Hilf" FmiM številka stane v. ^
i£i ■-:':/■■ o ,i.	'	7 : 7, .j. :. .;
Ifaroeittea Usta : Celo leto , . K \2‘— Pol leta . . .	„ 6-—
Četrt Seta . . » 3-— liesečno. . . „ 1‘20 &ma| Avafrfje : —-Cvžto leto . ,	„ 15 —
‘Pösataer-iic številke — 16 vinarjev. —
Inserat! ali oznanil»
se računajo po 18 od čredne petitvrste:' večkratnih oznanilih C — popust.
„Straža“ izhaja v deljek in petek popoli
Rokopisi se ne vračajftj
f9r«dni5iva In upravnISivo: Maribor ka ulica. 5. -~ Tele5on 51.113.
SSSL
j Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo, j
mmmmmammmmmmmmmmammmrnß
Z uredništvom se more gdv< vsak dan od 11.—13. ure dopol
S2S
Jugoslavija prihaja.
česar bi pred enim tednom nikdo ne bil mislil, to se je zgodilo. Naša vlada se je naenkrat odločila priznati narodom pravico samoodločbe in jim dati samostojne države. Tudi nei so vgriznili v to kislo jabolko in so ,) za samoodločbo. Vendar ensrat! Zdaj livajo po svojih listih bridke solze, da se jim ni posrečilo Avstrije ponemčiti in zasužnjiti slovanskih narodov. Res nemški Jeremija na polomiji svojega napuha!
Naša Jugoslavija prihaja in sicer hitreje kakor smo mislili. Dogodki kar porivajo drog drugega. Naša vlada je ponudila v sporazumu z Nemčijo in Turčijo za premirje, kojemu bi naj sledila pogajanja za mir. Priznala je 14 Wil-sonovih točk iz mesca februarja in 4 oziroma 5 načel iz poznejših njegovih govorov. Wilson pa zahteva, da dobijo Slovani v Avstriji samostojne države, torej tudi Jugoslovani. Zato pa hoče vlada zdaj kar čez noč rešiti ta vprašaja, da ugladi pot za mir. Ali se ji to posreči, še ni gotovo, ker se bodo skušali Nemci kakor čeki vzdržati na krmilu. Seveda dolgo to ne bo trajalo. Demokracija je zmagala v i, mora zmagati tudi pri nas. Zato pa, vani, glavo po konci, ker naša samo-že krepko trka na vrata in nikdo ji ne more več zabraniti vhoda!
Čudeži se godijo. Kdor tega ue verjame, naj žita nemške liste, naj posluša govore nemških poslancev in govornikov na nemških zborovanjih. V državnem zboru so šli nemški socijalni demokratje za nemške nacionalne po kostanj v žerjavico in so stavili resolucijo, v kateri zahtevajo za nemški narod pravico samoodločevanja. Ni še sicer gotovo, ali bodo nacionalni in krščanski soci] alci sprejeli v polnem obsegu soeialdemokraško resolucijo — „Heiohsposti-ni“ krogi že prihajajo z nekakimi pomisleki — a gotovo je, da so se Nemci že toliko ponižali, da ponujajo roko nam Slovanom.. Zvezni odbor državnozborskih nemškonacionalnih strank je imel idne 4. oktobra sejo, v kateri je sprejel soeialdemokraško reso -lueijo, kot podlago za nadaljna pogajanja. Odbor bo stavil spreminjevalne in dodatne predloge..
Jugoslovani im mirovna nota avstrijske vlade.
Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. K o r o -š e c je avstrijski vladi v svojem govoru dne 2. oktobra v državnem zboru dal odgovor na vse nespretne poskuse, započete v zadnjih tednih v jugoslovanskem vprašanju. Pred vsem je dr. Korošec prečita! skupno izjavo o stališču vseh Jugoslovanov napram Burianov! mirovni ponudbi. Podpisale so to izjavo: Hrvatska Starčevičeva stranka prava, Hrvatska pučka seliačka stranka, Jugoslovanska socijalnodemo-kratična stranka v Zagrebu, skupina okoli „Novin“, skupina okoli „Malih Novin“, skupina okoli „Glasa S. H. S.“, Jugoslovani v zapadni Ogrski, celokupni predstavitelji Hrvatov in Srbov v Bosni, Jedinstvena politična organizacija S. H. S, v Dalmaciji, predsednik Narodnega Sveta za Slovenijo in Istro. Izjava je zbudila ogromno zanimanje. Priobčujemo jo na drugem mestu.
Dr. Korošec je začel govoriti slovensko, na to pa je nadaljeval: „Ob tem položaju je verjetno, da avstrijsko-ogrski državniki žele miru, vendar pa ni prave volje za to. Najvišji princip jim je zveza z Nemčijo, četudi gre vse v nič.
Burianova mirovna nota je popolnoma nesposobna,
da bi nas približala miru, ker ne stoji na stališču samoodločbe. Hussarek se je osmešil s § 19 državnega osnovnega zagona, kateri baje s pomočjo razsodb državnega sodišča deli enakopravnost. Bilo je jako efektno, ko je mogel govornik ravno iz dobe, ko
je bil Hussarek naučni minister, dokazati, da se ravno Hussarek v zadevi koroških šol ni hotel ukloniti razsodbi državnega sodišča.
Govornik je povdarjal, da
avstrijska vlada ni legitimirana,
da govori v imenu zatiranih narodov, ampak le v imenu Nemcev in Madžarov, Hussarek v primeri z Seidlerjem ni nič napredoval. Pred vojno bi se morebiti zadovoljili z avtonomijo,
sedaj je prepozno.
Mi vsi zahtevamo popolno svobodo, ali pa naj nas zadene s mni, Glede Jugoslovanov onstran Kolpa je bil Hussarek bolj zgovoren. Dejal je, da
ima okvir, ali nima podobe,
pa tudi okvira ni našel. Ko je govornik govoril o dohodu do morja in izjavil, da so Jugoslovani pripravljeni eventualno v našem ozemlju preostalim tujerodnim drobcem dajati možnost prostega razvoja, je poslanec dr. Rybar zaklical : „Dobijo naj člen 19.“ (Veselost v celi zbornici.),
Nato je dr. Korošec
obračunal z grofom Tiszo.
Besede so padale ostro in brezobzirno. Take lekcije grof Tisza še ni dobil. Ali je dal cesar grofu Tiszi naročilo, da nastopa tako odbijajoče? Vabila so prenašali detektivi, Povabljene je grof Tisza grdo nahrulil. Ponudil jim ni niti stola. Vprašanje je, fali je bilo grofu Tiszi naročeno, da izusti tudi pretnjo, da bodo Jugoslovane prej uničili (zermalmen), nego sami poginejo.
Vsako govornikovo izjavo o grofu Tiszi so pa -spremili ostri medklici. Bluthund, Scluni. Verbre eher so bili še mili klici v primeri z drugimi. Posla,-nec Jarc je zaklical: „Zakaj predsednik ne brani avstrijskega parlamenta, ki ga je Tisza v Sarajevu tako kruto razžalil?!“ Buren smeh je ^vladal po celi zbornici, ito je dr. Korošec povedal izjavo grofa Ti -šze, da bodo -B dig ari za zajutrek snedli Srbijo. Velikanske ovacije so nastale, ko se je dr, Korošec zahvalil Bosancem, d|a so po štirih letih vojne izrekli nasproti grofu Tiszi tako možato zahtevo po samoodločbi. Držali so se kot možje, kot ponosni orli. Končno je dr. Korošec na kratko, a humoristično odpravil najnovejšo korifeje pri reševianju jugoslovanskega vprašanja, skupnega finančnega ministra barona Spitzmülle rja. Govornik je zaključil z izjavo solidarnosti Jugoslovanov s Cehi in Poljaki, na kojih sodelovanju slej kopre j zidamo in zaupamo.
Ko je govornik končal, je hitelo gotovo 100 poslancev k njemu in mu Častitalo.
Jugoslovani o mirovnih pogajanjih
V seji državnega zbora dne 2, oktobra je posl. Korošec podal naslednjo izjavo:
„C. in kr avstrijskoogrska vlada je poslala 14. septembra t, 1. vsem v vojni se nahajajočim in nevtralnim državam noto, s katero pozivlje vse v vojni se nahajajoče države, da ji pošljejo delegate na zaupen in neobvezen razgovor o temeljnih načelih za določitev sporazuma, ki bi bil sposoben, da odvrne od Evrope katastrofo samoubojnega nadaljevanja te vojne ki ki bi imel najti one smernice, ki bi služile za temelj, na katerem naj bi se zgradil bodoči red v Evropi in na svetu.
Po predlogu c. in kr. avstrijsko-ogrske vlade bi se morala na takem dogovoru posebej osvetliti občna načela, ki bi služila za osnovo bodočemu miru , in bodočim odnošajem med državami ter bi se poizkušalo, da se ta načela konkretno prikrojijo na po -samezna mirovna, vprašanja in na tak način ustvari njih rešitev.
Tem povodom se smatramo mi,, predstavitelji naroda 'Slovencev, Hrvatov in Srbov, obvezane, da najpreje omenimo znano činjenico, da more c. in kr. avstrijisko-ogrska vlada govoriti samo v imenu onih dveh narodov, ki gospodujeta v 'Avstriji-IOgrski ter proti temu mirovna načela, katera bi c. in kr. vlajda mogla predložiti predstavnikom bojujočih se držav tedaj nikakor ne morejo odgovarjati potrebam zatiranih narodov monarhije. Poleg tega bi tudi bodoči red v Evropi, ki bi se . uvedel na podlagi teh načel, ne dal jamstva za trajni potrebni mir, marveč bi nosil v sebi kal mednarodnih sporov, kakor se to že danes vidi iz izjav in stremljenj tako avstrijskih, kakor o-grskih odgd'v©rmijh«lrža;Vnikov, ki istočasno, ko na-
stopajo pred celim svetom kot zagovorniki zveze enakopravnih narodov, store vse, da onemogočijo upra-vno-politični napredek našega naroda. Vse to, kar podvzemajo predstavniki c. in kr. vlade in kar morejo podvzeti, nosi na sebi znak slovanski in romanski večini s silo naloženega gospodarstva ter znači samo prisilni provizorij,, proti kateremu se morajo boriti vsi tlačeni narodi.
Ugotovivši to okolnost in hoteč po svoji vesti služiti svojemu narodu in občemu napredku, ki more V temeljiti edino na enaki svibodi malih in velikih rja-I rodov, smatramo za svojo dolžnost, da naglašamo o-p na občna načela, ki bi, oživotvorjena, služila z vso j sigurnostjo zgradbi bodočega trajnega reda;, tako vip narodu Slovencev, Hrvatov in Srbov, kakor tudi v’, odnošajih napram sosednim narodom.
Delujoč na ta način, smo si svesti, da posper | Šujemo ustvaritev onega vseobčega miru, za katerim | vroče hrepene vsi narodi, naj se bojujejo na kateri-koli strani, ker se more po našem jiajglolvokoišem * prepričanju zgraditi podlaga za trajni mir samo na; novih načelih mednarodnega prava, osnovanega na resnici in pravičnosti.
