, plesom in pisanimi baloni so Jenkovo cesto uradno predali namenu.
jalca del, VOC Celje, ki je skupaj s podizvajalci poskrbel, da je to danes ena najlepših cest v občini,« je še dodal sogovornik. Tudi odzivi občanov so dobri, pred kratkim so ob cesti postavili še novo avtobusno postajališče in rahlo spremenili uvoze na cesto. Brodnik je ob tem dodal, da na Jenkovi že 20 let ni bilo hude prometne nesreče, zato upa, da tudi po predpisih postavljeni nižji ležeči »policaji« ne bodo vzrok, da bi do nje prišlo. Dopuščajo namreč večje hitrosti, kot so jih prejšnji, zaradi katerih so Brodnika ljudje celo pozivali, da občina odpre mehanično delavnico za popravilo avtov, ki so jih poškodovali na njej. »Prva je varnost in zato upam, da bodo vozniki vedno upoštevali, da vozijo po cesti, ob kateri sta dve šoli in je ob njej vedno veliko šolarjev. Vozimo počasi!« je dodal naš sogovornik.
S podobo ceste je zadovoljen tudi podžupan Peter Dermol, ki je poudaril, da je obnova te ceste primer dobre praske. »Dobili smo sodobno prometno infrastrukturo, s katero so zadovoljni tudi tisti, ki živijo ob tej cesti,« je poudaril. Kot tudi, da je večina občinskih cest v samem središču mesta že obnovljenih, manjka le odsek Tomšičeve od križišča z Jenkovo do križišča s Kidričevo. Kot vemo, je stanje slabše na državnih cestah, na kar MO Velenje nenehno opozarja odgovorne na državni ravni. Zato upajo, da bo kmalu prišlo tudi do obnove Šaleške in Kidričeve ceste.
Savinjsko-šaleška naveza
Eni se združujejo, drugi zamenjujejo
Tujcem Slovenija na poti (napoti) - Premier (tudi) med kolesarji - Celje izgubilo in pridobilo - »Ponočnjakom« primerno bivališče
Pa smo jih dobili! Mnogi bi sicer radi »da bi šel ta kelih mimo nas«, a Madžari in Hrvati so beguncem pokazali novo pot, čeprav naša država tudi za te vrste tujcev ni obljubljena dežela. Po sili razmer se je pojavila na njihovi poti, ne bi pa je izbrali za bivanje in delo. Njihov cilj je v glavnem Nemčija; morda Švedska, še Avstrija ni zanje premočno mamljiva. So pa pri nas dali veliko dela našim policistom, ki so morali varovati ne le našo, ampak hkrati evropsko schengen-sko mejo. Na pomoč je prišlo tudi veliko naših prostovoljcev, ki so poskušali beguncem lajšati tegobe na njihovi poti. Tisoče beguncev, ki so se znašli pri nas, s(m)o razposlali po raznih krajih, med prvimi mesti so pristali začasno tudi v Celju. Kot dobra začasna nastanitev se je pokazalo staro poslopje srednje ekonomske šole ob Vodnikovi ulici. Po združitvi s komercialno šolo in ob manjšem vpisu imajo namreč dovolj prostora v novem poslopju. A tu je bil za begunce le kratek počitek. Kakor hitro so lahko, so odpotovali z vlakom proti Avstriji. Sicer pa je na našem širšem območju na seznamu več krajev, v katerih so objekti, v katere lahko namestijo begunce.
Med begunce in policiste na meji med Slovenijo in Hrvaško se je v soboto podal tudi predsednik vlade Miro Cerar. Še prej pa je v Rogaški Slatini sodeloval pri odprtju 14 kilometrov dolge kolesarske steze med tem zdraviliškim krajem, Podčetrtkom in Imenim. Otvoritev je bila na Evropski ploščadi, saj je tudi večina denarja za te steze pritekla iz evropskih virov. Prav zaradi »mejnih« obveznosti se Cerar ni mogel pridružiti slatinskemu županu Branku Kidriču in podčetrškemu Petru Misji ter mnogim drugim kolesarjem, ki so preizkusili to stezo. Ta slovesnost ni bila namenjena le odprtju tega odseka kolesarske steze. Direkcija za infrastrukturo je namreč simbolično odprla še šest drugih odsekov po Sloveniji v dolžini skoraj 30 kilometrov.
Vitanje pa naj bi se močneje vrisalo na zemljevid Evrope, če že ne kar vesolja. Ob tretji obletnici odprtja arhitekturno mogočnih prostorov Ksevta, kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij, naj bi bila tu konferenca Evropske vesoljske agencije. Morda bo s tem tudi pri nas dobil večjo veljavo in spoštovanje. Da je pomemben, je med nedavnim obiskom predstavnikov Ksevta zagotovil tudi predsednik državnega zbora
Milan Brglez. In tudi predstavniki evropske vesoljske agencije so med obiskom Slovenije pokazali zanimanje za kulturalizacijo vesolja, česar doslej niso imeli v vsebini svojega delovanja. Zato naj bi Ksevt in Esa pri nekaterih projektih že kmalu sodelovala. Že dodobra pa sodelujejo nekatere druge družbe. Tudi v Celju, in pri tem se kaže, da dogajanje ni vedno le enosmerno. Nekateri sicer še vedno žalujejo za Banko Celje, ki je dokončno prešla pod okrilje Abanke. To so že spoznali tudi komitenti, ki so prejeli »ljubeznivo pismo«, ki jih tudi tolaži, da se ne bo nič spremenilo. Še več, v »novi« banki bodo deležni še več ugodnosti, obljubljajo. Da se ne bo nič spremenilo in da bo še bolje, obljubljajo tudi pri ECE, Elektru Celje energija. Pri njej je bila pot drugačna -pod svoje okrilje je vzela Elektro Gorenjska Prodaja. V obeh primerih - bančnem in energetskem - naj bi dobili družbi, ki bosta pomembna igralca na svojem delovnem področju. V Celju so naredili še eno zamenjavo. In to na trgovskem področju. Po dveh desetletjih delovanja namreč zapira vrata center Baumax. Njegove prostore pa naj bi prevzel trgovec podobne branže Obi. Z zaprtjem centrov v Celju in Mariboru se Baumax umika iz Slovenije. Že prej je namreč zaprl trgovini v prestolnici in Kranju. Celjski center je bil največji v Sloveniji, a sta očitno zaledje kupcev ter vse večja konkurenca naredila svoje. Ali kaj drugega.
Pa še to: običajno obnavljamo razne objekte, da so prijaznejši ljudem. Grad Podsreda pa so obnovili netopirjem prijazno. Na tem gradu namreč živi večje število več vrst netopirjev, pred dnevi so pripravili tudi noč netopirjev. Tudi zato, da bi zmanjšali strah, ki ga nekateri še imajo do teh ponočnjakov.
k
a mz

■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 24. 9. 2015, barve: CM K, stran 3
24. septembra 2015

OBČINA VELENJE PRAZNUJE
3
»Če človek nima sanj, je kot pot brez cilja«
Župan Bojan Kontič ob prazniku o številnih pridobitvah - Kritični prst usmeril tudi v Ljubljano - Srečko Meh močno ganjen ob prejemu naziva častni občan
Bojana Špegel
Velenje, 18. septembra - V petek je bila v velenjskem domu kulture osrednja svečanost ob 56. rojstnem dnevu sodobnega Velenja. Dvorana je bila čisto polna, dobro pa so bile obiskane tudi druge prireditve, ki so se v počastitev praznika vrstile ob koncu tedna. Bile so raznolike, zagotovo pa si bodo vsi, ki so bili na osrednji svečanosti, to zapomnili tudi zato, ker je bila razglasitev Srečka Meha za častnega občana zelo ganljiva, aplavz pa kar ni hotel potihniti.
Slavnostni govornik je bil župan MO Velenje Bojan Kontič, ki je v dolgem govoru nizal uspehe v občini v zadnjem obdobju, ob tem pa večkrat poudaril, da upa, da se bo uspešna investicijska zgodba nadaljevala. To ga skrbi predvsem zaradi »financiranja države in obotavljajoče početje tistih, ki nas vodijo skozi evropsko finančno perspektivo.« Poudaril je, da so v občini 55 % proračuna namenili vlaganju, kar je daleč največ v državi. »To me navdaja s ponosom na vse tiste, ki so sodelovali pri pripravi projektov, zagotavljanju sredstev in celotni izvedbi. Bili so uresničeni tako, kot je treba. Mnogim se zalomi, nam se ni, čeprav smo imeli kar nekaj težav. Tipični primer je Gorica, kjer je šlo narobe vse, od izkopa gradbene jame naprej. A čez nekaj dni bodo stanovanja na razpolago, razdelili bomo 132 stanovanj.« Nanizal je še številne druge pridobitve in dodal, da ga veseli, da se je v zadnjem letu brezposelnost v Velenju zmanjšala za 4 %. »Včeraj smo delali za danes, danes delamo za jutri. Veliko smo vlagali v center in tudi v primestne krajevne skupnosti, kljubovali smo tudi naravnim nesrečam. Delovali smo uspešno, tudi družbene dejavnosti zaradi tega niso bile prikrajšane. Trdim, da smo namenjali sociali, zdravstvu, kulturi in športu še več denarja kot pred krizo.« Ob tem je župan poudaril tudi, da nam tre-
nutno usodo prepogosto krojijo v Ljubljani, kar velja tudi za energetiko, v kateri zapletena zgodba z ogrevanjem doline še ni končana. Premogovnik Velenje pa zanj ni več družbeno odgovorno podjetje. Zaželel si je še, da bi mladi videli
Trije grbi MO Velenje
Letos smo dobili tudi tri nove dobitnike grba Mestne občine Velenje. Rajko Djordjevič ga je prejel za 45 let udejstvovanja na glasbenem področju in za 25 let vodenja lokalne televizije VTV.
Grb je prejelo tudi Društvo za boj proti raku Velenje. Dobili so ga za dolgoletno humanitarno in prostovoljno delo ter 25 let delovanja društva. Prevzela ga je predsednica društva Branka Drk, ki nam je povedala: »Čla-
vrednote NOB Velenje, ki je grb prejelo za 70-letno delo pri ohranjanju zgodovine, je nagrado prevzel podpredsednik dr. Franc Žerdin. Povedal nam je: »To je priznanje za dolgoletno delo pri obujanju tradicije NOB. Veliko občanov je sodelovalo v tem procesu obujanja zgodovine, priznanje je dano prav njim, tudi tistim, ki jih ni več med nami.«
sončnico - cvet je postal simbol mesta pod njegovim župa-novanjem - ženi Viktoriji. Ko je poskušal nagovoriti prisotne v dvorani, mu je zmanjkalo glasu. Da ga je spet dobil, je zagotovo pripomogel tudi dolg aplavz iz dvorane. »Spoštovani prijatelji, sodelavci, občanke in občani, hvala lepa. Čestitke vsem nagrajencem; vi ste tisti, ki ste dobili
Domen Strupeh (za Šaleški študentski oktet) in Slavica Živko, prejemnika plaket MO Velenje.
svojo prihodnost, v dolini in obljubil, da se bodo zato trudili tudi v lokalni skupnosti. To pa bo možno le, če bo več vlaganj v razvoj in če bomo končno dobili hitro cesto.
Dve županovi priznanji, tri plakete
Najprej je župan MO Velenje podelil dve »svoji« priznanji. Prejela sta jih Maša Kolšek za prispevek pri organizaciji glasbe-no-plesnih predstav dijakov Šolskega centra Velenje in Jože Zupančič za dolgoletno prizadevno delo v zdravstvu. Plaketo Mestne občine Velenje so prejeli Valter Golob (ki je svojo prisotnost na prireditvi opravičil) za dolgoletno prizadevno in uspešno delovanje v Medobčinskem društvu invalidov Velenje, Šaleški študentski oktet ob 10-letnici delovanja za prispevek k razvoju zborovskega petja in k prepoznavnosti Velenja in Slavica Živko za dolgoletno prizadevno delo v prostovoljstvu.
Dvorana je bila polna, med gosti so bili tudi častni občani, predstavniki pobratenih mest, direktorji podjetij...
Povedal nam je: »To priznanje mi ogromno pomeni, kot bi za svoje delo dobil oskarja. Tega nisem pričakoval, dobro pa je, da se je to zgodilo v letu, ko imam na kupu kar nekaj obletnic, tudi svojo 60-letnico. Nagrada mi bo spodbuda za delo naprej; sem v polnem zagonu. Z ansamblom Ave gremo oktobra na enomesečno turnejo v 5 držav Južne Amerike, kar bo naša prva turneja po 10 letih, ko smo obiskali Avstralijo.«
nom društva to priznanje ogromno pomeni, sprejemamo ga z največjim spoštovanjem in veliko obvezo. 25 let aktivnega dela je nekaj, kar si zasluži priznanje. Naša temeljna naloga je detabu-izacija bolezni, učenje zdravega načina življenja in osveščanje. Še posebej ponosni smo, da imamo v društvu tudi skupino mladih, ki delajo z mladimi. Imamo tudi ambasadorje zdravja, nagrada pa prihaja v pravem trenutku.«
V imenu Združenja borcev za
»To je priznanje vsem, ki smo delali skupaj«
Najvišje občinsko priznanje -naziv častni občan Mestne občine Velenje, je za izjemne razvojne dosežke MO Velenje in pomemben prispevek k prepoznavnosti Velenja prejel dolgoletni župan Srečko Meh, ki je dolgoletno poklicno pot zaključil kot poslanec v državnem zboru. Na svečanosti so njegovo življenje in delo predstavili s kratkim filmom, ki ga je močno ganil. Pa ne le njega, mnogim v dvorani so se orosile oči. Po prejemu naziva je najprej odnesel veliko
Rajko Djordjevič, Branka Drk (Za društvo za boj proti raku Velenje) in dr. Franc Žerdin (za Združenja borcev za vrednote NOB Velenje) so letošnji dobitniki občinskih grbov.
priznanja za svoje delo. Jaz pa to priznanje razumem kot priznanje nam vsem; predsednicam in predsednikom krajevnih skupnosti in mestnih četrti, sodelavcem in sodelavkam, direktorjem zavodov, občankam in občanom, vsem, ki ste razumeli, kakšna je naloga Velenja, kaj je bistvo tega mesta, in zakaj imamo to Velenje radi. Gradili smo ga zaradi ljudi. Zavedali smo se, da lahko sami naredimo vse, kar želimo imeti. Delali smo trdo, za kar se vam iskreno zahvaljujem. To so bili krasni časi, a prišel je čas, ko je treba predati štafetno palico ...« Po slovesnosti nam je povedal, da naziv zanj pomeni tudi moralno obremenitev, ker osebno ni delal za ta naziv. »Opravljal sem svoje delo, v to sem vpel vse svoje sodelavce in tudi družino. Priznanje razumem kot skupinsko nagrado vsem, ki smo za Velenje skupaj delali 16 let.«
Sodišče ugodilo Šaleški dolini
TEŠ mora dobavljati toplotno energijo
Okrožno sodišče v Celju je v gospodarskem sporu sklenilo, da je obstoječa pogodba o dobavi toplotne energije med TEŠ in Komunalnim podjetjem Velenje še naprej veljavna. Termoelektrarni Šoštanj je sodišče prepovedalo, da od 1. oktobra prekine dobavo toplotne energije oziroma, da mora še naprej zagotavljati nemoteno dobavo toplotne energije Komunalnemu podjetju Velenje in njegovim odjemalcem v Šaleški dolini.
Dobavo toplotne energije lahko Termoelektrarna Šoštanj prekine le v primeru višje sile (nepričakovani naravni dogodki, ki bi ogrozili naprave TEŠ).
Potem, ko je Termoelektrarna Šoštanj v začetku julija enostransko prekinila pogodbo o dobavi toplotne energije in ker usklajevanja niso prinesla rezultatov, se je Komunalno podjetje Velenje odločilo, da interese občanov zaščiti po pravni poti. In to jim je tudi uspelo. Po prvem oktobru nas torej v Šaleški dolini ne bo zeblo. a mz

Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 4
4
POLITIKA

24. septembra 2015
Soglasno potrdili predloge dobitnikov priznanj
Študentom bodo podeljevali enkratne nagrade za izjemne dosežke in uspehe
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 16. septembra - Zdaj je potrjeno. Častni občan Šoštanja, posmrtno, bo Nino Ošlovnik, dolgoletni športni delavec, nosilec rekreativnega dogajanja v občini in organizator večine športnih dogodkov. Priznanja bodo prejeli: Boris Lambizer, Franc Krevzel in Kmetijska zadruga Šaleška dolina, plakete pa Mirko Verhovnik, Kulturno športno društvo Vulkan Bele Vode in Ivan Stvarnik.
Tako so na predlog Komisije za priznanja, ki jo vodi Srečko Potočnik, soglasno odločili svetnice in svetniki. Nagrade bodo podelili na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku, ki bo v sredo, 30. septembra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Šoštanju.
Nabor predlogov za dobitnike priznanje je bil letos precejšen, komisija je prejela dvanajst predlogov.
Odlok o mladini in nagrade študentom
Mladi v Šoštanju so zdaj lahko zadovoljni. Občinski svet je potrdil Odlok o mladih. Taureja področje delovanja, organiziranost, sodelovanje pri odločanju, kriterije za sofinanciranje projektov in financiranje Mladinskega sveta. Pri pripravi pravilnika so dejavno sodelovali v imenu predlagateljev svetnik Žan Delopst in vodje svetniških skupin.
Zadovoljni pa so tudi zato, ker so v Šoštanju oblikovali pravilnik o dodeljevanju nagrad za izjemne dosežke in uspehe študentov v izobraževanju, umetnosti, športu in drugih strokovnih področjih.
Letno bodo podelili šest nagrad, denar zanje pa zagotovili v občinskem proračunu. Višina letne nagrade za študente 1. letnikov bo znašala 100 odstotkov minimalne plače, za študente višjih letnikov pa 110 odstotkov minimalne plače. Nagrade bodo izplačali v enkratnem znesku, razpis pa objavili enkrat letno, in sicer v oktobru tekočega leta.
Namen enkratne denarne nagrade najboljšim študentom je spodbuda, krepitev samozavesti in pripadnosti okolju, iz katerega izhajajo.
Topel obrok zdaj tudi v pravilniku
Sredi septembra lani so svetniki takratnega sestava sprejeli sklep o zagotavljanju brezplačnega ali delno subvencioniranega toplega obroka socialno najšibkejšim občanom, leto dni kasneje so svetniki novega sestava sprejeli pravilnik, ki to vprašanje natančneje opredeljuje.
Upravičenci so lahko občani Šoštanja, starejši od 55 let, z dohodki, ki jih določa pravilnik, izjemoma pa tudi mlajši, ki so se ali se bodo znašli v izrednih
socialnih razmerah.
Pravilnik je nastajal v sodelovanju s Centrom za socialno delo Velenje. Direktorica Lidija Hartman pa je ob obravnavi nakazala tudi potrebo po skrbi za brezdomce. Za zdaj jim streho nad glavo največkrat najdejo
v žalski Želvi. »Ker pa sta blizu jesen in zima, nas skrbi, da tam ne bo prostora. Prednost imajo njihovi občani. Zato bi si želeli, če bi bilo le možno, da bi občina Šoštanj, s katero zelo dobro sodelujemo, v prihodnje morda razmislila tudi o tem.«
Na pomoč ohranitvi kakovosti moštvenega športa
Šoštanjske svetnice in svetniki so dopolnili pravilnik o sofinanciranju letnih programov športa tako, da lahko lokalna skupnost z namenom spodbujanja moštve-
Tega, da že dvajset let za Naš čas in Radio Velenje spremljam dogajanje v novoustanovljeni občini Šoštanj in prav toliko časa sprejemanje pomembnih odločitev na sejah sveta, še pomislila nisem. Sem pa bila prijetno presenečena, ker so se tega s šopkom spomnili v Šoštanju.
nega športa na osnovi samostojnega razpisa zagotovi dodatna sredstva društvom, ki izvajajo panogi košarko in odbojko (ženski in moški klub). Gre za društva z bogato tradicijo, ki so se znašla na robu preživetja, s svojim delovanjem na kakovostni ravni pa v svoje vrste in zdrav način življenja vključujejo številne mlade, zato jim je treba pomagati prebroditi ta čas.
Država in občine na različnih bregovih
Predstavniki združenj občin ter ministrstev za finance in za javno upravo tudi ta teden niso zbližali stališč. Poleg različnih stališčih glede višine povprečnine, predstavniki nimajo enotnega pogleda niti na višino sredstev za sofinanciranje občinskih investicij. Klestili bi tudi nadstandard, ki ga nudijo nekatere občine. Dr. Žagar, predsednik SOS, izpostavlja: »Država naj omogoči ohranitev standarda življenja in storitev v lokalni skupnosti, ki so jih njeni prebivalci vajeni.«
Po novih izračunih bo za maso plač javnih
uslužbencev v občinah potrebnih dodatnih 6.500.000 EUR, ob delni sprostitvi zaposlovanja (za delovna mesta, ki ob odhodu v pokoj niso bila nadomeščena) pa bi za to potrebovali 9.600.000 EUR.
Za Skupnost občin Slovenije je po besedah predsednika SOS najnižja povprečnina za to leto lahko 536 EUR na prebivalca občine ob upoštevanju rasti BDP, dviga plač in realnega znižanja stroškov občinam. Podpredsednik SOS Bojan Kontič je opozoril, da občine prav tako vztrajajo pri ohranjanju
izplačila presežka nad primerno porabo.
Vlada pa vztraja, da je njeno izhodišče lahko le 525 EUR na prebivalca. Prav tako ne podpira izplačila finančne izravnave nad primerno porabo, od omenjenega zneska pa bi odštela tudi dodatno subvencijo, ki jo občine namenjajo staršem pri ceni vrtca. Teh subvencij je skupaj cca. 25 mio na letni ravni.
Skupnost občin Slovenije in Združenje občin Slovenije pa sta prejšnji teden na ljubljansko okrožno sodišče že vložila tožbo za izpolnitev pogodbenih obveznosti iz dogovora o višini povprečnine za letos.
■

Iskrene čestitke ob prazniku Občine Šoštanj.
v	v
Zupan Darko Menih, prof., Svet in uprava Občine Šoštanj
Naš čas, 24. 9. 2015, barve: CM K, stran 5
24. septembra 2015
uaS(lAS
PRAZNIČNI INTERVJU
17
Šoštanj lepši in bolj samozavesten
V obdobju od lanskega do letošnjega praznika se je v občini Šoštanj veliko spremenilo
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - 30. september je praznik občine Šoštanj. Ob tej priložnosti smo malo nazaj in malo naprej pogledali z županom Darkom Menihom. Kateri dogodki so vam osebno najbolj zaznamovali obdobje od lanskega do letošnjega praznika?
»Lokalne volitve, ko so mi volivke in volivci zaupali tretji mandat, doktorska disertacija mlajše hčere iz kriminalnega prava, opravila jo je v Avstraliji, in četrti vnuk Leon.« Kaj pa v občini Šoštanj? »Z veliko vnemo smo se lotili študije o protipoplavni zaščiti ter nekaj ukrepov na vodotokih Toplica, Bačovnica, Velunja in drugih tudi že izvedli. Toplici smo omogočili dodaten prepust pod železnico in s tem zmanjšali možnosti, da Pohrastnik spet plava. Sodelovali smo v kohe-zijskih projektih kanalizacije in vodooskrbe. Vodo, osnovno dobrino, smo zagotovili vsem prebivalcem. Veliko smo in še delamo pri odpravi plazov, posledic poplav, deževja, žleda.
Vesel sem, da je Vila Mayer postala uraden prostor za sklepanje zakonskih zvez. V zadnjem času se je število porok v njej povečalo. Težko pa mi je, ker smo morali zapreti podružnično šolo v Ravnah.« Zanimivo koliko okroglih obletnic se je v zadnjem letu zvrstilo v Šoštanju, in to visokih. »Na to smo posebej ponosni. Jih lahko naštejem nekaj? 95 let Bolnišnice Topolšica in prav toliko let Nogometnega kluba Šoštanj, 90 let Pihalnega orkestra Zarja, 65 let Pevskega zbora Društva upokojencev Šoštanj, 60 let taborniškega rodu Topli vrelec Topolšica, 50 let Odbojkarskega kluba in prav toliko let Kegljaškega kluba ...«.
Politika HSE je marsikaj postavila na glavo
Težave v TEŠ-u, ki je največji gospodarski subjekt v občini, se odražajo v življenju lokalne skupnosti. Če pogledamo samo kakovostni ekipni šport, klube, na katere ste tako ponosni in so se zaradi odsotnosti donatorskih in sponzorskih sredstev znašla tik pred zlomom. »S politiko HSE se je precej spremenilo, na tem področju smo ostali bosi. Poskušali smo, a so nas zavrnili še z zadnjimi
evri. Največ težav je v športu, saj športni klubi potrebujejo največ sredstev. Pomagamo jim na različne načine, omogočamo brezplačno uporabo športne dvorane, v proračunu smo zagotovili dodatna sredstva za nekatere klube, ki so se znašli v resnih težavah, brez osnovnih pogojev za to, da bi lahko nadaljevali tekmovanja. Na vse pretege se trudimo.
Danes so naše zahteve po renti podprte s številnimi argumenti.
Občina je pri gradnji bloka 6 pomagala maksimalno, tudi pri pridobivanju okoljevarstve-nih dovoljenj, odlokov ... Sprejeli smo jih 28. Če bi jih sprejemala država, še danes ne bi bili sprejeti.
Boli me, da se Slovenija pomena tega bloka, ki stoji sredi mesta, ne zaveda. Da proizvaja eno
boko je že sedaj 87 metrov, baje se še poglablja ... Gorice propadajo. Vrsto argumentov imamo, da občani dobijo povračilo.«
Zdaj ne bi več nasedli
Kaj pa bi rekli na zanesljivo oskrbo Šaleške doline s toplotno energijo? Prebivalci imajo občutek, da gre tudi pri tem za neke vrste preigravanja, za stvari, ki se ne bi smele zgoditi?
Težave imajo tudi druga društva, ki jim je TEŠ pomagala pri nakupu opreme, pri postavljanju odrov ...« Občina pa odškodnino dobiva?! »A je iz leta v leto manjša. Težave z odškodninami so nastale tudi zato, ker so se direktorji zelo pogosto menjali. Vsak od njih je odškodninski sporazum zastavil drugače.
Pri tem iščemo rešitve. Odškodninski sporazum imamo sicer podpisan še za leto 2016, vendar si želimo trdnejšo osnovo, zakon o renti, ki pripada našim občanom.«
Zakon o renti bi bil trdnejši
O renti se že dolgo govori in veliko pogovarja. A vsakič, ko se je debata o tem začela, je bilo rečeno, češ da za to ni pravi čas... Mislite, da je zdaj primernejši? »Včasih ni bil pravi čas, da bi Občina Šoštanj na vso moč pritiskala na TEŠ, PV, HSE, nespametno je bilo zapenjati, ko so bili v velikih težavah z blokom 6 ...
tretjino vse električne energije v državi. Namesto da bi gledali nanj tako, nas zaradi mahinacij, do katerih je menda prihajalo pri gradnji, gledajo po strani. Kot da smo v Šaleški dolini nek poseben narod. Pa se borimo samo za to, kar nam pripada.« Argumenti za rento? Vsaj nekaj ...
»Smrad v Šoštanju. Prezračevalni jašek, ki je na dvorišču TEŠ na samem vhodu v mesto, je bil v načrtih izgradnje bloka 6. Speljati bi ga morali v enega od hladilnikov, a so projekti izginili. Tudi to je posledica menjav direktorjev, ko je vsak nekaj odškrnil in »zatuč-kal«, mi pa smo ostali na suhem. Tresenje tal. Dogaja se nam, dogaja že vrsto let. V zvezi z njim dobivamo samo pavšalne odgovore. Naši občani z njimi niso več zadovoljni. Zahtevajo več. Zrak je po izgradnji bloka 6 sicer boljši, a je ogromen objekt zasenčil polovico mesta in občane prikrajšal za sonce. Ali pa, poglejte, Šoštanjsko oziroma Družmir-sko jezero. Nenehno se širi. Glo-
Darko Menih, župan Občin Šoštanj: »Nakazuje se nam lepša prihodnost.«
»Nedorečeno, nedorečeno ... S tem se ne gre igrati. Nikakor si ne smemo dovoliti, da kdo ostane na mrzlem.
Mislim pa, da gre pri tem za pomanjkanje pozitivnega dialoga, tudi med Komunalnim podjetjem in Termoelektrarno. Vemo, da je pogodba o dobavi potekla, ampak v treh mescih dati odpoved ...? Ni prav. Imeli smo že nešteto sestankov in srečanj. Stališča se zbližujejo.« Bi se z današnjim vedenjem, izkušnjami ter tem, kar se te dni dogaja, še tako zelo zavzemali za blok 6 ali bi ravnali kako drugače?
»Bili smo zagreti, bili pa smo tudi zavedeni. Zdaj se odpirajo stvari, ki jih prej nismo vedeli. Delovna mesta recimo. Mislili smo, da jih bo več, jih bo pa manj ...
Če bi vedeli, da bo danes tako, kot je, bi šli že takrat pred TEŠ in zahtevali rento in gradnjo pogojevali s tem. Ampak, saj veste ... Bila so moledovanja, češ, pomagajte nam, bo potem bolje. Zdaj ne bi več nasedli.«
Gospodarstvu se odpirajo boljši časi
Šoštanjsko gospodarstvo je bilo nekdaj precej močno. »Stagniralo je v zadnjem času. Izgubili smo Vegrad, Patrijo, Notranjo opremo in več manjših podjetij.« Nakazujejo pa se mu boljši časi?
»Res je. Začelo se je s prodajo Vegradovih objektov. V Šoštanj prihaja slovenjgraško proizvodno podjetje, v katrem bodo zaposlitev dobili tudi naši občani. V Notranjo opremo se seli Turna iz Velenja, Občina Šoštanj pa končuje podjetniški inkubator. Tudi turizem moramo maksimalno izkoristiti, Topolšici ustvariti pogoje za to. Nekaj je za to naredila tudi Občina - boljšo cesto, vzpostavili smo Bicy, s pomočjo Kmetijske zadruge Šaleška dolina ohranili trgovino in ne nazadnje tudi pošto.« Lahko pa se pohvalite z zelo visokim standardom v vzgoji in izobraževanju. Lani ste odprli nov vrtec, pred desetimi leti novo šolo, zdaj boste prizidali glasbeno šolo.
»Ponosni smo na vse to. Glasbena šola bo enkrat večja. Denar bomo zagotovili v proračunu, letos pridobili dokumentacijo, naslednje leto, proti koncu, pa začeli graditi.«
Tekoče naložbe pa so težke kar 3 milijone evrov. »To je veliko denarja. Veliko se dogaja. Obnavljamo komunalno infrastrukturo, ceste, Trg svobode, postavljamo Tresimirjev športni park. V načrtu imamo novo avtobusno postajo.«
Pomagajo, kolikor je v njihovi moči
Stiske občanov vas niso zaobšle. Kako jih pomagate?
»Skušamo jim pomagati z enkratnimi socialnimi pomočmi, subvencijami stanarin, različni-
mi olajšavami, pomočjo na domu, pomočjo pri plačilu nastanitev v domovih, paketi Rdečega križa, toplimi obroki, plačilom osnovnega zdravstvenega zavarovanja ... Pomagamo, kolikor lahko in kjer lahko, tudi ob različnih nesrečah, ki prizadenejo naše občane. Družini v Zavodnjah gradimo hišo. Res je, da traja to že nekaj let. Vmes je posegla kriza, donatorjev ni bilo več toliko kot na začetku, med tem so se nam zgodili še plazovi ... Ampak zdaj se gradnja zaključuje, selitev je načrtovana za letos.«
Stanovanja?
»V tem smo pa bolj bosi. Imamo preko 130 stanovanj, ki so v slabem stanju in zato vedno v stanju obnove, kar je povezano s precejšnjimi stroški. Na zadnji razpis se je prijavilo blizu 60 prosilcev. Pred leti smo načrtovali gradnjo stanovanj v Metlečah, a so jo potem razmere preprečile. Zdaj gradnjo načrtujemo pod vilo Široko.
Z izpraznitvijo oddelkov Vrtca Šoštanj, ko so se ti preselili v novega, se je izpraznilo nekaj prostorov. Namenili smo jih drugim vsebinam, tudi za stanovanja. V enem bo podjetniški inkubator, enega smo namenili mladim, sami so veliko naredili, v njem bodo imeli prostore tudi planinci, taborniki in alpinisti.«
Kaj pa bi rekli občanom in občankam ob prazniku?
»Povabili bi jih na prireditve, ki jih ni malo, in opravičil bi se jim za to, ker imajo zaradi naložb, ki tečejo, ponekod moteno življenje. Ko bodo dela končana, bo zadovoljstvo toliko večje.
Čestitam občankam in občanom ob prazniku in jih vabim k sodelovanju v dobro občine in nas vseh.«
Meja. za to, kar zmoremo, ni.
Ob občinskem prazniku vam želimo še naprej mnogo entuziazma, navdušenja in optimizma ob uresničevanju zastavljenih ciljev. Vsem občankam in občanom iskrene čestitke in prijetno praznovanje.
Župan Janko Kopušar, občinska uprava in občinski svet Občine Šmartno ob Paki
9
Šmartno ob Paki 69 | 03 898 49 50 | www.smartnoobpaki.si
■
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 6
6
GOSPODARSTVO
«»^AS
24. septembra 2015
Končujejo kohezijske projekte vodooskrbe
Predsednik uprave Marko Škoberne: »Bodimo realni in ne pričakujmo preveč od novih kohezijskih projektov. Nabor projektov in sredstev bo gotovo manjši, kot je bil.«
Milena Krstič - Planine
Velenje, 16. septembra - V Eso-techu so bili prejšnji teden, ko smo jih obiskali, še pod vtisom zadnjega dejanja izvedbe največjega kohezijskega projekta v Šaleški dolini - Celovite oskrbe s pitno vodo, v katerem so bili glavni projektant in izvajalec izgradnje naprav za pripravo vode. Ta čas zaključujejo projekte vodooskrbe v občinah Makole in Poljčane ter Pomurja in komunalno čistilno napravo na Jesenicah. Nekaj dni prej so dokončali čistilno napravo Mestinje v občini Šmarje pri Jelšah.
Do konca leta jih čaka še nekaj dela. Pričakujejo, da bo poslovanje uspešno, pozitivno. A se razmere na trgu zelo hitro spreminjajo. »V gradbeništvu se že čuti pomanjkanje projektov. Čeprav nismo gradbinci, nas to skrbi,« pravi predsednik uprave Marko Škoberne.
>
V zadnjih treh letih so zaposlenost povečali za petino.
Tudi naslednjega »paketa« kohezijskih projektov in z njimi povezanega denarja še ni in ga najmanj eno leto še ne bo. »Morda v Sloveniji v zvezi s tem gojimo prevelika pričakovanja. Projekti in sredstva še niso na voljo, nekateri še niso niti pripravljeni. Mi si projekte za prihodnjo perspektivo obetamo konec leta 2016 za leto 2017, ocenjujemo pa, da bo nabor precej manjši, kot smo ga bili deležni v preteklih letih,« pravi Škoberne.
Ker se tega zavedajo, so se že pred leti usmerili na tuje trge, največ upanja polagajo v države zahodnega Balkana. »Te so, kot se danes kaže, zlata jama tudi za del Evropske unije. Na teh trgih srečujemo vse pomembnejše družbe, ki se, tako kot mi, ukvar-
Marko Škoberne na otvoritvi vodarn na Grmovem vrhu: »Najbolj dragocene so reference, ki si jih ustvariš doma.«
jajo s tehnologijami. Konkurenca je izjemna.«
Doma, v Sloveniji bi si želeli, da bi država vendarle podprla nekaj projektov, ki so pripravljeni, in s tem omogočila delo množici slovenskih podjetij. »Naj omenim samo enega, izgradnjo Srednjesavskih elektrarn.«
V	preteklih letih so v Esotec-hu veliko vlagali v znanje, postavili močno projektno skupino in pridobili množico zelo uglednih referenc. »Najbolj dragocene so tiste, ki si jih katerakoli družba ustvari doma. Težko je priti na tuje trge, če nimaš česa pokazati.«
V	teh dneh mineva eno leto od odprtja novega Vrtca v Šoštanju, ki ga je v javno-zasebnem partnerstvu z Občino Šoštanj gradil Esotech. Na osnovi te reference se jim je odprlo tudi drugje. »Res nismo pričakovali, da bomo z gradnjo vrtcev postali zanimivi tudi drugim, a smo prav zaradi te reference dobili naročilo Občine Ilirska Bistrica. Vrtec gradimo po klasičnem razpisu in ne v javno-zasebnem partnerstvu.«
Vrtec Šoštanj so financirali delno iz najetih sredstev, velik del pa iz lastnih. Imajo zelo visoko boniteto in sodijo med najbolj
stabilne družbe v Sloveniji po kriterijih finančnega poslovanja. »Vse obveznosti, ki jih imamo, plačujemo v roku, brez zamikov. Tudi bankam.«
)
Težko je priti na tuje trge, če doma nimaš česa pokazati.
delimo si skrbi, ki jih ni malo, in kot kaže, jih bo v prihodnjem obdobju še več. Dolga leta smo med seboj tesno povezani. Nekateri bomo tu že tri desetletja. Poleg klasične hierarhije smo v vseh teh letih zgradili tudi medsebojne vezi, ki pozitivno prispevajo k doseganju rezultatov. Ocenjujem, da je lojalnost kolektiva na visoki ravni in pomembno prispeva poslovanju družbe.«
V družbi Esotech je zaposlenih 180 ljudi, na istem »dvorišču«, na Preloški, imajo hčerinsko družbo Tehni, ki je v njihovi 100-odstotni lasti. V njej je zaposlenih 45 sodelavcev. V odvisnosti od pestrosti projektov, se jim občasno pridružijo podizvajalci njihovih partnerjev v projektih. »Na Balkanu delamo večinoma z lokalnimi družbami, kar si naši kupci tudi želijo. Gre predvsem za montažna dela, medtem ko inženiring, menedžment projektov, projektiranje in prenos znanja na vseh trgih delamo z lastnim kadri.«
Za uspešnost družbe je pomembna dobra klima. Tega se v Esotechu še kako zavedajo. »Skupaj se veselimo uspehov,
Rezina kruha je vse tanjša
Premisleki - zaposliti še koga ali ne - potekajo vsak dan. Vendar je rezina kruha, ki jo režejo, vsak dan tanjša in vsaj za zdaj so možnosti za novo zaposlovanje majhne, zelo majhne. So pa v zadnjih treh letih v Esotechu zaposlenost povečali za petino. »Želimo si ostati v dobri kondiciji ob zaposlenih, ki so tukaj. Vse pa je odvisno od prihodnjega nabora projektov, ki bodo ali pa ne bodo. Ta trenutek smo v Sloveniji ena največjih družb z realnimi lastnimi človeškimi viri, na trgu pa konkuriramo z inženiringi, ki začasno zaposlujejo in izrabljajo vsako luknjo v zakonu za to, da bi bili še bolj konkurenčni. To je včasih težko vzdržati, sploh če se držiš pravil igre, tako kot se jih mi. Poravnamo vse obveznosti, imamo legalno delovno silo, skrbimo za zaposlene, kolikor je v naši moči.«
Sledijo sodobnemu načinu nakupovanja
Prenovljen Tušev Supermarket je v Šoštanju prve kupce sprejel prejšnji teden
Šoštanj, 16. septembra - V sredo je tu odprl vrata prenovljen in osvežen Tušev Supermarket. Kupcem zagotavlja enostavno in pregledno nakupovanje, s čimer sledi sodobnemu načinu nakupovanja in svetovnim smernicam na tem področju. Pri prenovi so upoštevali tako želje kupcev kot sodobne nakupovalne trende.
Poleg osveženega prodajnega asortimana ponuja bogato ponudbo na oddelku sadja in zelenjave, privlačno delikateso, širšo paleto dnevno svežega kruha in pekovskih izdelkov ter še več slovenskih izdelkov.
Odprtje so poleg novosti pospremile še degustacije in posebni popust na izbrani izdelek.
■ mkp
Zadovoljna ekipa zaposlenih v pričakovanju prvih kupcev.
Zaposleni v Skupini Premogovnik Velenje čestitamo občankam in občanom Mestne občine Velenje ob prazniku občine.
Skupina
lise

PREMOGOVNIK
VELENJE
PODZEMNA PUSTOLOVŠČINA
v rovih premogovnika 160 m pod površjem na eni od najdebelejših znanih plasti premoga na svetu
VSTOPNICA ZA OGLED MUZEJA JE ODLIČNO DARILO, S KATERIM LAHKO PRIJETNO PRESENETITE SVOJE PRIJATELJE, DRUŽINO IN POSLOVNE PARTNERJE.
SREČNOI
Muzej je odprt od 9.00 do 16.30 (14.30 vstop zadnje skupine).
OB NEDELJAH IN PONEDELJKIH JE MUZEJ ZAPRT.
Priporočljive so predhodne najave ogleda.