Ena izmed takih resnic je dejstvo, da je naireÄA Slovencev, Hrvatov in Srbov etnično jedinstven rod in da mora to jedinstvo ostati po občeznanem ria-rodnem načelu nerazdeljivo in brezpogojno, tako z mk žirom na njegov neprekinjeni teritorij, kakor tudi n|k^ državno pripadnost. Na tem dejstvu temelje naša narodna prava in zahteve, ki so v soglasju z meifaaro**. ' dno priznanimi načeli demokratičnega reda pfpsvit-Ijenega človeštva.
Opirajoč se tedaj na pravo, ki je vedno v našem narodu, da naj vsak narod živi svojerl is življenje, izjavljamo v imenu naroda. Slovencev, Hj« vatov in Srbov, da v polni meri in vses!transko|jpI jem amo misel vseobčega miru, ki se mora, naglom & A na pravico samoodločbe naroda v mednarodno Im ' 'pelzaa nem "žinTslu. (TarTxttaCij uurud aam o 3 voj »m JjjMw vjjenju ter da določi, ali hoče utemeljiti samòlashm svojo državo ali ustvariti državno celoto skupaj z drugimi narodi. To pravico samoodločevanja zahte -varno tudi za narod Slovencev, Hrvatov in Srbov in hočemo, da se svobodna izvedba te pravice zajamči med narodi.
V	soglasju z zahtevami demokracije v vojni se nahajajočih in na vojni neudeleženih narodov jsve zahtevamo tudi mi za naš narod, da prinese nur, naj dokonča to vojno, tudi našemu narodu ujedii je, neodvisnost in svobodo, ker more samo tak ja§* -r na najnevarnejši točki Evrope, odkar je znana dovina teh krajev — zajamčiti mirni in samqptojni razvoj našega, naroda. Mir, ki bi prisodil, naj*si bo samo en del naše narodne, teritorijalno in etnografsko nepretrgane celote v podložnost tujim narodom, bi nosil v sebi kal bodočih spopadov ter bi prisilil narod Slovencev, Hrvatov in Srbov, da napne vse svoje sile, da pribori sebi pravico neodvisnega dr -žavnega življenja za ves svoj narodni organizem.
Narod Slovencev, Hrvatov in Srbov imaj v sebi zavest volje in moči, ki jo hoče razviti ob vseh danih prilikah, da postane član združbe svobodnih narodov ter da se z njimi skupaj zastavi za blajJgr in napredek človeštva ter tako izpolni svoje posÄt^A^ v svoji neodvisni državi, urejeni na načelih popolne državljanske svobode in demokratske samouprave in * pravne ter socijalne enakoslü, t. j, možnosti ekonomskega obstanka in popolnega kulturnega in soó^^ nega razvitka vseh državljanov.
Onim inorodnira manjšinam, ki jih imamo vMkw šem narodu in ki so teritorijalno oddaljene od svbjih etničnih celot, priznavamo v imenu vsega naroda v državi Slovencev, Hrvatov in Srbov vse praviod§HBj|l trebne za njih narodno-kulturni in gospodarsko-sa^S5’-ciialni razvoj.
Kakor naslanja naš narod svoje težnje naj vica in ne na silo tako želi on na istem temeäf ‘ narodne pravičnosti in pravice, da naj bodo™ odnošaji države Slovencev, Hrvatov, in Srbov nas--proti drugim svobodnim narodnim državam. É j
Luke onega dela Jadranskega morja, kr sp po prebivalstvu, po otočju ali po'svojem zaleqiu gospodarsko področje in posest našega narodaf so otvoriene vsem narodom, tore) tudi onim ki žive v našem zaledju, za potrebe eventi“ govskega prometa, in naš narod bo skl end rodne dogovore, ki bodo uredili in zajamčil bodo.
V	imenu celokupnega naroda izjavljaj se ne sme nikjer, pa tudi ne na mirovni koi odločati o usodi našega naroda, brez njegov (j kupnega sodelovanja in zato zahtevamo, da smislu samoodločanja tudi narodu Slovencev^ tov in Srbov zajamčeno sodelovanje na bodoča1 rovnem kongresu po njegovih izrecno v to s* branih narodnih predstaviteljih.“
Državni zbor.
V petkovi seji državne zbornice se je nadaljevala razprava o vladnih izjavah ministrskega predsednika Hussareka ter razprava o mirovnih predlogih dr. Korošca, Staneka in Glombinskega. Razprava ni nudila nobenih posebnih zanimivosti.
Kot prvi je govoril nemški nacionalee dr. Stöl-zel V svojem govoru se jo toplo zavzemal za zvezo z Nemčijo, se zaganjal v načelnika, Češkega Svaza, Staneka, ki je v svojem govoru zahteval fronto slovanskih držav od Gdanskega Četz Prago do Adrije in končal z besedami: Kakor poprej, so Nemci še tudi sedaj pri volji, da sprejmejo mir, ki bi jim zasigural samostojnost, eksistenco in čast.
'Za njim je govoril Poljak Tietmajer, ki je izjavil, da poljski narod slovesno zahteva združenje vseh Poljakov v eno neodvisno državo.
Poslanec Spinčič zahteva, da se k razgovorom o miru pritegnejo tudi odposlanci raznih narodov v Hržavi, da zastopajo interese svojih narodov. Zadnje potovanje grofa Tisze na naš jug je pokazalo, da Bosna in Hercegovina nočeta ničesar vedeti o kakem združenju Bosne in Hercegovine z Ogrsko. Bosna in Hercegovina sta siti do grla Madžarov in Nemcev in zahtevata združenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v neodvisno državno celoto. Kar pa dostaje izjar ve ministrskega predsednika Hussaoneka,^ bodi nag -lašano, da Jugoslovani odločno odklanjajo ponujano avtonomijo narodov ter druge, Jugoslovanov tikajoče se spremembe ustave, 'Tudi besede iz ust socialnih demokratov nišo v stanu, da bi odstopili od svojih zahtev.
CeŠki poslanec Hruban izjavlja, da Cehi vstra-jajo pri svojem državnopravnem programu, kar Še pa ne pomen j a, da bi češki narod odklanjal pošte© in odkritosrčen razgovor od naroda do naroda. Glede .vprašanja miru zavzema stališče, da tvori 14 Wilso-novih mirovnih točk primerno podlago za mirovna pogajanja.
Poljak Glombinski ožigosa preganjanje Poljakov v Prusiji ter izraža zaupanje, da bo splošni evropski mirovni kongres prinesel Poljakom združenje vsega poljske va naroda v samostojno poljsko državo-
Vsenemec Pacher zahteva avtonomijo za Nem-: ee na Češkem ter je izrazil grožnjo, da bi 10 milijo-®ov avstrijskih Nemcev seglo po samopomoči, ato -država ne Šla Nemoem na roko.
Rumunski poslanec Isopescul-Grecul je podal s izjavo, da zahteva 4 milijone broječi rjumunski narod ‘ v monarhiji svojo lastno državno tvorbo v okviru naše monarhija,	• j ! 1 ■ i i l
Ko so bili vsi stavljeni mirovni predlogi odka-Äani posebnemu odseku, ki je sestavljen iz 27 članov, je bila seja zaključena.
PrihodnjaTseja v torek, dne 8. oktobra.
^r—~—------------—“—-----------------------------
Bolgarski car Ferdinand I — odstopil.
Dne 4. oktobra je prinesel brzojav iz Sofije na-toJednjo vest:
H Car Ferdinand J. je včeraj zvečer odstopil. — [Prestol je zasedel njegov najstarejši sin in prestolo f naslednik Boris kot bolgarski car Boris III.
Tragična je usoda, ki je zadela bolgarskega fefcarja Ferdinanda: v prid svojemu sinu se je moral ^odpovedati bolgarskemu prestolu. Vest o odstopu caria Ferdinanda ni presenetila, kajti vspričo zadnjih 'dogodkov na macedonskem bojišču, ko je bila bolgarska fronta prebita, bolgarska armada poražena ter bolgarska vlada prisiljena prositi za premirje, kate-“ro je tudi bilo podpisano, pač carju Ferdinandu ni 3preostajalo več ničesar drugega, nego se odločiti za J ta korak, da vsaj svoji dinastiji, oziroma svojemu sinu reši krono in prestol,
® Car Ferdinand ni užival v Bolgariji nobenega pravega zaupanja, kajti na bolgarski prestol je bdi boklican kot tujec iz nemške kneževe rodbine Kobur-žanov in kot tak si kljub 331etnemu vladanju ni znal pridobiti srca bolgarskega naroda. Leta 1887 poklican na bolgarski prestol, je proglasil leta 1908 ne -odvisnost Bolgarije od Turčije in še istega leta je bil v staroslavni prestolici bolgarskih carjev v Timovi kronan za bolgarskega kralja in carja, V prvi bal -kanski vojni si je bolgarska armada priborila neven-Ijivo slavo, kajti v zvezi s srbskimi, črnogorskimi in grškimi četami je v številnih bitkah premagala Turke ter zasedla skorodane vso evropsko Turčijo, turške poražene armade tirala pred Carigrad in že se slišalo gromenje bolgarskih topov v Carigrad, ko stale bolgarske armade ob Kataldži, Turčija bila prisiljena prositi za mir ter odstopiti vso evropsko turško ozemlje notri do Odrina, Prepir pri razdelit-|i plena je nato razvnel drugo balkansko vojno, kote izid je bil za Bolgarijo zelo nesrečen. V sklenje -Lem miru v Bukarešto je bila Bolgarija zelo ponižala in slavohlepni car Ferdinand ni mogel preboleti ••*“*kega udarca, ki je zadel Bolgarijo v drugi bal-ski vojni. Tuhtal je po maščevanju. Ko je izbru-.1« svetovna vojna, se je vrgel na stran osrednjih Velesil in bolgarske Čete so ukorakale v Macedonijo ^Srbijo ter zasedle tri petine srbskega ozemlja in celo Maoedonijo, Bolgarija je dosegla vrhunec kajti njeno ozemlje je segalo od obali Crneg|a i obali Egejskega morja. Toda vrhuncu slave je pa sdita nagla propast. Dolgoletna vojna, pomanjk&n B v deželi, veliko zadolženje ter pred vsem negotovi sid svetovne vojne je vzbujal v Bolgariji vedno več jnevolje in nezaupanja do carja Ferdinanda, katerega je smatral bolgarski narod kot predstavitelja bolgarskega militarizma, Dušo bolgarskega naroda je
veffno huje oničevida misel, 0a Je Sear Ferdinand sprat-aril Bolgarijo na krava pota ter da si bo mogla Bol garija aiasignrati svojo bodočnost le tedaj, ato temeljito obračuna s staro in zavoženo bolgarsko poli,iko ter da enkrat za vselej obračuna z glavnim predsta-viteljem zavožene bolgarske politike — car Ferdinand je moral odstopiti.