II
Tel.: 00 386 (0)3 5870 997 e-mail: trgovina@rlv.si
www.rlv.si/muzej

Plastika Skaza
je ponovna postala
Gazela 2015
2d 5ayinj5ko-zasav5k(| regijo.
Ishre-n-D ; p^t t,j m o n rehrm Vtlifoti rinHkivn;h uspehov!
Zupan, hver in ¿/pratc
'■'■■■ n:.- j;.' mr IV M
Naš čas, 24. 9. 2015, barve: CM K, stran 7
24. septembra 2015	uaS(lAS	17
Poslovni oskar za Plastiko Skaza
Med nominiranci za najhitrejšo gazelo v savinjsko-zasavski regiji za leto 2015 tudi Biomasa iz Luč - Regija rekorderka po prejetih najvišjih priznanjih za hitro rastoče podjetje
OSPODARSTVO	l
Savinjsko-pasavska regija je po prejetih najvišjih priznanjih za hitro rastoče podjetje rekorderka med vsemi šestimi regijami. Od leta 2001, ko so pripravili prvi izbor, do lani sta bronasto gazelo prejeli dve podjetji, tri srebrno, zlato pa kar šest podjetij. Iz regije Saša sta na seznamu KLS Ljubno (srebrno in zlato) ter Plastika Skaza Velenje (zlato).
Tatjana Podgoršek
Velenje, 14. septembra - Najhitrejša gazela med zelo hitrimi podjetji v savinjsko-zasavski regiji za leto 2015 je znova velenjsko družinsko podjetje Plastika Skaza, lanski prejemnik naziva zlata gazela Slovenije. Za tretjega finalista za dobitnika poslovnega oskarja na nacionalni ravni so jo proglasili na prireditvi v veliki dvorani hotela Paka v Velenju. Med nominiranci za gazelo omenjene regije sta bila še družinsko podjetje Biomasa iz Luč ter Baumuller Dravinja iz Slovenskih Konjic.
Še boljši rezultati
V pozdravnem nagovoru zbranim v veliki dvorani hotela Pa-ka v Velenju je tamkajšnji župan Bojan Kontič opozoril na pomen podjetništva za razvoj družbe in zatrdil, da ga lokalna skupnost spodbuja in mu pomaga po svojih najboljših močeh. Želijo ohraniti obstoječa in hkrati zagotoviti nova delovna mesta.
Suzana Kos, urednica poslovnega Dnevnika - družbe, organi-
zatorice dogodka, je med drugim navedla, da savinjsko-zasavska hitro rastoča podjetja izkazujejo še boljše rezultate kot podjetja, ki so bila med najhitreje rastočimi v regiji lani. Sto najhitreje rastočih podjetij regije je med letoma 2009 in 2014 ustvarilo 1.628 novih delovnih mest ali 62 odstotkov več. Pri rasti prodaje so bila letos še nekoliko uspešnejša kot lani, saj so jo povečala za 185
odstotkov, lanske gazele za 160 odstotkov. Delež lastnih sredstev v strukturi kapitala podjetij se je v primerjavi z lanskimi gazelami znižal iz dobrih 58 na nekaj več kot 42 odstotkov, a je še vedno višji od celotnega gospodarstva.
Iz obrtniške
kooperacijske delavnice v multinacionalko
Metodološka komisija je v utemeljitvi, zakaj je prepoznala Plastiko Skaza za gazelo savinj-sko-zasavske regije 2015, med drugim zapisala, da predstavlja zgled uspešnega prehoda iz nekdaj obrtniške kooperantske de-
lavnice v profesionalno vodeno in globalno usmerjeno razvojno podjetje oziroma postaja multi-nacionalka. Odlikuje jo dolgoletno partnerstvo z velikimi tujimi podjetji, ki poslujejo na področju bele tehnike ter avtomobilske in elektro industrije. Danes predstavljajo že kar 25 odstotkov celotne proizvodnje podjetja lastne razvojne rešitve. Lani je podjetje ustvarilo blizu 30 milijonov evrov prihodkov, dober milijon evrov dobička, za prihodnje le-
to napovedujejo povečanje na 40 milijonov evrov v primerjavi z letošnjim letom. 90 odstotkov prodaje dosega na mednarodnih trgih, od tega v Evropi, Afriki, Kanadi, ZDA, Avstraliji, v manjšem deležu pa še na trgih drugih držav.
Laura Rednak, izvršna direktorica Plastike Skaza, nam je po vnovični razglasitvi podjetja za najhitrejšo gazelo med zelo hitrimi omenjene regije dejala, da so bile to njihove sanje že leta 2008. »Vse nagrade so posledica naše-
ga dobrega dela, »ubijalske trojke«, v kateri sta poleg mene tudi lastnika Igor in Tanja Skaza ter ne nazadnje zaposleni.«
Letošnji kazalci gospodarjenja so znova zelo spodbudni, je zagotovila, saj rastejo za od 3 do 4 milijone evrov. Za prihodnje leto imajo že podpisanih novih pogodb za dodatnih 6 milijonov evrov, proizvodne zmogljivosti pa imajo povsem zasedene.
Največ podjetij s seznama stotih najhitreje rastočih podjetij v savinjsko-zasavski regiji ima Celje (22), sledijo Žalec z desetimi ter Slovenske Konjice in Velenje s po sedmimi.
Nominiranci savinjsko-zasavske gazele 2015: (z leve proti desni) Rok Suhodolnik - Biomasa Luče, Laura Rednak - Plastika Skaza Velenje, in Jožef Klajniek - Baumuller Dravinja iz Slovenskih Konjic
Priznanja za domače inovacije
Brdo pri Kranju, 16. septembra
- V okviru dneva inovativnosti je Gospodarska zbornica Slovenije na prireditvi na Brdu pri Kranju podelila nacionalna priznanja za najbolj inovativna podjetja in inovatorje v podjetjih ter javnih raziskovalnih zavodih. Podelili so 12 zlatih, 21 srebrnih in 4 bronasta priznanja ter 1 diplomo.
Vrsto let na tem tekmovanju
sodelujejo najboljše inovacije v regiji Saša in bile so vedno med najboljšimi. Tudi tokrat je bilo tako. Med dobitniki zlatega priznanja sta bili namreč dve inovaciji: popolnoma vgradni kavni avtomat IC 6 tovarne BSH Hišni aparati Nazarje ter nova generacija vgradnih pečic H - bio 45/60 - 14, družbe Gorenje, d. d., Velenje. Tudi med prejemniki
srebrnega priznanja sta dve inovaciji iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline, in sicer kuhinjski aparat Maxxi MUM iz nazarske tovarne BSH Hišni aparati ter čistilna naprava za pitno vodo družbe Esotech Velenje. Letos se je za zlata, srebrna in bronasta priznanja potegovalo 43 najboljših inovacij iz 13 regij.
■ tp
Zlato priznanje in srebrnih ceh
Celje - Na nedavno končanem mednarodnem obrtnem sejmu v Celju je podjetje Kronoterm iz Orle vasi pri Braslovčah prejelo zlato priznanje Celjskega sejma za sanitarno toplotno črpalko WP2 LF-301E. Njegovo inovati-
vnost in kakovost pa je nagradila tudi komisija Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki je podjetju podelila srebrni ceh. Nagrajena toplotna črpalka za pripravo sanitarne tople vode velja za tehnološko dovršeno, saj se ponaša z
najboljšim izkoristkom v Evropi.
Podjetje je vodilni izdelovalec toplotnih črpalk pri nas, svoje izdelke razvija v Sloveniji in jih na domačem trgu tudi največ proda. Zaradi majhnosti trga in trenutnih razmer v gospodarstvu direktor Bogdan Kronovšek napoveduje še večjo usmeritev v izvoz.	a tp
Prvo leto
Kmečke
tržnice
Slovenj Gradec - V soboto, 12. septembra, je bilo na tržnici v Slovenj Gradcu precej bolj živahno in slovesno kot sicer, saj so praznovali prvi rojstni dan tržnice.
Vse je bilo v sozvočju: lepo vreme, bogat spremljevalni program z živo glasbo, odlična kulinarika in ponudba lokalnih dobrot, otro-
ške delavnice, predvsem pa zelo pozitivna energija in dobra volja vseh, ki so bili prisotni. Tržnica, ki je bila v letu dni od-
prta vsak dan od ponedeljka do sobote, se je prijela. Kolektiv zavoda Slokva si želi, da bi se razvijala še naprej.	a
u
MESTNA OBČINA
VELENJE
"Si
Vabljeni na odprtje
Podjetniškega centra Standard
(Šaleška cesta 2, Velenje),
v petek, 25. septembra, ob 17. uri
S Podjetniškim centrom Standard smo v Velenju pridobili podjetno, inovativno in spodbudno delovno okolje za mlade podjetnike. Tako bomo spodbudili razvoj malega podjetništva in posledično pripomogli k pridobitvi novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Velenje sicer že od nekdaj slovi kot zibelka uspešnih posameznikov, te pa želimo zadržati v lokalnem okolju in jim ponuditi tudi primerno urejene prostore.
Mestna občina Velenje
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 8
8
PREGLED TEDNA
»»^AS
24. septembra 2015
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Sreda,
16. septembra
Vlada je končala dvodnevni obisk pomurske regije, pri tem pa je premier že razkril, da Slovenija uvaja začasni nadzor na meji z Madžarsko. Naša vzhodna soseda je istega dne sprejela 21 državljanov Afganistana in Irana, ki so jih slovenski policisti v soboto pred tem prijeli na mejnem prehodu Šentilj.
Na izredni seji državnega zbora o človekovih pravicah so v večjem delu opozicije opozorili, da podatki o kršitvah kažejo na nujnost sprememb v pravosodju, v koaliciji pa so bili mnenja, da stanje ni katastrofalno.
Premier Cerar je potrdil, da Slovenija uvaja nadzor na meji z Madžarsko.
Avstrijska policija je po uvedbi nadzora na meji z Madžarsko začela izvajati poostren nadzor tudi na meji s Slovenijo.
Madžarska policija se je spopadla s prebežniki, ki so protestirali na mejnem prehodu s Srbijo in zahtevali vstop v državo. V dogodku je bilo ranjenih 20 policistov in dva otroka.
Ameriški državni sekretar John Kerry je ruskega kolega Sergeja Lavrova opozoril, da lahko ruska podpora sirskemu predsedniku še razširi in podaljša vojno v Siriji.
Četrtek, 17. septembra
Zvečer je v Dobovo z mednarodnim vlakom prispelo okoli 150 prebežnikov. Slovenska policija je sporočila, da jih bo v skladu s schengenskimi pravili vrnila na Hrvaško. A to se ni zgodilo.
Medtem so se mnogi bali islama. Ljubljanski nadškof je ob tem dejal, da krščanska Evropa
najbolj »ogroža sama sebe in je ne ogrožajo muslimani«.
Med sindikati in delodajalci ni bilo videti skupne točke - trenja med socialnimi partnerji so znova dosegla stanje vrenja. Delodajalci so sporočili, da razmišljajo o odstopu od socialnega sporazuma. Hrvaška je zaprla sedem mejnih prehodov na meji s Srbijo.
Zgodaj zjutraj je obalo Čila, severozahodno od prestolnice, stresel močan potres z močjo 8,3. Med ljudmi je zavladala panika, najmanj 10 je bilo mrtvih, nastala pa je ogromna gmotna škoda.
Petek,
18. septembra
V Slovenijo je hotelo vse več prebežnikov. Premier Cerar je ocenil, da je Hrvaška ob prvem navalu zadeve spustila iz rok. Naša policija se je trudila ravnati drugače. Zaradi pritiska pre-bežnikov na policijski kordon na mejnem prehodu Rigonce je uporabila solzivec.
Koordinacija nevladnih in humanitarnih organizacij je takoj pozvala vlado, naj ne čaka na
Prebežniki so se z vlakom prepeljali tudi na Dobovo.
Zaradi pritiska nekaterih prebežnikov je bila naša policija prisiljena uporabiti solzivec.
skupni evropski dogovor, ampak naj nemudoma vzpostavi begunski koridor. Premier je pojasnil, da kaj takšnega ne moremo storiti, saj ni v skladu z zakonodajo.
Predsednik republike Borut Pahor je pomilostil lastnika Sportine Bahtijarja Bajrovica, ki je na začetku sojenja v zadevi Istrabenz priznal krivdo in dobil pogojno zaporno kazen.
Konfederacija slovenskih sindi-katovje združila že več kot 30 sindikatov, od teh štiri iz javnega sektorja, in prejela odločbo o reprezentativnosti sindikalne centrale.
Hrvaška je pod pritiskom preko 17 tisoč prebežnikov, ki so v dveh dneh vstopili v državo, dokončno popustila in začela brez popisovanja vse prevažati do meje s Slovenijo ali Madžarsko.
Sobota, 19. septembra
V Stični pri Ivančni Gorici je potekalo 34. srečanju katoliške mladine. Zbralo se je okoli 6000 mladih iz vse Slovenije.
V Stični se je to leto zbralo okoli 6000 mladih.
Prebežniki so ostajali osrednja tema. Mediji so prešteli, da jih je doslej v našo državo vstopilo več kot 1500, ter sporočili, da jih na mejnem prehodu Rigonce čaka še okoli 750.
Premier Cerar je bil odločen: »Vemo, da Hrvaška ni opravila svoje naloge. Zadeve so ušle izpod nadzora in prišlo je celo do nekorektnih usmerjanj beguncev proti Sloveniji.«
Vse bolj glasne so bile zgodbe policistov, katerih naloga je varovati državno mejo; pritoževali so se nad delovnimi razmerami, ki so jim bili izpostavljeni ob dejavnostih s prebežniki.
Medtem ko so prebežnike iz Hrvaške vozili na Madžarsko, je Avstrija sporočila, da bo prebežnike v skladu z dublinsko uredbo vračala v Slovenijo in na Hrvaško.
Papež Frančišek je prispel na prvo postajo svojega devetdnevnega potovanja, na Kubo.
Nedelja, 20. septembra
Minister Mramor je bil dobre volje. Napovedal je, da proračunska predloga za 2016 in 2017 zaradi občutno višjih predvidenih prihodkov omogočata, da se ob znižanju primanjkljaja v skladu z zavezami Slovenije zvišajo prihodki veliki večini ministrstev.
Na najbolj obremenjenih mejnih prehodih Obrežje in Rigonce
stranka modernega
je na vstop v našo državo čakalo še okoli 550 prebežnikov. Nekaj med njimi jih je tudi protestiralo.
V Zagrebu je bilo medtem prebežnikov vse manj. Hrvatje so jih vztrajno vozili na mejo z Madžarsko, ki je znova odprla mejni prehod Horgoš s Srbijo. Največ prebežnikov je sicer vstopalo v Avstrijo - v dnevu in pol jih je tja prišlo kar 22 tisoč.
Grki so volili in znova izvolili Si-rizo. Njen vodja Aleksis Cipras je po volilni zmagi že napovedal, da bo koalicijo znova oblikoval z nacionalističnimi Neodvisnimi Grki.
Ponedeljek, 21. septembra
Znova so bila vroča pogajanja med sindikati in vlado. Sindikati namreč niso čisto nič omilili svojih stališč.
Da je denarja premalo, je ugotavljal tudi minister Mramor, ki je izračunal, koliko milijonov nas bo stala kriza s prebežniki.
Državni zbor je z vprašanji pre-mierju Miru Cerarju in ministrom začel redno septembrsko sejo.
Mejna prehoda Rigonce in Obrežje, kjer je bil naval beguncev v zadnjih dneh največji, sta bila prazna, mejni prehod Dobova pa je še vedno ostal preventivno zaprt za mednarodni železniški promet.
Minister pravi, da bo pri prihodnjih proračunih nekoliko lažje.
Državni zbor je začel redno septembrsko sejo.
Praznili so se tudi hrvaški zbirni centri, na Madžarsko pa je v 72 urah vstopilo več kot 18 tisoč ljudi; država je zato sprejela zakon, ki med drugim vojski dovoljuje, da lahko na meji tudi strelja.
Sešla sta se predstavnika Rusije in Izraela. Povedala sta, da se bosta državi dogovarjali o vojaških akcijah v Siriji, da bi se izognili medsebojni sestrelitvi letal.
Torek,
22. septembra
Še je vrelo okrog socialnega sporazuma. Združenje delodajalcev Slovenije je napovedalo, da bo v primeru, če bo vlada podprla spremembe minimalne plače, resnično odstopilo od socialnega sporazuma. Premier Cerar je ostal optimist, povedal je, da verjame v dogovor. Notranji ministri Evropske unije so na izrednem srečanju v Bruslju potrdili načrt za prerazporeditev 120 tisoč beguncev, čeprav so štiri članice (Madžarska, Češka, Slovaška in Romunija) obveznim kvotam ostro nasprotovale.
Da je dogajanje s prebežniki pereč problem, je razkrival tudi dialog med Srbijo in Hrvaško. Potem, ko je ponoči v begunsko šotorišče v Opatovcu na Hrvaškem, v bližini meje s Srbijo, prišlo več tisoč prebežnikov, se je komunikacija med državama sprevrgla na raven obtoževanja.
Na dan je prišla afera, da je Volkswagen goljufal na testih emisij avtomobilov na dizelski pogon v ZDA. Grozi u visoka kazen, delnice podjetja so strmo padle.
Tjaša Zajc
Žabja perspektiva
Nenadomestljivost človeškega stika
Starejše generacije z začudenjem, deloma občudovanjem, deloma pa nekakšnim kančkom otožnega zavidanja gledajo na današnje mlade, ki odraščajo v svetu interneta in povezljivosti. Zaradi slednjega so razdalje med ljudmi po svetu skrčile. Vsak trenutek lahko komuniciramo s skoraj komerkoli na skoraj kateremkoli delu sveta. Bistveno lažje imamo in ohranjamo prijateljstva iz različnih držav. To v je primerjavi s svetom pred 15 leti povsem spremenilo način ustvarjanja novih poznanstev in način sklepanja poslov.
S pomočjo aktivnosti na socialnem omrežju LinkedIN si lahko gradimo prepoznavnost na poslovnem področju. V duhu ameriške ideologije o izbiri in samostojno ustvarjenih (self-made) posameznikih nekateri verjamejo, da lahko s tem v kariernem smislu veliko dosežeš. Do določene mere to drži. Z angažiranostjo v diskusijah lahko pritegneš pozornost zanimivih ljudi na pomembnih položajih in prek njih prideš v stik do drugih pomembnih ljudi. A bolj, kot se spuščaš v poslovni svet uspešnih in "pomembnejših", bolj odpadejo pisna priporočila in življenjepis na spletu, bolj so pomembne realne povezave z ljudmi in osebna priporočila. Ta delajo razliko med tem, ali bo nekdo tvoje elektronsko sporočilo prebral, ali vrgel v smeti, še preden bi ga preletel. Morda nepravično, morda kruto, a realno.
Včasih je veljalo, da je novinar vreden toliko, kolikor telefonskih številk ima v svoji beležki. Danes smo prepričani, da ni več tako, saj - vsaj v Sloveniji - po nekaj letih poznaš dovolj ljudi, novinarskih kolegov, da z dvema ali tremi klici prideš do kontakta kogarkoli izmed pomembnih. Mnogo ljudi je preprostih in dostopnih in se s prijaznim kratkim pojasnilom po telefonu odzovejo tvoji prošnji. V drugih primerih je telefonska številka daleč od uspeha za dosego cilja. A ena osnovnih novinarskih nalog je, da vsakodnevno spoznavamo nove ljudi. Pišemo elektronska sporočila neznancem in upamo, da bodo na njih odgovorili. Pogosto se zgodi, da naši maili obtičijo ali so ignorirani. To je normalni, včasih izjemno frustrira-joči del dela, pri katerem potem pač poiščeš drugo rešitev, lažje dostopni kontakt, v javnosti manj prepoznanega strokovnjaka. S podobno težavo dostopanja do ljudi, ki ti lahko pomagajo do uspeha, se soočajo mladi podjetniki. Nemalokrat so obupani ali nejevoljni, če so prepričani o vrednosti svoje inovacije in poslovne ideje, a nikakor ne morejo najti investitorja zanje. Dobiti termin za sestanek ali pozornost po telefonu ali mailu pomembnih in vplivnih v industriji je brez povezav in široke socialne poslovne mreže težko. Če po elektronski pošti pošlješ vprašanje nekemu tujemu direktorju, ki te ne pozna, obstaja velika verjetnost, da bo sporočilo ignoriral. Dnevno ima na urniku preveč sestankov, v elektronskem nabiralniku pa preveč mailov, opisov, predlogov in prošenj, da bi imel energijo za spoznavanje neznancev. Po drugi strani, če mu mail napiše kakšen njegov prijatelj in ga prosi, da govori s tabo, bo prej pripravljen komunicirati. Nalogo selekcije je deloma zanj že nekdo opravil.
Rešitev, ki ni poceni, a je nujna, je tako ekstrovertiranost, izurjenost v nastopanju in tkanju novih poznanstev na konferencah v tujini, kjer na pomembne zaposlene ljudi lahko naletiš v živo. Z dobrim pristopom dobiš vsaj malo pozornosti, kakšen kontakt in nasvet. Človeški stik je danes, ne glede na digitalizacijo in porast brezosebnosti v komuniciranju, še vedno ključ za odpiranje vrat. Žal mnogi, ki teh osebnostnih lastnosti nimajo ali ne razvijejo, obstanejo na drugi strani, ne glede na to, koliko bi lahko dosegli glede na svoje sposobnosti.
Na gimnaziji še dva zlata maturanta
Velenje - Po podatkih Državnega izpitnega centra so se splošni maturantje na jesenskem roku odrezali precej slabše kot lanski. Maturo je tokrat na ravni države uspešno opravilo le 420 kandidatov ali 36,5 odstotka vseh, ki so jo opravljali, kar je najslabše v zadnjih šestih letih. Za primerjavo - lani je maturo v jesenskem roku opravilo 54,3 odstotka kandidatov. Številke se povsem razlikujejo od matu-ritetnih rezultatov v letošnjem spomladanskem roku, ko je splošno maturo izdelalo 89,7 odstotka kandidatov, kar je največ doslej od začetka izvajanja mature.
Na Gimnaziji Velenje so bili po rezultatih spomladanskega dela splošne mature nekoliko razočarani, saj so imeli le dve zlati maturantki. Po njenem jesenskem delu pa je to stanje precej boljše. Mednje sta se namreč vpisala še Aljoša Gradišnik, ki se je pritožil na rezultat spomladanskega dela mature in s pritožbo na oceno uspel, maturo pa je z dvigovanjem ocen opravljala v jesenskem roku še Manja Ko-pušar in dosegla 31 točk. Tako je tudi ona postala zlata maturantka.
■ tp

Naš čas, 24. 9. 2015, barve: CM K, stran 9
24. septembra 2015
uaS(lAS
MED VAMI
17
Težave naj bi rešili v naslednjih treh, štirih letih
Novi direktor Zdravstvenega doma Velenje razočaran nad stanjem v zdravstveni postaji v Šmartnem ob Paki - Veliko dela za občino, vodstvo in zaposlene
Tatjana Podgoršek
Skorajda ne mine teden, da me ne bi kdo pocukal za rokav v občini Šmartno ob Paki in izrazil nezadovoljstvo nad delovanjem tamkajšnje zdravstvene postaje, sploh splošne in pediatrične ambulante. Ena od zdravnic je zaradi bolezni pogosto odsotna, druga prihaja le enkrat na teden ... Dostop do osnovnih zdravstvenih storitev naj bi bil zaradi tega omejen, težko pa je tudi ob pogosti odsotnosti izbranega zdravnika razlagati svoje zdravstvene težave drugemu.
Po šest specializantov
Internist Zdenko Kikec, ki je prevzel vodenje javnega zavoda
Zdravstveni dom Velenje (kamor sodi tudi šmarška zdravstvena postaja) v začetku tega meseca, je povedal, da se zaveda kadrovskih težav. Poskušajo jih reševati po najboljših močeh z začasnimi ukrepi, ker drugačnih rešitev v tem trenutku ni. V zdravstveni postaji je vsak dan prisotna ena zdravnica, druga je bila do odhoda na medicinsko fakulteto prav tako prisotna vsak dan, sedaj je manjkrat. Njeno odsotnost za zdaj zapolnjujeta specializant in zdravnik iz Velenja. »V našem zavodu imamo kadrovske težave v pediatriji, a moram reči, da se obzorja svetlikajo. Imamo šest spe-cializantk, ki bodo začele polniti kadrovsko vrzel od druge polovice prihodnjega leta dalje. V na-
slednjih treh, štirih letih bodo vse končale specializacijo. Upam, da bodo ostale v lokalnem okolju. S tem bi rešili težave. Enak položaj je v družinski medicini, v kateri imamo prav tako šest specializantov. Ti bodo prihajali k nam postopoma v naslednjih dveh, treh letih.« Do takrat, pravi Kikec, bodo težave reševali tako kot doslej.
Zaupanje do zdravnikov
Kikec veriame, da je bolnikom ob prihodu v zdravstveno postajo težko, ker njihovega izbranega zdravnika nadomešča drug. A je težko tudi zdravniku, saj bolnika ne pozna. Za njegovo obravnavo potrebuje več časa, energije. »Prepričan sem, da tisti, ki nadomeščajo izbranega zdravnika, vložijo
Zdenko Kikec: »Kadrovske rešitve so na obzorju.«
veliko volje, znanja in časa za to, da je bolnik pravilno obravnavan. Dokler ne bomo zapolnili mest s stalnimi zdravniki, pa lahko le prosim bolnike za njihovo potrpežljivost in zaupanje do zdravnika, kije takrat v ambulanti.«
Sogovornik je še dejal, da želi kadrovska vprašanja rešiti dolgoročno. Srečati se namreč namerava s študenti medicinske fakultete iz Šaleške doline, ki študirajo v Ljubljani in Mariboru, spoznati njihove želje po zaposlitvi v domačem o ko lj u, kjer poleg zdravnikov
družinske medicine, pediatrov potrebujejo še ginekologa in radiologa.
Zagotoviti je potrebno
Zdenko Kikec si je razmere v šmarški zdravstveni postaji pred nedavnim ogledal tudi sam in bil nad videnim razočaran. Ni v njihovi moči obnova stavbe, v kateri je zdravstvena postaja. Ta je dotrajana in potrebna temeljite obnove. Priznava pa, da morajo poleg občine veliko postoriti tudi sami, tako vodstvo javnega zavoda kot zaposleni na postaji. »Delamo v dobrobit bolnikov. Ti so zame sveti. Mi smo tukaj zato, da jim po svojih močeh nudimo najboljše usluge. Za to pa moramo zagotoviti zaposlenim ustrezne delovne pogoje, imeti pa moramo tudi strokovne in požrtvovalne delavce,« je še dejal Zdenko Kikec.
■
Vpis odziv na dogajanja v energetiki
Na Fakulteti za energetiko zmanjšali število vpisnih mest - S prizidkom boljši pogoji
Tatjana Podgoršek
Na Fakulteti za energetiko (s sedežem v Krškem in stalno dislocirano enoto v Velenju) v tem trenutku še ne morejo govoriti o številu vpisanih študentov za študijsko leto 2015/16. »Smo sredi drugega vpisnega roka, tretji pa nas čaka oktobra, » je pojasnila Sonja Novak, pomočnica tajnika fakultete. V primerjavi s prejšnjim študijskim letom so nekoliko zmanjšali število prostih vpisnih mest in sicer so po prvem prijavnem roku za 25 mest za univerzitetni študijski program prve stopnje energetike prejeli 25 prijav, na 70 prostih mest za visokošolski študijski program pa je bilo prijav 63. Po besedah so-
Sonja Novak: »Študente motiviramo s sodelovanjem v projektih in na tekmovanjih, na katerih dosegajo zelo dobre rezultate, kar potrjuje, da so pridobljena znanja kvalitetna
in uporabna.«
govornice se trudijo, da bo število vpisanih študentov v novem študijskem letu večje ali vsaj enako lanskemu, ko so imeli vsega skupaj vpisanih 270 študentov in študentk.
Na fakulteti izvajajo visokošolski strokovni, univerzitetni, magistrski in doktorski študijski program Energetika. Študentom omogočajo, da del študijskih obveznosti namesto na matični fakulteti opravijo na drugih fakultetah v Sloveniji ter partnerskih univerzah v tujini. Povezovanje s številnimi institucijami krepijo še na mednarodni ravni, saj so v pedagoški in raziskovalni proces vpeti tuji strokovnjaki. Na vprašanje, zakaj je zanimanje za študijske programe skromnejše od pričakovanega, je Novakova odgovorila: »Študij se izvaja v okoljih, za katera je značilna prisotnost velikih energetskih sistemov.
Študijski programi so prilagojeni potrebam tega gospodarstva. Če se ta srečuje s težavami, se to odraža tudi pri vpisu. Zato si želimo, da bi bila energetika v prihodnje trdnejša, saj bi na fakulteti, kjer izobražujemo kadre zanjo, imeli manj težav.«
Novo študijsko leto bo zagotovo zelo zaznamoval prizidek k Inštitutu za energetiko v Krškem. Temeljni kamen zanj so položili na začetku tega meseca, z njim pa bodo pridobili potrebno infrastrukturo za izvajanje znanstvenoraziskovalnega dela v energetiki. To je bilo že doslej na visoki ravni, kar dokazujejo pridobljeni številni aktualni nacionalni, mednarodni in gospodarski projekti. Naložba v prizidek in spremljajoče objekte je vredna 5,2 milijona evrov, od tega je dobre 4 milijone evrov namenjeno za nakup raziskovalne opreme. Denar je fakulteta pridobila iz evropskega sklada za regionalni razvoj, z vsebino prizidka pa bodo lažje udejanjali prizadevanja po razvoju še kakovostnejše raziskovalne ter razvojne dejavnosti. Je ureditev laboratorijev v prizidku »nadomestek« za pred leti načrtovane laboratorije za potrebe fakultete v Velenju v okviru stare elektrarne oziroma Centra energije? »Ne. V dislocirani enoti v Velenju za te namene uporabljamo zmogljivosti Medpodjetniškega izobraževalnega centra Šolskega centra Velenje,« je sklenila pogovor Sonja Novak.
r
Velenjski satelitski center k celjskemu urgentnemu centru
Slovenj Gradec, 10. septembra - Devetčlanski svet Splošne bolnišnice Slovenj Gradec se je sestal prvič v novi zasedbi, odkar je vlada kot ustanoviteljica tega javnega zdravstvenega zavoda v njem zamenjala pet članov. Namesto Nika Kolarja ga sedaj vodi Ksandi Javornik. Pri seznanjanju s projektom ureditve urgentnega centra v slovenjgraški bolnišnici je direktor bolnišnice Janez Lavre predstavil podatke iz enotne metodologije organizacije urgen-tnih centrov, ki jo je prejšnji mesec potr-
dil zdravstveni svet. Ta predvideva krčenje gravitacijskega območja slovenjgraškega urgentnega centra za več kot polovico.
Po besedah Lavreta se namreč satelitski urgentni center Radlje priključuje urgentnemu centru v Mariboru, satelitski urgen-tni center Velenje pa urgentnemu centru Celje. »Enotna metodologija nas je zelo presenetila. Naš urgentni center, katerega izgradnjo počasi zaključujemo, je bil zgrajen za 143 tisoč prebivalcev, vključno z obema omenjenima območjema. Iz regi-
je Saša prihaja k nam tretjina pacientov.«
Lavre je glede načrtovanega delovanja urgentnega centra opozoril še, da ne vedo, kdaj bo v njem začel delovati splošni zdravnik. Kljub večletnim prizadevanjem bolnišnica še nima specializanta urgentne medicine. Prostori centra so predvideni v obnovljenem delu bolnišnice in jih trenutno opremljajo. Kljub vloženi reviziji za sklop opreme naj bi namestili opremo do konca oktobra, center pa naj bi začeli delati 1. decembra letos.	a tp
Novo vodstvo, ideje in energija
Namesto Hermana Arliča vodja mestnega odbora stranke SLS Dani Gradišnik - V prihodnje želijo imeti v svetu lokalne skupnosti pomembnejšo vlogo
Tatjana Podgoršek
Mestni odbor stranke SLS Velenje ima novega predsednika. Škalčana Hermana Arliča je zamenjal Dani Gradišnik iz Čr-nove pri Velenju.
»V stranki SLS v tukajšnjem okolju je zavel nov veter. Med drugim zato, ker sva bila s preferenčnimi glasovi na lanskih oktobrskih volitvah izvoljena v mestni svet dva kandidata stranke. Kasneje je prišlo med nama do različnih pogledov v zvezi z nadaljnjimi aktivnostmi stranke, posledično pa do odločitve drugega, da bo deloval kot samostojni svetnik,« je pojasnil svetnik stranke SLS v Mestni občini Velenje Mihael Letonja. Dodal je še, da bo stranka delovala na desni sredini, zagovarjala dobre
REKLI so > Marko Zidanšek, predsednik SLS, o delu Mestnega odbora SLS Velenje: »Mestni odbor SLS Velenje je usmerjen v prihodnost - kot SLS nasploh. Smo odprta desnosre-dinska stranka, ki se je vselej zavzemala za visoko kakovost življenja vseh državljank in državljanov. Člani stranke v Velenju so pod vodstvom predsednika Danijela Gradišnika našli nov zagon, aktivno pa deluje tudi naš član v velenjskem mestnem svetu Mihael Letonje. Prepričan sem, da bodo imeli skupaj priložnost pomagati in sooblikovati učinkovite rešitve mnogih lokalnih vprašanj in problematik.«
»Smo ekipa somišljenikov, ki bo ustvarila dobre pogoje za vse, kar nas čaka v prihodnje,« zagotavljata Dani Gradišnik in Mihael Letonja.
projekte, ki bodo v blaginjo tukajšnjim občanom in občankam. Letonja verjame, da bodo z novim vodstvom v prihodnje imeli v mestnem svetu pomembnejšo vlogo kot danes, ko delujejo v opoziciji.
Dani Gradišnik zase pravi, da ni na »politični sceni« od včeraj. Član stranke je že blizu 20 let, tudi njen vidnejši predstavnik v lokalni skupnosti. V prejšnjih letih je bil podpredsednik njenega mestnega odbora, vodil je odbor Nove generacije v Velenju, s katerim so izpeljali nekaj odmevnejših projektov. »Stranka me je prepričala z vrednotami, ki jih zagovarja. To so tudi moje vrednote.« Na odločitev za vodenje odbora pa so ga prepričali preostali v 9-članskem izvršilnem odboru. »Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil dosedanjemu vodstvu stranke za opravljeno delo.«
Gradišnik zagotavlja, da se zavedajo odgovornosti do okolja, delavcev, kmetov,
prebivalcev podeželja in urbanega središča, gospodarjenja z naravnimi dobrinami. V rudarskem mestu so te kategorije še posebej prepletene, kos pa jim bodo - meni sogovornik - s svežimi idejami, energijo in pripravljenostjo za težko delo. »Za nas zelo pomembna kategorija so mladi. V tukajšnjem okolju deluje mestni odbor Nove generacije, podmladek stranke SLS. Združuje mlade od 15. do 32. leta starosti, zato vabim vse, ki so jim blizu vrednote SLS, da se nam pridružijo in soodgovorno pomagajo pri zagotavljanju pogojev za uspešno delovanje.« Gradišnik ne skriva želje po večjem številu članov stranke, simpati-zerjev, somišljenikov. Za njihove pobude, mnenje in kritike, predloge so jim poleg sodobnejših sredstev komuniciranja na voljo tudi ob uradnih urah v pisarni stranke nad prodajalno Kmetijske zadruge Šaleška dolina v Velenju enkrat na mesec. a

Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 10
10	IZOBRAŽEVANJE
Mladi kiparji ustvarjali drevesa
Po dolgih letih je imela tokrat 42. Mala Napotnikova kiparska kolonija temo - Nastalo 12 lesenih kipov in malih plastik
Velenje, 19. septembra - Da spomin na kiparja Ivana Napotnika ne zamre, so zaslužni tudi na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje. Vsako leto na pragu jeseni pripravijo Malo Na-potnikovo kiparsko kolonijo, v kateri osnovnošolci skupaj z mentorji, njiho-
vimi likovnimi pedagogi oblikujejo les. Največ kolonij se je odvilo v rojstnem kraju Ivana Napotnika, v Zavodnjah. Letošnja - bila je 42. po vrsti - pa je v petek in soboto potekala v okolici Vile Mojca, ki kmalu ne bo več sedež MZPM Velenje.
»Dogovorjeni smo, da se s kolonijo selimo po Šaleški dolini, zato smo jo še zadnjič pripravili pri Vili Mojca. Veseli smo, ker tudi letos na njej sodelujejo vse osnovne šole iz Šaleške doline, pridružili pa so se nam tudi gostje iz osnovnih šol Prebold in Braslovče ter dva člana Društva šaleški likovniki. Ustvarja 38 otrok in 10 mentorjev. Z nami je tudi akademski kipar Silvo Kretič, ki usmer-
ja delo,« nam je v petek, ko so mali kiparji začeli delati, povedala sekretarka MZPM Velenje Tinca Kovač. Po nekaj urah dela se je že videlo, kako so se ekipe lotile letošnje teme »drevo«. Že prvi dan so ustvarili prav posebna lesena drevesa, ki so jih v soboto le še finalizirali
in na kipe dodajali zadnje detajle. Eni so uporabili tudi barve, večina ekip pa je tokrat pustila naravni videz lesa. Nastalo je 14 kipov in malih plastik, ki so jih v soboto ob 14. uri razstavili na vrtu Vile Mojca in tako simbolično končali letošnje kiparsko ustvarjalno druženje.
24. septembra 2015
Letos nastala dela bodo v kratkem postavili na ogled tudi v avli MO Velenje, zagotovo pa jih bodo pokazali tudi ob otvoritvi vile Rožle, v katero se kmalu seli MZPM Velenje, zato jo bodo lahko videli vsi, ki jih zanima otroška ustvar-jalnost.Ta vsako leto znova preseneti.
Rekli so ) »Res je fajn«
Ines Remenih iz šmarške OŠ Bratov Letonje: »Na kiparski koloniji sem prvič. Uživam, res je »fajn«. Ne le da je prav poseben občutek izrezovati les, tudi družba je super. Rada imam likovno umetnost, sploh risanje, kiparjenje pa šele spoznavam. Ni lahko, saj te po nekaj urah začne boleti roka, ker uporabljam tako dleta kot kladiva. Upam, da ne dobim žuljev. Naša ekipa se je odločila, da oblikujemo kip medvedka, ki pleza na drevo. Gre nam dobro, zato bo dva dni čisto dovolj, da skulpturo končamo.«
Aljaž Verboten, OŠ Livada: »Vsi trije, tudi Florjan in Lars, ki smo v ekipi naše šole, že imamo izkušnje z obdelavo lesa, saj smo to v šoli počeli tudi pri izbirnem predmetu. Sam veliko oblikujem les, kiparim, pripravljam tudi drva. V prostem času izdelujem male lesene kipce, ker mi je to res »fajn« početi. Na kolonijo se nismo veliko pripravljali, odločili smo se le, da za oblikovanje naše skulpture drevesa uporabimo rečni les. Iz njega, kot vidite, nastaja res lepo drevo. Manjkajo nam le še finese, ki jih bomo dodali jutri.«
875-letnica benediktinskega samostana
Gornji Grad - Občina Gornji Grad in tamkajšnja župnija oziroma celjska škofija sta pripravila mednarodno srečanje in slovesnost, s katero sta zaznamovala 875-letnico tamkajšnjega benediktinskega samostana in prve omembe kraja Gornji Grad. Slovesno mašo je v gornjegrajski katedrali vodil celjski škof Stanislav
Lipovšek. Ta je med drugim dejal, da je to še danes ena največjih cerkva v Sloveniji, biser baročnega stavbarstva in tudi slikarstva. Dogodka so se udeležili predstavniki benediktinskih samostanov iz sosednjih držav ter pobratenih občin iz Avstrije in Italije.
Gornjegrajski župan Stanko Ogradi je v nagovoru zbranim v
Čestitamo za praznik občine Šoštanj.
NII/HL
Pobrežje 6a | 2284 Videm pri Ptuju www.nival.si
katedrali med drugim menil, da lahko štejejo ustanovitev samostana med pomembnejše dogodke pri vzpostavljanju cerkvene organiziranosti na Slovenskem. Malo je krajev, v katerih bi se skozi zgodovino prepletalo toliko različnih in pomembnih dogodkov. Čeprav so bili deli samostana uničeni, so se nekateri ohranili in njihova dolžnost ter obveza do prednikov je, da za podedovano kulturno ter zgodovinsko dediščino skrbijo ter jo ohranijo za prihodnje rodove. »Kot smo se povezali v preteklo-
sti, se moramo tudi v prihodnje v kulturni, veri ali turizmu. Prijateljstvo nima meja.«
Omeniti velja, da je oglejski patriarh Pelegrin dal leta 1140 na posesti, ki jo je odstopil lokalni zemljiški gospod Dipold Kager, ustanoviti benediktinski samostan. Ta je postopoma večal svoj vpliv in materialne koristi, ki pa jih je kasneje izgubil zaradi sporov s plemiškimi družinami. Ker se gornjegrajski benediktinci niso hoteli prilagoditi pravilom ljubljanske nadškofije, je ta samostan v Gornjem Gradu leta 1473
S slovesnosti (foto: arhiv občine Gornji Grad)
razpustila. Od takrat so ljubljanski škofje Gornji Grad občasno uporabljali za rezidenco. Njihov
vpliv je pripomogel tudi h gradnji gornjegrajske katedrale.
■ Tp
I*
KOMUNALNO
podjetje
VELENJE

080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
-
vgš^vet. [
v
¿, y >
m. m
* ) r \ ' -f« "V vi «¿M-fc^v-^-i
a praznik Občini'SosiUn
Naš čas, 24. 9. 2015, barve: CM K, stran 21
24. septembra 2015

KULTURA
S	11
Pika kraljica in županja hkrati
Otvoritveni družinski dan odlično obiskan - Piko prinesli na kraljevem stolu - Otrokom obljubila ogromno zabave in čalapink - Sobotni Pikin dan bo tudi letos bogat
Bojana Špegel
Velenje, 20. septembra - V nedeljo se je začel 26. Pikin festival, ki letos poteka na temo Krog letnih časov. Pika je med številne obiskovalce iz vseh koncev Slovenije prišla popoldne. Pravza-
dal župansko lento, sam pa se bo med njenim županovanjem menda ukvarjal z občinskim proračunom.
Pikino mesto je v nedeljo odprlo vrata ob 10. uri. Vreme je bilo čudno, ves dan je »grozilo«, da se bo ulilo kot iz škafa. Pa se k sre-
jaškem poligonu, pa v labirintu, v indijanskem mestu. Dobro je bil obiskan tudi Bazar. Že prvi dan je Pika poskrbela za številne nasmejane obraze.
V ponedeljek je prizorišče ob jezeru zaživelo že ob 9. uri, vse dni do sobote bo tam živahno
prav so jo na prizorišče v spremstvu bobnarjev prinesli na kraljevem stolu, saj se je letos odločila, da je kraljica. Temu nazivu pa je dodala tudi županskega. Velenjski župan Bojan Kontič ji je na otvoritveni slovesnosti pre-
či ni. Dopoldne obisk ni bil tako velik, popoldne pa ogromen. Dogajanje je bilo pestro; male Pike in gusarji so uživali v programu na Pikinih odrih, mnogi so že ustvarjali v Pikinih delavnicah. Zanimivo jim je bilo na vo-
Slovenske železnice
Študentje, pravočasno po subvencionirano vozovnico!
Slovenske železnice so 24. avgusta pričele prodajo subvencioniranih vozovnic za dijake, za novo šolsko leto, za študente pa 24. septembra. Cene vozovnic ostajajo iste lanskoletnim. Vozovnice omogočajo še dodatne ugodnosti: ob koncih tedna, med prazniki in med počitnicami se lahko po Sloveniji na katerikoli relaciji peljete 50-odstotkov, po tujini 25-odstotkov ceneje, v času poletnih počitnic pa so vožnje na izbrani relaciji brezplačne. Z izpolnjeno e-vlogo lahko zade-nete potovanje. Z vlaki Slovenskih železnic se prepelje več kot 16 milijonov potnikov na leto. Mladi do 26. leta pomenijo največji delež potnikov Slovenskih železnic - okrog 40 odstotkov vseh potnikov. Na prvi šolski dan je svojo potovanje v šolo vlak izbralo okrog 10.000 dijakov in dijakinj, prav toliko pa se pričakuje z novim študijskim letom tudi študentov.
Več vrst vozovnic.
Do subvencionirane vozovnice so upravičeni dijaki, študentje in udeleženci izobraževanja odraslih, ki bivajo najmanj dva kilometra od kraja izobraževanja. Na prodajnih mestih Slovenskih železnic je mogoče kupiti subvencionirane mesečne, polletne in letne vozovnice ter vozovnice za deset voženj. Priporočljivo jih je kupiti v predprodaji in se tako izogniti gneči na blagajnah v prvih dneh novega študijskega leta.
Z e-vlogo do nagrade!
E-vlogo za subvencionirane vozovnice lahko dijaki in študentje izpolnijo na spletni strani Slovenskih železnic in si tako poenostavijo nakup, hkrati pa sodelujejo v nagradnem žrebanju za potovanje in 3 dnevni oddih v Termah Olimia.
Za nakup subvencionirane vozovnice potrebujete:
•	veljavni osebni dokument;
•	izpolnjeno in na šoli potrjeno vlogo za izdajo subvencionirane vozovnice ali potrdilo o vpisu;
•	v primeru opravljanja praktičnega izobraževanja potrjeno vlogo in Potrdilo o opravljanju praktičnega izobraževanja,
GREMZVlflKOMi
• elektronsko kartico (brezkontaktno čip kartico) iz preteklega šolskega oz. študijskega leta ali nakup nove, kar stane 10 evrov.
Dodatni popusti s
subvencionirano
vozovnico
Vsi, ki se bodo odločili za katero koli od subvencioniranih abonentskih vozovnic - mesečno, polletno ali letno - bodo nagrajeni še s popustom ABOš 25&50, kar pomeni, da bodo ob sobotah, nedeljah, praznikih - dela prostih dneh v RS ter med šolskimi počitnicami po Sloveniji potovali s 50-odstotnim popustom, v tujino pa s 25-odstotnim popustom, po ponudbi RailPlus.
S subvencionirano vozovnico za junij 2016 lahko med poletni počitnicami, od 1. julija do 31. avgusta, na isti relaciji potujejo celo brezplačno. S subvencionirano mesečno, polletno ali letno vozovnico je mogoče uveljavljati tudi številne popuste za prenočitve v hotelih, hostlih, termah, vodnih parkih itn. Seznam ponudnikov je na spletni strani Slovenskih železnic, v rubriki Popust z vozovnico.
Informacije o
subvencioniranih
vozovnicah:
... dobite na spletni strani Slovenskih železnic, železniških postajah, telefonski številki 01 29 13 332 in po e-pošti potmk.mfo@slo-zelezmce.si.
www.slo-zeleznice.si
dan bo programsko še bolj bogat kot dnevi med tednom, zagotovo pa ne bo razočaral niti obisk. Na zaključni slovesnosti, ki se bo začela ob 15. uri, bo Pika vrnila župansko lento in se za leto dni poslovila. Morda je pa ne bo vrnila, saj se župan še ni odločil, če bo sploh prišel po njo. Na zaključni prireditvi bodo podelili tudi najvišja priznanja festivala, zlate Pike: za najboljšo gledališko predstavo, Pikino regato, Pikine natečaje in Pikino gasilsko tekmovanje ... Zaključni koncert bo pripravila zabavna skupina Zmelkow. Še vedno bodo v humanitarni akciji zbirali tudi slaščice, ki jih bo Pika predala humanitarnim organizacijam, da jih bodo dodale prehran-skim paketom.
V Pikinem mestu živi osem ustvarjalnih četrti, delavnice potekajo tudi v Beli dvorani in velikem šotoru.
Katarina Čas postala Pikina ambasadorka
V torek popoldne je Pikin festival obiskala letošnja častna pokroviteljica Katarina Čas. Najprej je obiskala Pikino mesto ob Velenjskem jezeru, na posebnem večeru v mali dvorani doma kulture pa so ji zvečer podelili naziv Pikina ambasadorka. Še prej je povedala marsikaj zanimivega o
njeni izjemno uspešni igralski in voditeljski karieri, snemanju filmov doma in v tujini in njenem doživljanju rdeče preproge. Katarina je naziva zelo vesela tudi zato, ker oba njena starša prihajata iz Velenja, tu ima še vedno veliko sorodnikov. Trudila se bo, da bo ime Pikinega festivala še bolj ponesla v svet.
Piko so letos na prizorišče prinesli v kraljevem stolu. Z županom sta se za lento pogajala v kvizu s smešnimi vprašanji. Lento ji je dal, ni se pa še odločil, ali bo v soboto prišel ponjo.
vse do 18.30. Veliko se dogaja tudi v mestu, kjer obiskovalci od vsepovsod obiskujejo Pikine gledališke predstave in si ogledujejo zanimive Pikine razstave. In kot bi mignil, bo tu sobota, zadnji dan Pikinega festivala. Pikin
Črna mačka omrežila Evo Boto
Glasbena skupina treh odličnih glasbenikov, bratov Janija in Dušana Čerčka iz Solčave ter Jožeta Sadeka izpod Zreškega Pohorja (Črna mačka), je svoj čas igrala in prepevala (ter si lepšala videz) z mičnimi pevkami. Ko so že upali, da bo mikavna lepotica, ki je tudi odlično pela (zanje štiri leta) Teja Asic postala članica ansambla z daljšo »delovno dobo«, si je ta vzela malo »materinskih počitnic«. Pa so fantje ., le kako jim je to uspelo, medse pridobili eno najlepših Korošic in evrovizijsko zvezdo Evo Boto. Že od aprila letos to ni več le novica z rumenih strani, Eva pa se intenzivno pripravlja na koncerte s solčavskimi Mačkoni, saj je pred skupino osrednji del praznovanja njihove 15-letnice (ne-
Črna mačka za petnajstletnico z evro zvezdnico Evo Boto (Arhiv Črna mačka)
kajkrat so doslej nastopali tudi že v Velenju). Popularna glasbena skupina, ki jo lahko slišimo doma in v tujini, je v teh letih posnela 52 lastnih skladb ter kar 23 videospotov. Vodja skupine Jani Čerček nam je dejal: »Z Evo smo se takoj odlično ujeli, saj je izjemno prijetna in igriva oseba, poleg tega, da je res vrhunska, evropsko znana pevka.
Razen našega, od jeseni novega prazničnega repertoarja, bodo naši nastopi žlahtnejši tudi zaradi njenih avtorskih pesmi.« Ob 15-letnici, ki jo bodo obeležili na več koncertih, pa bodo še do konca leta izdali nov, jubilejni in že šesti CD, ki se že »peče« v produkcijskem studiu.
a Jože Miklavc
CQ d
Odprtje prenovljene Galerije Velenje
in razstave Vizualna umetnost v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini od 1975 do 2015
Sreda, 30. september 2015, ob 19. uri, Galerija Velenje
Slavnostna govornika bosta Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje, in Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja.
O razstavi bo spregovorila mag. Milena Koren Božiček, likovna kritičarka in muzejska svetnica.
Program ob odprtju pripravlja multimedijski umetnik Stane Špegel.
www.galerijavelenje.si
www.velenje.si


Os
[ Mafoihr [' naši fn^mriUKsi
■

Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 12
12
KULTURA
»»WAS
24. septembra 2015
Čaka na izid 7 novih knjig
ALTERMATOR
Velenjska ilustratorka Urška Stropnik Šonc je zelo priljubljena med mladimi bralci po vsej državi
Bojana Špegel
Velenje, 18. septembra - Velenj-čanka Urška Stropnik Šonc je
odlična sodobna ilustratorka. Če v sistem knjižnične izposoje Co-biss odtipkate njeno ime, dobite več kot 300 zadetkov. Ne, tega ni vedela niti ona, kar nam je zaupala na odprtju razstave svojih ilustracij v velenjski Knjižnici. Ve pa, da je med mladimi bralci ran-girana zelo visoko, na kar je zelo ponosna, saj je to dokaz več, da je priljubljena in poznana.
Urškine ilustracije spremlja že nekaj generacij otrok, dobro jo pozna vsa Slovenija. Letos so jo organizatorji Pikinega festivala povabili, da pripravi celostno grafično podobo 26. Pikinega festivala. Povabila je bila zelo vesela. »Ne nazadnje me imajo tukaj, na pragu hiše, in prav je, da me izkoristijo. Če navdušujem toliko otrok po Sloveniji, zakaj
Ob otvroritvi razstave ilustracij Urške Stropnik Šonc so nastopili njeni štirje »pobi« - mož in trije sinovi,
ter malčki iz velenjskega vrtca.
ne bi bila v domačem kraju jaz tista, ki nagovarjam vse prisotne,« je dodala k temu.
Razstava v velenjski knjižnici je preprosto lepa. Barvno usklajena, vsebinsko bogata. Poleg originalov njenih ilustracij knjig si lahko obiskovalec v vitrinah ogleda tudi knjižne izdaje z njenimi ilustracijami. »Odločila sem se, da na razstavi pokažem svoja novejša dela, ki so nastala od leta 2013 do danes. Razstavljene so tudi ilustracije, katerih izid knjig šele pričakujem. V tem je ta razstava drugačna od prejšnjih, ker je res sveža.« Pri izboru knjig, ki
so jih postavili na ogled na razstavi, so dodali nekaj starejših, a večina je novih. Veliko je knjig, ki jih je Urška ustvarila v tandemu z Zvezdano Majhen. »Sva duši dvojčici, zato se zelo dobro ujemava. Sicer pa sodelujem s številnimi avtorji. Vsi so zame izziv,« doda ilustratorka, ki trenutno čaka kar na izid 7 knjig z njenimi ilustracijami. »Vse se bodo »rodile do knjižnega sejma. Ena bo izšla pri založbi Morfem, tu pa je še nanizanka Srčnosti avtorice Zvezdane Majhen, ki je nadaljevanje nanizanke za malčke. Ustvarili sva 6 novih kartonk,
ki se izjemno dopolnjujejo, so pa gradivo za vrtčevske otroke,« še izvemo.
Urška je tudi avtorica številnih učbenikov. Med njimi je tudi angleški učbenik, ki je v obtoku že več kot 20 let. Letos ga bodo popolnoma prenovili. Urška doda: »Kot avtorica sem povabljena k sodelovanju. Sicer pa sem ilustrirala trudi ABC 1 in ABC 2 (delovna zvezka za pouk slovenščine), ki sta sedaj tudi doživela rahle prenove.«
Umrl kipar Stoj an Batič
V Velenju stoji kar 7 njegovih javnih kipov in malih plastik
Velenje, 18. septembra - Prejšnji teden je v 91. letu starosti umrl Stojan Batič. Trboveljskemu kiparju, ki je za javnost izdelal kar 38 javnih kipov, se je junija letos ob njegovi 90-letnici z razstavo poklonila Galerija Velenje. Razstavo fotografij javnih spomenikov, ki jih je ustvaril za Velenje, so postavili v avli Mestne občine Velenje. Batič je veljal za izrazitega predstavnika figuralnega kipar-
stva. Ustvarjalnost v glini, kamnu, steklu, lignitu, lesu in kovini je praviloma oblikoval v sistemskih ciklusih. Vseskozi pa je njegovo kiparstvo podpirala risba.
Velenje je Stojan Batič zaznamoval s 7 javnimi spomeniki na najbolj pomembnih lokacijah in z najbolj pomembnimi obeležji iz polpretekle zgodovine. Njegov je relief Muze umetnosti na čelni fasadi Kulturnega
doma iz leta 1960. Sledila je Osvobojena žena (Turjaška Rozamunda) 1969 v parku vile Herberstein. Na Titovem trgu ima dominantno lokacijo spomenik Onemele puške iz leta 1971 v bronu. Mladim in mladosti je namenjena urbana skulptura Ob knjigi iz leta 1977 v bronu. Mati z otrokom iz let 1981-82 v bronu je bila prvotno postavljena pred odprtim bazenom, kasneje ob Rdeči dvorani in sedaj ob Galeriji Velenje. Njegov je tudi spomenik Edvardu Kardelju iz leta 1982. Tudi Gorenje je naročilo monument kiparja Stojana Batiča in Matjaža Počivalška. Pred tovarniškim kompleksom od leta 2001 stoji skulptura Kontinuiteta.
a bš
Priznanje za Koren -Božičkovo
Ljubljana, 15. septembra - Na priložnostni prireditvi v Cankarjevem domu so podelili nagrade in priznanja Slovenskega društva likovnih kritikov, poimenovane kritiško pero.
Nagrado za življenjsko delo je prejel Aleksander Bassin, priznanje za mladega kritika je šlo v roke Dejanu Prši, nagrada za likovno kritiko in kuratorstvo pa je pripadla Mileni Koren Božiček, muzejski svetnici v galeriji Velenje.
»To je bilo zame precejšnje presenečenje, ne skrivam pa, da mi godi. Zaposlila sem se leta 1982 in vse od takrat dalje pišem likovne kritike in postavljam razstave. Za mano jih je že več kot 500 doma in v tujini,« je komentirala nagrajenka in dodala, da je k nagradi najbrž pripomoglo tudi, da je bila pobudnica in kustosinja razstav Slovenskega društva likovnih kritikov. Letošnja bo jubilejna, deseta.
a tp
12 'sočnih' abonmajev dobro sprejetih
Velenje, 18. septembra - V Festivalu Velenje so 4. septembra začeli vpisovati v letos kar 12 abonmajev za sezono 2015/2016. Vsak abonma so povezali z enim od sočnih sadežev, ki so ga obarvali v živahne, nenavadne barve. »Sočni« abonmaji so po prvem delu vpisa dobro sprejeti, saj jih je obnovila
večina starih abonentov. Po krajšem premoru bodo nadaljevali vpis 2. oktobra, vpisovali pa bodo 10 dni. Vmes so se sestali tudi s kulturnimi koordinatorji na osnovnih šolah, saj si želijo, da se že prvo sezono dobro »prime« tudi nov abonma Mladost, ki je namenjen najstnikom, ki jih je najtežje pridobiti. Prve predstave bodo stekle 15. oktobra.
a bš
Ob 55-letnici doma kulture tri lastne produkcije
Velenje, 18. septembra - Že od pomladi v Festivalu Velenje pripravljajo dogodke, ki jih posvečajo 55-letnici doma kulture. Ta bo rojstni dan praznoval 29. novembra, zaznamovali pa ga bodo z novimi predstavami svoje produkcije. »Zelo aktivni bomo, kar nas loči od večine kulturnih domov po Sloveniji. Lastno produkcijo pripravljamo na treh področjih: plesa, lutk in muzikala. Večino premier bomo izvedli v tednu pred 29. novembrom. Prav na praznični dan bo premiera lutkovne predstave Romeo in Julija Lutkovnega gledališča Velenje. Narejena bo za najmlajše, stare od 2 do 5 let, ki jim bomo skušali predstavili ljubezen. Nekaj dni prej bo premiera plesne predstave Plesnega teatra Velenje, ki že nastaja. V teh dneh bo imelo premiero tudi Gledališče Velenje, s katerim trdno sodelujemo. Ena naših večjih letošnjih produkcij, ki jo napovedujemo za november, je plesna produkcija »Balkan Dance Projekt«, izve-
mo. Sogovornica pojasni, da gre za podoben projekt, kot je bil He, he, Helium. Ustvarjalci predstave bodo pripravo predstave začeli konec septembra, ustvarjali pa jo bodo v velenjskem domu kulture. Premiera bo prav tako novembra.
Kmalu bodo v Festivalu Velenje objavili tudi avdicijo za igralce v novem muzikalu. »Prvi del avdicije smo že opravili na pragu poletja, opravili pa bomo še eno. Sprva smo načrtovali, da bi na oder postavili Petra Pana, sedaj pa se bolj nagibamo, da bi naredili muzikal »Žabica Greta«, pravi direktorica festivala Barbara Pokorny. »Gre za avtorsko delo našega režiserja Andreja Jusa.« Kdaj bo premiera, še ne vedo, bo pa kmalu znano.
a bš
Usnjarstvo na Slovenskem
Šoštanj - V ponedeljek, 28. septembra, bo v Šoštanju pod okriljem Muzeja Velenje -Muzeja usnjarstva na Slovenskem, potekal 4. simpozij o kulturni dediščini s področja usnjarstva na Slovenskem.
Začeli ga bodo ob 9. uri, zaključili pa pozno popolne z ogledom šoštanjskega muzeja.
Med drugim bodo na simpoziju predstavili nova spoznanja o razširjenosti mita o usnjenih mostovih pri nas in v Evropi, predstavljena bo usnjarska obrt Slovenj Gradca, govora pa bo tudi o vzponu in padcu nekoč največje usnjarne na svetu, Industrije usnja Vrhnika, ki je predelovala svinjske kože. a mkp
Nekoč je (mogoče) bilo
Bojan Pavšek
Pred kratkim in čisto nič po naključju mi je dlani ogrela knjiga Življenje v novem mestu: Velenje in njegove urbane identitete, spočeta izpod peresa zgodovinarja Jožeta Hudalesa. Prav zavidljivo veliko časa je moralo preteči, da se je na knjižnih policah pojavila zanimivost lokalnega značaja, ki nam skozi svojo zgodovinsko vsebino postreže z začimbami in recepturami pred dobre pol stoletja prvič pripravljenega in sveže postreženega novega Velenja. Skozi poglavja sistematično, profesionalno in z občutkom za podrobnosti opisuje razloge za razvoj delovne vneme, pripadnosti mestu, gospodarske ekspanzije, jugoslovanske posebnosti, politične ideologije in lokalne propagande. Fokus podatkov pokriva predvsem obdobje rojstva, prvih korakov ter zgodnjih najstniških let modernega Velenja. To je fino, saj so se takrat ustvarjali temelji dobrega urbanega karakterja. Podobno kot se to počne pri človeku. V množico zbranih podatkov avtor uspešno vnaša tudi duhovite prigode, ki so jih skupaj nakopali predvsem rudarji takratnega časa. No, vmes uleti še kakšna iz takratne politične elite. In zakaj ni bilo naključje, da je ta knjiga trenutno na moji tapeti? Ker avtor mamljivo namigne, da vsebina knjige ovrže tudi do sedaj privzete mite o nastanku novega Velenja. V tem pa kontekst zgodbe prične ubirati zanimive in nepredvidljive smeri.
Zakaj? Menim, da nobena zgodovina ni takšna, kot sprva deluje, se bere, doživlja. Ne samo, da ima dve ali več plati iste medalje in ni odvisna samo ^^^^^^^^^^^^^^^ od dokumentiranih
dejstev, ampak tudi od zornega kota tistih, ki jo obravnavajo in/ ali so jo celo doživeli. Na srečo sem bil v častnopionirske, socialistično mladinske, zele-nostražne, učiteljsko avtoritetne, rudarskoparadne zgodbe zaradi svojega emša tudi sam vpleten. Kar morda daje za odtenek večjo kredibilnost naslednjim povedim. Nikoli do faksa nisem bil deležen informiranja o temeljih modernizma. Gre za popularen arhitekturen slog 20. stoletja, p katerem je bilo mesto načrtovano in se je o tem po vsej Jugoslaviji, pa tudi zunaj njenih meja, samozavestno reklamiralo. Modernizem je predstavljal temelj prostorske organiziranosti, ki si je za merilo postavila človeka ter z njim pogojeno funkcionalnost arhitekture oz. njeno neposredno uporabnost. Sem absolutni zagovornik tega, da brez eksperimentiranja ni napredka. In v velenjskem primeru je pomemben del napredka temeljil prav na omenjenih smernicah. Kljub temu smo se recimo v senci steklene direkcije poleti ohlajali brez vedenja, zakaj dejansko je na stebrih. Izjemna inovativnost notranjosti Kristlovega bloka je bila skrita za opečno fasado, ki se nam sploh ni zdela nič kaj posebnega. Hiša brez ometa pač. Predimenzioniran Titov trg s svojimi zelenimi površinami, ki so pod budnim očesom varuhov travnatega reda in opozorilnih tabel ostale nedotaknjene in bi delale pošteno konkurenco marsikateremu sodobnemu golf igrišču, pa nam je bil tako ali tako uganka zase. Ogromna površina, ki jo je v vsej svoji impozantnosti kot punčico svojega očesa dodatno nadziral bronasti Broz. Ker se mu nismo smeli približati ali se ga dotakniti, je bil za nas spregledan. Nezanimiv za skrivanje. Nezanimiv za igranje. Nezanimiv za plezanje. Nezanimiv. Tudi pomembnost vloge rudarstva za nastanek mesta je bila pogosto in nehote neznanka nerudarskim družinam. So in smo pa kljub temu dodobra spoznali razne monokside, pa žveplo, pa ugrezanja, pa azurnost mrtvih jezer ... Nismo pa vedeli, kako je dejansko vse to škodljivo. In še prostovoljstvo alias udarništvo. V tej besedi se skriva tako mit kot resnica. Skrbno načrtovan sistem novačenja prostovoljcev, ki je na začetku, kot kaže, predvsem marketinško pešal, se je ob spodbudah, pogojevanjih, obljubah, nagradah, tekmovalnosti in politični strategiji le utiril, tako med tiste, ki so to počeli prostovoljno, kot tiste, ki so to počeli nejevoljno. Vsi pa so se pod rezultat skupnega dela na koncu vseeno podpisali enotno in s ponosom. S tem se je blagovna znamka socialističnega čudeža zgodovinsko krepila. Zavoljo tega so se interpretacije njegovih graditeljev skozi generacije spontano zlile v homogeno zgodbo. Kako jo dojemate, pa lahko kljub temu ostane vedno privilegij vašega zornega kota.	a
■
Naš čas, 24. 9. 2015, barve: CM K, stran 13
24. septembra 2015
uaS(lAS
107,8 MHz
17
Radijski in časopisni MOZAIK
Lestvica 10 + 10
Brez glasbe, pravijo, bi bilo življenje ena sama napaka. Je univerzalen jezik, ki lahko veliko pripomore k dobremu razpoloženju. Tega se zavedamo tudi na Radiu Velenje, zato ji odmerjamo v radijskih oddajah toliko prostora, kot ji ga lahko. Tehniki se trudijo, da je izbor skladb primeren za vsaka ušesa.
Trditvi v prid govorijo kar tri glasbene rubrike, in sicer hit dneva, za katerega lahko glasujejo poslušalci in poslušalke po spletu, izbrano pesem pa zavrtimo deset minut pred koncem popoldanskega dela oddaje. Pesem tedna izbirate ob sobotah dopoldne malo pred 10. uro. Izbirate jo lahko z neposrednim telefonskim glasovanjem, SMS sporočili, pa tudi p spletu. Iz-
brano pesem lahko potem poslušate na valovih radia Velenje vsak dan ves teden.
Potem pa je tu še glasbena lestvica 10 + 10, ki jo delimo na zabavni in narodnozabavni del. Predloge za zabavni del pripravi tehnik Dragan Berkenjače-vič, ki se tako kot Maja Oder-lap (ta izbira 10 sodelujočih na lestvici narodnozabavne glasbe) trudi, da so predlogi aktualni in sveži. Za svojega favorita na lestvici lahko poslušalci kli-kate ves mesec dni. Stanje na lestvici pa spremljate na spletu in tudi vsak torek popoldne ob 17. uri, ko lestvico in seveda dobljene glasove posamezne skladbe v živo predstavljamo na Radiu Velenje. Lestica 10 +10 je »opremljena« s sliko izvajalca skladbe in tudi direktno po-
GLASBENE novice
Alya vam želi Dober dan
Dober dan je naslov nove ljubezenske pesmi priljubljene glasbenice Alye, ki kmalu napoveduje tudi nov videospot. V videu bo po dolgem času ob Alyi nastopil fant, ki bo nastopil v vlogi nje-
ljubimca. Kdo je, vam zaenkrat Alya še ne upa povedati. Besedilo za novo pesem je napisal Gregor Arbiter, pomagal pa je tudi Žare Pak, s katerim Alya sodeluje že od svojih glasbenih začetkov. Poleg novega videospota Alya pripravlja tudi glasbeni dokumentarni film, katerega delček je predstavila že z videospotom Za naju, ki ga je posnela kar v domači dnevni sobi.
Klemen Bunderla v romantični izdaji
Klemen Bunderla se s svojo novo skladbo Od tebe stran predstavlja v čisto novi luči. Skladba, ki jo je pripravil za prihajajoče hladnejše dni, je čutna, romantična, s svojo interpre-"l^i . tacijo pa se bo Klemen zagotovo dotaknil marsikaterega srca. Tudi tokrat je sodeloval z ekipo vrhun-s k i h glasbeni-
Novinarka Bojana Špegel se v glasbeni izbor tehnikov ne vmešava preveč. Je pa res, da tehniki vedo, česa ne mara poslušati.
vezavo njegovega posnetka na YouTubu.
Odziv poslušalcev in poslušalk je dober, to nas zelo veseli. Vabljeni k sodelovanju tudi v
prihodnje. Tako se pravzaprav lahko preizkusite kot glasbeni uredniki in prispevate k temu, da boste želeno glasbo pogosteje slišali.	■ tp
kov. Bas kitaro je odigral Željko Zuber, kitaro Miha Meglič, spremljevalne vokale je odpela Andreja Sonc, za mastering pa je poskrbel Franci Zabukovec. Skladba ima še eno posebnost - v živo odigrano violino, ki jo je odigrala Maja Kotar in daje skladbi še pono romantično noto. Avtor glasbe je Cveto Po-lak, za tekst je poskrbela Karmen Špaca-pan.
Stonesi po več kot desetletju načrtujejo nov album
Legendarni rockerji The Rolling Stones so se odločili, da bodo po več kot desetletju posneli nov album, je napovedal kitarist skupine Keith Richards. Na promociji svojega novega solo albuma Crosseyed Heart je dejal, da se nameravajo Stonesi v studio zapreti po južnoafriški turneji, na katero se odpravljajo v začetku leta 2016. Danes že 70-letni rockerji so nedavno zaključili poletno turnejo po Severni Ameri-
ki, a vse od leta 2005, ko je izšel studijski izdelek A Bigger Bang, niso izdali novega albuma. Da se rockovskim veteranom ne mudi, priča tudi dejstvo, da je med izidoma albumov A Bigger Bang in njegovim predhodnikom Bridges to Babylon minilo kar osem let. Richards pa objavlja svoj prvi samostojni album po 23 letih. Naslovil ga je Crosseyed Heart, k njegovemu nastanku pa je pritegnil številne glasbene kolege, med njimi pevko Norah Jones.
Katrinas med ribami, pajki in komarji
Vokalna skupina Katrinas, ki jo sestavljajo Sanja Mlinar Marin, Petra Grkman in Katarina Habe, za slovo od letošnjega vročega poletja na radijske valove pošilja lahkotno skladbo Do neba, ki je nastala v ustvarjalnem družinskem tandemu Golob - Habe. S skladbo, ki so jo dekleta predstavila na letošnjih MMS, prihaja tudi videospot, ki so ga posnele na idiličnih lokacijah ob Kamniški Bistrici in Mengeškem bajerju, med ribami, komarji, čebelami in pajki. Pobudnik snemanja video-spotov pri Katrinas je vedno Rok Golob, ki je hkrati tudi edini za-
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.EROS	RAMAZZOTTI-Sei un pensiero speciale
2.	ALYA - Dober dan
3.	OMI - Hula hoop
Eros Ramazzotti, ki je v torek nastopil v ljubljanskih Stožicah, predstavlja skladbe s svojega najnovejšega albuma Perfetto,
njegovega že trinajstega studijskega albuma v bogati, več kot tri desetletja trajajoči karieri. Ena novih skladb je tudi Sei un pensiero speciale.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Pogum - Če boš jokala
2.	Namig - Ljubim te
3.	Vera & Originali - Sanje o poletju
4.	Zupan - Gozdovi v mesečini
5.	Biseri - Selfie s tabo
6.	Raubarji - Ti si moj cvet
7.	Trio Šubic - Čarobna pravljica
8.	Ansambel Franca Miheliča - Sanje o tebi
9.	Pajdaši - Sam svoj vladar
10.	Kvintet Slovenskih deklet - Ti znaš ravnati z mano
www.radiovelenje.com
res navdušen za to idejo. Sanja, Petra in Katarina uživajo na odru, v studiu, v ustvarjanju glasbe, vse ostalo, vključno s snemanji vi-deospotov, pa je zanje nujno zlo. Snemanje je bilo tokrat zabavno, z veliko akcije in improviziranja. Ena od tokratnih zabavnih dogodivščin pa je bila, ko je Katarina med snemanjem ob bajerju v dolgi prelepi rumeni obleki pomagala ribiču v mrežo loviti ogromnega krapa, ki pa je na koncu ušel.
LastDayHere v zaporu
Celjska zasedba LastDayHere, ki letos praznuje desetletnico obstoja, je za zidovi zapora posnela novi videospot za pesem Road To Nowhere. Izkušnja snemanja v lokalnem, celjskem zaporu, je bila po besedah članov zasedbe precej zanimiva. Imeli so srečo, da so jih predstavniki zapora lepo sprejeli in jim dovolili posneti video. Po koncu snemanja so tudi nastopili pred zaporniki in jim tako popestrili monotone dni. Skupina bo deseto obletnico delovanja obeležila še s kakšnim odmevnim koncertom, sicer pa fantje pripravljajo tudi nov material in še letos nameravajo predstaviti nov singl.
Sedmi CD Roberta Goterja
Robert Goter je po petih letih izdal nov glasbeni projekt, s katerim želi navdušiti ljubitelje dia-tonične harmonike. Gre za sedmi Robertov CD, ki ga bo predstavil na koncertu to nedeljo ob 17. uri v domu kulture v Velenju.
Album nosi naslov "Na Špici" in je pr-
zelo NA KRATKO
vi, ki je povsem avtorski, zato je Robert Goter nanj zelo ponosen. Vse skladbe so bile posnete v Studiu Mi-helič, pri snemanju pa so mu pomagali Tadej Mihelič, Boštjan Mer-har, Lovro Sa-dek in Boštjan Merzdovnik.
UP N' DOWNS
Rock skupina Up N' downs, letošnji zmagovalci zaječarske Gitarijade po izboru publike, predstavljajo lyrics video za bluzovsko balado z naslovom Svetloba. S tem vstopajo v zadnje obdobje pred izdajo prvega albuma oziroma prvega dela albuma z naslovom Vse, kar sem pozabil, ki bo izšel kot trilogija. Jeseni bodo postregli s prvimi dvanajstimi skladbami.
DRUŠTVO
MRTVIH
PESNIKOV
Društvo mrtvih pesnikov, ki letos praznuje 25 let delovanja, predstavlja pesem Na polju zlomljenih besed. To je po skladbi Pleši z mano druga nova skladba, ki bo našla mesto na dvojnem albumu 25, na katerem bodo ob jubileju sicer izšle največje uspešnice skupine.
KOALA VOICE
Koala Voice po delovnem poletju predstavljajo nov singl in videospot
The Franch Say. Gre za tretjo skladbo s prvenca Kangoroo's a Neighbour, ki so ga predstavili v februarju. Skupina iz Kisovca je sicer aktivna tudi v tujini. Po nastopih v Pragi, Munchnu in Hamburgu jih oktobra čakajo še nastopi na Dunaju in v Bratislavi.
SMOKIE
Konec novembra se po štirih letih v Ljubljano vrača britanska zasedba Smokie, ki letos praznuje 40. obletnico delovanja. V dvorani Tivoli se bodo ustavili 28. novembra. Njihovi največji uspehi segajo v 70. in 80. leta, v karieri pa so prodali več ko 30 milijonov plošč.
MINI EMA
11-letna Alenka Vozlič - Leni je prva finalistka izbora Mini Ema. V prvem predizboru je premagala Rebeko Satler in Janino Klenovšek. Drugi predizbor bo prihodnjo nedeljo, finale pa 4. oktobra. Zmagovalec bo potoval na otroško Evrovizijo, ki bo 21. novembra v bolgarski prestolnici Sofiji.
a mz
14
Naš čas, 17. 9. 2015, barve: CM K, stran 14
24. septembra 2015
^^ Gregor Katič je celjski fotograf, Andreja Katič pa ministrica za obrambo. Prvi je odraščal v Velenju, druga v Šoštanju. Ko sta se po dolgem času spet srečala v Velenju, je bil nasmeh zelo širok, pa tudi objem ni bil le vljudnosten. Ja, seveda sta sorodnika, pa čeprav na to marsikdo ni niti pomislil, dokler ju ni videl, kako sta se pozdravila. Spominov na njuno otroštvo nista delila z nami, sta pa rekla kakšno več o svojem delu, ki ju oba pogosto odpelje od doma.
^^ Šoštanjska občinska svetnika Boris Lambizer (lista Borisa Goličnika) in Roman Kavšak (Nova Slovenija), oba Lokovičana, sta pred občinskim praznikom s ponosom ugotavljala, da je Lokovica čisto nekaj posebnega, saj je edini kraj v občini, ki se lahko pohvali s svojo pivovarno - Lokoloko.
a a Če za starejše moške velja, da ob vrčkih piva hitro pridejo na temo, kako so preživljali služenje vojaškega roka, velja za Romana Kramerja, Petra Radojo (organizatorja šo-štanjskega pusta) in predsednico krajevne skupnosti Šoštanj Uršo Kurnik, da so hitro pri »pustu«, pa ni važno, ali je poletje, pomlad, jesen ali zima. Tokrat ju je Urška pobarala: Je res, da bo Šoštanjski pust z novo energijo počasi prekosil ptujski festival?« Seveda sta prikimala.
ZANIMIVOSTI