Njegov naslednik je prestotoujaslednik Boris, ki se jo proglasil za bolgarskega earja kot car Boris
III.	Car Boris je bil rojen leta 1894 v Sofiji in je pravoslavnega veroizpovedanja,, doci m je ostal nje -gov oče katoličan, Bivši car Ferdinand je baje že zapustil Bolgarijo in se podal na svoja posestva na Ogrskem med Slovake, Bx-car Ferdinand je vdovec. Prva njegova Žena, princezinja Lujza, Bourbon-Par-ma, mu je umrla leta 1890, druga njegova soproga, princezinja Eleonora, iz he v V* rodovine Reuss, .« pa, kakor znano, umrla Se le pred nekaj meseci.
Nemčija,
Avstro-Ogrska in Turčija predlagajo takojšnje premirje in mirovna pogajanja.
Osrednji državi sta poslali Wilsonn novo mirovno noto. Temu koraku se je pridružila tudi Turčija.
D mirovni nubi se dne 5. oktobra poroča iz Dunaja®
Dunaj, 5. okt.
Avstro-Ogrska, Nemčija in Turčija so sklenile, da se v svrho sklenitve splošnega premirja in uvedbe mirovnih pogajanj obrnejo istočasno potom vlad, ki jim je bilo poverjeno zastopstvo njihovih interesov v Združenih državah, na predsednika Združenih držav,
V smislu tega sklepa je minister za zunanje stvari včeraj brzojavno naročil avstro -ogrskemu poslaniku v Stockholmu, naj zaprosi kraljevo švedsko vlad% da odpošlje dne 4. t. m. gospodu predsedLÉSi ffilsonu sledeče brzojavko:
Avstro-Ogrska monarhija, ki je vojevala | vojno vedno le kot ©brambno vojno in doka-zala ponovno svojo pripravljenost, da napravi j konec prelivanja krvi in doseže pravičen in časten mir, se obrača s tem na predsednika Združenih držav ameriških s predlogom, da sklene z njim in njegovimi zavezniki takojšnje premirje na suhem, na morju in v zraku in prične neposredno nato pogajanja za sklenitev mira, ki naj bi mn složilo za podlago 14 točk poslanice gospoda predsedniku Wilsonà kongresu dne 8. januarja 1918 In štiri v govoru gospoda predsednika Wilson 12. februarja 1918 vsebovane točke, pri Čemer se bo oziralo tudi na izvajanja gospoda predsednika Wilsona dne 27. septembra 1918,
Wilsonovi mirovni pogoji,
1.	Vse mirovne pogodbe so javne.
2.	Popolna svoboda paroplovstva na morju izven teritorialnega vodovja v miru kakor v vojski, izvzeto je tisto morje, ki je po mednarodni pogodbi zaprta.
3.	Odstranitev vseh gospodarskih zatvornic, enakost trgovskih odnošajev med vsemi narodi.
4.	Jamstva za razoroženje.
5.	Svobodna odkritosrčna in popolnoma nepristranska ureditev vseh kolonijalnih vprašanj.
6.	Rusija naj neodvisno odloča o svojem političnem razvoju in o narodni politiki
7.	Izpraznitev in upostavitev Belgije.
8.	Osvobojenje in upostavitev zasedenih krajev Francije, Alzaeije in Lorene se odstopi Francije.
6. Meja proti Italiji se popravi po jasno označenih narodnih črtah.
10.	Narodnostim Avstro Ogrsko, katerim je za-siguran prostor med narodi, se jim naj zagotovi prva prilika za avtonomi a tasvoj.
11.	Izpraznitev in	Romunije, Srbije
in Črne gore.	;o*ito n'
12.	Avtonomija naroddv v Turčiji ; prosti prevoz skozi Dardanele.
13.	Neodvisna poljska država ki bi obsegla ozemlja, kjer breadvomno prebiva poljsko prebivalstvo, prost dohod do morja.
14.	Ustanovitev splošne zveze narodov.
Stiri točke Wilsonove poslanice, objavljene o Binkoštih, so :
1.	Vsak del kakega končnoveljavnega dogovora mora sloneti na pravičnosti in vsaka pogodba mora biti sklenjena tako, da je zasigur&n trajen mir.
2.	Narodov in dežel se ne sme porivati iz ene državne vrhovne oblasti v kako drago, kakor če bi se šlo zgolj za kake predmete ali kamenje v igri.
3.	Vsaka rešitev vprašanja ozemlja, katero je povzročila vojna, mera biti taka, da odgovarja interesom prizadetih narodov in ljudstev.
4.	Zadostiti se mora v najpopolnejši meri vsem jasno začrtanim zahtevam narodov, pri čemer se pa ne sme dati povoda za morebitne zopetne spore in nasprotstva, ki bi utegnila kaliti mir v Evropi in stem tudi svetovni mir.
-m— tart
Novi Wilsonovi predlogi za zvezo narodov. London 1. okt Wilson je v nekem govora navedel teh 5 točk za zvezo narodov: 1. Nepristranska pravičnost, ki ne sme vsebovati nobene razvidnosti onim, katerim nasproti hočemo biti pravični ! in med onimi, katerim nasproti nočemo biti pra-: vični. Biti mora pravičnost, ki ne pozna nobenih ; priviligiranih in nobenih stopenj, marveč samo j enake pravice za udeležene narode. 2. Noben po-j -seben interes, kateregokoli naroda ali katerkoli ! «skupine narodov ne sme tvoriti podlage, kakorš-I negali dela pogodbe, če to ne odgovarja interesom j vseh. 3. V skupni družini narodov ne more ob-: stojali nobena vez, nobena zveza, nobena posebna j pogodba in noben peoeben dogovor. 4. V zveri ne I smejo obstojati posebne egoistične gospodarske I kombinacije, se ne sme uporabljati gospodarski j bojkot, v kateregakoli obliki, niti ne sme biti ka-I Ieri narod izključen, izvzemi! glede suverenosti, ki jj m bo priznala zvezi zvezi n ar ode v, da diktira gos-! podarske kasni z izključitvijo ed svetovnih trgov Lin zopet samo kot sredstvo discipline in kontrole, j 5. Mednarodni dogovori In pogodbe vsake vrste se j morajo v polni vsebini sporočiti ostalemu svetu.
Wilson odklanja?
j Iz Dunaja poročajo, da je došla vest, da I Wilson odklanja ponudbo premirja in bo stavil nove pogoje. Tokrat je stopil Wilson v stik z zavezniki, ki zahtevajo od Nemčije in Avstrije visoko vojno odškodnino. Anglija bo napela vse süe, da doseže velike vojaške uspehe in bo stavila Nemčiji in Avstriji najtežje pogoje.
Brazilija napove Avstriji vojno.
Brazilija je odpoklicala svojega danajskega poslanika ter izročila varstvo braziijskih interesov žviearskemu poslaniku na Dunaju. Brazilija namerava v najskrajšem času napovedati Avstriji vojno.
Francosko bojišče.
Na francoskem bojišču se nadaljuje veleofen-ziva ententintinih armad. Nemci so se vnovič umakniti na treh mestih in sicer severno od St. Queu-tina, kjer so izgubili postojanki Bleauevoir in Mont-rehain, vzhoono od Reiraea, kjer so izpraznili Bri-rnont in Bern ter med Argoni in Mozo pri kraju Exermont. V preteklem tednu so Nemci na francoskem bojišč izgubili 260 štirij alkih km ozemlja.
Na drugih bojiščih.
Na srbskem bojišča se nadaljuje prodiranje letverosporazumovih čet v notranojst Srbije. Naše čete so se umaknile severno od Vranje. Srbske čete so zasedle Vranjo. Bolgari so zapustili vse zasedeno srbsko in grško ozemlje. — Na albanskem bojišča so se naše čete nmakaile čez reko Skumbi ter izpraznie Berat in Eibasan. — V Palestini se turške čete umikajo na črti Beirat— Damask.
Vsa Palestina se nahaja v angleški oblasti.

»■■ttiriMiimi
Položaj T Bolgariji,
Kralj Ferdinand je zapustil bolgarska tla. Kje se naseli, Se ni natanko določeno. Skorogotovo si bo izvolil naSo državo za svoje stalno bivališče.
Kralj Boris m. je izdal na bolgarski narod proglas, v katerem prosi bolgarski narod podpore in naklonjenosti.
Sobranje je dne 4. t. m. soglasno ugodilo na stop Malinove vlade. Iz tega se vidi, da so nemški listi lagali, ko so pisali, da je Malinov na lastno roko brez volje naroda ponudil mir.
Politične vesti.
Jugoslovanski narodni odbor. V Zagrebu se je |e dni ustanovil velik jugoslovanski narodni odbor, & j* skupna organizacija Narodnih Svetov. Ustanovitvi je, kakor se poroča iz Dunaja, predsedoval dr» Korošec. Zborovanja so se udeležili tudi nekateri idrugi jugoslovanski poslanci« Vsi Narodni Sveti Aift-strije in Ogrske bodo tvorili'v Zagrebu skupen jugoslovanski izvršilni odbor,, M bo vodil našo borbo m samostojnost.
Narodni odbor v Zagrebu. V soboto, dne. B t. m. so se sestali v Zagrebu odposlanci političnih strank iz Hrvatske in Slavonije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine, Istre, Slovenije in južne Ogrske, da ustanove »Narodni odbor«. V »Narodnem odboru bodo imeti Slovenci 14 glasov, od katerih odpade na V. L, S. 8, J. D. S. 4, Trst 1 in Istro 1. Od strani V. L. S. bodo v tem odboru: dr. Anton Korošec, dr. Lovro Pogačnik, dr. Ivan Benkovič, BogomM Remec, dr. Izidor Cankar, dr. Anton Koral,' Franc in dr. Josip Jerič.
Ljudsko glasovanje? Nemci glede svojih zahtev niso edini. Dočim večina nemških poslancev želi ustanovii nemški blok, v katerem bi bili tudi socialni demokratje, pa del Nemcev gre svojo pok Znani poslanec Teufel je povabil za dne d. t m. večje število nemških poslancev na sestanek, katerega pa se je udeležilo samo deset poslancev. Poslanci Teufel, Koketter in Pantz so sklenili izdati oklic na nemški nar rod, v katerem ga pozivajo, naj se izjavi na ljuds -kem glasovanju, kako si hoče urediti svojo bodočnost Nemški nacionalei so bili nemalo razburjeni, ker je poslanec Teufel pričel posebno akcije. — Nemška e-dinost se torej krha, še predno je prišla do sloge.
I Deželnozborske volitve na Nižjtf Avstrijskem sje bodo vršile koncem leta 1918 v znamenju „Burgfrieden a-.“
Poljaki v Varšavi pobijajo Nemce. V torek, 1.
»-Mohra, so v Varšavi ustrelili voditelja nemškeg a policijskega oddelka, policijskega komisarja Sichultze * S, klicem: „Pogin Nemcem, tlačiteljem Slovanov!“ je nek Poljak pri belem dnevu sprožil kar na javni u-iiei strel iz revolverja na ’'Schultzeja, Zvečer je bilo .ustreljenih Še več nemških policistov» Opaža se velino garažno gibanje .roti Nemcem.
Italijanska zbornica. V italijanski zbornici je imel dne 3. t m. ministrski predsednik Orlando govor, v katerem je med drugim rekel tudi naslednje: Do miru bomo prišli še le takrat, ko bodo naši sovražniki uvideli, da je treba storiti nov korak za mir, to je, ko bodo prepričani, da zahteva človeštvo uresničenje plemenitih idealov, za katere se je prelilo potoke krvi. Pozival je končno italijanski narod za v-strajanje do končne zmag©,
Tedenske no vice.
Mariborsko bogoslovje. V mariborskem bogoslovju je v 4. letniku 7 bogoslovcev, v 8. 1. eden domači bogoslovec in 2 frančiškana, v 2. letniku so trije bogoslovci in v i. letniku 2 bogoslovca in sicer g. Plesnik iz Zdol, abiturient Št. Vidske gimnazije in g, Radanovič iz Kapel, abiturient seme-nišian mariborske gimnazije. Oglasilo se je tudi še več vojakov za bogoslovje, ki pa še niso oproščeni.
Obletnica dr. Krekove smrti. V torek, dne 8. oktobra 1918, poteče eno leto, odkar j® velik ljubitelj jugoslovanskega naroda legel k večnemu počitku. Ljubljanska društva Sov. kršč. zveze priredijo ta dan žalno prireditev. Proslavimo spomin dr. Janeza Kreka!
Blagoslorijenje zastave „Orla“ v Trbovljah. Vabimo Slovence iz Posavja in sosednjih krajev k slavnosti, ki se vrši ob priliki blagoslavljenja zastave »Orla« v Trbovljah, dne 13 oktobra 1918. Spored: 1. Ob pol 10. uri zjutraj se zberejo društva v »Društvenem domu«, od tam skupno odkorakajo v cerkev. 2. Ob 10. uri blagoslavljanje nove zastave in sv. maša na prostem s cerkvenim govorom g. dr. Korošca. 3. Skupen odhod v »Drašt tven dom«. 4. Ob pol 2. uri popoldan večernice. 5. Ob drugi uri popoldan javen nastop »Orlov«, nato slavnostno zborovanje. 6. Ljudska veselica iua slavnostnem prostoru. Navzoči bodo tudi naši jugoslovanski poslanci. Vstopnina 1 K. Svira slavna rudniška godba. — Odbor.
na Župnika Vrnem. Erijalelj raju. župnika A g. Antona Vraz pri S*. Antonu m Slov. gor. nam piše : Pokojni g. župnik Vraz ja bil odlikovan z zlatim zaslužnim križem s krona Pri n,,ego vem o -orebn, pa tudi na njegovi smrtni postelji se ni o tem nič videlo; pa tudi njegov kratek životopis v -Vašem listu o tem ni ničesar omenil — Đpomba uredni št -va: Nam s® o tem ni od nikoder poročalo. Slava, spominu zaslužnega moža!
Posnemanja vredno. O. Matija Obran, hižptii posestnik v Mariboru, je daroval v prodajalni Cirilove tiskarne 5000 K za gladno jugoslovansko deeo. Slava slovenski požrtvovalnosti!
Narodni blagdan na Štajerskem. Zaradi bolj enostavnega poslovanja prosimo, da se odpošlje ves na štajerskem nabrani denar za Narodni blagdan na naslov: Ela dr, Kalanova, odvetnikova soproga v Celju. — Odbor SHS žena za siročad v Ljubljani,
Našim dekletom! V Ljubljani je izšla 1., šte -Vilka ilustriranega lista „Slovenska Družina.“ Med drugimi izvanredno zanimivimi spisi in slikami se nahaja na strani 16 slika izgotovljene moderne go -renjske avbe, na strani 17 pa risarija za čelo. Risba ima globok pomen in je namenjena vernim slovens -kim dekletom, V sredini, torej nad čelom, je Sree Jezusovo ovito s trnjevo krono in s križem navrh. Na to se naslanja z vsake strani ena lilija in simetrično je razdeljeno potem klasje pšenice in grozdjs» Risba ima torej verski pomen in namen» — Dekleta slovenska! Jugoslavija prihaja in naša dolžnost je7 tedaj, da se vrnemo ali da pridemo k narodni noši, Tu pri nas na Štajerskem se je narodna noša že popolnoma izgubila. Ustvarimo si torej s pomočjo naših narodnih voditeljev enotno narodno nošo za vse Slovenke v prihajajoči Jugoslaviji. Začnimo z avbo! Za enkrat naj bi vsaka Dekliška Zveza naročila en komad iz zvezine blagajne, ki bi se lahko potem splošno rabila pri nastopih, ter se tem potom razširila v ljudstvo, oziroma med deklete, G, urednik „Slovenske Družine“ bo gotovo toliko prijazen, da bo dal na-daljna pojasnila in navodila glede nabave avb Dekliškim Zvezam. „Slovenska Družina“ bo morala biti sedaj naš mladinski» oziroma ženski glasnik, dokler ne dobimo svojega lastnega glasila» Dekleta na dan! - J. P.
Za slovensko šolo v Mariboru so nadalje darovali : Upravništvo „Slovenca“' kot dar vojakov Ji. Cerkovnik, Vukčinič, Medved in Strnad 29 K; Ksar ,, ver Meško, župnik pri Mariji na Žili, 10 K; D.avor. j Tancar, gostilna Jesenice, K 58.52 ; 'Avg. žužek in Anka Eržen, Skofjaloka, 300 K; Antonija Fabijan , učiteljica pri Sv». Benediktu v Slov. gor., nabrala K 295, Anton Sekolec v Mariboru 60 K; Tarok v Nar. domu 40 K; Josip Puh, železniški sprevodnik v Mariboru, 10 K ; J, Tovornik, kaplan v Slivnici pri Ma-riboru, 25.80 K; Josip Hanžel na bojišču S3 K, žup-! mjški urad pri Veliki Nedelji, nabrano na gostiji J.
’ Holc in Marije Stager v Sodencih 83.10 K; Anton L Ranta&a, kurat v rezervni bolnici Usora 50 K; J. Baznik, c. kr. vojni kurat v Gradcu, dar slovenskih kuratov 120 K; dr. J» Kržišnik, dekan v Trnovem, 50 K; Matija Lunder v Slovenj gradcu 10 K; dr. A. in Ivanka Žižek v Ormožu 100 K; Anton Špari, kaplan v Št, Juriju ob južni žel,, prispevek tamošnjega Katoliškega bralnega društva 50 K; Alojzij Glaser, posestnik v Rušah, 100 K ; Janko Gačnik, e. ikr. poročnik pri 27, črnovojniškem polku, 100 K; Ciril in Metodova podružnica za Breg in okolico v Celju 200 K; upravništvo „Slov. Naroda“ 100 K: Celjsko pevsko društvo v Celju 150 K; zbirka učitelja Rudolfa Mencin ter gospodičen Anice Lorberjev© in Mimike Ornikove v Št. Petru pri Mariboru in sicer so prispevali: župnik Matej Štrakl 184 K (vnovčeno vojno posojilo), župan Josip Lorber 100 K, janez Zajc 50 K, Rudolf Mencin 50 K, Mihael Kovačič 50 K, Fran Vračko 50 K, Jožef Ornik 40 KFranc Verlič 30 K, A. Fluher, 30 K, Matija KnupleŠ 30 K, Anton Železnik mlajši 30 K, Terezija Vračko 25 K, Marija Ferlinc 24 K, Lenika Tomažič 22 K» Alojz Črnko 22 K? Anion Fras 20 K, Jožefa Cvikl 20 K, Franc Mak 20 K, Jakob Purgaj 20 K, Janez Slik 20 K, Franc Bregant 20 K, Jožefa Sande 15 K, 33 darovalcev v manjših zneskih skupaj 226 K; poročnik Ivan GrebenŠeK v Šabacu 20 K ; Leopold Petovar, posestnik v Ivan j -kovcih, 100 K; Ivo Rožič v Dednjivasi pri Brežicah, 100 K; Jožef Krogi, kaplan v Celju, dar dijaške kongregacije, 80 K; Franc Fevž pri soški armadi, nabral med Slovenci, Hrvati, Cehi in Poljaki K 163,35; upravništvo „Slov. Naroda“ 20 K; Jakob Zadravec, lastnik paromlina v Središču, ostanek ustanovnine , 200 K; Mimika Sporer v St. Juriju ob južni želez., darovali svatje na gostiji Mimike Vrečko s Sporer -jem v Bezovju pri St. Juriju 70 K; nabrano na gostiji Visočnik-Kokol v Hočah 30 K; Josip Smodej v Bremenu 5 K; Franc Sai. Gomilšek, župnik pri Sv, Petru na Medvedovem selu, 10 K. — Prispevke je pošiljati na naslov moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru (blagajnik Franc PiŠek, Narodni dom). — Šolski odsek.
Slovenska Matica. Knjige Slovenske Matice za 1918. leto so v tisku. Letošnji zvezek Zabavne knjižr nice1, M prinese zbirko novel priljubljenega avtorja Ksaverja Meška, je že do malega postavljen. Izide tudi letošnji zvezek Knezove knjižnice z nekaterimi povestmi mlajših avtorjev in deloma s poljudnim z -nanstvenim gradivom», Več publikacij pri sedanjih silnih cenah Matica ne more izdati. Dve knjigi jo bosta stali letos več, kakor, pred vojno 6 Knjig. Po -leg tega je stiska za papir tako velika, da se ga Je komaj posrečilo preskrbeti za dve knjigi Prosimo vse Matičarje, da račnnijo z razmerami in ne pričakujejo obširnih' izdajanj, ki so v petem letu vojne in draginje nemogoče. Matica hoče po vojski razviti u-saešno kulturno delovanje in Ha pospeši beletristič-naJAJmajisteeno .produkcijo, je razpisala že sedaj
za pripovedne in znanstvene
spise, pri čemur tudi ni pozabila naše dramattik», Povišala je času primerno honorarje aa originalno beletristiko in znanstvo, kakor tudi za prevod*. Ta stran je torej v redu. Treba pa je še, da stori svojo dolžnost tudi slovensko občinstvo. Še vedno je dpyolj krajev, kjer ni poverjeništev,. Bodisi da so to manjši kraji, vendar je potrebno, da se tudi tukaj najde in Oglasi rodoljub^ ki je pripravljen opravljati posel Matičnega poverjenika. Zadnji časa kažejo v splošnem, da je naša publika precej pozabila na Matico, Iz nekaterih krajev, koder išče Matica poverjenike, pisarna sploh ne dobi odgovorov, Prostovoljni prispevki, ki so bili prej prijetna vsakdanjost, so zadnje mesece popolnoma izostali. In vendar ni Matica za narod manjšega pomena kot ostale narodne kulturne institucije, katerih se naše občinstvo vedno v isti meri hvalevredno spominja. Želimo v imenu koristi naroda, naj bo našim ljudem Matica pri srcu, naj se povsod, kjerkoli še ni urejenega poverjeništva, takoj kdo oglasi, ki bo ta posel vestno in z vnemo opravljal, in naj se vsak, kdor še ni Matičar, priglasi sta člana in plača za sedanje razmere neznatni letni prispevek»
Bankovcev za 23.000 milijonov K. V Avstro-O-grski imamo sedaj bankovcev za več kot 23.000 milijonov K. Tiskarna bankovcev mora tiskati vsak mesec več bankovcev, ker ljudje preveč zardžujejo papirnati denar. Ce bo šlo to tako naprej, bode prišlo kmalu do velike — gospodarske nesreče.