Martin Strel bo tokrat poskušal preplavati svet
Se ga še spomnite? Martina Strela - slovenskega dolgometra-žnega plavalca? Osem let je minilo od njegove zadnje velike pustolovščine, ko je plaval po vodi divje Amazonke in po dobrih dveh mesecih izstopil ob izlivu reke v Atlantik. Tokrat pravi, da je pred ' njim nova preizkušnja: plavati okoli sveta. »Nočem postavljati rekordov, tega mi ni več treba,« je dejal v New Yorku in pojasnil, da je cilj njegovega podviga tokrat " boj za čistejše vode. Strel, ki bo prvega oktobra praznoval 61. roj-■ stni dan, je za nov maratonski izziv izbral 450 dni plavanja, ki naj bi se 22. marca začelo v Los An-gelesu, nato pa ga bo na dobrih 90 tisoč kilometrov dolgi poti vodilo okoli sveta po vseh oceanih (in nekaj rekah), dokler se ne bo čez Tihi ocean 4. julija 2017 vrnil v Los Angeles. »Zajel bom vse glavne točke, šel skozi Panamski
in Sueški prekop, ves čas pa me bo spremljala ladja. Plaval bom od šest do dvanajst ur na dan, odvisno od razmer na morju, potem počival na ladji,« je dejal. Vse skupaj naj bi preplaval več kot 16 tisoč kilometrov.
Princesa pod krinko leto dni v tujini
Princesa Mako, prvorojena vnukinja japonskega cesarja Akihita, ki je med Japonci izjemno priljubljena in velja praktično za Kate Middleton vzhoda, je minulo leto dni na skrivaj živela v Veliki Britaniji. 23-letnica je svoj čas pre-
življala na Univerzi v Leicestru, kjer je študirala na podiplomskem študiju umetnosti. Svobodno se je gibala po kampusu in opravila prakso v muzeju transporta Coventry. »Bila je čudovita izkušnja,« je dejala princesa. Japonska cesarska družina je nameravala javnost o študiju princese obvestiti, ko bi končala izobraževanje januarja prihodnje leto, toda japonski študentje so princeso kmalu prepoznali. Sami so jo pustili pri miru, mediji pa nekoliko manj. Zdaj je prišel čas razkritja; princeso so predstavili na skrbno pripravljeni tiskovni konferenci na univerzi, kjer so dovolili samo fotografiranje.
Sproščanje jeze ga je pripeljalo v Afriko
Kitajec He Ganhui je leta 2012 doživel neprijetno izkušnjo, ko se je sprl s svojim dekletom. Da bi sprostil jezo, se je odločil za
kolesarjenje - iz mesta Foshan se je pognal do 2200 kilometrov oddaljenega Pekinga. Nov močan prepir je sledil leta 2013. He Ganhui je znova sedel na kolo in se odpeljal. Takrat v Kenijo. Pot bi verjetno še nadaljeval, če mu ne bi v Zambiji ukradli kolesa in nahrbtnika; so mu pa tatovi pustili dokumente in kreditne kartice, tako da se je lahko po šestih mesecih spet vrnil domov. Zdaj pravi, da namerava kolesarjenje za nekaj časa opustiti, saj mu je partnerica obljubila, da ne bo več vpila nanj.
Medved na balkonu
Prebivalci blokovskega naselja v ZDA (v kraju Gatlingurg v zvezni državi Tennessee) so bili izjemno presenečeni, ko so na balkonu v tretjem nadstropju zagledali rjavega medveda. Thelma Bundren, prebivalka enega od stanovanj v stavbi, je bila doma, ko so jo prijatelji poklicali na balkon. Zagledala je medveda, ki se je že spuščal: iz tretjega nadstropja nazaj na trdna tla. Medved naj bi v tretje nadstropje splezal zato, ker je
na balkonu zavohal smeti, a z njimi ni storil nič - preprosto si je ogledal, kaj balkon ponuja, in se vrnil na tla. » V petnajstih letih, odkar živim tukaj, sem videla že veliko medvedov. Še nikoli pa nisem videla medveda, ki bi splezal na balkon,« je ob dogodku povedala Thelma.
Prvi čili festival pri nas
Ljubitelji pekoče zelenjave boste najbrž navdušeni ob novici, da je minulo soboto tudi v naši državi potekal prvi čili festival. Na njem so si imeli ljubitelji pri-
HSS
ložnost izmenjati čilije, feferone, pekoče paprike, kajenski poper. Skratka, pekočo zelenjavo, ki jo je 'zakrivil' Krištof Kolumb. Ko se je med iskanjem Indije, ki se je končalo z odkritjem Amerike, vračal, je s seboj odnesel tudi či-lije oziroma pekoče paprike - na poti v Evropo so se posušili, njihov pekoči okus pa je spominjal na poper (od tod tudi imena pepper, paprika, sweet pepper ...). Vrst čilija je danes ogromno, njihovo moč pa merimo v t. i. sko-vilih: najmanj pekoči čiliji dosegajo 100 do 500 skovilov, najo-strejši pa tudi več kot milijon.
frkanje
» Levo & desno «
Praznična
Letošnji velenjski občinski praznik je bil eden tistih redkih, a pravih. Bil je dela prost dan. No, kot običajno, ne čisto za vse.
Dan
samostojnosti
Tudi v šoštanjski občini že potekajo prireditve ob njihovem prazniku, ki ga slavijo zadnjega septembra. Letošnje slavje bo še večje, saj bodo proslavili dve desetletji samostojnosti. Ko niso več »pod Velenjem«.
Dvigovanje prahu
Po Sloveniji se še vedno dviguje prah zaradi vsega dogajanja ob gradnji bloka 6. V Šoštanju se dobesedno dviga prah zaradi prevoza pepela iz Teša na deponijo.
Ločevanje
Pri ločevanju odpadkov vsi še nis(m)o najbolj pridni. Močno se še (razločujemo.
Med-
generacijska
Med mladimi in starejšimi je vse manj razlik. Tudi vse več starejših se vrača v klopi šol in univerz. Le mnogi v vmesni generaciji še vedno ostajajo doma.
Prehitevanje
Čeprav naj bi pri nas na mnogih področjih zaostajali, ponekod tudi prehitevamo. Mesec vinotok šele prihaja, mnogi naši vinogradniki pa že pridno točijo vino v sode. Morda bi ta mesec lahko imenovali moštotok.
Razlika
Čudno je, da nekaterim zveni bolj domače, če naše domače izdelke in pridelke ponuja pri nas avstrijski kot pa hrvaški trgovec.
Nasvet
Policija svetuje voznikom, naj za krmila vozil ne sedajo utrujeni. To ne velja le za tisto alkoholno utrujenost. Čeprav je morda res najbolj nevarna.
Ena goriška
Bolje podvodni bazen (za zadrževanje meteornih voda) kot bazen v podzemni garaži.
Naš čas, 24. 9. 2015, barve: CM K, stran 21
24. septembra 2015

INTERVJU
S	15
Zaleščanski portreti
Dušan Mlinsek
Mlinski so se iz Mislinje preselili v hišo na Gorice ob robu sedanjega kotalkališča in tam je odraščal tudi Dušanov oče Fran, ki ga Velenjčani dobro poznamo, saj je eden najpomembnejših Zaleščanov: učitelj, ustanovitelj velenjskega čebelarskega društva, ustanovitelj ljudske knjižnice, vrtnar, sadjar, zbiratelj ljudskega blaga. S Frančiško Forštner iz Radmirja sta se poročila leta 1925, 30. septembra istega leta se je rodil Dušan, dve leti za njim Borut, leta 1930 Breda in končno še Alenka leta 1943. Družina je sprva živela v šoli - bivši konjušnici, in da je Dušana učil oče, ni bila prav nobena ugodnost. Fran Mlinšek, ki je vseskozi sledil francoskemu reku Nikdar ne delam, vedno se zabavam, je bil ob svoji razgledanosti, širini, sposobnostih in delavnosti zelo strog učitelj in oče. Doma je kar pogosto zapela šiba in pas, tudi mama, gospodinja, je bila stroga, vendar sočutna ženska. Otroci so imeli na voljo bogato zakladnico očetovega znanja in izkušenj, toda te darove so morali pošteno poplačati s svojo pridnostjo v šoli - vsi so postali profesorji, Dušan in Borut celo doktoija znanosti in profesorja na univerzi. Oče je bil prepričan, da lahko vzgajaš le s svojim vzorom.
Mlinškovi so zgradili hišo na desnem bregu reke Pake, nasproti današnje osnovne šole Antona Aškerca. Tam so zasadili velik sadovnjak, postavili čebelnjak, redili kokoši, zajce, navadno tudi pujsa ali dva. S prodajo medu, sadja in jabolč-nika so izboljšali učiteljsko plačo.
Velenje je bilo takrat še nepozidano, polno mamljivih zatočišč in zanimivih predelov za spoznavanje narave željnih nadobudnežev. Dneve so otroci preživljali ob Paki, v gozdovih, oče jih je vodil po okolici in jim razkazoval naravo in njene posebnosti, Dušan je pogosto šel z mamo peš do njenega doma v Radmir-ju, enkrat celo bos z očetom čez celo Pohorje. Ko je iz gnezda nekoč pobral mlade šoje in jih razdelil trškim otrokom, ga je oče v drvarnici slekel in pošteno našeškal s šibo. Potem je s šibo v roki šel z Dušanom po vsem trgu in nazaj grede je moral pobrati vse ptiče ter jih vrniti v gnezdo!
Po osnovni šoli se je Dušan vpisal na celjsko realno gimnazijo, kamor se je vsak dan vozil z vlakom. V šoli je bil priden, zadovoljen pa je bil tudi z zahtevnimi profesorji. Leta 1944 so ga vpoklicali v nemško vojsko in na ruski fronti v Ukrajini je bil ranjen v roko, zato so ga konec istega leta poslali na zdravljenje v Slovenijo. V nemško vojsko se ni vrnil, ampak je odšel v Tomšičevo brigado slavne štirinajste divizije, kjer je bil zadolžen za nabavo zdravil in sanitetnega materiala.
Po vojni je hitro končal še preostanek gimnazije in se šel vpisat na medicino v Zagreb, kjer pa je ugotovil, da je doma pozabil dokumente. Ko se je znova odpravil v Zagreb, je na vlaku srečal prijatelja Juvana, ki ga je prepričal, da se je vpisal na gozdarsko fakulteto. Očetu to sicer ni bilo po volji, a se je sprijaznil, saj je sam v njem zasejal ljubezen do narave. Leta v Zagrebu so minila v študiju, za zabavo mu ni bilo. Če se je le dalo, se je vračal v Velenje in se med temi obiski pri družinskih prijateljih Kavčičih iz Šaleka zagledal v domačo hčer Jožico.
Po končanem študiju leta 1950 je bil zaposlen na Gozdnih gospodarstvih v Murski Soboti, v Novem mestu in nazadnje v Slovenj Gradcu. S Kavčičevo Jožico se je poročil leta 1952, in preden je bil poslan na Koroško, sta nekaj časa živela pri njegovih starših v Velenju. Leta 1953 se je v Celju rodil sin Gorazd, v Slovenj Gradcu leta 1956 še Matjaž. Življenje v Slovenj Gradcu je bilo lepo. Prijateljevali so z zdravnikom Vladom Weingerlom, pa z akademskim slikarjem Karlom Peč-kom in drugimi aktivnimi meščani.
Tu se je začela Dušanova strokovna pot strmo dvigati. Radovednemu po naravi so razgibani slovenski gozdovi dali izvrstne možnosti za raznovrstno strokovno gozdarsko in raziskovalno delo. Ugotovil je, da naši gozdovi propadajo, da je z njimi treba načrtno in umno gospodariti, ter v to smer tudi zastavil svoje strokovno delo.
Leta 1958 je v Švici doktoriral in dve leti za tem začel predavati na ljubljanski gozdarski fakulteti, leta 1962 pa se je z družino dokončno preselil v Ljubljano, v okolje, kjer so prebivali predvsem inženirji, profesorji, umetniki ... Po nemškem reku (Mlinšek namreč prisega na dobre pregovore) Počasi in zanesljivo dela kmet otroke, je v družino leta 1965 prišel še sin Jurij.
Tako kot Dušanova mama tudi Jožica ni hodila v službo, marljivo je stregla možu in otrokom. Bila je glava Mlinškove družine v Ljubljani in povezovalka ostale, širše »družine« Kavčičev in Mlinškov. Profesor Mlinšek je kot njegov oče otroke vzgajal z zgledom in strogostjo, posebno starejša sinova sta dostikrat občutila stroge vzgojne metode.
Mlinškov prihod na fakulteto je v mnogočem pomenil začetek sodobnejšega raziskovalnega in izobraževalnega dela, svoje ugotovitve pa se je ves čas trudil prenesti na teren med ljudi. Sonaravni način gospodarjenja z gozdovi je v Sloveniji, ki je postala zgled mnogim državam po svetu v veliki meri po njegovi zaslugi, v pol stoletja pripomogel k izboljšanju stanja slovenskih gozdov. Podvojila se je lesna zaloga, povečal se je pomen in vrednost funkcij gozdov. Napisal je več strokovnih knjig, poljudnoznanstveno delo Pragozd v naših krajih, objavil več kot dvesto referatov v slovenščini in petinsedemdeset v tujih jezikih, bil je nekaj časa dekan Biotehnične fakultete. Bil je zaslužni profesor ljubljanske univerze, slovenske raziskovalce je približal Evropi, deset let je vodil Oddelek za gojenje gozdov v Mednarodni zvezi gozdarskih raziskovalnih organizacij IUFRO, od leta 1982 do 1986 pa je bil celo predsednik celotne organizacije. Leta 1986 je v Ljubljani vodil svetovni kongres gozdarskih strokovnjakov Obiskal in deloval je v številnih državah, spoznaval je gozdove po vsej Evropi, deževne , gozdove Centralne Afrike, Azije in Amerike... Je častni doktor Univerze v Oslu, prvi slovenski Amba-, sador znanosti v samostojni Sloveniji, ustanovitelj Evropske zveze za sona-ravno gojenje gozdov Pro Silva, dopisni član Akademije gozdarskih znanosti v Firencah ...
Tudi Mestna občina Velenje se mu je leta 2007 oddolžila s podelitvijo naziva 'častni občan'.
Profesor je bil veliko zdoma, tako je za vzgojo sinov v prvi vrsti skrbela mati. Na dopust so običajno odhajali le za teden dni pozimi in poleti, obiskali so številne gozdove; Pohorje in pozneje Pokljuka sta bila stalnici v zimskem času, na Jadranu pa so bili med pionirji šotorjenja. Pogosto so hodili na obiske v Velenje in Slovenj Gradec, otroci so veliko počitnic preživeli prav v Velenju.
Pod Šmarno goro so na začetku sedemdesetih zgradili vikend, ki sta ga zakonca obdala s premišljeno izbranim drevjem in grmovjem. Tu sta z ženo Jožico gostila številne prijatelje in kolege iz domovine in tujine, v družbi je bil sproščen in zgovoren. Kot za stavo je stresal šale, ki jih je znal neverjetno veliko. Sicer pa je bil pronicljiv, včasih ciničen in ironičen, zmerom pa zelo odkrit in neposreden sogovornik. Pri hrani se je vedno držal reka Manjše količine, dobre količine, zato je še vedno vitke postave. Če mu kdo ponudi vino, reče 'Nisem pijanec', če mu kdo ponudi vodo, pravi 'Nisem žaba'. Le tu in tam kozarček vina. Med drugo vojno je v Nemčiji našel knjigo Moj sistem in po tej knjigi zjutraj telovadi že od vojne dalje - nekdaj je družinsko kopalnico okupiral za pol ure in več, danes je bolj kratek. Rad je smučal, navdušil se je nad smučarskim tekom. Je nasprotnik hitrega spreminjanja -Hiti počasi, saj tudi narava počasi premleva. Modrosti je vse življenje iskal tudi v filozofskih knjigah, rad ima Fausta, pisatelja Kishona .
Upokojil se je leta 1991, a potem še kar nekaj let predaval in populariziral sodobno ravnanje z gozdovi. Ko je leta 1997 umrla Jožica, si je rekel Korajža velja! In šel dalje. Danes, pri natanko devetdesetih, živi v bližini sina Matjaža v stanovanju sam. Ob pomoči sinov, Matjaževe žene Drage in njunih otrok Urške in Gašperja skrbi sam zase, rad prebira časopise, pomije posodo, kuha pa si ne, ker si nikoli tudi ni. Telo je v popolni kondiciji, spomin pa že ima nekaj lukenj. Njegovi trije »mulci« so, kajpada, vsi diplomirali na univerzi: Go-razd na gozdarstvu in z ženo Marjeto ter sinovoma Blažem in Matejem živi v Slovenj Gradcu; Matjaž na elektrotehniki in z družino živi v Ljubljani; Jurij pa na strojništvu, magistriral na ekonomiji in živi v Nemčiji. In čez nekaj dni, na 90. rojstni dan, bodo profesorju vsi zaželeli še veliko zdravja! Morda jim bo v svojem slogu zabrusil: Za to poskrbim sam, vi pa čim prej poskrbite za kakšnega pravnuka!
■ Vlado Vrbič
Psi brezčasja (že) navdušili filmske kritike
Kritiki prvenec Matjaža Nahtigala izbrali za najboljši film letošnjega Slovenskega filmskega festivala - Predpremiera z obiskom filmske ekipe bo v torek zvečer v Kinu Velenje - Film posnet po istoimenski knjigi Velenjčana Zorana Benčiča
Bojana Špegel
Velenje, 21. septembra - Združenje slovenskih filmskih kritikov je za najboljši film na nedavnem Slovenskem filmskem festivalu v Portorožu izbralo Pse brezčasja režiserja Mateja Nahtigala. Tudi tisti, ki so film že videli, trdijo, daje izjemno gledljiv in močno drugačen. Če to drži, se bomo lahko v torek v Kinu Velenje prepričali kar dvakrat; prva predstava celovečer-ca bo ob 19.30, druga pa ob 22. uri. Obakrat bo zraven tudi ekipa ustvarjalcev filma, vstopnice pa so naprodaj le v eMCe placu. Med njimi je poleg režiserja še veliko Velenjčanov, film je bil v veliki meri tudi posnet v Vele nju, nastal pa je po knjižni predlogi Zorana Benčiča, dolgoletnega frontmana v skupini Ress Nullius. Pred velenjsko pred-
premiero smo ga povabili na klepet, saj je izvirni greh za film, ki mu lahko mirno rečemo »velenjski«, njegov.
»Vse je spremenil en klic«
Zoran Bečič je prvenec Psi brezčasja izdal pred štirimi leti. Pri bralcih je odlično napisana krimi-nalka naletela na dober odziv. In kako je prišlo do tega, da je iz knjige nastal film z istim naslovom. Zoran pripoveduje: »En klic je spremenil vse. Klical me je Matej Nahtigal. Čeprav je Velenjčan, ga nisem poznal ne na videz ne drugače. Nekajkrat sva se potem dobila in v njem sem videl človeka, s katerim bi lahko v duetu, ki se je na koncu spremenil v trio, idejo uresničili. Ko sva z Matejem začela delati scenarij za film, se nama je pridružil še Tomi Matič, ki je prevzel operativno delo pri nastajanju filma.
Vsega je bilo ogromno, sploh, če se filma lotiš tako kot mi - praktično brez denarja.« Pred dvema letoma in pol je tako nastal Lignit Film Velenje, na pomoč pri snemanju je ekipi takoj priskočil MC Velenje. Film je podprla tudi MO Velenje, dokončali pa so ga s pomočjo Viba filma in TV Slovenija.
Zoran Benčič: »Imam že idejo za nov scenarij.«
»Ko nimaš denarja, delaš pionirske stvari«
Po tem, ko sta Zoran in Matej napisala scenarij, je snemanje steklo januarja 2014. Tik pred portoroškim festivalom je bil končan. »Glede na to, daje bil film narejen brez »budže-ta«, je to izjemen rezultat,« doda Zoran. Zgodba filma sledi knjižni podlagi, izpustila sta nekaj likov in poskrbela, daje ritem filma dinamičen. Glavni lik Rok Osterberg se po štirih letih vrne v domače mesto, da bi raziskal umor svojega mlajšega brata Maksa, vpletenega v nečedne posle. Pripravljen mu je pomagati le inšpektor Kramer, sicer družinski prijatelj. Ko raziskuje življenje svojega brata in se ob tem sooča z lastno preteklostjo, postane šahovska figura v igri za moč med vplivno družino politika, lokalno mafijsko družbo
in nemočno policijo ...
Pri samem snemanju Zoran ni veliko sodeloval, saj je ravno takrat dobil hčerko, se je pa močneje angažiral pri montaži enega redkih noir filmov pri nas. »Fenovstvo do tega žanra se vleče že leta in leta, od literature do filmskih zgodb, mi pa smo to naredili po svoje. Ko sva z Matejem montirala film, sva na novo sestavila celo zgodbo,« še izvemo. Pri snemanju so pazili na stroške, veliko so improvizirali.
Zoran si je film ogledal tudi v Porotorožu. »Nisem bil skeptičen, a filmski svet je zame nov. Doslej sem poznal glasbenega; ko sem izdal ploščo, sem vedel, da je ok. Pri filmu je bilo zame drugače, tudi pri Mateju. Odzivi publike so bili super, vsi so bili presenečeni, da smo uspeli narediti film s praktično nič denarja, a z veliko entuziazma. Tu mi pride na misel Koja, glasbenik iz skupine Disciplina kičme, in njegova misel: »Ko nimaš denarja, delaš pionirske stvari.«
Za konec nam Zoran pove, da že ima novo idejo za nov scenarij. Je sicer šele na začetku, zato ne izda kaj več. Ko ga vprašamo, če pogreša Ress Nullius, pove: »Ne pogrešam ničesar. Kar se tiče Ress Nullius, pa je to vedno odprta zgodba.«	■
Konovo z bogatim programom
V soboto je KS Konovo začela niz prireditev, imenovanih »Teden Krajevne skupnosti Konovo«, ki jih posvečajo velenjskemu občinskemu prazniku
Velenje, 19. septembra - Ta
dan so pripravili pohod po mejah krajevne skupnosti in med-društveno tekmovanje v pikadu. V torek popoldne je zeliščar Zvone Skrt v dvorani doma krajanov Konovo pripravil predavanje in predstavitev zdravilnih zelišč, Marija Skrt pa je predstavila rodovnike. Dogodek je organizirala krajevna organizacija Rdečega križa. Do sobote, ko pripravljajo osrednje praznovanje, se je zvr-
stilo še nekaj srečanj krajanov in športnih tekmovanj. Jutri ob 17. uri bo konovska krajevna organizacija borcev v domu krajanov pripravila srečanje z borci iz Ribnice na Pohorju.
V soboto bodo ob 17.30 bodo pri domu krajanov odprli obnovljen vodovod, ob 18. uri pa bodo v domu krajanov pripravili osrednjo proslavo s kulturnim programom, na njej pa bodo zaslužnim krajanom pode-
lili 4 krajevna priznanja. Predsednik sveta KS Konovo Karli Stropnik nam je povedal, da so letos v kraju obnovili tri odseke cest, zelo veseli pa so tudi novega vodovoda in novega športnega parka, ki se je odlično prijel. Tudi društveno življenje je po njegovih besedah zelo bogato, dom krajanov pa je prav zaradi njihovega zavzetega dela močno zaseden. »Letos smo uspeli dom krajanov tudi »obleči« in ga tako energetsko oskrbeti, kar velja še za vrtec ob njem. Tudi to je za nas velika pridobitev,« je še dodal dolgoletni predsednik sveta KS Konovo.
■ bš
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 16
16
VI PIŠETE
»"WAS
24. septembra 2015
90 let
Avguštine
Lukač
Minuli torek je bil lep, topel in sončen dan. Prav na ta dan je gospa Avguština Lukač iz Šmartne-ga ob Paki v krogu svoje družine in prijateljev praznovala okrogli jubilej, 90 let. Na svet je prijoka-la 15. septembra 1925 kot peti otrok. Kmalu sta se ji pridružili še dve sestri. Otroštvo ji ni prizanašalo. Ko ji je bilo sedem let, ji je umrla mama, oče pa se ni več poročil in tako so otroci skrbeli tudi drug za drugega. Mladost je zaznamovala 2. svetovna vojna. Vključila se je v NOB in kot aktivistka sodelovala v Šercerjevi brigadi. Spomini na ta leta so še vedno živi. Nekateri težki, a se najraje spominja lepih. Po vojni si je ustvarila družino in s tremi otroki in
Avguština Lukač je jubilej zaznamovala v krogu najbližjih, prijateljev in
znancev.
možem začela graditi nov dom v Velikem Vrhu v Šmartnem ob Paki. Šmartno ji je priraslo k srcu. Pravi, da je tu lepo in se vedno kaj dogaja. Najbrž je res tako, saj se njeni otroci, vnuki in pravnuki radi vračajo k njej. Avguština je bila in je ostala aktivistka, članica stranke Socialnih demokratov in aktivna članica krajevne organizacije, območne organizacije združenja borcev za vrednote NOB. Je letošnja dobi-
tnica najvišjega priznanja Socialnih demokratov, plakete SD. Kljub letom še vedno vsak dan telovadi in dela, če se le da, vse postori sama in pri tem ne uporablja pripomočkov. Najbrž je to recept za dolgo življenje. A kot sama pravi: »Predvsem se ne smeš zapustiti.« Mi pa si želimo, da bi bila z nami še veliko let.
a Marjana Boruta
Na srečanje, na srečanje ...
Živimo v času, ko je visoka moda brcanje mrtvega konja v obliki omalovaževanja bivše države in ko nas po mestnih pljuvalni-cah 'neznani' prepričujejo, kako slabo da se nam je godilo pod Titom. Zato tisti, ki obuja spomine na čas pred 1990, hitro tvega etiketo (jugo)nostalgika, če ne še kaj hujšega: kot da se nekdo trudi iz nostalgije narediti politično psovko. Da so pri tem pogosto najglasnejši tisti, ki prepričujejo sebe (najtežje je preglasiti svoj notranji glas ...), tudi ni nič novega.
Nam, generaciji MPT iz leta 1964, so šolska leta ostala v dovolj lepem spominu, da smo se lani po 50 letih spet dobili - ne glede na to, kaj si je kdo od nas mislil o šoli ali rajnki Jugoslaviji. Bolje: ne glede na to, kaj si o njih misli. Srečanje smo pripravili Marta Šilc, Anka Čekon (že nekaj časa se pišeta drugače, seveda) in podpisani - ob nezane-
marljivi pomoči cele vrste nekdanjih sošolcev, kar tudi nekaj pove.
Na letošnjem, ponovljenem srečanju se je pokazalo, da nam je enkrat na leto premalo. Odločili smo se, da se dobimo vsak prvi četrtek v mesecu pri ribiški koči na Škalskem jezeru (takrat smo mu rekli Velenjsko, ampak to je že druga zgodba). Izkazalo se je, da nam modrovanje v družbi z znanimi obrazi dobro dene, tudi če modrina tuintam že zgu-
blja sijaj. Vsekakor nas manj kot dvajset doslej ni bilo. Opravičil ni treba prinašati.
In ker se imamo fajn, vabimo na srečanja vse, ki so takrat obiskovali to šolo, tudi če niso bili ravno naš letnik ali če so na šolo hodili krajši čas, tako rekoč mimogrede. Ne spreglejte: družabno omrežje MPT v živo - vsak prvi četrtek v mesecu od 9. ure dalje pri ribiški koči. Vstopnine ni.
a Lado Planko, foto: M. Kneževič
Vrtno pohištvo iz odpadkov
Velenje, 12. septembra - Že nekaj časa je na pohodu po Velenju Zelena vila. Ta na različne načine opozarja, da se da iz odpadkov narediti nove, koristne stvari. Na pot po mestu jo pošiljata MZPM Velenje in Mladinski center Velenje. V soboto dopoldne je to počela sredi mesta, na Cankarjevi ulici. Pod vodstvom krajinske arhitektke Kaje Flis in ob moči izkušenih mojstrov iz Centra ponovne uporabe so iz odpadnih gum izdelovali vrtno pohištvo. Gume so pod spretnimi prsti dobivale ne le nove oblike, ampak tudi uporabnost. Iz večine so nastali lepi in uporabni sedeži za balkon ali teraso, pri tem pa so mnoge postavili tudi na kolesa. Ni jih bilo malo, ki so se pridružili Zeleni vili, kar so izdelali, pa so lahko odnesli domov.	a bš
Kako malo je treba, da se iz avtomobilske gume, ki bi sicer pristala na smetišču, naredi udoben vrtni sedež, so spoznali tisti, ki so se v
soboto odzvali vabilu Zelene vile.
Stoletnica praznovala nasmejana
Marija Strahovnik na vozičku je kot »stoletnica« pozirala v družbi najbližjih (Foto: Jože Miklavc)
Lokovica - Čeprav v vozičku, ki ji nadomešča obolele noge, je mama Marija Strahovnik, rojena 11. septembra 1915 kot Oberova Micka iz Raven pri Šoštanju v številčni družini, bila v soboto, dan po jubilejnem datumu, dobre volje. Radovedno se je zanimala, kdo je ta ali oni, celo župana Občine Šoštanj Darka Me-
niha je zavzeto motrila, češ »le kdo je ta možakar, ki jo že nekaj zadnjih let obišče s šopkom rož. Tokrat je najstarejši občanki občine Šoštanj izrekel čestitko in voščilo za »še lepih dni, tednov in kakšno leto ...« Stoletnice so-krajanke Marije so se dostojno spomnili tudi predstavniki krajevne skupnosti Lokovica, bližnji
sorodniki in domači Korenakovi (Micka živi pri hčerki Mojci Ko-renak in njeni družini). V gostišču Komprej v neposredni bližini so mami, babici in prababici pripravili prijetno praznovanje, slavljenka pa je gostom v prebliskih spominov celo zapela.
a Jože Miklavc
Srečanje pod Tišlerjevo lipo
Šmartno ob Paki, 12. septembra - Tišlerjeva lipa v Rečici ob Paki je pod svojo stoletno krošnjo gostila udeležence srečanja, na kakršne bo - napoveduje njena lastnica Tatjana Vidmar - v prihodnje še vabila.
Odzvalo se je precejšnje število obiskovalcev, ki so v sproščenem pogovoru obujali spomine na čas, ko so se na območju občine Šmartno ob Paki mnogi
ukvarjali s hmeljem. Zapiski o zelenem zlatu izpod peresa domačina Jožefa Berdnika so se
prepletali z zanimivimi živimi spomini, izkušnjami in zgodbami udeležencev druženja. Živahen pogovor, vodil ga je Jože Krajnc, je spominjal na tradicionalna srečanja in pogovore pod lipami izpred mnogih desetletij. S posebno radovednostjo ga je spremljala tudi skupina šolarjev
zgodovinskega krožka šmarške osnovne šole. Sproščeno besedo so s pesmijo popestrili pevci moškega pevskega zbora Franca Klančnika Šmartno ob Paki.
Prihodnja srečanja pod Tišler-jevo lipo bodo namenjena pogovorom o značilnih dejavnostih, šegah, navadah in drugih zanimivih dogajanjih na območju spodnjega toka reke Pake nekoč in danes.	a Tp
Rečica ob Paki - Kako malo je treba narediti za dobro razpoloženje in prijetne sosedske ter medsosedske odnose, dokazujejo krajani spodnjega dela vaške skupnosti Rečica ob Poki v občini Šmartno ob Paki. Ti se družijo ne glede na občinske meje,
pripadnost in še kaj.
Nedavno lepo sobotno popoldne so izkoristili za praznovanje 10-letnice »športnega stadiona«, ki ga je uredil tudi za namen druženja sokrajan Stipe Lukenda. Sobotno popoldne so združili s športnimi igrami, delavnicami
za otroke, spuščanjem z zračnicami po reki Paki ter z zabavo. Zagotovili so, da bodo druženja nadaljevali, saj je danes tega premalo, srečanja pa so tudi lepa priložnost za dogovor o možnostih reševanja morebitnih težav.
a Tp
Naš čas, 24. 9. 2015, barve: CM K, stran 17
24. septembra 2015	uaS(lAS
Gaberke imajo svoj grb in zastavo
Več manjših, a kljub temu pomembnih pridobitev - Želijo kolesarsko stezo, ureditev struge Velunje, pločnik, kanalizacijo v Velunji ...
NASI KRAJI IN LJUDJE
17
Priznanje KS za Alojzijo Borovšek. Izročila sta ji ga Zvonko Koželjnik (prvi z desne) in šoštanjski župan Darko Menih.
Kardeljev trg dihal s praznikom
Ideja, da praznik mestne četrti zaznamujejo na Kardeljevem trgu, je bila prava - Predstavila so se vsa društva in lokalni podjetniki
Velenje, 19. septembra
- V soboto je praznovala tudi Mestna četrt (MČ) Levi breg vzhod, ki jo vsi bolj poznamo kot »Kardeljevo«. Lani so dobili ne le novo vodstvo, tudi vsi člani sveta MČ so novinci. Zato so po besedah predsednika sveta Boštjana Pelka potrebovali kar nekaj časa, da so se vpeljali v delo. Odločili so se, da letos praznovanje, ki so ga posvetili tudi prazniku MO Velenje, izpred prostorov mestne četrti preselijo na ploščad, kar je bila po svoje pogumna, a povsem pravilna odločitev. S tem so namreč ustavili tudi mimoidoče.
Prireditvi so dali novo vsebino tudi s predstavitvijo vseh društev, ki delujejo pri njih, na svojstven način pa so se predstavili tudi tamkajšnji trgovci in podjetniki. Še posebej
Predsednik Mestne četrti Boštjan Pelko se je albanskemu veleposlaniku Pellumbu Qazimi zahvalil za obisk in program, ki ga je pripravila albanska skupnost.
kulinariko - z obiskom pa jih je počastil tudi albanski veleposlanik Pellumb Qazimi. Poskrbeli so tudi za kulturni program, v katerem so nastopili učenci OŠ Livada, in zabavo z narodnozabavnim ansamblom, zato lahko rečemo, da je bila sobotna prireditev dokaz strpne medkulturne skupnosti. Predstavili so tudi delo članov društva upokojencev, sekcije Vrtnice, šahistov, Društva prijateljev mladine, območnega odbora Rdečega križa in Društva diabetikov Velenje.
Boštjan Pelko je bil zelo zadovoljen z obiskom in potekom prireditve. »Prihodnje leto bomo praznovali 35-letnico mestne četrti. Potrudili se bomo, da bo prireditev še večja, saj si želimo, da bi se več družili.«
■ bš
Na Kardeljevem trgu so se predstavljala društva in lokalni podjetniki, nastopili pa so tudi malčki iz vrtca
in učenci OŠ Livada
Gasilci in krajani praznovali skupaj
Avto za gašenje gozdnih požarov »navdušil« - Namenu predali obnovljeni cesti in pločnik
Gasilci PGD Vinska Gora so denar za nakup specialnega vozila za gašenje gozdnih požarov, kije edino
tovrstno v občini in širše, zbirali dve leti. V nedeljo so ga predali namenu.
Tatjana Podgoršek
Gaberke, 19. septembra - 2.
praznika krajevne skupnosti (KS) Gaberke se bodo tamkajšnji krajani lahko spominjali po dobitnici priznanja KS Alojziji Borovšek, dona-cijah trem tamkajšnjim društvom (gasilskemu, športnemu ter kulturno--turističnemu) in po novih simbolih - grbu in zastavi.
Predsednik KS Zvonko Koželjnik nam je ob
tej priložnosti dejal, da so uresničili več manjših, a za kraj kljub temu pomembnih pridobitev. Pri naštevanju, kaj so postorili od lanskega do letošnjega praznika, je med drugim omenil energetsko obnovo doma krajanov
Grb in zastavo imajo od zdaj tudi KS Gaberke.
(izvajajo jo po fazah), izvedli so nekatera vzdrževalna dela na športnem igrišču, na javnih poteh, prenovili cestni odsek proti Slameku, asfaltirali dovozno
Vinska Gora, 20. septembra -
Že konec avgusta so z otvoritvijo »Titove« ceste« - tako so jo poimenovali zaradi šaljivega programa ob njenem odprtju - v Vinski Gori začeli praznovati letošnji krajevni praznik. Glavna prireditev, posvečena tudi prazniku MO Velenje, je bila v nedeljo popoldne na športnem igrišču pri šoli. Na njej je PGD Vinska Gora uradno prevzelo gasilsko vozilo za gašenje gozdnih požarov, ki je edino tovrstno daleč naokoli. Podelili so tudi niz krajevnih priznanj.
28. avgusta so odprli dve obnovljeni (ali na novo zgrajeni) cesti. Cesta Jovan-Klančnik, ki ima tudi pločnik, je dolga 980 metrov, odcep Strahovnik pa 430 metrov. Naložba je bila vredna 350 tisoč evrov. Cesto je v zadovoljstvo investitorjev Me-
cesto Lukner-Krajnc, vzdrževali in čistili so usedalnike hudournikov. Opravili so še nekatera vzdrževalna dela na javni razsvetljavi, postavili varovalno ograjo pri zbiralniku Cavnik, precej
pozornosti so namenili urejenosti okolja, po najboljših močeh so pomagali tamkajšnjim društvom. So krajani zadovoljni? »Mislim, da so. Če pa kdo ni, je treba potrkati na prava vrata in to povedati.«
Sogovornik je prepričan, da bodo z nadaljevanjem tvornega sodelovanja z lokalno skupnostjo in njenim vodstvom »v prihodnje naredili korake naprej za naš kraj.« Od Premogovnika Velenje in Občine Šoštanj pričakujejo, da bosta čim prej primerno uredila kolesarsko stezo po robu Gabrškega in Družmirskega jezera. Med razvojnimi potrebami
stne občine Velenje in krajanov Vinske Gore zgradil koncesionar PUP Velenje s podizvajalcem, podjetnikom Francem Severjem. Slovesnost ob otvoritvi so pripravili krajani sami, pri tem pa poskrbeli tudi za smeh, saj je otvoritev obiskal tudi Josip Broz Tito. Njegovo vlogo je odigral humorist Franci Praprotnik, cesto pa so hudomušno preimenovali kar v Titovo cesto ... Predsednik sveta KS Jože Ograjenšek pa je ob tem dejal, da se v krajevni skupnosti zaključuje obnova številnih lokalnih cest. Na pre-plastitev čaka le še cesta na Jan-škovem selu.
Avto, ki premaga najtežje terene
Gasilci PGD Vinska Gora so bili veseli in ponosni, ko so v nedeljo predali namenu nov ga-
je omenil še ureditev struge in brežin potoka Velunje, izgradnjo pločnika od križišča do Križnika, s čimer bi poskrbeli za večjo varnost peščev. Zavzemali se bodo za izgradnjo javne kanalizaci-
je za večji del gospodinjstev v zaselku Velunja, nadaljevali energetsko obnovo doma krajanov, še letos naj bi uredili drugo fazo javne razsvetljave od križišča do Goriškega kozolca. V proračunu občine Šoštanj ima KS Gaber-ke na voljo blizu 30 tisoč evrov, nekaj več kot 30 tisoč pa še iz sporazuma med KS, občino in Tešem. »Brez tega denarja ne bi mogli uresničiti vsega, kar smo, zato želimo, da tako ostane tudi v prihodnje.«
Šoštanjski župan Darko Menih pa je med drugim menil, da so načrti KS v precejšnji meri izvedljivi.	a
silski avto, kar je bil za njih in krajane izreden dogodek. Predsednik društva Andrej Rupreht nam je ob tem povedal: »Uspelo
nam je zaključiti projekt, ki smo ga vodili zadnji dve leti. S pomočjo MO Velenje, krajanov in donatorjev nam je v kraj uspelo
dobro so se (na pobudo lokalnega slaščičarja) na prireditev pripravili v albanski skupnosti, ki je sosedom predstavila svojo kulturo - folkloro s pesmijo in
pripeljati gasilsko vozilo za gašenje gozdnih požarov. Ocenjena vrednost vozila skupaj z opremo je 130 tisoč evrov. Polovico
smo zbrali v društvu sami, pol je dodala občina. Vozilo ni bilo predvideno za nakup, a smo prepričali odgovorne na MO Velenje, da ga potrebujemo. Nudi večjo varnost, moč in uspeh na terenu.« Gre za res specialno vozilo, saj ima visokotlačno črpalko, pogon na štiri kolesa, posebno dvignjeno terensko podvozje, tudi veje mu ne morejo do živega. Podobnega vozila ni daleč naokoli, zato so gasilci prepričani, da bo namenu dobro služil po celotni Šaleški dolini, tudi v regiji.
Predajo gasilskega vozila so združili z osrednjo slovesnostjo ob krajevnem prazniku, na kateri so pregledali delo v zadnjem letu in podelili krajevna priznanja. Pod šotorom, ki so ga postavili na športnem igrišču, so se po njej veselili in družili do poznega večera.
a Bojana Špegel
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 18
18
MLADI DOPISNIKI
»»WAS
24. septembra 2015
Mladi pogled skozi čopič, nalivnik in foto objektiv
Konec lanskega šolskega leta smo se odzvali na razpis za najbolj izvirno literarno, likovno delo in fotografijo, ki ga je razpisovala MO Slovenj Gradec. V petek, 18. septembra, smo se udeležili podelitve priznanj v atriju graščine Rotenturn v Slovenj Gradcu.
Že na začetku nas je razveselil pevski zbor, ki nam je čustveno zapel več pesmi in nas popeljal nazaj v zgodnje otroštvo, sanje ali v najljubši kraj na svetu. Potem je župan MO Slovenj Gradec Andrej Čas spregovoril nekaj prijaznih besed ter nam podelil nagrade in priznanja za najbolj uspešne učence s področja
likovnega in literarnega ustvarjanja ter fotografije na dane teme. Pred tem so prebrali nekatere od zmagovalnih spisov in govorili o tem, kaj nam sploh pomenijo svetloba, tla pod našimi nogami,
okolica, zrak, voda ...
Po podelitvi smo si ogledali naše izdelke, ki so bili razstavljeni v tamkajšnji Galeriji likovnih umetnosti. Bili smo tudi priča številnim prireditvam, ki so v sklopu
mestnega praznika potekale v centru mesta. Dogodek nama bo stal v lepem spominu. a Manca Špegel in Ana Rožič, OŠ Gustava Šiliha Velenje
Obiskali obrtni sejem v Celju
Devetošolci iz Osnovne šole Gustava Šiliha Velenje smo se udeležili že 48. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju. Ker se moramo letos odločiti o nadaljevanju šolanja, smo se razveselili brezplačnih vstopnic, ki nam jih je za obisk sejma podarila Obr-tno-podjetniška zbornica Slovenije. Najprej smo si ogledali Ulico obrti, ki nam jo je razkazal Mitja Korunovski, višji strokovni sodelavec Obrtno-podjetni-ške zbornice Slovenije. Prejeli smo tudi brošuri Kako do poklica in Moja izbira, v katerih je predstavljeno srednje strokovno in poklicno izobraževanje. Svetoval nam je, kako naj si pomagamo pri odločitvi za poklic, kar je bilo za nas zelo aktualno.
Spoznali smo veliko obrtniških in deficitarnih poklicev, kot so poklic peka, slaščičarja, elektri-čarja, mizarja, mehanika ter šivilje. Dekletom je bil všeč poklic slaščičarja, tudi fantom je bila zanimiva stojnica s slaščičarskimi izdelki. Poiskusili smo skoraj vse dobrote, ki so jih ponujali. Med stojnicami nas je še posebej pritegnila stojnica, na kateri so svoj poklic predstavljali mizarji. Ogledali smo si še druge
prostore in na oddelku z avtomobili, avtodomi in prikolicami ugotavljali, da takšnega luksuza še nismo videli.
Na sejmu smo zasledili številne tujce, ki so predstavljali svoje izdelke. Nas so najbolj zanimali tatuji, ki so jih ponujali v indijskem kotičku. Tudi tujci so bili gostoljubni, saj so nam ponujali
"LESUS" Sovinc
Topolšica 196, 3325 Šoštanj GSM: 041-748-159 j.sovinc@siol.net
Urejanje in vzdrževanje zelenih površin, oblikovanje krošenj, podiranje dreves, z lastnim dvigalom in razne storitve.
MEDO
Wlerm
svoje tradicionalne sladice.
Dan je bil pester, poln novih spoznanj in vtisov. Večina nas je na poti domov razmišljala o svoji poklicni poti. Upamo, da se bomo tudi zaradi sejemskega dne lažje odločili o svoji prihodnosti. a Aljaž in Tim, 9. razred, OŠ Gustava Šiliha Velenje
Medoterm
Darko Medved s.p.
Partizanska pot 7
3325 Šoštanj
041 207 845
medoterm@gmail.com
• hladilništvo • elektrika • ogrevanje
Šoštanj, čestitamo ob prazniku.
Mladinci PGD Lokovica ponovno državni prvaki
Na Dolah pri Litiji je v soboto, 19. septembra, potekalo državno tekmovanje v gasilski orientaciji za pionirje, pionirke, mladinke, mladince, pripravnice in pripravnike. Na tekmovanju je nastopilo 186 ekip. Tekmovale so tudi tri ekipe PGD Lokovica, ki so dosegle odlične rezultate. Mladinke so v svoji kategoriji od skupno 31 ekip osvojile 11. mesto, pionirke v konkurenci 33. ekip 15. mesto. Mladinci pa so v svoji konkurenci premagali 35. ekip in postali tretjič zapored državni prvaki. Iz Gasilske zveze Šaleška dolina sta na tekmovanju sodelovali še dve desetini; mladinke PGD Škale so zasedle 18. mesto, pripravniki PGD Šoštanj pa 30. mesto.
POVEČAJTE
SI UGLED
z oglaševanjem v naiih medijihl
038981750
* i -
l k «HftJfc*
Čestitamo za praznik občine Šoštanj!
T: +3 8 6 5 9 0 8 76 24 | F: +386 5908 76 28 | G: +386 31 320 023 | W: www.dbss.s
Smo specializirano podjetje za izvajanje in vzdrževanje strojnih inštalacij v stanovanjski gradnji in industriji. Ogrevamo vas že od leta 1977.


vodovod toplotne črpalke biomasa solarni sistemi kompremiran zrak hladilni sistemi
Čestitamo ob prazniku občine Šoštanj.
HHlik
KUMER ROBERT s.p.
Florjan 135, 3325 Šoštanj T.: 03 / 89-11-506, M: 031/833-005 E: ogrevanje.kumer@gmail.com

Naš čas, 24. 9. 2015, barve: CM K, stran 19
24. septembra 2015
uaS(lAS
REPORTAŽA
17
Migali, nastopali, tekli in uživali
Na Titovem trgu je na tradicionalni prireditvi »Velenje se predstavi« svojo dejavnost prikazalo 42 društev, klubov in organizacij - Vrhunec je bil tek očkov z malčki
Velenje, 19. septembra - V soboto dopoldne se je osrednji mestni trg spet spremenil v prizorišče pestrega dogajanja. Na Titovem trgu in v okolici je namreč tudi letos ob občinskem prazniku potekala prireditev »Velenje se predstavi«. Na njej so obiskovalci, sploh najmlajši, aktivno uživali. Starejši so si z zanimanjem ogledovali ponudbo na stojnicah, kjer tokrat niso prodajali, ampak so predstavljali dejavnosti javnih zavodov, društev, izobraževalnih ustanov. Športna društva in klubi - sodelovalo jih je nekaj manj kot lani - so ponovno poskrbeli za atraktivno predstavitev njihove dejavnosti, živahno pa je bilo tudi na odru in pod njim. Vsi skupaj so poskrbeli za zanimiv športno-izo-braževalno-zabavni dan v mestu.
Za tradicionalna prireditev, ki jo že vrsto let ob občinskem prazniku pripravlja Mestna občina Velenje v sodelovanju s Športno zvezo Velenje, so postavili 42 stojnic. Katja Geršak iz Športne zveze Velenje nam je povedala, da se predstavlja 12 izobraževalnih in nekaj kulturnih ustanov ter 25 športnih društev in klubov. »Ti se res vsako leto bolj potrudijo, da se ne le predstavijo, ampak tudi pokažejo, kaj počnejo. S tem tudi privabijo otroke v svoje vrste. Predstavitev pa je namenjena tudi staršem, ki se morda ravno zaradi nje odločijo, kaj bo treniral njihov otrok. Danes se morajo otroci, če želijo postati dobri športniki, v klu-
be včlaniti zelo zgodaj. Včasih so se jim lahko pridružili tudi v drugi triadi osnovne šole, danes je to prepozno. Klubi zato svoje nove člane iščejo že med vrtče-vskimi otroki.«
Na startu Teka očkov je bilo letos 441 očkov in otr tudi tistih najmljaših, v vozičkih ali na »štuparami«.
Na Minikanki bolj pogumne deklice
Na Titovem trgu so lahko najmlajši obiskovalci v soboto igrali nogomet, rokomet, se sabljali, preizkušali v telovadni gimna-
stiki in celo spuščali po mini Planici. Smučarski klub Velenje se je namreč potrudil, da so na trg pripeljali skakalnico. Na njej je otroke, ki so najprej dobili čelado in male plastične smučke, pred spustom usmerjal nekdanji znani smučarski skakalec Franci Petek, ki se lahko pohvali z nazivom svetovni prvak. Povedal nam je: »Mini Planica ali Mi-nikanka je namenjena promociji smučarskih skokov in giba-
nja na splošno. Skoki so gibalno zelo zapleten in kompleksen šport, po svoje pa so tudi identiteta našega naroda.« Ker večina otrok nikoli nima možnosti občutiti, kako je, ko si na vrhu skakalnice, so ustvarili Minikanko. »Vsak otrok, ko opravi skok, ima širok nasmeh na obrazu. Zanimivo je, da so bolj pogumna dekleta kot fantje. Tudi spuščanje po mini skakalnici dekleta osvojijo prej. Zato jih je tudi v naših klubih vedno več. V nekaj letih bo raven skokov deklet zelo primerljiva z ravnjo fantov. Skoki pa nikoli ne bodo množičen šport.« Izvedeli smo še, da ima
Eni sov soboto m igaljjjdrugi ustvarjali, tretji uživali v pestrem dogajanju.
Franci prav poseben spomin na Velenje in sedaj že nekdanje skakalnice. »Prav tu sem opravil zadnji, poslovilni skok v karieri.« Pohvalil je tudi delo velenjskega kluba, ki je na slovenskem zemljevidu nordijskih športov še vedno zelo pomemben.
Ponosni očki, veseli otroci
Zbrane na Titovem trgu je med številnimi pevskimi, plesnimi in športno obarvanimi nastopi malo pred začetkom teka očkov pozdravil podžupan Peter Dermol. »Deveto leto zapored imajo sredi mesta izobraževalna,
kulturna in športna društva možnost, da predstavijo svojo dejavnost. Tudi zato, ker imajo vsa v Velenju poseben pomen. Njihovo delo dviga kakovost življenja v Velenju, na občini pa si želimo, da bi tako tudi ostalo.«
In potem je bil čas za vedno simpatičen Tek očkov, ki te spodbuja k aktivnemu preživljanju prostega časa z otroki. Tek zagotovo veliko pomeni tako otrokom kot očkom. Letos žal niso podrli lanskega rekorda - na startu je bilo 161 očkov in 280 otrok, kar je skupno 5 manj kot lani. A s to svojo gesto so očki dali malčkom pomembno sporočilo, da je gibanje pomembno, druženje s starši pa prav tako. Domov so tako očki kot otroci odnesli simpatične majice; otroci so jih dobili pred tekom, očki pa, ko so prišli na cilj.
a Bojana Špegel
Mladi golfisti med najboljšimi v državi
Velenjski golf klub tudi letos dela dobro - Še vedno si želijo večje golf igrišče -Pozimi trenirajo v Rdeči dvorani
Velenje - Velenjski golf klub, ki ima 375 članov, od tega 160 res aktivnih, uspešno deluje tudi letos. Zagotovo tudi po zaslugi zelo lepo urejenega vadbišča ob Škalskem jezeru, za katerega skrbijo sami. Tam so po besedah predsednika kluba Matjaža Meža dobrodošli vsi, ki želijo igrati, pa tudi tisti, ki se želijo te igre šele naučiti. K temu še doda: »Veseli smo, ker imamo eno najlepših vadbišč v državi. Poleg prostora za vadbo imamo tudi tri luknje za igranje. Tam ne igrajo le naši člani, k nam prihajajo tudi golfisti iz drugih koncev Slovenije.«
V klubu je zelo močna mladinska sekcija, v kateri je nekaj več kot 20 tekmovalcev starih od 7 do 24 let, ki jih že nekaj let trenira Damjan Murgelj iz Celja. »Ustvaril je nekaj odličnih igralcev, tudi državnega prvaka in prvakinjo«. Na nedavnem držav-
nem prvenstvu v Moravskih Toplicah so dečki velenjskega golf kluba med 11 ekipami zasedli peto mesto, deklice pa drugo mesto. Zato, da so vedno boljši, skrbijo Marjan Kovač, San-di Vasle in Matej Zaluberšek, ki so pripravili tudi dolgoročni program razvoja golfa v Velenju. Med mladimi tekmovalci izstopa dijak Jure Vasle, ki ogromno trenira, dobre rezultate pa dosega tako v državnem merilu kot na mednarodnih tekmah. »Sezona golfa traja od aprila do novembra, zato se sedaj pripravljamo še na ekipno in posamezno državno prvenstvo. V našem klubu imamo tudi svoje klubsko tekmovanje, ki je tokrat bilo 6. septembra na golf igrišču Diners.« Letno klub organizira kar 6 klubskih turnirjev, v začetku letošnjega septembra so se odpravili tudi na dvodnevni turnir v Avstrijo.
Najboljši velenjski mladi golfisti so se po letošnjem državnem prvenstvu v Moravskih toplicah slikali skupaj s člani kluba.
Želja po večjem igrišču ostaja
Izvemo, da Golf zveza Slovenije še vedno izvaja akcijo Igrajmo golf. Vanjo se vključuje tudi velenjski klub. Zato lahko vsak poskusi igrati, opravi lahko tudi izpit za golf, kar odpira vrata igri na vseh igriščih zanj. »Zelo vesel sem, ker se je v zadnjem času močno okrepila tudi naša
seniorska sekcija. Ta zapolnjuje vadbeni prostor v dopoldanskem času, ko sicer ne bi bilo veliko obiska. Res so dobro organizirani, tudi veliko tekmujejo med seboj.« Ob tem Meža prizna, da si še vedno želijo, da bi v okolici jezer uredili večje golf igrišče. »Letos je imelo Velenjsko jezero velik obisk. Dobro bi bilo, če bi jim poleg kopanja ponudili še
kaj, golf igrišče pa sodi ob jezera. To Avstrijci že vedo,« doda.
Vzdrževanje vadišča ni poceni, prizna Meža. »Nekaj stvari imamo še nerešenih. 5 hektarov moramo redno kositi, gnojiti in urejati. Dogovarjamo se, kako bomo to rešili dolgoročno, saj se za zdaj financiramo predvsem s članarino in prispevkom MO Velenje, s katero dobro sodelujemo, saj
res podpira šport. Vsako leto se prijavimo na občinski razpis za podporo športnim društvom in klubom, kar močno pomaga pri naših aktivnostih,« pojasni Meža. Ko se bo jeseni vreme pokvarilo, bodo zimsko vadbo izvajali v Rdeči dvorani na urejenem zimskem vadbišču, kjer vadijo predvsem člani in mladinska sekcija.
a Bojana Špegel
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 20
20
ŠPORT
»»^AS
24. septembra 2015
Koprčani držijo korak s Celjani in Velenjčani
Maribor še vedno brez zmage in po treh krogih z eno samo točko
Tudi tretji prvenstveni krog v prvi moški rokometni ligi ni minil brez (vsaj delnega) presenečenja v slabem pomenu besede. Zanj je znova poskrbel v prejšnjem prvenstvu tretji Maribor. Po dveh uvodnih porazih najprej z Jeruzalemom Ormožem in na-
slavilo s 34 : 18. V postavi ni bilo Janeza Gamsa, ki je v dneh pred tekmo zbolel.
Velenjčani so v tem dvoboju igrali zavzeto vseh šestdeset minut, zatorej v njihovi igri ni bilo nihanj kot v prejšnjem krogu proti Loki (27 : 25). Pričakovati
še dvoboje. Toda trener Gregor Cvijic previdno poudarja: »Vsaka tekma je poglavje zase, zame so vse enako pomembne, ni ogrevanja za pozneje. Tudi naša zmaga v Škofji Loki ni bila nikoli ogrožena, čeprav so bila obdobja, ko nismo igrali na vso moč. V nasle-
to z Ribnico, tudi v Novem mestu ni zmogel zmagati. Na tekmi s Krko se je moral zadovoljiti samo s točko, pa čeprav so domači po prvem polčasu zaostajali za sedem golov (14 : 21), na koncu pa je bilo 31 : 31.
V drugih dvoranah so se tekme končale po pričakovanjih. Celje je med tednom v Ribnici zmagalo s 36 : 26. V soboto pa je z zmago s 30 : 24 v uvodni tekmi lige prvakov v Turčiji proti tamkajšnjemu Bešiktašu uspešno začelo tudi evropsko tekmovanje. Aktualni slovenski prvaki so zmagali s 30 : 24 (13 : 13). Gorenje je proti Izoli v Rdeči dvorani
je, da bo tako tudi v sobotnem 4. krogu na gostovanju v Dobovi. Svoje navijače še vedno navdušuje novinec Koper. Enako kot Celjani in Velenjčani je tudi tretjič zmagal. Od Škofjeločanov je bil v svoji dvorani boljši s 25 : 19. Prav novinec z Obale je skupaj s Celjani in Velenjčani na vrhu prvenstvene razpredelnice. Ro-kometaši Gorenja, aktualni pod-prvaki, so pred začetkom napovedali, da se v tej sezoni končno želijo znebiti dela besede 'pod'. Zanje naj bi bile uvodne tri tekme (enako tudi za prvake Celjane, trenutno tudi za Koper) zgolj zahtevnejši treningi za močnej-
TAKO so igrali
dnjem krogu gostujemo pri Do-bovi. Pričakujemo zelo motiviranega nasprotnika. Ne smemo razmišljati, da bo lahko, ker je novinec v ligi. Dvorana bo gotovo polna, saj pravijo, da je to najbolj rokometna vas v Sloveniji. A mi imamo svoj cilj. Pokazati moramo pravi obraz in si priigrati novo zmago. Kot pred vsakim dvobojem bomo tudi pred tem skušali čim bolj odpraviti napake oziroma izboljšati elemente v igri, ki so se doslej pokazali v slabi luči.«
a S. Vovk
Pokal Slovenije, 2. krog
Rudar Velenje - Krka 3:2 (2:2)
Strelci: 0:1 Enes Novinic (4, 11 m), 0:2 Filip - Dangubic (15), 1:2 Ivan Kne-zovic (37), 2:2 Mario Babic (42, 11 m), 3:2 Jaka Ihbeisheh (56). Rudar: Radan, Kašnik, Knezovic (od 64. Žitko), Kocic, Ihbeisheh, S. Babic, Prašnikar (od 61. Grgic), Bolha, M. Babic, Krcic, Trifkovic (od 82. Tolimir). Trener: Jernej Javornik.
Prva liga Telekom Slovenije, 10. krog
Krka - Rudar 0:0
Rudar: Radan, Ihbeisheh, Žitko, Kašnik, Kocič, S. Babic, Bolha, Trifkovič (od 74. Tolimir), M. Babic (od 87. Grbic), Krcic, Prašnikar (od 75. Grgic). Trener: Jernej Javornik.
Rumeni kartoni: Gliha (54), Kastrevec (59), Trifkovic (66), Vučkic (74), Welbeck (85), M. Babic (85).
Drugi rezultati: Domžale - Koper 1:0 (1:0), Zavrč - Maribor 2:1 (1:0), Olimpija - Gorica 3:0 (0:1), Krka - Rudar 0:0, Celje - Krško 0:0. Vrstni red: 1. Olimpija 25 (30:5), 2. Gorica 21 (21:19), 3. Domžale 19 (17:8), 4. Maribor 15 (15:12), 5. Zavrč 15 (9:9), 6. Rudar 10 (10:13), 7. Krka 10 (9:16), 8. Krško 9 (12:17), 9. Koper 8 (12:17),10. Celje 6 (6:21). 12 krog (26. 9.): Zavrč - Rudar.
3. SNL - sever, 5. krog
Šmartno 1928 - Šmarje pri Jelšah 1:0 (1:0)
Strelec: Staše Maze (7).
Šmartno: Pusovnik, Mrevlje, Sokolovski, Kompan, Roškar (od 65. Za-bukovnik), Hrastnik, Matevž Lenošek (od 72. Trop), Podgoršek, Kolenc, Maze, Močic (od 82. Trap). Trener: Drago Kostajnšek. Rdeči karton: Uroš Mikše (80., Šmarje). Drugi rezultati: Šmarje Maribor B - Brežice 1919 2:2 (0:1), Šampion -Fužinar Noži Ravne 2:1 (0:1), AjDAS Lenart - Dravinja 4:0 (1:0), S. Rojko Dobrovce Videm 2:4 (1:2), Mons Claudius (Rogaška) - Koroška Dravograd 1:1 (1:1), Podvinci Betonarna Kuhar - Radlje 0:1 (0:0). Vrstni red: 1. Brežice 11 (10:2), 2. Maribor B (tekma manj) 10 (15:6), 3. Fužinar 10 (9:6), 4. Šampion 10 (9:6), 5. M. Claudius 10 (8:6), 6. Videm 8 (11:6), 7. Šmartno 8 (9:8), 8. Šmarje 6 (10:11), 9. Dravinja 5 (3:7), 10 Dravograd 5 (4:9), 11. Dobrovce 3 (6:9), 12. Radlje 3 (4:8), 13. Lenart 3 (6:11), 14. Podvinci 3 (2:11).
6. krog (27.9.) Brežice - Šmartno.
MNZ Celje - liga Golgeter, 4. krog:
Rezultati: Fosilum Šentjur - Šoštanj 0:4 (0:1), strelci: Semir Agic (21, 54), Žiga Oset (87), Saša Djokic (90); Odred Kozje - Mozirje 1:0 (1:0), Vojnik -Kovinar Štore 3:2 (1:0), Zreče - Žalec 1:1 (1:1). Vrstni red po 4. krogu: 1. Šoštanj 9 (16:3), 2. Rogaška 9 (10:0), 3. Zreče 7 (9:1), 4. Žalec (vsi imajo tekmo manj) 4 (6:3), 5. Mozirje 4 (2:7), 6. Odred (tekma manj) 4 (2:7), 7. Šentjur 3 (2:12), 8. Vojnik 3 (3:16), 9. Štore 2 (5:9). 5. krog (26. 9.): Mozirje - Vojnik, Žalec - Kozje (16.00), Rogaška -Zreče, Štore - Šentjur (vse ob 16.00), Šoštanj prost.
1. NLB Leasing liga, 3. krog
Gorenje Velenje - Istrabenz Plini Izola 34:18 (16:6)
Gorenje: B. Buric, Ferlin (8 obramb), Zaponšek (10 obramb, 3 x 7 m); Bo-jovic 4, Cehte 1, Medved 5, S. Buric 2, Ovniček 3, Szyba, Skube 3, Golčar 5, Šoštarič 5, Kleč 3, Ratajec 1, Nosan 1, Beciri. Sedemmetrovke: Gorenje 1 (1); Izola 6 (2) Izključitve: Gorenje 8 min; Izola 8 min
Drugi rezultati: Krka - Maribor Branik 31:31 (14:21), Riko Ribnica - Celje Pivovarna Laško 26:36 (15:16), Gorenje Velenje - Istrabenz Plini Izola 34:18 (16:6), Slovan - Slovenj Gradec 2011 29:24 (11:15), Koper 2013 -Urbanscape Loka 25:19 (11:6), Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje 32:29, (16:15), Sevnica - Dobova 26:24 (13:8).
Vrstni red: 1. Celje 6 točk, 2. Velenje 6, 3. Koper 2013 6, 4. Ribnica 4, 5. J. Ormož 4, 6. Krka 3, 7. Trebnje 2, 8. Dobova 2, 9. Slovan 2 10. Sevnica 2, 11. Izola 2, 12. Loka 1, 13. S. Gradec 2011 1, 14. Maribor 1.
1. DRL za ženske, 1. krog
Jadran Bluemarine Hrpelje-Kozina - Ljubljana 23:30 (10:14), Zelene doline Žalec - Celje Celjske mesnine 27:34 (16:17), Krka - Ž.U.R.D. Koper 31:26 (15:13), Mlinotest Ajdovščina - Brežice 33:16, Zagorje - Krim Mercator 22:22 (11:10); sreda, 7. oktobra: Velenje - Branik.
Kegljanje, 2. liga - vzhod 2. krog
Litija: Šoštanj 3:5 (3314 : 3253)
Šoštanj: Šehič - 491 (0), Fidej - 512 (0), Petrovič - 534 (1), Sečki - 569 (1), Hasičič - 549 (0), Arnuš - 598 (1).
Včeraj z Gorico, v soboto gostovanje v Zavrču
Rudar po pokalni zmagi proti Krki, v prvenstveni tekmi z njimi zadovoljen tudi s točko
Nogometaši Rudarja so prejšnji teden kar dvakrat igrali s Krko. V sredo so jih v šestnajstini finala pokala Slovenije ob jezeru po slabi igri v prvih dvajsetih minutah, ko so gostje povedli z 2 : 0, in veliko boljši v nadaljevanju premagali s 3 : 2. V sobotnem 10. prvenstvenem krogu pa sta se tekmeca v Novem mestu razšla brez zadetkov. Tako so rudarji v dosedanjih dveh prvenstvenih tekmah z Novomeščani iztržili le točko, saj so v prvem krogu na svojem igrišču gostje zmagali z 1 : 0. Je do včeraj, ko je bil 11. igralni dan, gostili pa so Gorico, trener Jernej Javornik ponovno odkril recept za takšno učinkovitost, kot je bila teden dni prej na lokalnem der-biju s Celjani (4 : 0), ali pa vsaj v pokalu s Krko (3 :2)? Tega v tej številki ne moremo potrditi ali zanikati, ker je bila v času tega dvoboja že natiskana.
Prvi krog druge četrtine prvenstva si bomo ljubitelji nogometa, še zlasti mariborski, zapomnili po sloganu: Nemogoče je mogoče. Njihovi nogometaši so na gostovanju v Zavrču trikrat zadeli, pa niso osvojili nobene točke. Z avtogolom sta se ob nerazpo-loženem in nezbranem vratarju Mariborčanov Jasminu Han-danoviču z enakimi lastnostmi izkazala še soigralca Marko Šu-ler in njihov Izraelec Marwana Kabha, edini pravi gol je zanje dosegel igralec s sklopi Damjan Bohar. Novemu trenerju Kruno-slavu Jurčiču, ki naj bi Maribor popeljal na 'pota stare slave', po
tem vsekakor zanj nepričakovanem porazu ni preostalo drugega kot tolažba: »V nogometu se dogaja marsikaj in danes se mi je prvič v karieri zgodilo, da si je moja ekipa zabila kar dva gola ...« Seveda ima še veliko časa, da upraviči prihod na trenutno vročo Mariborovo trenersko klop.
Gotovo je ob porazu aktualnega prvaka v Halozah dodatno zadovoljstvo prevevalo nogometaše Olimpije, ki so si na gostovanju pri Gorici priigrali sedmo zmago (3 : 0) zaporedoma. Nazadnje so izgubili (0 : 2) v 3. krogu z Domžalami, in to doma. Z novimi točkami so se Ljubljančani že za štiri točke oddaljili od še vedno druge Gorice. Domžale, ki so z 1 : 0 premagale Koper, za njimi na tretjem mestu zaostajajo za šest točk, četrti Maribor pa po že tretjem porazu za deset. Prav toliko točk kot aktualni prvak ima na petem mestu Zavrč. Z zmago nad njim pa so Haloža-ni prednost pred še vedno šestim Rudarjem povečali na pet točk. »Moramo biti zadovoljni. Zelo pomembna točka, potrebujemo vse. V sredo prihaja Gorica, doma bomo poskušali iztržiti kaj več,« so bile besede Rudarjevega trenerja Jerneja Javornika takoj po tekmi v Novem mestu.
Celjani so še vedno največje razočaranje prvenstva. Po treh zaporednih porazih, v katerih so skupaj prejeli kar trinajst golov, dali pa nobenega, so s Krškim sicer ostali neporaženi. Tekmeca sta se razšla z najbolj nepriljubljenim izidom (0 : 0). Čeprav
je točka proti novincu za aktualnega podprvaka prej neuspeh kot uspeh, pa se jim je morda le začela vračati samozavest. To je (ali ni) potrdila včerajšnja tekma s Krko v gosteh. V soboto (12. krog) bodo Celjani na der-biju začelja gostili Koper, rudarji pa bodo gostovali v Zavrču. Na pomembni preizkušnji bo vodilna Olimpija, ki je včeraj gostila Zavrč. Na sosedskem derbiju bo gostovala v Domžalah. V 3. krogu je z njimi v Stožicah izgubila z 0 : 2, kar je bil v desetih krogih njen edini poraz.
V	pokalu z Mariborom
Nogometaši Rudarja so imeli smolo z žrebom že pred drugim krogom pokala Slovenije. V edinem prvoligaškem dvoboju so gostili Krko (3 : 2). Nato so jim jo kroglice znova zagodle.
V	četrtfinalu so za nasprotnika dobili nogometaše Maribora, ki pa so glede na blede igre v dosedanjem prvenstvu gotovo premagljivi. Za morebiten uspeh bodo morali rudarji vsekakor igrati veliko bolje, predvsem pa učinkoviteje, kot so na primer v tem krogu s Krko. Načrtovali so vse tri točke, 'priplavali' pa so si samo eno. Drugi četrtfinalni pari so: Zavrč - Drava Ptuj, Domžale - Koper in Olimpija - Celje.
V	četrtfinalu igrajo dve tekmi. Prve bodo na sporedu 21. oktobra, povratne pa 28. Rudarji bodo najprej gostitelji.
a S. Vovk
Člani NK Šoštanj v odlični formi
Šoštanj - Nogometaši članske ekipe NK Šoštanj nadaljujejo z odličnimi igrami v jesenskem delu prvenstva. Na štirih tekmah Medobčinske članske lige Celje so dosegli že tri zmage. Po zmagi proti Štoram in porazu v Mozirju so s kar 8 : 0 premagali ekipo Vojnika, zdaj pa so bili uspešni še v Šentjurju, kjer so zmagali z rezultatom 4 : 0.
V naslednjem krogu so prosti, nato pa sledi serija treh zelo težkih tekem z nasprotniki, ki se prav tako borijo za vrh. Najprej gredo v Zreče, nato doma gostijo Žalec, sledi pa še gostovanje v Rogaški Slatini. Med prvenstvom uspešno nastopajo tudi v pokalnem tekmovanju, v katerem so v prvem krogu izločili ekipo Štor.
Tudi ostale selekcije pridno tekmujejo in trenirajo, tako da je na stadionu NK Šoštanj zelo živahno, vsak dan pa se veča število mladih nadobudnih igralcev. Še vedno ni prepozno za vpis, zato vabijo otroke od 5. do 14. leta starosti, da se jim pridružijo.