Tatvine pred mariborsko poroto. Kakor, zna; -no, spadajo tatvine, ki znašajo nad 2000 K, pred porotna sodišča. Zadnje zasedanje mariborske porote v preteklem tednu se je vršilo v znamenju tatvin, kajti velika večina obtožencev se je morala zagovarjati zaradi tatvine. Še od poletnega zasedanja'porote je z-nano ime Mate Matkoviča, vodja neke hrvatske tatinske družbe, ki je z neprimerno drznostjo v pretekli zimi izvrševala svoj posel na. železniški progi Zagreb—Zidan Most, Štirje člani tj© družbe ao bili že takrat strogo obsojeni, Matkoviču pa »e je posrečilo pobegniti, a je bil pri novi tatvini na mariborskem kolodvoru zasačen,. Obsojen je bil na §est let težke Ječe z običajnimi poostritvami, — 171etni Karel Arbeiter, kamnoseški učenec pri Kocijančiču v Mariboru, je s posebno prebrisanostjo svoji gospodinji ukradel tekom 2 let razno zlatnino in nad 3000 K gotovfijne , kar je vse zapravil v slabi družbi. Za svoje grehe se bo moral pokoriti y težki ječi 254 leta. — Invalid Franc Gräber je svoji gospodinji Marjeti Osojnik v Grncih blizu Ptuja ukradel nad 6000 K» Prodajal je vino in je hranila denar v svoji postelji, kar je Gräber izvohal ; ako bi Osojnik denar naložila v poso -jilnici. kakor naredijo vsi pametni in previdni ljudje, ne bi imela nobene Škode in nikakib skrbi. Ker je bila Škoda večinoma poravnana, je dobil Gräber samo tri leta težke ječe. — Tudi Miha. Zavec, Antonija Hojs in Alojzija Geiger, ki so kradli -večinoma obleko, so bili obsojeni vsak na 'dve leti težke ječe. — Te obravnave nam zopet dajejo star nauk: Pazite dobro na svoje reči, bodite previdni in skrbno zaklepajte vse shrambe, potem bo manj škode in tudi manj zločinčev.
Nekaj nasvetov za špansko bolezen. V listu „Neue Zürcher Zeitung“ podaja neM zdravnik svet, kako naj se ljudje ravnajo, če se jih loti Španska 'bolezen. Naj večje važnosti je, da gre bolnik takoj, ko začuti prve znake bolezni — trudnost, pritisk krvi v glavi, mrzlica itd» — v, posteljo in pije vročo tekočino čaj, limonado itd, S Čajem naj uživa prašek as» pirina in fenacetina. To zdravilo Je najboljše, da ga hišni zdravnik ljudem že n(apre| zapiše, da ni treba* ko pride bolezen, še le čakali na zdravnika*. Švicar* ski zdravnik opozarja, da je neobhod.no potrebno, da ima bolnik, Vkadar se poti, odejo dobro zadelano» Tudi rok ne sme imeti na prostem. To je zelo važno, ker sicer sili kri od udov, ki so izpostavljeni mrazu in niso dobro odeti, proč in pritiska bolj proti notranjim udom života, zlasti proti pljučajm. Na ta način se pospešuje nastanek in razvoj usodepolne pljučnice, o kateri prinašamo strokovnjaški spis na drugem mesto.
Laženje pšenice. Cesarska n&mestnija nam piše: Za jesenski in prihodnjeletni spomladanski na-&ad se odredi brezpogojna vporaba lormalinovega lužila za pšenico in ječmen, Lužilno postopanje Je lahko izvršljivo ; pred luženjem samim se priporoča, dejati setveno bla|go v tanki plasti v z vodo napolnjeno korito ali kad in ga tamkaj skozi približno pet minut dobro premešavati, da morejo lažje sneti priti na površino, kjer se jih pozajme in nato sežge. Druge porabe — morda za krmilne namene — ali zme -tanja na gnojišče ni priporočati, ker bi se na ta naßin 1© pospeševalo razširjanje bolezni. Nato se vodo pusti odteči ter nalije pripravljeno lužilno tekočino. Za vsakih 10,0 kg setvenega žita se porabi 100 1 vode, kateri se je poprej primešalo natančno četrt titra ali 25Ö gramov kupnega 40% formalina,, Pri mešanici se je tega sorazmerja natančno držati, da se po močnejši raztopnini ne škodi kalilna zmožnost semenskega blaga» S 15 do 2.0 m trajajočim mešanjem postanejo vse zrnca temeljito mokra in se uničijo snet-ne kali, ki se na njih nahajajo; snetivo zrnje, Ki 6© pride na površje, je zopet pozajeti in nato sežgati. Po tej pripravi se vzame semensko blago ven ali pa spusti luŽilna tekočina; slednjo se pa more Še dvakrat — toda ne večkrat — vporabiti. Pšenico se na nekako 40 cm debele plasti nasuje, pridno obrača, da se kmalu osuši in nato kar najhitreje poseje. Sušilni kraj, vreče za prevažanje in vse pri sejanju potrebne predmete je pred vporabo z lužilno tekočino umiti, da postanejo prosti nalezljivih kali. Potrebni formalin je dobiti po zvezi poljedelskih zadrug v Eg-genhergu pri Gradcu, najbolj priporočljivo skupno za celo občino ali za eden sodni okraj.
Bazne pritožbe iz Ljutomera» Naznanjam vam, katfo se nam godi y. ljutomerski župniji. Naj izve.




jitv

;
It", r
rvet. kako hudobno in goljufivo postopajo z nami tukaj - Mi revnejši ne dobimo nobenega petroleja. Od meseca majnika ga nismo dobili ne ene kapljice. A seveda tudi svet1, ne dobimo. Za mesec avgust nam tudi sladkorja niso dali. Mi se bomo kmalu naveli -èali. Naše potrpežljivosti bo kmalu konec. DVaJkjrat so že nekateri bogataši dobili petrolej. Imeli so list ot! okrajnega glavarstva, Ce pa se gremo zglasit na okrajno glavarstvo, pa nam pravijo, da tisti, ki ima dve kravi, dobi petrolej in tisti, ki pa ima eno kravo in eno telico, pa ne dobi nič. Pomislite malo, kdo redi in pomaga kmetu ali gospodu. Kdo drugi, kakor siromaki. Pa mu tako slabo strežejo. Kdo mora zjutraj zgodaj vstati? Gospod ima električno luč in vse,, kar potrebuje, mi pa nič. Tudi moke ne dobimo, Za tri mesece so nam enkrat dali koruzne moke in sicer 4/4 kg na sedem oseb, Ali moremo s tem živeti? Kruha niti več ne poznamo v naših družinah. Ce pa pridem v trg, ima, nemčurska gospoda belega kruha, potic in bidrov dovolj. Pred enim dobrim mesecem so m Pristavi pri mlinu vzeli voz zrnja od mlina siro -makom, dasiravno so imeli mlinske karte. Nihče ni dal zrnja nazaj. Tudi plačal ga ni nikdo. Kje pja Je potem pravica? — O tem, kam izginja iz Ljutomera petrolej, se je govorilo tudi pri neki razpravi proti sodnemu slugi v Ljutomeru E. Lorgerju, katerega so tožili gospodje prehranjevalnega odbora» 'ker jim .je očital, da pri ljutomerski aprovizajciji ni vfse v redu. Pred sodiščem se je dognalo, da je nek gospod iz Ljutomera pošiljal petrolej celo na Ogrsko, baje -iz svojih starih zalog. Zato bi bilo potrebno pojasnil o, kje je dotičnik dobil toliko petroleja, da ga je lahko dajal preko granice, dočim ga domačini ne morejo dobiti.
Semensko žito. Kdor v mariborskem okrajnem glavarstvu rabi semensko žito, naj se takoj oglasi zanj pri žitnem nada&raika g. Seidlerju v poslopju okr. glavarstva.
Določene množine, semenskega žita na hektar. Štajersko cesarsko namestništvo razglaša, da so določene sledeče najviši e množine semenskega žita na hektar: Zimske pšenice 200 (250) kg, jare pšenice 200 (250), pire 260 (300), zimske rži 180 (250), Jare rži 1.80 (250), zimskega ječmena 180 (220), jarega ječmena 190 (240), ovsa 180 (280), koruze za krmo (zelene) 250 (300), semenske koruze majhno zrnje 50 (60). veliko zrnje 60 ([70), ajde 90 (120), prosa 30 (35). Te številke so veljavna za ravna in gričeva polja v legah do 600 metrov nad morsko povtršino in sicer za Srednje in Spodnje Štajersko, številke v oklepajih so pa veljavne za polja v goratih krajih za Srednje in Spodnje Štajersko, Pripomnimo, 'da so te določene množine tako nizke, da bi naš kmet pridelal le bore malo zrnja, ako bi se moral rsjvnatii po njih. Te množine so pač bile določene pri zeleni mizi, koder nimajo prav nobenega pojma o poljedelstvu in koder niso vprašali nobenega kmeta za, svoje tozadevno mnenje. Ako n. pr. poseješ na hektar njive samo 90 kg ajde. boš v jeseni ob času žetve ajdo lahko oko -} aval, tako redka, bo!
Posamezne številke „Slovenskega Gospodarja* in „Straže“ stanejo od 1. oktobra naprej v razprodaji 20 v, brez ozira na to, ali imajo 4 ali 8 strani!
Konrad Breznik, poddesetnik, doma iz Hotinje vasi«
Dopiti
Maribor. Kakor že kratko poročano, Je dne 28. septembra t, 1. v Bogu zaspal g, Ivan Skvarča, časnikar v Mariboru. Z njim so Slovenci v Mariboru izgubili godečega rodoljuba, vestnega in marljivega publicista in nadarjenega leposlovca. Po telesu slab, a v duhu jak, je neumorno deloval za pospeševanje narodnega obrambnega, kakor tudi kulturnega dela. Skoro v vseh društvih jp g. Ivan Skvarča sodeloval za povzdigo mariborskega slovenstva. Bil je z vsem srcem za veliko idejo narodnega ujedinjenja, žal, da ni več učakal njega, popolni uspeh! Da« bi mu bila zemljica lahka! Slovenci ga bomo ohranili v trajnem spominu. A. S.