Naš čas, 24. 9. 2015, barve: CM K, stran 21
24. septembra 2015
S
ŠPORT
21
V soboto v Velenju atletska poslastica
Atletska zveza Slovenije je že lani konec septembra združila moči z Balkansko atletsko zvezo pri pripravi novega inovativnega koncepta ekipnega atletskega tekmovanja »Balkanation«, s katerim se je v naše glavno mesto po nekaj letih pred polne tribune vrnila atletika na visoki mednarodni ravni.
Letošnje tekmovanje Bal-kanation bomo ob pomoči in sodelovanju Atletskega kluba Velenje in Mestne občine Velenje ponovno videli v Sloveniji, tokrat v soboto (26. 9.) ob 17. uri Velenju, ki predvsem po zaslugi tradicionalnega velenjskega mitinga ter dvakratne organizacije evropskega prvenstva v krosu v mednarodnem atletskem okolju slovi kot prizadeven in uspešen organizator atletskih tekmovanj na najvišji ravni. Velenje krasi tudi zvesto atletsko občinstvo, ki na stadionu ob jezeru vneto spremlja in spodbuja junake kraljice športov. Tudi tokrat bodo na tekmovanju Balkanation imeli
kaj videti. Najboljši slovenski predstavniki olimpijskega športa številka ena se bodo v ekipnem duhu borili, da bi obranili naslov najboljše ekipe na Balkanu, ki so si jo lani priborili na slovenskih tleh. Izzivale jih bodo ekipe številnih držav širše regije Balkana, ki v atletskem svetu šteje 16 držav z več kot 180 milijonov prebivalcev.
Na zadnjem atletskem tekmovanju na evropskih tleh bo Slovenija gostila več kot 120 atletov iz celotnega območja jugovzhodne Evrope, ki bodo s tribun deležni tudi podpore nekaterih najvidnejših predstavnikov krovne atletske organizacije v Evropi - Evropske atletske zveze, vključno z njenim najvišjim predstavnikom, predsednikom Sveinom Arnejem Hansonom. Svoje barve bodo branili atleti sedmih držav, in sicer Armenije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvaške, Makedonije, Romunije in Slovenije. Slovenske bodo branili številni od naših najboljših atletov, fi-
nalistov in dobitnikov kolajn z letošnjih največjih mednarodnih tekmovanj. Med njimi bodo na primer slovenski rekorder na 400 m Luka Ja-nežič, rekorder na 800 m Žan Rudolf, letošnji mlajši članski evropski prvak v skoku s palico Robert Renner, predstavnica domačega kluba in pol-finalistka letošnjega svetovnega prvenstva Maja Mihalinec in njena največja letošnja tekmica Sabina Veit, prav tako udeleženka letošnjega SP v Pekingu. Poleg njih bomo v akciji videli tudi Martino Ra-tej, najboljšo slovensko atletinjo zadnjih let, Marušo Mi-šmaš, ki letos niza rekord za rekordom, rekorderko v skoku s palico Tino Šutej, bronasto medaljistko s SP za mlajše mladince Majo Bedrač ter številne druge.
Velenju se torej obeta nova atletska poslastica, ki bo lepo zaokrožilo bogato festivalsko dogajanje prihajajočega tedna.
Umetna trava za vrhunsko igro
Velenjsko pomožno nogometno igrišče čez 60 dni z novo umetno travo - Glavnino denarja zagotovila lokalna skupnost
Tatjana Podgoršek
Velenje, 18. septembra - Marjan Klepec, direktor Športno-re-kreacijskega zavoda Rdeča dvorana Velenje, ki upravlja objekte za šport in rekreacijo v mestni občini Velenje, ter Miloš Jun-kar, direktor podjetja Fit šport iz Mengeša, sta podpisala pogodbo za zamenjavo umetne trave na pomožnem nogometnem igrišču na mestnem stadionu v Velenju. Ponudba omenjenega podjetja je bila med tremi prijavljenimi na osnovi javnega naročila najugodnejša, dobrih 235 tisoč evrov brez DDV-ja, rok za izvedbo predvidenih del pa je 60 dni od podpisa pogodbe. Glavnino denarja bo za naložbo namenila Mestna občina Velenje, 49 tisoč evrov pa bo primaknila Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS.
Po zagotovilih Marjana Klepca je bila obstoječa umetna trava na pomožnem nogometnem igrišču tako dotrajana, da je Nogome-
tna zveza Slovenije prepovedala igranje tekem na njej. »Prepoved smo vzeli še toliko bolj resno, ker igralno površino z umetno travo v veliki večini uporabljajo mladi nogometaši in članice nogometnega kluba Rudar - Ška-le.« Poleg odstranitve obstoječe umetne trave (položena je bila leta 2004) bo izvajalec opravil še manjšo izravnavo terena, nanj položil 2,5-centimetrsko po-livretansko peno, ki bo zagota-
Kegljanje
Na pragu presenečenja
Šoštanjčani so bili v Litiji na pragu presenečenja, saj je o zmagovalcu odločala igra tretjega para. Domači tekmovalci so bili na
koncu spretnejši in so premagali borbene Šoštanjčane, ki so si zaslužili vsaj točko. Izredno slaba predstava gostujočega prvega para je sicer kazala, da bodo imeli domačini lahko delo. Toda Šoštanjčani se niso predali in so rezultat v drugem paru izenačili na 2 : 2; tretji par, v katerem je blestel Šoštanjčan Arnuš, tu-
Bo letos najboljša sezona?
Alpska smučarka Ana Drev si želi med prvih petnajst
Tatjana Podgoršek
Tudi tokrat je Kljub športnih navdušencev Fan klub Ane Drev iz Šmartnega ob Paki dober mesec pred začetkom nove smučarske sezone pripravil srečanje članov in njihove »varovanke«, ki so jo - mimogrede - obiskali tudi ob praznovanju 30. rojstnega dne v prvi polovici prejšnjega meseca.
Minula sezona kar ekstremna
»Leta res hitro tečejo, dobra stvar pa je, da se ne počutim toliko staro, da imam še kar nekaj energije, volje in veselja do smučanja, čeprav sem v beli karavani že polovico svojega življenja,« nam je dejala na srečanju druga najboljša slovenska vele-slalomistka v svetovnem pokalu in članica smučarskega kluba Dvornik Transport Slovenj Gradec. Minulo sezono je označila kot kar ekstremno, z veliko zdravstvenimi težavami in z dovolj dobrimi rezultati. Med drugim je bila na veleslalomu v Aareju
Plavanje
Sprejem za Pozojčke
vljala manjšo obremenitev sklepov uporabnikov igrišča, igralno površino pa pokril z najkakovostnejšo umetno travo na svetu.
»Na takšni umetni travi igrajo najboljši nemški, italijanski, francoski ... nogometni klubi, tudi v Sloveniji jo pozna večina prvoli-gaških moštev,« je zagotovil Miloš Junkar.
di ni zmogel kaj več kot delitev točk in zmaga je ostala v Litiji. Popravni izpit bodo Šoštanjčani imeli že to soboto, ko se bodo na domačih stezah pomerili z mariborsko ekipo De Vesta. Srečanje se bo začelo ob 14. uri. Ekipa Šoštanja je z dvema točkama trenutno na 4. mestu.
enajsta, kar je celo njena tretja najboljša uvrstitev v karieri, v finalu svetovnega pokala v Meri-belu pa je točke ujela s 15. mestom. »Na teh vožnjah in stvareh gradim novo sezono in želim si čim manj zdravstvenih težav. Tu in tam se te še pokažejo po napornih treningih, a sem se na to že navadila in sprejela, da je potrebno malo več počitka ter stalna obravnava pri fizioterapevtu.«
Malo drugačne priprave
Ana, ki je trenutno najstarejša slovenska alpska smučarka, se zaveda, da glede na lanske rezultate v veleslalomu in ob odsotnosti Tine Maze pričakujejo od nje največ, pri ostalih disciplinah pa je kar nekaj reprezentantk, ki bi znale imeti letos dobro sezono. »Smo dobra ekipa. Bom videla, kako bo že na prvi tekmi. Se že veselim tega izziva.«
Priprave na novo sezono so bile malo drugačne kot minula leta, brez treningov v južni Ameriki. Pripravljale so se doma. Čeprav ima za zdaj manj treningov kot v enakem času lani, so bili
ti kakovostni. Mesec do začetka sezone pa bo formo poskušala še dvigniti in se na prvo tekmo maksimalno pripraviti. Pričakuje, da bo sezona vsaj takšna, kot je bila lanska? »Da, mislim, da bi bila lahko to moja najboljša sezona v karieri. Cilj, ki si ga upam napovedati, so uvrstitve med 15 najboljših, sama pa si želim biti še višje.«
Na vprašanje, kako vplivajo na razpoloženje v reprezentanci nerešene finančne težave, pa je Ana Drev odgovorila: »Glede na to, da stanje ni najboljše, smo se med sabo dekleta o tem v poletnem času kar precej pogovarjale. Menim, da sem to vprašanje uspešno reševala v preteklih sezonah. Upam, da bom tako nadaljevala tudi v novi sezoni, da se s tem ne bom obremenjevala, ampak se bom osredotočila na tekme, treninge.« Z uvrstitvijo med 30 najboljših na svetu v lanski sezoni ji sicer pripada status A reprezentantke, a zagotovila, da bi lahko opravila priprave brez stroškov zanjo, nima.
Velenje, 15. septembra - Prejšnjo sredo je podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol v prostorih mestne hiše sprejel
velenjsko ekipo Pozojčki - ekipo, ki je zmagala v slovenskem finalu mednarodnega tekmovanja Jadranskih iger konec avgusta v Kopru. Na sprejem so prišli Vlado Stjepic, Marko Krstic, Jože Blažina, Peter Zemljak, Domen Fricelj, Maja Kugonič, Sabina Šumnik, Mateja Stropnik, Teja Jazbinšek in Jani Lončare-
vič. Podžupan se je celotni ekipi zahvalil za odlične rezultate. Z zmago v slovenskem finalu in sodelovanjem na mednarodnem delu tekmovanja na hrvaški Reki, kjer so zasedli drugo mesto, so odlično promovirali Velenje.
Balinanje
Precej presenečenj
V tretjem kolu razigravanja v balinarski ligi za mesta od ena do štiri je bil v sredo odigran na balinišču v Velenju mini derbi kola med Gorenjem in Premogovnikom. Da je bilo to srečanje za obe ekipi zelo pomembno, se je videlo tudi po velikem številu navijačev obeh ekip. Po zelo izenačenem dvoboju in na koncu še sreči ekipe Premogovnika se je srečanje končalo neodločeno 4 : 4.
Zelo zanimivo srečanje je bilo naslednji dan v Gorici pri Slivnici, kjer so domačini igrali odločilno tekmo za končno prvo mesto. Tekmo so odigrali zelo odgovorno in na koncu tekmo-
valce s Polzele porazili z rezultatom 8 : 0 za domačo ekipo in z veliko razliko v točkah (43 : 20).
Vrstni red ekip od prvega do četrtega mesta: 1. Gorica pri Slivnici - 6 točk, 2. Premogovnik - 3, 3. Polzela - 2, 4. Gorenje - 1.
V	skupini od petega do osmega mesta sta bili dve tekmi, ki sta se končali z enakim rezultatom 4 : 4, in sicer Slovenske Konjice proti Šentjurju (domačini so imeli veliko boljšo razliko točk, pa ni bilo dovolj). Druga tekma z delitvijo točk pa je bila v Kav-čah, kjer je gostovala Topolšica.
Vrstni red ekip: 1. Topolšica - 4 točke, 2. Šentjur - 4, 3. Kavče - 2, 4. Slovenske Konjice - 2.
V	skupini za mesta od devet do dvanajst so tokrat prevladovali domačini. Tekmo med Gorico in Vinsko Goro so po napornem
boju dobili prvi s 5 : 3, razlika v toškah (35 : 16) je bila močno na strani domače ekipe.
Prebold pa je doma prepričljivo zlahka opravil z ekipo Dobrne s 6 : 2.
Trenutni vrstni red: 1. Prebold -6 točk, 2. Vinska gora - 2, 3. Dobrna - 2, 4. Gorica - 2.
V skupini od trinajstega do petnajstega mesta je bilo tokrat samo srečanje med Vrbnim Vr-bica kot domačinom in gosti iz Šmartnega ob Paki. Srečanje se je končalo z velikim presenečenjem, saj je Vrbica prvič letos zmagala z rezultatom 6 : 2. Ekipa Slovenske Bistrice je bila to kolo prosta.
Vrstni red: 1. Slovenska Bistrica - 2 točki, 2. Šmartno ob Paki - 2, 3. Vrbno Vrbica - 2.
a T. F.

■

a

Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 22
22
MODROÜM KRONIKA
»»WAS
24. septembra 2015
Dan brez
Velenje, 16. septembra - Evropski teden mobilnosti med 16. in 22. septembrom je letos potekal s sloganom Izbiraj, spreminjaj, združuj. Spodbuditi nas želi k razmisleku o vseh vrstah prevozov, ki so nam na voljo. Pogosto se namreč za vrsto mobilnosti odločamo iz navade, ne da bi razmislili, ali je ta tudi najbolj učinkovita.
Stalnica Evropskega tedna mobilnosti je Dan brez avtomobila. Sredino dopoldne so tako doži-
avtomobila
Dogajalo se je in napeljevalo k temu, da kdaj kot prevozno sredstvo izberemo kolo ali se odločimo za Lokalca.
veli tudi v središču Velenja, kjer so za promet zaprli del Rudarske ceste. Žal je risanje s kredo, likovne ustvarjalne delavnice za najmlajše in osnovnošolce, gibalni poligon in poligon »kole-sarček«, mini nogomet, badminton, odbojko, šolo rolanja, ulično lutkovno predstavo, delavnice, ogled Lokalca, električnega kombija in avtomobila, simulatorja varne vožnje, starodobnih koles ... po poldnevu sicer skazil dež, vendar je bil namen vseeno dosežen.
a Milena Krstič - Planine
Iz POLICIJSKE beležke
Lastnik lokala ga je užalil
Velenje, 16. septembra - V sredo je Velenjčan poklical policiste in jim naznanil, da ga je napadel in užalil lastnik enega od lokalov v mestu. Za oboje - napad in žalitev - so mu izstavili račun policisti.
Spet ga čaka obisk pri sodniku
Velenje, 16. septembra - Policisti so v sredo v Paki ustavili voznika osebnega avtomobila brez vozniškega dovoljenja. Avto so mu zasegli in spet pa ga čaka obisk pri sodniku.
Nad fanta bivšega dekleta
Velenje, 17. septembra - V četrtek sta se pred avtobusno postajo prerivala in prepirala mladoletnika. Fant je napadel fanta bivšega dekleta. Izšlo se je brez poškodb. O dogodku so bili obveščeni starši
in center za socialno delo, mladoletnika pa bosta morala o svojem početju reči kakšno tudi pred sodnikom. Z ljubosumnim fantom so se ukvarjali tudi v petek, ko je ta fanta bivšega dekleta ogrožal v šoli. Z njim so se poskušali policisti pogovoriti, a niso bili najbolj uspešni, saj je v ponedeljek znova prišlo do incidenta.
Bo konec pljuvanja?
Velenje, 17. septembra - Bo plačilni nalog zaradi nedostojnega vedenja prepričal znanca Velenjčanke, da v prihodnje ne bo več žaljiv? Policisti so mu ga napisali, ker vedno, ko vidi znanko, zaničeval-no pljune na tla.
Tašča in snaha na policiji
Velenje, 18. septembra - V petek sta se sprli tašča in snaha. Po prepiru je tašča jezna privihrala na policijsko postajo, za njo je prišla še snaha. Policisti so se pogo-
vorili z njima. Ko so ugotovili, za kaj gre, so ju napotili na center za socialno delo.
Policisti psa niso mogli zaslišati
Velenje, 19. septembra - V soboto je jezni občan policistom prijavil psa, ki mu je z umazanimi tacami posvinjal fasado in pobegnil. Pred tem je prevrnil vedro z odpadnim oljem, stopil vanj in obiskal boks njegove psice. Drugačne težave pa je imel lastnik psa v ponedeljek. Domneval je, da je nekdo prerezal vrv, s katero je bil pes privezan. Izkazalo pa se je, da se je vrv najverjetneje strgala kar sama.
Jezni občan ustrahoval trgovke
Velenje, 19. septembra - Jezni občan je v soboto zaradi nezadovoljstva ustrahoval velik del zaposlenih v eni od velenjskih trgovin. Neprimerno komuniciranje
z njimi ga bo zdaj nekaj stalo. Plačilni nalog so napisali policisti in mu ga že tudi dostavili.
Pri sosedih ni bilo nič nenavadnega
Velenje, 21. septembra - Policiste je poklical Velenjčan in jim povedal, da se pri sosedih, s katerimi se ravno ne marajo, dogaja nekaj nenavadnega in sumljivega. Policisti so zadevo preverili in ugotovili, da je bilo vse, kar je bilo nenavadnega v tej prijavi, obnašanje tistega, ki jih je klical.
Pik ne delijo
Velenje - Velenjski policisti so v okviru 26. Pikinega festivala na prizorišču odprli točko, kjer lahko obiskovalci zvedo vse o njihovem delu. Lahko so brez skrbi, pravijo, saj »pik« ne delijo.
Lepljivi prsti
Velenje, 16. septembra - V sredo je znani storilec s police pred trgovino Müller ukradel več kozmetičnih izdelkov. Policisti ga bodo ovadili.
V	trgovini Hofer pa so pri tatvini pršuta zalotili moškega, tudi »redno stranko« Policijske postaje Velenje. Zaslišali so ga, zdaj pa pišejo kazensko ovadbo.
V	četrtek, 17. septembra, je
varnostnik pri obhodu Zbirnega centra zalotil dva, ki sta v zavarovanem območju ukradla oblačila in kompresor.
Odpustkov ni bilo
Velenje, 17. septembra - Kaj neki si je mislil občan, ki je v četrtek ponoči precej nadevan prišel na Policijsko postajo Velenje in od dežurnega policista zahteval izbris njegovih prekrškov iz evi-
denc? Da bo šlo gladko, če bo priznal, da je prevečkrat kršil zakonodajo, zaradi česar bi bil tudi že čas, da mu prekrške odpustijo in jih izbrišejo iz evidenc? Dežurni policist mu je pojasnil, da tako pač ne gre, in je nezadovoljen odšel. So pa kasneje ugotovili, zakaj si je želel odpustkov. Preveč pijanega, da bi lahko vozil, so ustavili in mu odredili pridržanje do streznitve. Namesto odpustkov, ki jih
je prej zahteval, je seznam prekrškov dopolnil z novimi grehi.
Vlom v stanovanje
Velenje, 19. septembra - V
soboto so policisti obravnavali vlom v stanovanje na Kardeljevem trgu. Neznanec je stanovanje preiskal, iz sefa pa odnesel več zlatnine in uro. Policisti v zvezi z vlomom zbirajo obvestila.
Globalne
razsežnosti begunske krize
varnostno ogledalo
Globalizacija je bistveno spremenila svet in življenje ljudi. Je eden glavnih dejavnikov, da je naš planet postal ena sama velika vas. Razvoj računalniške in informacijske tehnologije, prometne infrastrukture in vsesplošni (tehnološki) razvoj nam omogoča, da relativno hitro pridemo na drugi konec sveta, ne glede, ali gremo levo ali desno, gor ali dol ali kar naokoli. Prenos informacij je še hitrejši, zato lahko »pokukamo« skoraj v vsak kotiček tega čudovitega in v barve odetega planeta v primerjavi z veliko sivino in temo, če odštejemo sonce in oddaljene zvezde. Tako je vsaj videti naš planet iz vesolja, sicer pa bližinski pogled ni vsepovsod tako lep, rajski in očem prijazen. Ponekod je lep zaradi naravnih lepot, ki človeku jemljejo dih, ponekod je lep zaradi človekovega ustvarjanja in bogastva, ponekod pa je lep zaradi obojega.
Obstajajo pa tudi kraji, ki so polni sivine, dobesedne in tiste v prenesenem pomenu. Tam ni več narave, ker jo je človek uničil bodisi zaradi gospodarskega interesa oziroma ustvarjanja dobička na račun narave bodisi zaradi vojn in oboroženih spopadov s ciljem pridobitve ozemlja, prevlade, pregona prebivalcev ali drugih in višjih interesov. Ozemlja, države, vasi in mesta, od koder bežijo begunci, so v večini primerov leta in desetletja zaznamovana z vojnami in oboroženimi spopadi. Zato so tako narava kot skupnosti ljudi večinoma razrušeni, v celoti ali le napol, in to velja tudi za ljudi. Vsaj za večino, ki so tam ostali in nimajo ne denarja niti moči, da bi bežali, ter za vse, ki bežijo peš ali z vozili, sami, z družinami ali v velikih gručah, morda pod okriljem tihotapcev ljudi, kar je pravzaprav vseeno. Bežijo pred uničenim in uničenjem. Tudi če so peš, so odločeni, da pridejo do oddaljenih zvezd evropske zastave.
Begunska reka je zdaj dosegla slovensko ozemlje in slovenski policisti so se prvič srečali s takšnim »pritiskom« na državno mejo, ki je hkrati tudi meja Evropske unije. Dosedanje dogajanje je bolj ali manj humane in humanitarne narave. Policisti so doslej (v času pisanja tega članka) uporabili zgolj nekaj transportnih prijemov in dvakrat plinski razpršilec. Pokazali so odločnost in profesionalnost, tako da so tudi napete situacije obvladali hitro in učinkovito. Tudi begunci so še potrpežljivi in ob pomoči prostovoljcev in nevladnih organizacij čakajo na prehod slovenskega ozemlja. Od več kot dva tisočglave množice, ki je prispela v Slovenijo, jih je doslej le sedem zaprosilo za azil in zatočišče. Vsi ostali si želijo naprej, v bolj razvite države oziroma v Nemčijo, kije cilj mnogih, če že ne večine.
Trenutna varnostna situacija v Sloveniji je stabilna in policisti zagotavljajo varnost tako na območju državne meje kot v notranjosti. Toda skrb vzbujajoča dejstva so globalnega pomena. Prvič, da Evropska unija nima enotnega stališča do prihajajočih nesrečnikov iz oddaljenih dežel. Ne zgolj pri sprejemu in obravnavi, ampak tudi pri definiranju begunske problematike in resnosti položaja na evropskih mejah in v svetu nasploh. Reševanje krize ni v rokah slovenske vlade in slovenskih policistov. Daleč od tega, problem je veliko večji, globalen. Tudi zato je treba iskati rešitve v globalnem kontekstu in ne na evropskih mejah, ampak tam, od koder ljudje bežijo. Še bolj pa je treba osvetliti globalno ozadje in kdo je režiser te megalomanske selitve, kajti nesrečniki se zagotovo niso nekega dne zbudili iz sanj, v katerih so videli zvezde evropske zastave in se tako odločili za dolgo pot. Globalni igralci so veliki igralci, ki igrajo velike igre in v katerih so dobički veliki. Dolge kolone nesrečnikov so postranska škoda, obenem pa sredstvo za dodatno destabilizacijo evropskega prostora.
Ta hip, kot da nikogar ne zanima, kdo želi zasenčiti in prekriti zvezde evropske zastave ter utišati Odo radosti. Kar ni prav. Ne zaradi nesrečnikov, ki so veliko pretrpeli, in ne zaradi vrednot, na katerih je zrasla Evropa. Da o nas, naših otrocih in njihovi bodočnosti sploh ne govorimo. Vsi smo namreč ljudje in imamo le ta svet.
NISINSKI
Kolektiv Doma na Smrekovcu in Ippona čestitata občankam in občanom
v
za praznik občine Šoštanj.