Maribor. Vse se povprašuje, kako bo letošnjo zimo s kurjavo. Na karte‘ne dobiš ne premoga in ne drv, ali pa zelo malo. Na desnem aregu Drave sicer v treh gozdovih da mesto pridno sekati drva, at to je * za mesto, ki šteje nad 30.000 prebivalcev, daleč, daleč premalo. Premoga pa »baje prihodnje mesece —» sploh ne bo. V kratkem bodo zaprli baje tudi mestno plinarno. Torej ne bo ne kurjave in ne razsvetljave. Kot priprost meščan predlagam, naj bi vojaška oblast dala na razpolago mestu in glavarstvu nekaj stotnij vojaštva za sekanje drv. Drva bi se naj pred vsem sekalo v gozdovih ob Dravi ter bi se spravljala po Dravi na splavih v Maribor. Čemu imajo diaries toliko vojaštva za prazen nič v vojašnicah. V gozdove, pripravljat drva za mesto in okolico!
Maribor. Stari mariborski most čez Dravo se bo podrl. Postilo se bo samo na desnem bregu 3 oddelke mostu za spravljanje nesnage v Dravo. Ponudbe za podiranje mostu se morajo poslati do dke 30. oktobra t. i. ob 11. ari predpoldne stavbeni pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Mariboru. Les in želežje podrtega mostu ostane dotične-om, ki bo prevzel podiranje. Natančnejši pogoji se izvejo v stavbenem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva.
Pobrežje pri Mariboru. K zadnjemu počitku je bil spremljan v petek, dne 4. t. m. železničar Ignač Kmetec, star 42 let. Znan je bil posebno pri .kme.tls-kem prebivalstvu radi svojega posredovanja pri raznio kupčijah. N. v m. p. !
Slivnica pri Maribora. V Bjelicu v Sleziji je umrl „dne 30. avgusta priden, komaj 211etni mladenič,
Sel je prostovoljna k vojakom ter služil cela tri leta, nekaj Časa tudi na bojišču., a sedaj je daroval svoje mlado, nadebudno življenje nenadoma domovini. Naj mu bo tuja zemljica lahka!
Fram. V cvetu mladosti sta nas zapustila dva brata: Jožef in Franc Lešnik, sina Janeza Lešnik ,
р.	d, U ran jek. -jožef, star 24 let, je padel dne 24. o-ktotara 1917, Franc, star 19 let, pa dne 11. avgusta 1918. Oba na italijanski fronti.
Sv. Lenart v Slov. gor. K poročilu o veselici mariborskega Dramatičnega društva se nam piše: Bistvo poročila v 74, številki „Straže“, da se povsod 'govori z velikim zadovoljstvom o veselici, ne odgo -varja dejstvu. Nasprotno, videl je lahko vsak na veselici in se lahko prepriča še sedaj, da večina kmetskega ljudstva ni bila zadovoljna. Pred vsem je občinstvo pričakovalo igre, ker je veselico priredilo baje „Dramatično“ (jn ne pevlskoiji društvo. Domačini, kakor tudi obiskovalci iz sosednjih župnij so najpo-prej tiho in potem vedno glasneje povpraševali: Ke-daj pa bodo igrali? Čakali so zastonj. Ravno to kaže, da naše ljudstvo ni tako zaspano hi mrtvo, kakor se je trdilo to v različnih poročilih pred veselico Edina točka veselice, petje, ni zadovoljila. Zbor je bil za nastop na prostem preslab; zlasti velja to o moškem zboru in pri tem posebej o L tenorju in o 2 basu. Pevske točke radi tega niso mogle učinko -vati tako, kakor bi bilo želeti. Ne sme se misliti, da naše ljudstvo ne razume ničesar o petju, šentjurjov-ski mešani zbor je tako izvežban, da lahko mirno nar stopi tudi v Mariboru, Pogrešali smo nadalje vspo -reda pevskih točk; je sicer malenkost, zanima pa, zelo občinstvo. Zato smo mnenja: raje manj veselic, a takrat res dobre. Najhujše je, če prihaja ljudstvo navdušeno na veselico, a se vrača razočarano domov; Tudstvo postane na tak način nezaupno in tega vtisa ne more zbrisati še tako navdušeno časnišiko poročilo Bojimo se opravičeno, da bo razočaranje ljudstva na zadnji naši veselici škodilo obisku pri bodočih prireditvah.
Gornji Gestsraj. Po dolgi, mučni bolezni je u-mrl posestnik Bogomir Peš, daleč okrog znan kot živinozdravnik, in kot tak je imel mnogo sreče. Bil je miroljuben sosed in sploh vsem ljudem zelo prijazen. V vojni je skoro dve leti kot čotovo-dja opravljal vojaško službo. V vojaški službi si je nakopal bolezen. Kako priljubljen je bil med občinstvom, je pokazala velika udeležba pri po grebu. Zapušča ženo in 3 nedorasle otroke. Blag mu spomin !
Na Ranci pri Spodnji Sv« Kungoti se je nabralo na gostiji Lorber Tavželj 112 K za oslepele vojake ia za dijaško kuhinjo v Mariboru, Novo-poročoncema daj ljubi Bog obilo blagoslova!
Zbigovci pri Radgoni, Dne 18. septembra je prinesel brzojav žalostno poročilo, da je dne 15. m. m. umrl vsled bolezni. ki si jo jo nakopal v vojaški službi, vojak-četovodja Franček Puhar, sin tukajšnjega posestnika in župana Franca Puhar. Rajni je bil priden mladenič. Težko se je poslavljal od svojih domačih, ko je bil zadnjič na dopustu, kakor bi slutil, da se ne vrne več. Na svidenje nad zvzezdami!
Sv. Janj ob Ščavnici. V občini Okoslavci je umrl mlad in nadebuden mož Andrej Beljak. Skozi štiri leta je bil na bojnem polju, je bil ranjen, ie polagoma hiral, dokler ni prišel domov umirat. Rajni je bil mož poštenjak, večletni odbornik naše občine, zaveden slovenski domoljub. Bodi mu domača zemljica lahka. —- Dne 29. septembra je a m ria gospa Terezija Jurkovič, pridna gospodinja in žena iz rodoljubne hiše Jurkovičeve. Blag Ti spomin, dobra žena!
Sv. Jurij ob Ščavnici. Dne 1. oktobra smo spremile k večnemu počitka nam priljubljeno in aepzabno tovaršico, Marijino družbenico, versko vzgojeno in narodno zavedno, po tridnevni bolezni umrjo Tiliko Bibijanko v 28. letu svoje starosti, iz Murkega vrha. Bog ji daj večni mir in pokoj !
Krapje. V Mariboru je dne 3. t. m. umrla po
kratki in mučni bolezni, sprevidena s sv. zakramenti za umirajoče, Žalika Babič, stara 28 let. Prepeljali so jo v Ljutomer, kjer je bil pogreb v soboto popoldne, N. p. v m.!
Ljutomer. Kmetijska podružnica je priredila v nedeljo, dne 29. septembra t. L, zborovanje, katerega se je udeležilo nad 100 kmetovalcev. Govorilo se je o letošnji prostovoljni .oddaji zrnja. Predla! je g.
с.	kr. žetveni komisar Puklavec, ki je govoril tudi o kantingentiranju suhe krme, rekviziciji živin®, dobavi umetnega gnoja, dobavi semenja in o marsičem drugem. Kmetovalci so se po zborovanju prav zadovoljni razšli, G. živinorejski višji nadzornik Jelov -šek je obljubil, da obišče v nedeljo, dne 27. oktobra Ljutomer in nam hoče biti z njegovim znanim strokovnim predavanjem na razpolago. Naznanjamo torej kmetijsko zborovanje na nedeljo, dine 27, oktobra t.
I,,	ob 9. uri predpoldne, v Fran Josipovi šoli in vabimo vse kmetovalce na isto. G. govornik kot znan strokovnjak bo razpravljal gotovo tudi o svinje- in kurjerejd in bi bilo želeti, da se zborovanja, kakor v drugih krajih, tako tudi pri nas udeležijo kmetice v obilnem Številu. Pogovoriti se hočemo tudi o drugih gospodarskih zadev/ah’ sedanjih časov. Pridite!
Načelstvo,-	G. ...	• ^'!-:'v	'
................» Qi*'i' P) lO'Ti'ì n(fTrifuT.fimr .m .n«,.*,.
. Zreče. Umrla je na GračRft- prt Zreča stòica Neža Lamut, Pokojnica je bila tiha, si blaga duša, vzor prave slovenske matere, Tu ravno priprosta ženica, posvetila je mnogo Ča gam in časopisom in se prav živo zanimala, j nje sedanjega časa. Rada je razmotrivala o n rodnih vprašanjih. Globoko jo je potrla, smi ljubljenca, ki je padel ravno pred dvema, lete južnem bojišču. Bolehala je in bolehala, a v je končno položila zavratna griža. Pokojnica mati poštnega komisarja g. dr, Ivana Lamut slovenski ženi lahka domača zemljica! P re o si naše sožalje!,
Oplotnica. Na jažni strani Pohorja, po oplotniški občini, se množijo v zadnjem č vine ne samo na polju, ampak tudi pri Več živine je že izginilo. Iz čadraaiskega skega hmelja so zlikovci v neči na 29. si nesli šest mesecev staro tele. Nočna straži trebi? a *
Dolič. Zadnji Čas zelo bolehajo ljudje r. mi, osobito mlajši. V nedeljo, dne 28. sept., s kopali mladenko Grobelnik Pavlo, ki je bila j dnom Še zdrava. Hudo prizadeta rodbina o bi izgubo tem huje, ker je bila skoraj edina t moč pri hiši. Njen brat je padel pred dvema na sošjfci fronti. Tako nam gine mladina, lan vojni, dekleta doma, a mi, kar pas je še, glot obupnim očesom v črno bodočnost. Letina slab raj dežuje, da š‘e to malo ne moremo spraviti Slab« čase imamo, a grozijo nam še hujši.
Ksaverij v, Savinjski dolini. Za jugoslc tjedno deco ste po mali župniji v Ksaveriju dijakinji Pepca Terčak 227 K in Ajaioa Kole K 20 v, skupaj K 430.20, Požrtvovalno delo jugoslovanskih nabiralk zasluži najlepšo zah’
Dobrna. Na Parožu, mali gorski vasici, brala vrla deklica Felicitataova, 34i,60 K za dan,“
Trbovlje. Blagoslovljeni® nove zastave ti skega Orla se vrši dne 13. oktobra, ob enem ven nastop 'Orlov. Opozarjamo na to bratska va, vse pa vabimo k obilni udeležbi! Svojo i post pri slavnosti so obljubili tudi naši naroc ditelji,
line movimi
Grila hudo gospodari v naših krajih ia
močno umirajo. V Čadramu n. pr. griža kt na bolezen mori ljudi, stare in mlade, in v meseca septembra 18 mrličev. Med temi di Janez Kmetec, dolgoletni cerkveni ključa domačih cerkva, odločen krščansko-slovena rodnjak in velik dobrotnik znamenito lept cerkve. Umrl je za grižo dne 19. sept. v 8 svoje starosti. Naj bi iisudi. .,*• vsej veliki opl občini le 20 enakih korenjakov, bi posilim kmalu izginilo. Bog mu bodi obilni plačnik pa daj več takih mož!
Lekarna prodana — za 6 milijonov K. Ks bojijo razni milijonarji, ki so v vojni obogateli svoje milijone, je dokaz, da je pred dnevi kupi: ogrski žid lekarno v Budimpešti, za katero je milijonov K. Posredovalec je pri tem zaslužil 1 : milijon K.
Tudi rakev primanjkuje. Vsled nezadost hrane in vsled pomanjkanja mleka je umrljive , lili otrok na Dunaju zelo velika. V zadnjem t< popolnoma zmanjkalo malih rakev za mrliče-c Za majhno rakev iz lesa zahtevajo po 150 K.
Pomanjkanje katehetov v Mariboru. V Ma
je vsled vojske in tudi vsled novih Sol i veliko pomanjkanje katehetov. Več mest oski samo suplenti. Na deželnem ženskem učil suplira g. učiteljiščni prof. Vreže že 17. leti deželni odbor noče razpisati mesta ; vsled t' ma ta Sola nedeljske šolske službe božje, bi po predpisih morala imeti. Na ženskem uči pri šolskih sestrah poučuje g. bogoslovni pr Lukman, na realki suplira g. bogsl. prof. dr, na gimnaziji g. bogosl. prof. dr. Somrek. Ei v Studencih še je brez katehetskega pouk; se še ni našel katehetski suplent za župn Magdalene, ki šteje že 20.000 prebivalcev.
Uitéta
Vel e p. o s e s t n i k ria Pohorju: pravite, da bi radi prenesli dolg 45,000 K od i „šparkase“ na kak slovenski denarni zavod, te se na „Spodnještajersko ljudsko posojilnico“ riboru v Stolni ulici. Ta zavod bo gotovo rad poplačal Vaš dolg pri nemškem zavodu in Ve sprejel kot dolžnika, Ce še v Vašem kraju k guje pri tujem zavodu,- nagovorite ga, naj \ svoj dolg na slovenski zavod. Prišla bo doba, ste veseli, da ste to storili. — S t. J a kob v gor.: Gotovo je, da bodo cele Slovenske gori padale k Jugoslaviji. Ce nemčurji in Švabi da bo ozemlje severno od Drave pripadalo k pokrajini, se bridko motijo. Povejte jim, da n. ne enega Slovenca, nobenega slovenskega kr di takih ne. ki so še pred 50 leti bili slovenski pustili Nemcem, Nemcev sicer iz Jugoslavi.,® ino izganjali, o tem ste lahko prepričani, a h dni, mirni in ponižni bodo morali biti, — ^Gle skih cen še ni nič natančnega. Vinski mošt, i po 16%, plačujejo nekateri po 8 do 10 K liter
n odklenkalo; Zapomnimo p ft si vendarle »a * '** ggjtaj« Delpin Nemcem: Ljubi svoj narod 'n? ■ ^ezobzirno zastopaj njegove pravice vsejle] »všadf -'S tem ne koristiš le njemu, ampak vjsemu «vu.
edenske novice.
fe Soninoteli» se nam naznanja, 'da dobivajo Ogrskem tudi bogoslovci-yojaki trimesečen učni it bogoslovje. Povrh Je dosegel somboteljski grot Mikes pri ogrskem domobranskem minist* 'm so nekateri vojaki, ki so dovršili gimnazijo , odpuščeni. da lahko gredo v bogoslovje. Obmejni Slovenci za jugoslovansko de co, Zali mladenke pri Sv. Križu nad Mariborom so z-lepo svoto 1762.20 K in sicer : HJade 'Zofka 80, !öiili]a 170,10, Elznik Marta in 'begunka Mara Matičič Franja 22, Krojs Marija in Gauba-Micika 178.20. K tem svotam je Še priložil „za ofi naš vedno neupogljivi župan g. Filip Galun-zracfno svoto 1000 K. Kakšno misel izražajo te fce, ni treba posebej povdarjati.	_
fdnijsk* atomo«* v Orija trli«C&	rfl*®
žena * prid stradajoči jagosUmsnski da« do» lobe» oB fek uri popoldne e «meh proalorih Sfa* >ga dom» « ajdelovaai«*» «ljsleg* p*TÄ»gft rm les riđan maši» wmeaSm gpflfoW ftöpwid few« prestar is «enknit.
le učiteljske službe- Za ljudsko šolo v, Orlovi-je imenovan za nadučitelja Konrad Mejovšek, ) učitelj v Reki; za nadučitelja v Latkovivasi F, •4 stalni učitelj pri Sv. 'Juriju ob Taboru; za ega vodja pri Sv, Miklavžu pri Vurbergu Fran i»*, učitelj v Sloven j gradcu; v Ribnici-Bresnu i učitelj pri Sv. Lovrencu nad Mariborom Jožef osar; za Dobrno Ivan Zagazen, učitelj pri Sv. sa stalno učiteljico v Marenbergu Em. Wren -r. začasna, učiteljica istotam; za stalno učitelji-•i Sv. Roku ob Sotli Cecilija Cvetko.; začasna .iea istotam; za Hajdin Ivana Polič, začasna jica istotam; Franc Rošker, nadučitelj v Loki, smeščen v Trofin; stalna učiteljica Karla Koci-J je imenovana za Sv. Emo in Božidar Mahor-indučitelj pri Sv. Vidu pri Planini, je premeš -ia okoliši;o šolo Vojnik,
Narodni blagdan. Oblasti so dovolile pobiranje erkov z& Narodni blagdan. Blagdan se je od-na 5. in 6. oktober. Slovenci Slovenke ! Ko o prihajali ta dva dneva k Vam, ne zavračajte raik, ne iščite praznih izgovorov, tesavi te, da se zavedate velikega poiti rega gmg^. uspeh naj zagotovi im
moramo
car potrebuje najbolj
pké ljudi ! — Odbor SHS. žena za siročad.
Otvoritev šol na Goriško-Gradiščanskem. Uradno javlja, da se v prvi pol«vici meseca novembra
otvorijo v pokneženi grofiji goriško-gradiščan-vse ljudske in srednje šole z nemškim, itali-ikim in slovenskim učnim jezikom. Vpisovanja bodo vršila potom dopisnice na ravnateljstvo ične Sole, katero se hoče obiskati, z navedbo iatkov o rojstvu, pristojnosti in zadnje do zdaj skovane šole od 1. do 15. t m. V konvikte, Iružene srednjim šolam, t j. c. kr. realna gim :ija z italijanskim učnim jezikom, c. kr. držav gimnazija s slovenskim učnim jezikom, c, kr. iško učiteljišče z mešanim, c. kr. moško učitelje z slovenskim učnim jezikom v Gorici ter c. moško učiteljišče z italijanskim učnim jezikom Sradiščo se bodo sprejemali le gojenci dotiču e-zavoda. Prošnji, katero je vložiti pri ravnateljih konviktov v Gorici, oziroma v Gradišču, je ložiti zadnje šolsko spričevalo in potrdilo o ob u šole v šolskem letu 1918 19 ter ubožni list. ki za izpite se bodo naznanili v drugi polovici tobra t. 1. v časopisih.
Blagoslovljene zastave „Orla“ v Trbovljah. Vano Slovence iz Posavja in sosednjih krajev k .vnosti, ki se vrši ob priliki blagoslavljenja stave »Orla« v Trbovljah, dne 13. oktobra 1918. ored: 1. Ob pol 10. uri zjutraj se zberejo droš-ì v »Društvenem domu«, od tam skupno odko-kajo v cerkev. 2. Ob 10. uri blagoslavljanje no-žsastave in sv. maša na prostem s cerkvenim vorom g. dr. Korošca. 3. Skupen odhod v »Društ en dom«. 1 Ob pol 2. uri popoldan večernice. Ob drugi uri popoldan javen nastop »Orlov«, ito slavnostno zborovanje. 6. Ljudska veselica i slavnostnem prostoru. Navzoči bodo tudi naši goslovanski poslanci. Vstopnina 1 K. Svira slav-i rudniška godba. — Odbor.
Savinjski podružnici S. P. D. so povodom 25-tnice pristopili kot ustanovniki: Celje; dr. K. Kanj odvetnik; A. Kocuvan, trgovec; Ana Majdiče-
Brežice: Ivan Grobušek, mesar in gostilničar; ornjigrad: Fr. Podbrežnik, posestnik; Kropa: A. avolovšek, posestnik; Pustopolje: Fr. Cajner, po-»staik; v Žalcu je pridobila gdč. Hodnikova za stanovnika poročnika 1. Klemenčiča. Umrla sta a letos pristopivša ustanovnika Julij Žigan, trgo-
vec na Polzeli, in Andrej Krošelj, trgovec na Do-- J bovi. Blag jima spomin! T Mozirja še nabiranje, J gospe Angele Goričar ni končano.
Oprostetitve — razveljavljene. Deželnobram bovški minister je povedal kršč. soc. poslancem da bodo posebne komisije preiskale, ali so vse oprostitve vojakov opravičene ali ne. Armada namreč nujno rabi svežega materijala, radi tega se bodo taki oproščenci, ki niso neobhodno potrebni doma, vpoklicati.
Slavenska šola v Maribora. Vsi, katerim so se izročile pole ali bloki za nabiranje prispevkov za slovensko šolo v Mariboru, se prosijo, da oddajo nabran denar ter pole in bloke blagajniku gosp. Francu Piiek v Numduei» -lama- Šolski odsek.
Er»za jugiMÄxvsnsläb Wümrftofr*, JBKteriäjri** Maribor, vabi v aaacleljo, Qn» 8. oktobra i %, ®b M. uri popoldan» vss slovenske ffelezni&arj* i» prijatelj« flrušfiil mm Sru%ab«B Keste®*!!* M S» v postilsi-ftih prostorih Narodnega done» v Maribora. PriM -tit* vsi, 19 fft» služb« prosti, v družb» |ov*ert«v! — Pradsedrsil firuBtra 1dvw® f.	«as» p oblju-
bil pr«d«v*mjO. %* petj« I* prasto «abavo Je jioskrb-tj«nn. tslopmhB« « »lan* prosta, se* **S1*mm> prostesoli*» prlsipvsS sat »«rodtu» drafliÄ
Posvetovanje ii intervencija Jugoslovanskega kluba radi vojaških oprostitev. V seji d «e 1. oktobra m je Jugoslovanski klab posvttoval radi oprostitve od vojaščin«. Od veeh strami prihajajo prit«ibe, da «e slovenskim prosilcem odklanjajo prošnje za oprostitev, potem ko so nižj« oblasti prošnje priporočile v interesu gospodarstva. Razni poveljniki kljub tozadevni odredbi domobranskega ministra ne dovolijo dopusta delavcem in malim obrtnikom, ki se bili vpoklicani na podlagi zakona za vojaške dajatve. Klub je sklenil intervenirati pri domobran ikem ministra Cappa po načelniku kluba dr. dr. Korošcu in poslancih dr. Verstevšku in Brenčiča. Vsi trije so se zglasili pri sekcijskem načelaiku Lenehju in nato pri ministra Cappa ter mu javili pritožbe in zahtevali pojasnil in posredovanj pri armadnem poveljstvu, naj ne odklanja nujnih prošenj za oprostitev. Glede onih, ki so bili vpoklicani na podlagi zakona za vojaške dajatve je izjavil minister Capp, naj se mu javi vsak posamezni slučaj. Zato s® občine opozarjajo, naj vsak tak slučaj takoj sporede svojim svojim poslancem.
oproščeni in oddaja žita.. Po nalogu Štajerskega cesarskega namestništva sef izdala okr. glavarstva poziv na županstva, da mu nemudoma v-pošIjeJo seznam-od vojaSSine-oproščenih kmetov^ da se prepriča, v koliki meri so ti oproščeni kmetje za - : dostili svoji dolžnosti glede oddaje žita letošnjega pridelka. Nadaljno oproŠČenje bo odvisno od tega, ako je dotični, od vojaščine oproščeni kmet v polni meri zadostil svoji tozadevni dolžnosti ter oddal predpisano mu množino žita.