Naš čas, 24. 9. 2015, barve: CM K, stran 23
24. septembra 2015
«»SÜAS
UTRIP
23
SOVIČ Franc, s.p.n Florjan 256, 3325 Šoštanj
03 891-17- 00 041 / 624-151 franc.sovic@telemach.net
GRADBENA MEHANIZACIJA
■ SS
NIZKE
praznik občine šoštanj!
. -
radio VELENJE
88.9 Mhz 187.8 Mhz
Zgodilo se je...
od 25. 9. do 1. 10.
-	25. septembra 1977 so ob 11.
uri in 56 minut z omrežjem prvič sinhronizirali četrti blok Termoelektrarne Šoštanj;
-	25. septembra 1999 so v Šoštanju pripravili svečanost ob zaključku obnove grajskega stolpa šoštanjskega Pustega gradu;
-	26. septembra 1918 je bil v Mariboru ustanovni občni zbor Narodnega sveta za Štajersko, katerega predsednik je postal Velenjčan dr. Karel Verstovšek;
-	26. septembra 1995 so svetniki Mestne občine Velenje za praznik občine izbrali 20. september kot spomin na otvoritev no-
vega mestnega središča Velenja, 20. septembra leta 1959;
-	26. septembra 1997 je v okviru praznovanja šoštanjskega občinskega praznika v vili Široko v Šoštanju potekala okrogla miza z naslovom »Beseda o prezrtem mestu«, v domu kulture v Šoštanju pa so zvečer odprli razstavo Nekoč je bila vas Družmirje in premierno predstavili dokumentarni film Basist in njegova zgodba o potopljeni vasi Družmirje;
-	27. septembra 1951 so zaradi izkopavanja premoga minirali že precej nagnjen in deloma že pogreznjen stolp cerkve sv. Jurija v Škalah, kar je hkrati pomenilo tudi dokončen propad starega središča Škal;
-	29. kimavca 1973 je v Velenju umrl velenjski učitelj in narodo-pisec Fran Mlinšek;
-	29. septembra 1974 so svečano odprli novo asfaltirano cesto na
Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
Kmetija in vrtnarstvo Imperl
Florjan 217 • 041 725 565 • www.zelenjava-pikapolonica.si
Prodaja zelenjave ■ integrirane pridelave na tržnici v Velenju
(S ponedeljka do sobote), ob petklh
v Šoštanju in na domu^^^
Občankam in občanom čestitamo za praznik.
E}«I>I|1MII» D.D
Wcoy Jc. H75 Su4>n,
v*
041414 2Ü4 parkeljn.inH2B@fjrnsil.GaFn
wmmmmm
wmmmmm
na
RAFKO BLATNIK S.P.
RAFKO.BLATNIK@6MAIL.COM
041 776 443
PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU
[STARO ZA NOVO».
HOROSKOP
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si
GRADNJE
v"
g^AROIANOVO!
Informacije: 813 949
CALGONIT D PLUS prah vedro 5 kg 19,90 € J vedro 10 kg 29,90 €
^UPER AKCIJA APNENJA!
Apnena moka za samo 2490 6/t.
Opravljamo tudi storitve apnenja kmetijskih površin! Frakcija: 0 - 2 mm, 100% CaCO3 Info: 041 618 236, 031 864 341
CALGOMAT FS in FA ročka 12 kg 24,50 € ročka 25 kg 33,90 €
Z VAMI IN ZA VAS! Čestitamo za praznik občine Šoštanj
Cerkev sv. Jurija v Škalah (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
Konovo;
-	zadnji dan meseca septembra je praznik občine Šoštanj, ki ga Šoštanjčani praznujejo v spomin na najstarejšo ohranjeno listino, ki govori o podelitvi trških pravic Šoštanju; listino je leta 1436 izdal grof Friderik Celjski;
-	29. in 30. septembra 1979 je bila v velenjski občini velika akcija NNNP (Nič nas ne sme presenetiti), v kateri so sodelovali domala vsi prebivalci tedanje občine Velenje;
-	1. oktobra 1962 je Velenje v spremstvu podpredsednika jugoslovanskega zveznega izvr-
šnega sveta Aleksandra Ranko-vica, sekretarja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Mihe Marinka in podpredsednika jugoslovanske zvezne ljudske skupščine Franca Le-skoška - Luke obiskal predsednik prezidija vrhovnega sovje-ta Sovjetske zveze Leonid Iljič Brežnjev; med gosti so pričakovali tudi predsednika Jugoslavije Josipa Broza - Tita, ki pa ga v Velenje ni bilo;
- 1. oktobra 1986 je začela delovati velenjska Univerza za tretje življenjsko obdobje.
a Damijan Kljajič
GP PIRC
Gradbeništvo in druge storitve d.o.o
041 606 376
franc.brlec@siol.net
M
ŠP1LAK
GSM: 041/ 621227
Tel.: 03/ 891 10 60 E-mail: taxi.spilak@gmail.com
Čestitamo za praznik občine Šoštanj!
KAMNOSEŠTVO PODPECAN SEBASTJAN, s. p.	
Šalek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300 GSM: 070 849 569	Čestitamo
Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniških pultov. www.kamnosestvo-podpecan.si	za praznik občine Šoštanj!
Picerija LAGUNA
03 891 70 03 • 041 419 113
V
Odlična izbira pizz, morskih jedi (lignjev, giric), jedi z žara, hamburgerjev...
Čestitamo za praznik obsuje
rc*
»čine Šoštanj!
T
Oven 21. 3. - 20. 4.
Že nekaj časa sami sebe prepričujete, da vam je v življenju zelo lepo. Pa to ne drži čisto, saj si žal nočete priznati, kaj si pravzaprav želite. Nekdo, ki ga že dolgo poznate, se bo vedno pogosteje kradel v vaše misli. Zgodnji jesenski večeri bodo polni priložnosti, da jih uresničite. Če imate trenutno finančne težave, se ne obremenjujte preveč z njimi. Gre le za prehodno obdobje, kar dobro veste. Proti koncu meseca vas sicer čakajo večji izdatki, a kmalu bo račun spet poln. Vi pa boste lažje dihali. Ugotovili boste, da ste nekatere ljudi, ki so vam v preteklosti pomagali, dali na stranski tir. Dobro premislite o tem, koliko vam kdo pomeni, saj je iskrena prijateljstva težko najti. In če vam pomeni dovolj, se potrudite, da prijateljstvo ostane trdno.
Ö
PAPIRNATE BRISAČE BOBINA 5,45 €/kos / 10,90 € par
STISKANJE, PASTERIZACIJA IN POLNENJE JABOLČNEGA SOKA Iz vaših jabolk na posestvufucn. Info: Gašper Kokot, <M1 978 684	Yf
Bik 21. 4. - 20. 5.
Na ljubezenskem področju vse kaže, da bodo naslednji tedni polni zapletov. Če vas bodo sodelavci in domači čudno gledali, se boste pravzaprav prav dobro počutili. Tudi zato, ker se boste velikokrat smejali njim in ne sebi. Vi že veste, zakaj ste taki. Denar? Dovolj ga bo, ne pa toliko, kot želite. Vzemite pa si nekaj časa samo za se In si privoščite sprostitev. Še pred iztekom septembra boste spoznali osebo, ki bo v prihodnosti močno vplivala na vaše odločitve. Čeprav boste sprva nezaupljivi, boste kmalu ugotovili, da gre za resnično dobrega prijatelja. Zaupati mu boste začeli, ko bo odreagiral čisto drugače, kot pričakujete. Šele takrat boste vedeli, da sta na isti valovni dolžini. Zdravje? Utrujeni boste, pa še sami ne boste vedeli, zakaj.
Dvojčka 21. 5. - 21. 6.
Tudi v preostanku septembra se izogibajte ljudem, ki so nagnjeni k spletkarjenju, da se ne boste znašli sredi zgodb, s katerimi v resnici nimate čisto nič. Četudi se boste zdeli sami sebi precej osamljeni, bo bolje tako, kot pa da se družite s tistimi, ki jih v resnici ne marate. Jemljejo vam preveč energije, pa še sami sebi se na trenutke priskutite. Zadnje čase preveč razmišljate o napakah iz preteklosti, ki jih ne morete več popraviti. Recite si, da ste se iz njih nekaj naučili in se osredotočite na prihodnost. V naslednjem tednu vas namreč čaka prijetno presenečenje, ki bo pozitivno zaznamovalo tudi prihodnje tedne. Kar se ljubezni tiče, teden ne bo takšen, kot si po tihem želite. Tudi zato, ker bo partner z mislimi čisto drugje kot vi. Motilo vas bo, povedati pa mu ne boste upali. Vse za ljubi mir.

Rak 22. 6. - 22. 7.
Zelo boste radovedni in zaželeli si boste kakšne nenavadne dogodivščine. Če vam finančno stanje to dovoljuje, se odpravite na krajše potovanje, ki bo potešilo vaše skrite želje. S partnerjem boste imeli nekaj težav, saj se bodo vajina mnenja o neki pomembni zadevi precej razhajala. Če želite, da se situacija razreši mirno, boste morali pristati na kompromis. Tudi sicer boste v naslednjih dneh izredno dobre volje. Prijatelji bodo zato zelo veseli vaše družbe, saj bo vaša sproščenost vplivala tudi na njihovo počutje. Zdravje? Brez pripomb boste lahko še nekaj dni. Potem pa je vse odvisno od vas. Težav ne bo, če boste sami poskrbeli za to. Če boste ignorirali prve zanke, pa se bodo stopnjevale. Čutili boste, da se v vas spet prebuja želja po ustvarjalnosti. Jo boste uresničili?
<2
Lev 23. 7. - 23. 8.
Razburljiv teden je pred vami, saj se bodo dnevi vrteli tako hitro, da boste komaj sledili dogodkom. V soboto boste opazili nekoga, ki ste ga že videli, a nikoli nista bila v pravem stiku. Sedaj bosta. Izkazalo se bo, da sta duši dvojčici. Šele ko se boste zavestno odločili, da prekinete z lastnimi omejitvami, se bostev novem prijateljstvu sprostili In prepustili toku. Pokažite, da ste odrasli, in lahko po brez posredovanja sprejemate tudi pomembne odločitve. Bližnji osebi se boste zelo zamerili, čeprav sprva ne boste vedeli, kaj ste naredili narobe. Situacijo lahko popravi le iskreno opravičilo. Če imate možnost, si vzemite vsaj kakšen prost dan in zbežite od doma! Dobro veste, da vam nihče ne bo zameril. Morda vam bodo le zavidali, a na glas tega ne bo povedal nihče.
Tffp
Devica 24. 8. - 23. 9.
Pazite, da ne boste v stvareh, ki jih boste počeli v naslednjih dneh, šli čez svoje zmožnosti. Saj veste, kakšni ste. Mimogrede vas zanese in ne znate več uživati v majhnih stvareh, ampak hočete več in več. S partnerjem si bosta pogosto v laseh, a ljubezen je trdna. Če bosta dala drug drugemu dihati in si pri tem tudi prisluhnila, se bosta kmalu bolje razumela. Skozi glasno argumentiranje pogledov na dogodke pa bosta razrešila tudi marsikatero težavo. Od nedelje dalje ne boste več dvomili o partnerju. Dokazal vam bo, da niste imeli prav, ko mu niste zaupali neke boleče osebne izkušnje. Dal vam bo točno takšen nasvet, kot ga potrebujete. Sami ste imeli rešitev pred nosom, pa je niste videli. Partner pa vam bo spet odprl oči. In vi mu boste odprli srce.
Tehtnica 24.9.-23.10
Skoraj vsi bodo že pozabili, kaj se vam je dogajalo, vi pa seveda ne boste. Ker preprosto ne boste mogli. Preveč je bolelo. Vsakokrat, ko boste zaslutili, da bi lahko bilo spet kaj narobe, se vam bodo mračne misli kar same kradle v glavo. Zato se v naslednjih dneh čim bolj zaposlite. Po možnosti s stvarmi, ki vas razveseljujejo. Tiste, ki vam ne bodo všeč, pa jemljite z majhno mero humorja in optimizem se bo kmalu vrnil. Veselili se boste tudi časa, ki ga boste preživeli z družino. Ob koncu tedna ga bo veliko, med tednom manj. A bodo skupni trenutki prijetni, napolnili vas bodo z energijo. Tudi zdravje vas v naslednjih ne bo pustilo na cedilu. Počutili se boste bolje kot nekaj preteklih tednov. Celo bolečine, ki so vas spremljale kar nekaj časa, bodo izzvenele.
w
Škorpijon 24.10 - 22. 11.
Vaše razpoloženje bo ves čas nihalo. Če boste upoštevali nasvet zvezd, boste začeli bolj gledati nase. Izgovori, da nimate časa, so bili le pesek v oči. Vam samim, saj je šlo v resnici za lenobo, ki sicer ni vaša spremljevalka. Se pač zgodi, da tudi vam poide energija in volja, In ravnoto se vam je dogajalo v preteklih dneh. Ker se bo vaše finančno sta nje krepko popravilo, bo uspelo vam do konca izpeljati projekt, ki ste ga odlagali, ker vam ni dišal. Nekdo od bližnjih sorodnikov trenutno potrebuje vso vašo oporo. Ne pridigajte mu, raje mu pomagajte po svojih močeh, saj je čisto izgubljen. Če mu ne boste znali pomagati, poiščite ljudi, ki bodo znali. Njegov uspeh bo tudi vaš uspeh. Previdni bodite pri poslih in ljudeh, ki jih ne poznate dobro. Zadnje čase ne znate dobro presojati.
Strelec 23.11.-21.12.
Poskusite se sprostiti na način, ki vam najbolj ustreza. Odpravite se na izlet ali pa si privoščite masažo. Vprašajte se, kaj sploh potrebujete - tako v materialnem svetu kot na čustvenem področju. Šele, ko boste prišli stvari do dna, boste lahko spet normalno zaživeli. Trenutno namreč veste le to, da niste več zadovoljni s svojim življenjem. Sicer pa za vas prihaja res razburljivo življenjsko obdobje. Iz dneva v dan se bodo dogajale nove stvari. Tisto, kar bo na videz najbolje, se bo na koncu izkazalo za najslabše. Na dveh stolih namreč nihče ne more dolgo sedeti, vam pa bi to najbolj odgovarjalo. Ne igrajte se več z ognjem - partner vam ne bo odpustil. Če izve, ste pri njem opleli za vedno. In tega se premalo zavedate. Ne računajte na to, da ne bo izvedel. Že nekaj časa namreč sluti, da mu marsikaj prikrivate. V teh dneh boste dokončno opravili s skrbmi okoli vašega zdravja. Nič vam ne manjka, novice bodo dobre.
Kozorog 22.12.- 20.1.
Želeli si boste, da se vam uresniči velika želja, pa ne bo šlo čez noč. Kaj, ko bi tokrat malo pozabili na svojo trmo in načela ter se lotili stvari drugače. Tudi tako, da boste pozabili na denarno nagrado in kaj naredili tudi brezplačno. Tokrat se vam namreč lahko odprejo neslutene možnosti, a le, če vas bo nasprotna stran prepoznala kot zanesljivo osebo. Partner bo vesel, ker boste od nedelje dalje spet dobre volje in si boste vzeli čas tudi zanj. Pogrešal vas je, čeprav tega ni priznal. Niti ni zahteval vaše pozornosti. V službi pa boste morali povzdigniti glas. Nekdo štrika za vašim hrbtom, pri tem pa računa, da boste na koncu za vse krivi vi. Preprečite mu, preden mu uspe. Časa tu nimate veliko, saj imate opravka s spretnim nasprotnikom. Nikar ga ne podcenjujte. Nedelja bo dan za počitek. Zato, ker je ne boste pustili motiti. Niti najbližjim.
Vodnar 21.1.-20.2.
S težavami se ne boste preveč obremenjevali, zato vam zadnji teden v septembru prinaša veliko drobnih, a lepih dogodkov. Vaši bližnji se bodo čudili, da ste tako razigrani in veseli. Sploh, ker bo to novost. Ne boste jim povedali, zakaj ste se končno sprostili. Enostavno vam bo nerodno, da bi jim priznali, kaj vas je mučilo zadnje čase. Strah je imel res velike oči, a vi ste ga vzeli še kako resno. Tudi zato, ker ste pri tem ves čas mislili na prijatelja, ki ni imel take sreče kot vi. Na zasebnem področju bo vse dobro, malo manj pa na službenem. Vaša pričakovanja pri nekem pomembnem projektu bodo velika in čeprav se bodo delno uresničila, boste na koncu razočarani. Pa ne nad sabo, nad tistimi, ki vas niso poslušali, ko je bil še čas, da bi zadevo rešili. Zdravje? Počutje bo nihalo, a kaj hujšega ne bo.
X
Ribi 21. 2. - 20. 3.
Razburljiv teden je za vami, pred vami pa še nekaj zelo napornih dni. Tudi čez vikend ne boste mogli počivati, čeprav si boste to silno želeli. Ob novih poznanstvih, ki jih boste sklenili prav ob koncu tega tedna, pa boste dobili veliko možnosti za nov začetek. Tega ste si dolgo želeli na tiho, sedaj si ga želite tudi na glas. Kot kaže, je nekdo prav čakal, da mu poveste, da ste na voljo. Pomemben klic pričakujte v torek. Odločitev ne bo lahka, a izziv bo velik. Zato se boste verjetno odločili, da skočite v vodo. Kdor ne tvega, pač ne more napredovati. Vi pa ste že predolgo na varnem, ob tem pa niste zadovoljni s svojim življenjem. Partner vam bo pomagal po svojih močeh, predvsem pa vas bo podprl v vsem, kar boste počeli. To bo dovolj, da boste izgubili strah pred neznanim.
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 24
24
TV SPORED

24. septembra 2015
Četrtek, 24. septembra
Petek, 25. septembra
Sobota, 26. septembra
Nedelja, 27. septembra
Ponedeljek, 28. septembra
Torek, 29. septembra
Sreda, 30. septembra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00	Kultura
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobrojutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
12.00	Turbulenca: Mreženje
12.30	Tovariš, dok. feljton
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tiha zmaga, dok. portret
14.20	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Težišče, tv Lendava
15.50	Penelopa, ris.
15.55	Izjemne dogodivščine Sama
Foxa, 12/26
16.20	Profil: Anna Prinz
17.00	Poročila ob petih
17.15	Šport
17.30 Ugriznimo znanost: Operacija
možganov
17.55	Novice
18.00	Lojzek, ris.
18.05	Nuki in prijatelji: Urejanje
fotografij
18.10	Poldi, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
20.55	Globus
21.25	Prava ideja!
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Osmi dan
23.40	Sveto in svet: Skrb za skupni dom
00.35	Profil: Anna Prinz, ponov.
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.20	Dnevnik, ponov.
02.15	Info-kanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Otroški program OP
sledi	Ava, Riko, Teo, ris.
07.05	Nuki in prijatelji, ris.
07.10	Fifi in Cvetličnimi, ris,
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Pri Slonovih, ris.
07.35	Štiri ušesa sredi lesa, ris.
07.40	Mucika, ris.
07.55	Tork, ris.
08.00	Zakaj? Zato!, ris.
08.05	Male sive celice, kviz
08.45	Hannah, dekle v čolnu, dok. film
09.20	Točka, glasb. odd.
10.35	Profil: Silvester Plotajs Sicoe
11.00	Halo TV
12.00	Dobro jutro
15.00 Slovenski magazin
15.35	Jadranske igre, 1. polfinale
17.00	Halo TV
18.00	Vonj dežja na Balkanu, 4/14
19.05	Točka, glasb. odd.
20.00	50 let Hale Tivoli, dok. film
20.55	Športni izziv
21.45	Avtomobilnost
22.15	Fant s kolesom, belg. film
23.40	Točka, glasb. odd.
00.25	Halo TV
01.25	Športni posnetki
sledi	Košarka, ep, Francija - Španija,
polfin. tekma, posn.
01.25	Športni izziv
03.45	Zabavni kanal
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.55	Ugriznimo znanost
12.25	Ljubezen in krivda Ivana
Cankarja, dok. feljton
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tarča
14.25	Prava ideja!
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Mala kraljična, ris.
15.55	Najboljša prijatelja, 4/7
16.15	Osmi dan
17.00	Poročila, vreme, šport
17.30	Kdo si pa ti?, 9/10
17.55	Novice
18.00	Ava, Riko, Teo, ris.
18.05	Oblakov kruhek, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Slovenski pozdrav, glasb. odd.
21.25	Med valovi
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Sadovi uničenja, pogovor z dr.
Miklavžem Komeljem
23.20	Zlata doba, špan. film
00.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.50	Dnevnik, ponov.
01.45	Info-kanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Otroški program OP
sledi	Ava, Riko, Teo, ris.
07.05	Nuki in prijatelji, ris.
07.10	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Pri Slonovih, ris.
07.35	Štiri ušesa sredi lesa, ris.
07.45	Mucika, ris.
07.55	Tork, ris.
08.00	Zakaj? Zato!, ris.
08.05	Zlatolaska in trije medvedi, lutk. pred.
08.35	Mi znamo, izob. odd.
09.10	Točka, glasb. odd.
10.30	Profil: Anna Prinz
11.00	Halo TV
12.00	Dobro jutro
14.10	Dober dan
15.10	Migaj z nami, odd. o razg. življ.
15.35	Jadranske igre, 2. polfinale
17.00	Halo TV
18.00	Vonj dežja na Balkanu, 5/14
19.05	Točka, glasb. odd.
20.00	Boj za Tibet, dok. odd.
20.45	Delavci pri malici, dok. odd.
21.50	Popravljena krivica, 1/6
22.45	Polnočni klub: Po Slakovi poti
23.55	Točka, glasb. odd.
00.40	Halo TV
01.45	Športni posnetki, gimnastika
06.05	Migaj raje z nami, odd. za razg. življ.
pop P°P
06.00 24ur, ponov.
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mojster Miha, ris.
07.20	Želvica Lulu, ris.
07.45	Grozni Gašper, ris.
07.55	Anubisova hiša, nan.
08.20	Tv prodaja
08.35	Plamen v očeh, nan.
10.05	Sanjska ženska, am. ser.
11.00	Tv prodaja
11.15	Grehi preteklosti, nan.
12.10	Tv prodaja
12.25	Gostilna išče šefa
14.00	Usodno vino, nan.
15.00	Kar bo, pa bo, nan.
16.00	Kar bo, pa bo, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Plamen v očeh, nan.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.00	Usodno vino, nan.
22.00	Epilog
23.00	24ur zvečer
23.40	Na kraju zločina, nan.
00.30	Gasilci v Chicagu, nan.
01.20	Kaliforniciranje, nan.
01.55	Beli ovratnik, nan.
02.40	24ur zvečer, ponov.
03.20	Zvoki noči
08.40 08.55 09.00 10.30 10.35
11.05
11.40 12.40 12.55 13.00 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.55 20.00 21.15 21.20
21.50 23.20 23.25
24ur, ponov. Mojster Miha, ris. Želvica Lulu, ris. Grozni Gašper, ris. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja Plamen v očeh, nan. Epilog Tv prodaja
Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Gostilna išče šefa Usodno vino, nan Kar bo, pa bo, nan. Kar bo, pa bo, nan. 24ur popoldne Plamen v očeh, nan. 24ur, vreme Gostilna išče šefa Usodno vino, nan. 24ur zvečer Eurojackpot Priča, am. film
Druga priložnost, kanad. film Beli ovratnik, nan. 24ur zvečer Zvoki noči
Prodajno TV okno Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja
Napovedujemo
Postani vojak, izobraževalna
oddaja
Skrbimo za zdravje: Periferna arterijska okluzivna bolezen Pop Corn
Prodajno TV okno
Videospotdneva
Videostrani, obvestila
Prodajno TV okno
Napovedujemo
Pikin studio 4
Regionalne novice 2
Videostrani, obvestila
Napovedujemo
Naj viža: Pajdaši, Ans. Tik tak
Regionalne novice 3
Dober poglej, oddaja o lovcih in
lovcu
Iz oddaje Dobro jutro Videospotdneva Videostrani, obvestila
06.00 07.00 07.20 07.45 07.55 08.20 08.35 10.05 11.00 11.15 12.10 12.25 14.00 15.00 16.00 17.00 17.20 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 22.45 00.55 02.35 03.20 04.00
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Naj viža
11.50	Dober poglej, oddaja o lovcih in lovcu
12.20	Prodajno TV okno
12.35	Videospot dneva
12.40	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Pikin studio 5
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Popotniške razglednice
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke - 3.delnarodnozabavnega koncerta
22.15	Iz oddaje Dobro jutro
23.45	Videospot dneva
23.50	Videostrani, obvestila
06.10	Odmevi
07.00	Otroški program OP
sledi	Zgodbe iz školjke: Josip Jurčič
07.20	Pika Nogavička, ris. nan.
07.40	Biba se giba, ris. nan.
08.05	Studio Kriškraš: Prijateljstvo
08.25	Ribič Pepe
08.50	Izjemne dogod. Sama Foxa, 13/26
09.15	Male sive celice, kviz
09.55	Serenada, igrani film
10.10	Infodrom
10.20	Kdo si pa ti?, 9/10
10.50	Drage moje tovarišice kuharice,
dok. film
11.55	Tednik
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	O živalih in ljudeh
13.50	Na vrtu
14.25	Moj vrt ima načrt, 4/5
14.55	Moč trga umetnin, dok. odd.
16.00	Gozdna dediščina Franje
Pahernika, dok. odd.
17.00	Dnevnik, vreme, šport
17.20	Posebna ponudba, svet. odd.
18.05	Z vrta na mizo
18.30	Ozare
18.40	Peter Zajec, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Jadranske igre, finale
21.20	Izgubljeno s prevodom, am. film
23.00	Poročila, vreme, šport
23.35	One, franc. film
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Dnevnik, ponov.
02.35	Info-kanal
TV SLO T
07.00 Med valovi 07.55 Formula 1, velika nagrada Japonske, kvalif., prenos iz Suzuke 09.20 Najboljše jutro 11.20 Dober dan 12.25 10 domačih 12.55 Polnočni klub: Po Slakovi poti 14.15 En dan resnice, slov. tv film 15.25 Odbojka, ep, Slovenija - Nizozemska, prenos iz Apeldoorna 17.30 Košarka, superpokal, Krka -Tajfun, prenos iz Škofje Loke 19.30 Kdo si pa ti?, 9/10 20.00 Kupčija, am. film 21.35 Zvezdana 22.20 Presenečenja, 1. del 23.10 Bleščica, odd. o modi 23.45 Aritmija, ponov. 00.45 Športni posnetki sledi Odbojka, ep, Slovenija -
Nizozemska, posn. 02.35 Košarka, superpokal, Krka -
Tajfun, posn. 04.40 Formula 1, velika nagrada
japonske, kvalif., posn. iz Suzuke
06.00 07.00 07.15 07.25
07.55 08.05 08.15 08.25 08.35 08.50 09.15 09.40 10.05 10.40 10.55 12.40 12.55 14.35 16.50 18.55 18.58 20.00 22.00 23.00 01.00 03.05
08.40 Prodajno TV okno 08.55 Videospot dneva 09.00 Pikin studio 1 09.40 Ustvarjalne iskrice (127): Pika
Nogavička 09.55 Napovedujemo 10.00 Pikin studio 2 10.40 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovcu
11.10 Skrbimo za zdravje: Periferna arterijska okluzivna bolezen 11.45 Aktualno: Spolnost med
mladimi 12.45 Prodajno TV okno 13.00 Videospot dneva 13.05 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.00 Pikin studio 3 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Dotiki gora: Raduha 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani,
obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2326. VTV magazin, regionalni
informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Na obisku ... pri Srečku Mehu,
častnem občanu MO Velenje 21.30 Ptuj 2015, posnetek 2. dela
festivala 22.45 Jutranji pogovori 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila
24ur, ponov. Kaja, ris. Florjan, ris.
Najlepše Andersenove pravljice, ris.
Viking Viki, ris. Maša in medved, ris. Viking Viki, ris. Maša in medved, ris. Čebelica Maja, ris. Mia in jaz, ris. Spuži Kvadratnik, ris. Lovci na zmaje, ris. Hotel 13, nan. Tv prodaja
Mastni lažnivec, am. film Tv prodaja
Slovenija ima talent, ponov. August Rush, am. film Lov za svobodo, am. film 24ur, vreme 24ur
Gostilna išče šefa TOP 4 s Tjašo Kokalj Popoln ulov, am. film Otroci človeštva, am. film Zvoki noči
07.00	Jani Nani, ris.
07.05	Pipi in Melkijad, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Zajček Belko, ris.
07.20	Nuki in prijatelji, ris.
07.25	Olivija, ris.
07.30	Tork, ris.
07.35	Edo in Medo, ris.
07.40	Čarli in Lola, ris.
07.55	Kioka, ris.
08.00	Muk, ris.
08.05	Fifi in Cvetličniki, ris.
08.15	Prihaja Nodi, ris.
08.25	Oblakov kruhek, ris.
08.30	Pujsek Bibi, ris.
08.40	Muk, ris.
08.50	Pokukajmo na Zemljo, ris.
08.55	Peter Zajec, ris.
09.05	Pujsa Pepa, ris.
09.10	Knjiga o džungli, ris.
09.25	Pika Nogavička, ris.
09.45	Muk, ris.
09.50	Mala kraljična, ris. film
10.15	Nabriti detektivi, 3/26
10.50	Prisluhnimo tišini, svet. odd.
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Slovenski pozdrav, glasb. odd.
15.10	To se dogaja samo drugim, franc. film
16.35	Ljudje podeželja: Carlo Petrini,
dok. ser.
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Vikend paket
18.40	Muk, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Nova dvajseta, 3/18
20.30	To naše življenje, 8/8
21.30	Intervju: dr. Lovro Šturm
22.25	Poročila, šport, vreme
22.50	Zaporničarji, dok. odd.
23.20	Glorija kurb, dok. odd.
00.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.00	Dnevnik, ponov.
01.55	Info-kanal
06.15	Utrip
06.30	Zrcalo tedna
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.20	Z vrta na mizo
10.50	10 domačih
11.25	Vem!, kviz
12.10	NaGlas!
12.25	Jožu Bertonclju, dok. film
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Sveto in svet: Skrb za skupni dom
14.40	Ljudje podeželja: Carlo Petrini
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Lojzek, ris.
15.50	Studio Kriškraš: Prijateljstvo
16.15	Ivan brez življenja, igrani film
16.30	Duhovni utrip
17.00	Poročila, vreme, šport
17.30	Alpe, Donava, Jadran
17.55	Novice
18.05	Nuki in prijatelji, ris.
18.10	Pujsa Pepa, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Platforma
23.40	Glasbeni večer: Festival
Radovljica
00.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.50	Dnevnik
01.45	Info-kanal
□ 0 1.45 IIIIO-Mlldl
TV SLO T
it^ AvtnmnhMniKt nnnnv
05.50 Avtomobilnost, ponov. 06.50 Formula 1, velika nagrada Japonske, prenos iz Suzuke 09.05 Glasbena matineja sledi Musica Creativa 09.55 Mate Bekavac in Orkester
Slovenske filharmonije 10.30 Zlati zmaj, tv drama 12.05 Žogarija 12.30 Posebna ponudba 13.15 Zvezdana
13.55 Mojstrovine izpod urarskih rok, dok. odd.
14.55 Ideje 30 let kasneje: Andrej Šifrer
s prijatelji in za prijatelje 16.45 Avtomobilnost 17.20 Nogomet: FIFA magazin - Pot v Rusijo
17.45 Atletika - Balkanations,
reportaža iz Ljubljane 18.25 Odbojka, ep, Slovenija - Italija,
prenos iz Apeldoorna 20.15 Žrebanje Lota 20.20 Meje sveta - Vodnik po vesolju,
dok. odd. 21.15 Inšpektor Banks (III.), 2/3 22.45 Vikend paket, ponov. 00.00 Športni posnetki sledi Odbojka, ep, Slovenija - Italija,
Rosn.
ogomet: FIFA magazin - Pot v Rusijo, ponov. 02.15 Atletika - Balkanations,
reportaža iz Ljubljane 02.45 Formula 1, velika nagrada Japonske, posn. iz Suzuke
06.00	Otroški kanal
07.00	Ava, Riko, Teo, ris.
07.05	Nuki in prijatelji, ris.
07.10	Čarli in Lola, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Pri Slonovih, ris.
07.35	Štiri ušesa sredi lesa, ris.
07.45	Mucika, ris.
07.55	Tork, ris.
08.00	Zakaj? Zato!, ris.
08.05	Trčendol, ris.
08.15	Zgodbe iz školjke: Svet animacij
08.35	Duhov ni, igrani film
08.50	Infodrom
09.00	Žogarija
09.55	Točka, glasb. odd.
11.00	Halo TV
12.00	Dobro jutro
14.20	Polnočni klub: Po Slakovi poti
15.30	Ljudje in zemlja, svet. odd.
16.20	Avtomobilnost
16.55	Odbojka, ep, Slovenija - Poljska,
prenos
19.05	Točka, glasb. odd.
20.00	Brez sence dvoma, 1/2
20.45	George Gently, 3/4
22.20	Ultramaraton skozi puščavo, dok. odd.
23.50	Točka, glasb. odd.
00.40	Športni posnetk
06.00 07.00 07.15 07.25
07.55 08.05 08.15 08.25 08.35 08.50 09.20 09.45 10.15 10.30 10.45 13.00 13.15 14.15 15.55 17.45 18.20 18.55 18.58 20.00 21.40 23.30 02.15
pop pop
24ur, ponov. Kaja, ris. Florjan, gasilski avto, ris. Najlepše Andersenove pravljice, ris.
Viking Viki, ris. Maša in medved, ris. Viking Viki, ris. Maša in medved, ris. Čebelica Maja, ris. Mia in jaz, ris. Spuži Kvadratnik, ris. Lovci na zmaje, ris. Hotel 13, nan. Tv prodaja
August Rush, am. film
Kuharsk/dvoboj tortic, am. ser.
Družinske vezi, am. film
Flicka 3, am. film
Zdravo, Tereza!
Polona ga žge
24ur vreme
24ur
Slovenija ima talent V postelji s sovražnikom, am. f. Metulj, am. film Zvoki noči
©
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Pikin studio 4 09.40 2325. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek 10.20 Aktualno: Združitev ECE in Elektro Gorenjska Prodaja 11.00 2326. VTV magazin 11.25 Kultura, informativna oddaja 11.30 Aktualno: Celovita oskrba s pitno
vodo v Šaleški dolini 11.45 Na obisku . pri Srečku Mehu,
častnem občanu MO Velenje 12.45 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke - 3. del narodnozabavnega koncerta
13.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
14.40 Prodajno TV okno
14.55 Videostrani, obvestila
17.40 Prodajno TV okno
17.55 Napovedujemo
18.00 Ustvarjalne iskrice (126): Alfred
in Ficko 18.20 Pikin studio 5 19.00 Pop Corn: skupina Orlek, Ines Erbus 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Župan z vami: Marko Diaci,
župan Občine Šentjur 21.05 Naj viža: Pajdaši, Ans. Tik tak 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Videostrani, obvestila
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mojster MIha, ris.
07.20	Želvica Lulu, ris.
07.50	Anubisova hiša, ris.
08.20	Tv prodaja
08.35	Plamen v očeh, nan.
10.05	Sanjska ženska, am. ser.
11.00	Tv prodaja
11.15	Grehi preteklosti, nan.
12.10	Tv prodaja
12.25	Gostilna išče šefa
14.00	Usodno vino, nan.
15.00	Kar bo, pa bo, nan.
16.00	Kar bo, pa bo, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Plamen v očeh, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.00	Usodno vino, nan.
22.00	24ur zvečer
22.40	Na kraju zločina, nan.
23.25	Gasilci v Chicagu, nan.
00.25	Kaliforniciranje, am. nan.
01.00	Beli ovratnik, nan.
01.50	24ur zvečer, ponov.
02.30	Zvoki noči
08.40 08.55 09.00 10.30 10.35
11.00 11.05 11.50 11.55 12.10 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00
21.00 21.05
22.20 23.50 23.55
Prodajno TV okno Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo
2326. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Pikin studio 6 Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami: Darko Menih, župan Občine Šoštanj Regionalne novice 3 Ptuj 2015, posnetek 2. dela festivala
Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem, kviz!
11.45	Obzorja duha
12.20	Pesem zvonov
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city
14.20	Kaj govoriš? = So vakeres!
14.35	Evropski magazin
15.00	Poročila
15.10	Lučka - Pitypang, tv Lendava
15.50	Viki Vijak, ponov.
16.00	Ribič Pepe
16.25	Profil: Nada Grošelj
17.00	Poročila, vreme, šport
17.30	Moj vrt ima načrt, 5/5
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.05	Muk, ris.
18.10	Kioka, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Pesem ptic trnovk, 10/10
20.55	Strah ostane, dok. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Pričevalci: Jože Rupnik in Jože
Kržišnik
00.50	Profil: Nada Grošelj
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.35	Dnevnik, ponov.
02.30	Info-kanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Ava, Riko, Teo, ris.
07.05	Nuki in prijatelji, ris.
07.10	Čarli in Lola, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Pri Slonovih, ris.
07.35	Štiri ušesa sredi lesa, ris.
07.45	Mucika, ris.
07.55	Tork, ris.
08.05	Zakaj? Zato!, ris.
08.10	Studio Kriškraš: Prijateljstvo
08.30	Zgodbe iz školjke: Fran Milčinski
08.50	Opus 1: Plesna miniatura 2014
08.55	Infodrom
09.35	Točka, glasb. odd.
11.00	Čez planke: Madžarska
12.00	Dobro jutro
14.40	Slovenski pozdrav, glasb. odd.
16.05	Dober dan
17.00	Halo TV
18.00	Vonj dežja na Balkanu, 6/14
19.05	Točka, glasb. odd.
20.00	Presenečenja, 2. del
20.50	Naj muzika igra: Helena Blagne
21.25	Kakor zaljubljenec, franc. film
23.10	Aritmični koncert - Smaal tokk
00.10	Slovenska jazz scena
00.50	Točka, glasb. odd.
01.35	Halo TV
02.35	Športni posnetki
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Pixi in čarobni zid, ris.
07.20	Želvica Lulu, ris.
07.50	Anubisova hiša, nan.
08.20	Tv prodaja
08.35	Plamen v očeh, nan.
10.05	Sanjska ženska, nan.
11.00	Tv prodaja
11.15	Grehi preteklosti, nan.
12.10	Tv prodaja
12.25	Gostilna išče šefa
14.00	Usodno vino, nan.
15.00	Kar bo, pa bo, nan.
16.00	Kar bo, pa bo, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Plamen v očeh, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.00	Preverjeno
22.00	24ur zvečer
22.40	Na kraju zločina, nan.
23.35	Gasilci v Chicagu, nan.
00.25	Kaliforniciranje, nan.
01.00	Beli ovratnik, nan.
01.50	24ur, ponov.
02.30	Zvoki noči
08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.15
12.15 12.40 12.55 13.00 17.40 17.55 18.00 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00
20.20 20.25 20.30 20.40
21.10 21.15
22.15 23.45 23.50
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.55	Platforma
12.25	Petrača s Hudega vrha, dok. feljton
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Intervju: dr. Lovro Šturm, ponov.
14.20	Glasnik
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Male sive celice, kviz
16.30	Profil
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Turbulenca, izob. odd.
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Pujsek Bibi, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.30	Slovenska kronika
20.05	Moje nepozabno poletje, am. film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.10	Gospoda Glembajevi, Sng drama
01.20	Profil, ponov.
01.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.10	Dnevnik, ponov.
03.05	Info-kanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Ava, Riko, Teo, ris.
07.05	Nuki in prijatelji, ris.
07.10	Čarli in Lola, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Pri Slonovih, ris.
07.35	Štiri ušesa sredi lesa, ris.
07.40	Mucika, ris.
07.55	Tork, ris.
08.00	Zakaj? Zato!, ris.
08.10	Ribič Pepe
08.30	Zgodbe iz školjke: Zgodba o ribiču
08.45	Zgodbe iz školjke: Nasprotje
08.55	Mihec in Maja, nan.
09.00	Infodrom
09.10	Lučka - Pitypang, tv Lendava
09.55	Točka, glasb. odd.
10.55	Profil: Nada Grošelj
11.20	Halo TV
12.20	Dobro jutro
14.40	Vikend paket
16.00	Dober dan
17.00	Halo TV
18.00	Vonj dežja na Balkanu, 7/14
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Silence, glasbenika s konca
sveta, dok. feljton
20.30	Čas za Manco Košir
21.20	Ob 60-letnici Simfonikov Rtv
Slovenija
22.15	Bleščica, odd. o modi
22.50	Koncert Dan D: Tiho, ponov.
00.25	Točka, glasb. odd.
01.10	Halo TV
02.15	Športni posnetki
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Pixi in čarobni zid, ris.
07.20	Želvica Lulu, ris.
07.50	Morske deklice - H20, nan.
08.20	Tv prodaja
08.35	Plamen v očeh, nan.
10.05	Sanjska ženska, am. nan.
11.00	Tv prodaja
11.15	Grehi preteklosti, nan.
12.10	Tv prodaja
12.25	Gostilna išče šefa
14.00	Preverjeno, nan.
15.00	Skriti šef
16.00	Kar bo, pa bo, hrv. nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Plamen v očeh, nan.
18.00	Plamen v očeh, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.00	Usodno vino, nan.
22.00	24ur zvečer
22.40	Na kraju zločina, nan.
23.35	Gasilci v Chicagu, nan.
00.25	Kaliforniciranje, nan.
01.00	Beli ovratnik, nan.
01.50	24ur, ponov.
02.30	Zvoki noči
Prodajno TV okno Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja
Napovedujemo
Pikin studio 6
Župan z vami: Darko Menih, župan Občine Šoštanj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Pikin studio 7
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2327. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Športni torek
Aktualno: Alkohol in zakonsko prepovedane droge na delovnem mestu
Videospot dneva Ministrski stol: ANDREJA KATIČ, ministrica za obrambo Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila
08.40 Prodajno TV okno
08.55 Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.30 Napovedujemo
10.35 2327. VTV magazin, regionalni -
informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek 11.10 Aktualno: Alkohol in zakonsko prepovedane droge na delovnem mestu
11.40 Minisstrski stol: ANDREJA KATIČ, ministrica za obrambo 12.40 Prodajno TV okno 12.55 Videospot dneva 13.00 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (128): Minioni 18.20 Zmigajmo, glasba za otroke 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Županja z vami: Marijana Cigala,
županja Občine Dravograd 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn, Dreamon 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
Naš čas, 24. 9. 2015, barve: CM K, stran 23
24. septembra 2015
«»SÜAS
PRIREDITVE
25
KNJIŽNI kotiček
G
ANDERSEN, Christopher P.: Mick. Divje življenje in nora genialnost Micka Jaggerja
od - Odrasli / 929 Biografije
Mick Jagger je bil rojen 26. julija 1943 kot Michael Philip Jagger v Dartfordu v grofiji Kent v jugovzhodni Angliji. Njegov oče je bil telovadni učitelj, ki je Micka že od ranega otroštva učil discipline ter rednega treninga. Bil je blesteč učenec ostrega
DOWD, Siobhan: Čisti krik
ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta
Zgodba se dogaja na Irskem, piše se leto 1984. V revni družini umre mati. Oče ostane sam s tremi otroki. Ženina smrt ga popolnoma stre, zateka se v alkoholizem ter v versko gorečnost. Skrb za družino pristane na ramenih Shell, najstarejše hčerke. Poleg tega, da skrbi za mlajšo sestro in brata ter večkrat celo za očeta, se sreču-
uma, vse mu je šlo kot po maslu. Ko pa je odšel na študij, se je njegov način življenja popolnoma spremenil. Tam si je na novo ustvaril svojo podobo. S prijateljema Bria-nom Jones in Keithom Richards se je vselil v skupno dvosobno stanovanje v Chelsea-ju. Stanovanje je bilo vlažno in smrdljivo. Kopalna kad je bila v kuhinji, stanovanje je premoglo eno samo žarnico, barva se je luščila s sten, skupno stranišče so imeli nadstropje višje. Ampak tako se je začela Mickova neodvisnost in začela se je zgodba, imenovana Rolling Stones. Rodil se je nov Mick, genij glasbe, nastopov in financ. Ter moški, ki zapelje in odpelje v posteljo vsako žensko, ki se mu zdi privlačna. Izključene niso niti prijateljice ali žene njegovih prijateljev. To jim v bistvu samo še doda čar prepovedanega. Ne ustavi se niti pred tem, da je ljubimka partnerica predsednika države, kraljičina sestra ali kdorkoli že. Med štiri tisočimi ljubimkami se najdejo mnoga znana imena. Vsekakor pa je postalo nekaj popolnoma naravnega, da je Mick z mlado (čim mlajšo) ter visoko (čim višjo) žensko. »Monogamija ni zame,« pravi.
Biografija Micku nič kaj ne laska, opisuje ga kot poslovneža, ki nikdar ne pozabi pobrskati za možnostjo dodatnega zaslužka, do bližnjih pa je neskončno manipulativen in lažniv.
IZDELAJMO darila. Doma narejena darila za vse družinske člane in prijatelje
od - Odrasli / 74 - Risanje. Oblikovanje
Obsežen priročnik za izdelavo sijajnih daril vas bo nagovoril, da tudi sami izdelate kakšno malenkost za svoje prijatelje ali pa kar zase. Lahko ga uporabite tudi za izboljšanje svojih spretnosti ali vas napelje na kakšno idejo za ustvarjalno preživljanje čase z otroki.
V različnih poglavjih bo vsak našel, kar potrebuje. Predlagana darila so primerna za dojenčke, malčke in predšolske otroke, za mladino, najboljše prijatelje in sorodnike, izbrance srca, za starše ali gostitelje. Posebno poglavje nam ponuja v izdelavo še užitna darila.
Vsi predlogi za izdelavo so razloženi po korakih, da se jih lahko loti vsak. Poleg so barvne fotografije vseh daril ter kar 60 krojev za unikatna oblačila. Od vseh idej jih lahko vsaj 50 izdelate v manj kot treh urah! Na koncu so na 50 straneh podrobno opisane obrtne tehnike, s katerimi se lahko lotite dela.
je tudi z izzivi najstništva. Prva ljubezen, preskušanje meja, težave v šoli, zapleti s prijatelji, nezaželena nosečnost ... Sova-ščani jo obsojajo, vendar resnica premaga zlobne jezike.
Roman prinaša smeh in solze, včasih celo jezo, velikokrat občutek velike ljubezni. Shellin krik je klic k življenju. »Moj Bog,« je s pridušenim glasom rekel oče Rose. Sunkovito je ustavil avto kar sredi ceste. Še bolj se je zjasnilo. Beli konji so galopirali čez zaliv. Roke očeta Rosa so se dvignile z volana, kot bi se hotel pokloniti prizoru.
»Je sploh še kje na svetu lepša dežela, kot kadar na Irskem posije sonce, Shell?«
KEEGAN, Claire: Rejenka
od - Odrasli / 821-32 Kratka proza
Rejenka je nežna, razmišljajoča zgodba o irski deklici, ki jo ata odpelje v rejništvo k njeni teti. Dom je zanjo postal premajhen, saj je mama ponovno noseča, mlajših otrok pa je že polna hiša. Deklica s strahom pričakuje novo življenje in ljudi v njem. Vendar jo na koncu poti čaka presenečenje -gospa in gospod Kinsella takoj ob prvem srečanju poudarita, da jo z veseljem vzameta v svoj dom in da je več kot dobrodošla. Rejenka v novi družini najde do sedaj tako zelo pogrešano mamino ljubezen ter očetovo toplino. Obenem se zave, da ima pravico do tega, da je ljubljena in spoštovana.
Zgodba je napisana toplo in pristno človeško. Zdi se, da se v njej zgodi le malo, vendar je ravno zaradi tega zahtevna do bralca. Le-ta mora med premolki in med vrsticami razbrati, kaj je tisto pomembno in prelomno. In ravno zaradi tega se zgodba zapiše v srce, ker "neizrečeno" vanj zapišemo sami.
CARNAVAS, Peter: Otroka, ki sta imela rada knjige
ml - Mladina / C-S Slikanice
Anže in Lučka sta bratec in sestrica, ki s starši živita v čisto posebnem domu. Nimajo televizije, niti avtomobila, niti hiše. Njihov dom je prikolica, ki je polna knjig. Tako zelo polna, da nekega dne za njih ni bilo več prostora. S težkim srcem so jih odpeljali, vendar je od takrat naprej pri njih šlo vse narobe. Imeli so mnogo prostora, ki pa je povečal tudi razdalje med njimi. Vse do nekega čarobnega dne, ko je iz Lučkine šolske torbe nekaj padlo ... Topla knjiga o tem, kako nas knjige zbližujejo in med nami odpirajo čisto posebno vrsto bližine.
"Anže in Lučka nista imela veliko stvari, a imela sta vse, kar bosta kadarkoli potrebovala."
a Stanka Ledinek
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 24. september
9.00 TRC Jezero / različna prizorišča po mestu
26. Pikin festival 14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
16.00 Pomožno igrišče pri Konjeniškem klubu Velenje
Nogometna tekma s predstavniki Slovenske vojske 17.00 TRC Jezero, Knjižna četrt
Zaključek Pikine bralne značke s podelitvijo gumbkov in priznanj 17.00 Galerija na prostem (pri pošti)
Odprtje razstave Velenjski olimpijci (26. Pikin festival) 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 19.19 Knjižnica Velenje
Potopisno predavanje Jerice Koren Burundi - med srčnimi ljudmi, kozami in gverilci 19.30 Glasbena šola Velenje
Večer prijateljstva Velenje -Sarajevo (26. Pikin festival)
Petek, 25. september
9.00 TRC Jezero / različna prizorišča po mestu
26. Pikin festival 17.00 Podjetniški center Standard Odprtje Podjetniškega centra Standard 17.00 Velenjsko jezero
SUP sprint in ZOO žur (26. Pikin fest.) 19.00 Dom krajanov Bevče
Prireditev ob krajevnem prazniku 19.19 Knjižnica Velenje
Potopisno predavanje Zahodna Sahara 21.00 eMCe plac Klubski večer
Sobota, 26. september
7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Gozdno turistična pot Plešivec 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica 9.00 Velenjsko jezero
Pikina open regata za zlato piko 9.00 Knjižnica Velenje
Knjižni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 9.00 Mestni stadion Velenje
Pikin atletski miting 9.00 Zbirališče: TRC Jezero, čolnarna
Pikina mini avantura 10.00 TRC Jezero
Pikin dan, najbolj živahen dan
Pikinega festivala 16.00 Mestni stadion Velenje
2. Balkanation 17.00 TRC Jezero, Kapitanov oder
Zaključna slovesnost 26. Pikinega festivala in koncert skup. Zmelkoov 17.00 Večnamenski dom Vinska Gora Tekmovanje za naj mlado kmetico in mladega gospodarja 2015 18.00 Dom krajanov Konovo
Prireditev ob zaključku del v KS in podelitev priznanj 21.00 eMCe plac Klubski večer
Nedelja, 27. september
13.00 KAC, Efenkova 61
Skupno vegetarijansko kosilo za vsakogar
14.00 pri Kelherjevem kozolcu v Škalah Jesen na vasi. etnološko-zabavna prireditev 17.00 Dom kulture Velenje
Prireditev ob 30-letnici igranja na harmoniko Roberta Goterja
Ponedeljek, 28. september
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: triler Dežela tujcev
Torek, 29. september
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 KAC, Efenkova 61 b
Krompirjeve jedi, vegetarjanska kuharska delavnica 17.00 P oslovno stanovanjski objekt Gorica
Odprtje objekta 19.30 Kino Velenje (tudi ob 22.00)
Psi brezčasja, predpremiera novega slovenskega filma po knjižni predlogi istoimenskega romana Velenjčana Zorana Benčiča
Sreda, 30. september
6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Virnikov Grintavec 14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 19.00 Galerija Velenje
Odprtje prenovljene Galerije Velenje
ŠOŠTANJ
Četrtek, 24. september
7.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj
Ogled razstave in pogovor ob izdelkih v MS Šoštanj, učna pomoč in risanje 17.00 Gasilski dom Gaberke
Dan odprtih vrat PGD Gaberke 18.00 Muzej usnjarstva Slovenije Klepeti pod Pustim gradom Petek, 25. september 8.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Ustvarjalna delavnica skupaj z gostom Tinijem 15.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj
Igranje šaha Sobota, 26. september X Šoštanj
Golažijada v Šoštanju 9.00 Dom Ribičev - Družmirsko jezero Mednarodno tekmovanje v Castingu - Svetovni pokal - Alpe Donava 9.00 Šoštanj
Šmihelov sejem 15.00 Domačija Kavnik
Dan odprtih vrat na domačiji Kavnik ter gobarska razstava 20.00 Družmirsko jezero - račji otok
Praznik luči Nedelja, 27. september X Ravne - Dvorec Gutenbichl
Vodeni ogledi dvorca Gutenbichl 13.00 Pred Gasilskim domom Gaberke
Pohod po Gaberški poti 16.00 Ravne - Dvorec Gutenbichl Dvorec Gutenbichl - otvoritev dnevov evropske kulturne dediščine 2015 16.00 Pod kozolcem Kulturnice« v Gaberkah
Gobarska in čebelarska razstava Ponedeljek, 28. september
8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj
Sprehod za zdravje 9.00 Muzej usnjarstva Slovenije Simpozij usnjarstvo na Slovenskem (DEKD) 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru
Redni tedenski bridge turnir Torek, 29. september 9.00 Igrišče vrtca Šoštanj
Drevo prijateljstva za male in velike 9.00 Vila Mayer
Nekoč je stal mačji grad - povedke iz zahodnega dela Šaleške doline Zeleno za vse čase - ustvarjalnica
Razstava v galeriji Alkatraz Zanimiva
Velenjčanka, slikarka Nataša Tajnik Stupar, se tokrat kot umetnica po več kot desetletju z razstavo ECCE HOMO vrača v prostore z začetka svoje umetniške kariere, v galerijo Alkatraz v Ljubljano. Nataša je ena od umetnic, ki je v začetnih letih grajenja identitete Avtonomnega kulturnega centra Metelkova mesto še kot študentka našla v njem ateljejski prostor. Nekaj let je aktivno sooblikovala umetniško dogajanje na metelkovskih tleh. Med drugim je bila ena od iniciatork ideje nastanka Galerije Alkatraz (1997), ki sta jo v duhu artist-run prostora v prvih letih vodila skupaj z Boštjanom Drinovcem. Otvoritev razstave je bila v sredo, 16. septembra, v Galeriji Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Razstava bo odprta do 2. oktobra.
KINO spored v
mali in veliki dvorani Hotela Paka
JULIJA IN ALFA ROMEO (Slovenija)
Mladinska komedija, 91 minut Režija: Blaž Završnik
Igrajo:Dario Nozic Serini, Jan Gerl Korenc, Spela Colja, Katja Skofic,Andrej Nahtigal, Ana Dolinar,Lena Capuder idr. petek, 25. 9., ob 18.00 Sobota, 26. 9., ob 19.30 - mala dvor. Nedelja, 27. 9., ob 10.30 - Pikin kino Nedelja, 27. 9., ob 19.00 - mala dvor.
LABIRINT: POGORIŠČE
Maze Runner: The Scorch Trials (ZDA) Akcijska kriminalka, triler, Režija: Wes Ball
Igrajo: Nathalie Emmanuel, Katherine McNamara, Dylan O'Brien, Thomas Bro-
die-Sangster, Aidan Gillen idr. Petek, 25. 9., ob 21.10 Nedelja, 27. 9., ob 18.00 Ponedeljek, 28. 9., ob 17.30
OBISK
The Visit (ZDA) Komična grozljivka, 83 minut Režija: M. Night Shyamalan Igrajo: Kathryn Hahn, Peter McRobbie, Ed Oxenbould, Olivia DeJonge, Michelle Rose Domb, Benjamin Kanes idr. Petek, 25. 9., ob 19.35 Sobota, 26. 9., ob 20.15
PRIPRAVNIK
The Intern (ZDA) Komedija, 121 minut Režija: Nancy Meyers
Igrajo: Ryan Anne Hathaway, Robert De Niro, Adam DeVine, Anders Holm, Rene Russo, Drena De Niro idr. Sobota, 26. 9., ob 18.00 Nedelja, 27. 9., ob 20.15
MEDVED BAMSI IN MESTO TATOV
Bamse och tjuvstaden (Švedska) Animirani družinski film, 66 minut Režija: Christian Ryltenius Petek, 25. 9., ob 18.15 - mala dvor. Sobota, 26. 9., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 27. 9., ob 16.00 - Pikin kino
DEŽELA TUJCEV
Strangerland (Avstralija, Irska) Drama, 114 minut
za otroke in odrasle 17.00 Vila Mayer
Okrogla miza: Kulturna dediščina v Šoštanju Sreda, 30. september 10.00 Vila Mayer
Dan odprtih vrat Vile Mayer ob prazniku Občine Šoštanj 12.30 Središče za samostojno učenje Šoštanj
Računalniška delavnica: Prenos fotografij s fotoaparata/ pametnega telefona Kegljišče Šoštanj Kegljanje na kegljišču Kulturni dom Šoštanj Svečana seja Sveta občine Šoštanj
14.00
19.00
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 25. september
20.00 Poletni oder ob Mladinskem centru Zaključek Pozno poletnega festivala - rock koncert skupin Koala Voice in SkorBand
Sobota, 26. september
9.00 Mladinski center Šmartno ob Paki (zbirališče)
"Po poti kulturne in naravne dediščine" - ogled kulturnih in naravnih znamenitosti
Ponedeljek, 28. september
18.00 Marof
Zumba Big Stars, Plesna šola Mdance
Torek, 29. september
15.30 Marof
Zumba Lil Stars, Plesna šola Mdance
18.00 Marof
Pričetek vadbe joge
Lunine mene
lutkovna predstava
Citycenter Celje - V nedeljo, 27. septembra, bo ob 13. uri na osrednjem prostoru Citycentra v Celju spet zanimivo.
Tokrat bo najmlajšima namenjena lutkovna predstava O dimnikarčku, ki je srečo iskal, v izvedbi gledališča Pravljičarna.
28. septembra, ob 4:51 -polna luna - ščip
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 24.9., Biotržnica
•	Petek, 25.9., od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 27.9., 11.00, Raziskovalno nedeljsko dopoldne - igre in eksperimenti
•	13.00, lutkovna predstava : O dimnikarčku, ki je srečo iskal (Gledališče Pravljičarna)
•	Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkirišču:
•	Torek-petek: 14.00-21.00. sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.00-20.00
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.
Režija: Lou Ye
Igrajo: Guo Xiaodong, Eric Qin, Zhang Lei, Jiang Dan, Huang Junjun, Mei Ting, Huang Xuan idr.
Ponedeljek, 28. 9., ob 20.00
PSI BREZČASJA (Slovenija)
Kriminalka, drama, 90 minut Režija: Matej Nahtigal Igrajo: Primož Vrhovec, Borut Veselko, Niko Goršič, Ivo Barišič, Vida Breže, Valentina Plaskan,Blaž Sentikar, Akira Hasegawa, Predrag Mitrovič, Radko Polič—Rac idr.
Film je posnet po knjižni predlogi Zorana Benčiča.
Torek, 29. 9., ob 19.30 in ob 22.00 -predpremiera s filmsko ekipo


Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 26
26
OBVEŠČEVALEC
»»WAS
24. septembra 2015
Nagradna križanka Vzajemna
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vso potrobno ob boloči izgubi vaših najdražjih
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN SKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
VZAJEMNA
zdravstvena zavarovalnica
Vzajemna PE Ravne na Koroškem, Zastopstvo Velenje. Trg mladosti 6, Velenje Tel.: 03 898 76 20, 898 76 22
Si ostal brez statusa študenta ali dijaka? Si dopolnil 26 let ali se prijavljaš na Zavod za zaposlovanje? Ni panike!
Skleni paket Mladi. Ker osnovno ni dovolj.
ZAKAJ OSNOVNO NI DOVOLJ?
Ker ti osnovno zdravstveno zavarovanje krije le del stroškov zdravstvenih storitev, ostalo pa je potrebno (drago) doplačati. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje ti krije razliko ali del razlike stroškov do polne vrednosti standarda zdravstvenih in z njim povezanih storitev nad deležem, ki ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje.
REŠITEV: S sklenitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ti Vzajemna krije vsa doplačila.
Zavarovanje skleni v roku enega meseca od dne, ko postaneš zavezanec za doplačilo. Drugače imaš po zakonu trimesečno čakalno dobo. Zakon poleg tega predpisuje še 3 % pri-bitek na premijo za vsako nezavarovano leto. Če vmes dobiš status študenta nazaj, ti lahko za določen čas uredimo mirovanje zavarovanja. Če se status prekine, pa zavarovanje hitro in enostavno vzpostavimo nazaj.
Zavarovanje lahko sklenete vsak dan v zastopstvu v Velenju na Trgu mladosti 6, lahko pa tudi pokličete na tel.: 898 76 20, 898 76 22. Zavarovanje lahko sklenete tudi na spletnih straneh Vzajemna www.vzajemna.si.
Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje s pripisom »Vzajemna«, najkasneje do 5. oktobra. Izžrebali bomo tri nagrade: majica Vzajemne, termometer Vzajemne in vrečka za copate.
Nagrajenci nagradne križanke Caffeterie in Pekarne Vodončnik, objavljene v tedniku Naš čas, 10.septembra so::
1.	nagrado prejme: JANA HUDO-MAL, Ravne 181, Šoštanj
2.	nagrado prejme:JOŽICA DOLI-NAR, Cesta IV/9, Velenje
3.	nagrado prejme: VOJKO KOŠTO-MAJ, Uriskova 27, Velenje Nagrajenci bodo potrdila o nagradah prejeli po pošti.
Ponosni smo, da soustvarjamo podobo občine Šoštanj.
Čestitamo za praznik.
NIVIG
03/891-10-03 • www.nivig.si • info@nivig.si
ČETRTEK, 24. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.
PETEK, 25. septembra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 26. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 27. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 28. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 29. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 30. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 14. do 20. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 14. do 20. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 24. 9. 2015, barve: CM K, stran 27
24. septembra 2015
«»SÜAS
OBVEŠČEVALEC
27
STOP. SMEŠNO LAHKO DO RESNIH NAGRAD!
OBIŠČITE NAS NAKupOvALNI park,
vzemite promocijsko kodo in osvojite bogate nagrade.
1x □
iPad mini
ts^ 1xO
97
oo m *
chromebook
1x
\
skiro
ENOSTAVNO HITREJE, VEDNO CENEJE. f
Stop.Shop. Slovenija
TO K KO PIKAPOLONICA* HIŠAM DARIL
O T ■ • ft K I SVI1	^ ^ • • • •
pronos
KO kiosk
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.
Gsm: 031 443 365 (AA)
NUDIM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
NEPREMIČNINE
POSLOVNO stanovanjski objekt prodam. Primeren za trgovino, gostinstvo, pekarno, gril. 170 m2 poslovnih prostorov, 130 m2 stanovanjski del. Frekvenčna lokacija. Prodam za 190.000,00 evrov. Možen najem po dogovoru. Gsm: 041 714 488
PRIDELKI
FIŽOL v zrnju, češnjevec, letošnji, prodajamo na kmetiji. Prodamo tudi 2 ha silažne koruze na njivi. Gsm: 031 350 928
GNOJ z dostavo, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
ŽIVALI
PUJSKE, težke od 25 do 30 kg in domače rdeče vino prodam. Gsm: 031 542 798
PO ugodni ceni prodam črno bele te-lice, breje, stare od 3 do 7 mesecev. Gsm: 031 650 937
PUJSKE, težke do 40 kg, fižol češnjevec v zrnju in beli za pasulj, prodam. Gsm: 041 445 315 BIKCA, sivo rjavega, starega 12 dni prodam za nadaljnjo rejo. Gsm: 031 266 194
PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje prodam. Možna dostava. Fišar, gsm: 041 619 372
RAZNO
ROČNI nogomet na žetone, garlando s steklom, prodam za 350,00 evrov. Gsm: 041 714 488
ŽAR na plin, gostinski, z jeklenko, prodam za 400,00 evrov. Gsm: 041 714 488
PLESNO dvorano (do 15 oseb) oddam v najem. Klima, ogledala, garderobe, wc, tuši, ozvočenje. Gsm: 041 714 488 MLIN za sadje prodam. Možna dostava. Gsm: 041 818 899, popoldan. SADNI mlin prodam. Rabljen tri sezone. Cena po dogovoru. Tel.: 03 5866 132, gsm: 031 809 120 HIDRAVLIČNO 50 l stiskalnico za pre-šanje sadja in grozdja prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 03 5866 132, gsm: 031 809 120
habit
nepremičnine
Habit, d.o.o„ Koroška 48, veíanle
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
Samostojna hiša v Ravnah pri Šoštanju , k+p+m, z večjim vrtom in vrtno uro, v izmeri 212 m2, zgrajena 1991, 1246 m zemljišča. ER: ( E 105-150 kWh/m2a). Cena 129.000 evr.
Samostojna hiša v Lokovi-ci, na čudoviti lokaciji z lepim razgledom, K+P+M, 140 m2, popolnoma adaptirana leta 2005, 2600 m2 zemljišča. ER D(60-105 kWh/m2a) Cena 99.000 evr.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do
14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 26. in 27. 9. - Mojca Pusov-nik, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.
mali OGLASI
Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!
Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.
Naročniki imate 50 % popust.
03 898 17 50	
nadja@nascas.si	
epp@nascas.si	Or
press@nascas.si	
vec na
m i i ■ i ■
www.habit.si
GIBANJE prebivalstva
Upravna enota Velenje POROKE
Avbelj Gašper , Ljubljana, Ulica Pohorskega Bataljona 43 in Sharovchenko Alina, Ukrajina, Harkiv, Prospekt Traktoro-dubivnikiv št. 89; Mehmedovič Šeki, Bih
, Srebrenik, Ul. Hedada Šečiča 12 in Mar-kovič Rada, Velenje, Goriška cesta 38.
SMRTI
Krivec Alojz, roj. 1944, Celje, Lopata 57 b; Baš Frančiška, roj. 1935, Polzela, Pod-
vin pri Polzeli 34; Šmon Feliks, roj. 1929, Velenje, Zidanškova cesta 8; Skornšek Jožef, roj. 1922, Šoštanj, Metleče 36; Sešel Stanislav, roj. 1930, Velenje, Tomšičeva cesta 20; Švener Irma , roj. 1949, Velenje, Ljubljanska cesta 36 a.

é¿Á
Srce je omagalo in tvoj dih je zastal, a spomin nate bo z nami večno ostal.
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, stara mama in prababica
ANA VIDMAJER
iz Silove 33, Velenje 14. 6. 1929 - 14. 9. 2015
Ob smrti drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje in sveče. Hvala g. Slaviču, dr. med., za dolgoletno zdravljenje, Splošni bolnišnici Celje, sosedom, prijateljem,
sorodnikom in znancem za izrečene besede, domačemu župniku Andreju Mazeju in gospodu dekanu Jožetu Pribožiču, Magdi Stvarnik za lepe poslovilne besede, domačemu pevskemu zboru ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči sin in hčere z družinami ter vnuki in pravnuki
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 28
Za rojstni dan ne gre brez glasbe
Velenje, 18. in 19. septembra - Ob koncu minulega tedna, ko je velenjska občina praznovala 56. rojstni dan, je dva večera zapored na Titovem trgu donela glasba. V petek, po osrednji občinski slovesnosti ob prazniku, so na njem koncert pripravili Pihalni orkester Premogovnika Velenje pod vodstvom Matjaža Emeršiča in Jure Pukl kvartet, orkestru pa sta se pridružila tudi mladi, komaj 12-letni pianist Rok Tadej Brunšek, kot pevec pa še letošnji občinski nagrajenec Rajko Djordjevič.
Sobotni večer je bil žurerski. Jelena Rozga je poskrbela za zabavo in ples.
Program, ki so mu prisluhnili tako tisti, ki so bili prej na svečanosti v dvorani kot številni občani, je bil zmes jazza, popa in klasike, seveda pa večer ni minil brez koračnic in velenjske himne.
Večer kasneje je bil Titov trg nabito poln. Na koncert hrvaške zvezdnice Jelene Rozge so prišle vse generacije, ozračje pod odrom je bilo odlično. Ljudje so se prišli zabavat, kar sodi k vsakemu rojstnemu dnevu. Lepotica, ki se je odela v mini rdečo oblekico - morda je to barvo izbrala tudi zato, ker je v Velenju
zelo priljubljena, je ob spremljavi ansambla izvajala ne le svoje, ampak tudi druge hrvaške hite, mnoge že zimzelene. Rojstno-dnevne zabave ob prazniku občine so bile raznolike, zato je lahko v njih vsak našel nekaj zase.
a bš
Petkov koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje z gosti je bil kakovosten in raznolik; v ritmih jazza ob nastopu z Jure Pukl kvartetom, klasike ob igranju Roka Tadeja Brunška in popu ob petju Rajka Djordjeviča.
Priložnost, da doživite dvorec
Gutenbuchel je bil doslej za javnost vedno zaprt
Vabljeni v slikovito arhitekturo baroka in krajinsko podobo dvorca Gutenbuchel. (Foto: Aleksander Kavčnik)
Šoštanj - Ob prazniku občine in otvoritvi petindvajsetih dne-vov Evropske kulturne dediščine bosta Občina Šoštanj in Krajevna skupnost Šoštanj v organizaciji arhitektke Mateje Kumer pripravili edinstven dogodek.
Obiskovalcem bodo omogočili ogled notranjosti dvorca Gu-tenbuchel, ki je bil vedno zaprt za javnost. V objemu čudovitega baročnega parka je bil prvotno dom znanih šoštanjskih inustri-
jalcev - družine Vošnjak, kasneje pa je sodil pod okrilje Psihiatrične bolnišnice Vojnik.
Otvoritev tedna Evropske kulturne dediščine bo v nedeljo, 27. septembra, ob 16. uri. Na njej bo na ogled skupinska fotografska razstava avtorjev iz Šaleške doline: z likovnimi in grafičnimi deli se bodo prvič predstavili člani likovnoumetniške skupine UD Artus, ki so letos začeli ustvarjati v Šoštanju, dogodek pa bo od-
prl župan Darko Menih.
V torek, 29. septembra, bo v Vili Mayer potekala okrogla miza z naslovom Pomen in ohranjanje arhitekturne dediščine v Šoštanju. Začeli jo bodo ob 17. uri.
Od 27. septembra do 4. oktobra (razen 29. in 30. septembra, ko bo dvorec zaprt) pa bodo v dvorcu Gutenbuchel potekali vodeni ogledi. Vsakič se bodo začeli ob 16. in 17. uri.
a mkp
V soboto se bo v Šoštanju dogajalo
Casting, sejem, golažijada, letalstvo, praznik luči
Šoštanj - Ta sobota bo v Šoštanju zelo pestra. Dogajale se bodo številne privlačne prireditve.
Ob 9. uri se bo na travnatem poligonu ob domu ribičev začelo mednarodno tekmovanje v ca-stingu (pokal Alpe - Donava), ki
ga organizira RD Paka Šoštanj, pod okriljem Občine in Turistične zveze bo na Trgu bratov Mra-vljakov Šmihelov sejem s predstavitvijo domače obrti in izdelkov ter »golažijada«, na kateri se bo organizatorjema pridružila tudi KS Šoštanj.
Uro za tem, ob 10h, bodo druženje na letališču v Lajšah začeli ljubitelji letalstva. Dogodek organizirata TD Lajše in Šaleški aeroklub Velenje.
Ob 19h pa bo več organizatorjev pripravilo Praznik luči (TOD Šoštanj, Šola zdravja, Zavod za kulturo, Občina in KS), ki bo potekal na dveh lokacijah. Na rokometnem igrišču v mestu bo zabava z ansamblom Donačka, na Družmirskem jezeru in ob njem pa prižiganje lučk in nastop Tre-smirja.
a mkp
Slovenski turizem se ne konča v Ljubljani
V mozirskem gaju na ogled od 12 do 15 ton buč - Državnega rekorda ni bilo, konkurenca pa največja doslej
Tatjana Podgoršek
Mozirje, 19. septembra - Na
petem državnem tekmovanju za najtežjo bučo v okviru letošnje razstave buč in jesenskega cvetja v Mozirskem gaju se je »pomerilo« 23 buč velikank. »Takšne konkurence, kot je bila tokrat, še ni bilo. Prvo mesto je bilo na videz oddano, za naslednja pa je bilo v skupini od 375 do 560 kilogramov kar šest kandidatov,« je povedal Božo Plesec, podpredsednik Ekološkega hortikultur-
nega društva Mozirje, ki upravlja park.
Najtežjo bučo velikanko je tokrat pripeljal v Mozirje Dejan Merlak iz Ljubljane (tehtala je 560 kilogramov), na drugo mesto se je s 451-kilogramsko bučo uvrstil Uroš Fifolt iz Koroške vasi pri Novem mestu, tretja pa je bila buča Janka Lovšeta iz Trebnjega s 451 kilogrami. Slovenski rekord je še vedno 657 kilogramov težka buča iz lanskega leta. Buče velikanke in ostali bučni aranžmaji bodo na ogled v gaju
cvetja v Mozirju do 11. oktobra, ko bodo gaj zaprli in ga začeli pripravljati za naslednjo sezono. Po zagotovilih sogovornika je v gaju od 12 do 15 ton buč, predvsem okrasnih.
Letošnji obisk parka cvetja je bil boljši od lanskega, zagotavlja Božo Plesec, ni pa še takšen, kot bi si ga želeli. »Očitno bomo morali še več prizadevanj usmeriti v to, da bodo gaj poleg dopu-stnikov v večji meri obiskali tuji izletniki predvsem iz sosednjih držav. Slovenija se po mnenju Slovenske turistične organizacije deli na dva dela - eden predstavlja Ljubljano, drugi del pa ostala območja. Promovira in trži le Ljubljano, Bled, Bohinj, Lipico in Postojnsko jamo, ostali se moramo znajti sami. Nismo nevoščljivi, ampak slovenski turizem se ne konča v Ljubljani,« je bil kritičen Božo Plešec.
Dejan Merlak z letošnjo 560 kilogramov ežko rekorderko (foto: Jože Miklavc)