Brezmesni dnevi. Prehranjevalni urad mariti, okrajnega glavarstva naznanja: Z ministrsko naredbo z dne 11. avgusta 1918, drž. zak. štev. 300, so bili določeni pondeljek, sreda in petek vsakega tedna kot brezmesni dnevi. Ob teh dnevnih je prepovedana oddaja mesa in jedil, ki so celo, ali deloma iz mesa. Ni prepovedana oddaja in izdelovanje klobas iz krvi, jeter in klobas-prešanic.
Predaja konj. Due 16. okt. predfoidae se bo •? Gradcu na Sporipiatzu (Körosistrasse) prodalo 200 ukrajinskih konj. Kupci morajo imeti legitimacijo od glavarstva, da so poljedelci. Če bo slabo vreme bo prodaja konj v klavnici (Lagergasse.)
Licitacije konj. Pri c. in kr. vnovčevalnicah konj se bodo vršila v mesecu oktobra licitacija konj in sicer: ▼ Mariboru dne 5. t. m. ob 9 uri predpoldne ▼ kavalerijski vojašnici približno 20 odstavljenih žrebet in 5 plemenskih kobil, v Šoštanju dne 6. t. m. ob deveti uri predpoldne 7 večjih in manjših konj za uprego. K licitaciji bodo pnščeni le taki ponudniki, ki se bodo izkazali z od politične oblasti potrjeno kupno legitimacijo, da so kmetovalci. Za reflektante na plemenske kobile veljajo sledeči pogoji : kupna legitimacija mora biti potrjena od pristojnega častnika za konjsko evidenco (Pferdeevidenzoffizier), da je res konje-rejec, vsled česar se morajo kupne legitimacije vposlati pravočasno častnika za konjske 'evidenco v potrdilo. Kupljena kobila se ne sme darovati ali prodati do konca decembra 1919. Kupec kobile mora pripustiti isto k žrebcu, katerega določi poveljnik državne žrebčarne. Pripustilni list velja kot dokaz, ako vojaška oblast istega zahteva. Vojaška uprava je upravičena, ako bi ne bila kupljena kobila pripuščena do konca decembra 1919, kupiti isto za cenjeni iznos nazaj. Kobile z evidenčnim listom ne bodo, ako so res bile pripuščene, če le mogoče vpoklicane v vojaško službo. Konjerejci se poživljajo, udeležiti se teh licitacij v velikem števila.
Dopisi*
Maribor. Jutri v soboto s« i*d«jejo karto za krompir. Elizabetna cesta.
Smiklavž pri Hočah.- Dne O. sept. je ur ivi mariborski bolnišnici	JožeL Lešnik, Njegove Whs-
n* ostanke so dne ii. sept. pripeljali v Smiklavf, loader je želel biti pokopan poleg svojih dveh hčera, katere je zelo ljubil. Bil je velik dobrotnik šmiklav-ške cerkve; dajal je rad revežem. Naj mu bo Bog bogat plačnik za vsa njegova dobra dela! Bodi me slovenška zemljica lahka I
Hoče. Dne 23. sept. ste se poročili dve sestri Kokol Jožefa in Alojzija iz narodne hiše Kojcol Ant. v Zerkovcih. Jožefa se je omožila z Francem Visočnik, p. d. Ane, iz Pohorja, sinom vrlega narodnjaka in našega somišljenika Janeza Visočnik, Ženin Fran Visočnik ie Član tukajšnjega Orla, vniet za vse dobro, vrl Slovenec. Na njegovi gostiji se je nabralo 340 K za narodne namene. Sestra Alojzija se je pa poročila z Grašič Francem, kmetom iz Bohove. Prav o-bilo sreče!
Sv. Marjeta ob Pesaici. Tukaj se je 25. sept. poročil naš za blagor ljudstva neumorno delaxei učitelj Mirko Vavda z gdč, Maro Kovačičevo, tukajšnjo nadučiteljevo in posestnikovo hčerko. Mia demn paru čestitamo in želimo obilno sreče. — Š»ar]e?an;.
Sv. Ana v Slov. gor. V sredo, dne 11. septembra, smo pokopali vrlo ženo, 831etno Uršulo Magdič, rojeno Kukovec, Njeno vseskoz vzorno življenje bilo je znano le malokomu, a kdor je imel priliko, občevati z njo, je občudoval njene vrline ; tudi čč. gg. duhovniki so radi zahajali v njeno hišo. Rajna Uršula je iz vrle Kukovčeve hiše pri Sv. Ani; dvfa brata sta đuhovnika-župnika. Omožila se je k Sv, Trojici v Magdičevo hišo, ko je pa sin prevzel gospodarstva^ se je preselila s hčerkama k Sv. Ani, kjer Je po celoletni mučni bolezni v Gospodu zaspala. Pogreb je vodi! vlč. g. kanonik ob asistenci dveh čč. gg. DO* frančiškanov in domač, kaplana. Predsednik mladeniške Marijine družbe od Sv, Trojice je prišel k pogreba s krasno tretjeredniško zastavo. Počivaj v miru! Na svidenje nad zvezdami 1 Potrtima hčeramat^io sinu naše sožalje!
Sv. Andraž v Slov. gor. Na oltar domovine |e daroval dne 25. avgusta t, 1. na južnem na gori M. Dorob svoje življenje mož in posestnik Janez Pukšifc v Drehefjincih, star 38 let. Bil je od začetka mobilizacije pri vojakih in vedno zdrav. Dne 13, t. m. je pa prišlo uradno poročilo, da je bil smrtno zadel Dü sovražne granate. Pokojni zapušča žalujočo ženo, S majhne otročiče in starega očeta. Na svidenje nad zvezdami J
Gradec. Slovensko podporno in izobraževalno društvo „Domovina" v Gradcu, Lazaretfeldgasse 11, gostilna „Goldener Anker“, namerava dne i, novembra prirediti igro „Jakob Ruda," Slovenci in Slo-., venke se zbirajo po sredah in po sobotah-zvečer, v nedeljo pa že popoldne. Prirerajß^se dudi skupni izleti. Na razpolago so vedno-vsi^slovenski ? -opisfef
Črešnjevec. Veselica bralnega društ etno uspela. Lepo petje, dostojna igra in vSü i sadnem vrtu, da se Človek na veselici nnsrira ga zraka, to je izredni užitek. Da naši Stajerčijanci morajo kako neumno napraviti, to je samoobsebi u -mevno. Prerokovali so, da ne bo igre. Kdo jim je to natvezil? Voditelji bralnega društva, posebno gosp. Pušnik, imajo pač več soli v glavi, kakor tistih par že osivelih Stajerčijancev. Crešnjevčani, le korajžno naprej, saj Jugoslavija prihaja!
Kapela. Posestnik! Anton Kolmanič je v teku t meseca izgubil kar dva sina-vojaka, Franc, od granate zadet, je izdihnil svojo blago dušo potoma v vojaško bolnišnico. Cetovodstvo je poslalo staršem tolažilno pismo in veliko srebrno hrabrostno kolajno, znak njegove hrabrosti, in ga pridružijo znaku Marijine družbe, katere vrl ud je bil. Daroval je vse za vero, dom, cesarja. N. p. v m.,l
Sv. Križ tik Slatine. Mladeniški shod v nedeljo, dne 15. septembra se je izvršil s popolnim uspe-liom. Razven Kostrivnice in Stoperc so bile zastopane vse župnije rogaške dekanije. Župnik Gomilšek je imel ob dveh popoldne pridigo za mladeniče in nato slovesne večernice, Nato smo se zbrali v društvenem domu. Shoda se je udeležilo tudi mnogo mož, deklet in žen. Otvori ga z iskrenim pozdravom nadžupnik Korošec, vodi ga pa župnik Gomilšek, Vozlič F. (Sv* Peter) deklamuje „Pesem slovenskih mladeničev," JV Plemenitaš (Sv, Križ) govori : Bodimo trdni v sv. vers. Jus Jože pozdravi shod v imenu žetalskih fantov.: Drofenik Janez (Sv. Peter) razloži, zakaj je srečen Marijin fant. Pušnik Jakob (Sv. Peter), deklamuje:! „Marijin sin", VoiZliČ Jože (Sy. Peter), pa govori: Mladeniči, ne bojte se Marijine družbe! Sirec Fran (Sv. Florijan) razloži tri blagre slovenskih mladeničev, Majer Konrad (Sv, Peter) pojasni, kako se naj izobražujejo slovenski mladeniči, Jerauks Jožef (Sv. Ema) pa navdušuje tovariše za mladeniške zveze. F, Vozlič (Sv. Peter) deklamuje „Pesem rodoljubnega mladeniča“,, Sekirnik janez (Sv. Križ) pa pesmi „Junak“ in „Stražniku ob meji slovenski “ Zupanek Janez (Sv. Peter) govori: Zakaj mora slovenski mladenič ljubiti in braniti slovensko domovino. Gobec Fr. (Rogatec) se spominja zaslug naših padlih junakov.
I; Ogrizek Ciril (Sv. Peter) razloži, kakšen bodi slov. f fant kot vojak. Fantje skupaj zapojo: „Pobič sem star I Še le 18 let." Navdušeno govori Šmid Jernej (Sv. Pe-? ter): Kaj je Jugoslavija, zakaj jo tirjamo, ali jo do-f bimo. Vehovar Janez (Sv. Peter) končno lepo obraz-I loži, zakaj slovenski fantje ljubijo našega cesarja. Vsi I skupaj zapojemo cesarsko pesem. Vmes je domači mo-I ški zbor zanel več krasnih pesmi, župnik Gomilšek pa podal mnogo navodil mladeničem za življenje in delovanje. Na shodu je vladalo veliko veselje. Shod je pokazal, da tudi mladi naš naraščaj vzbuja naj-IepŠe nade. Mladeniči so govorili iz srca in prepričevalno, S tem shodom začnejo svoje delovanje poživljene mladeniške Marijine družb© in mladeniška zveze v rogaški dekaniji.
i, oktobra 1
Sv. Peter pod Sv. gorami. Oskar Čemele, vele posestnik in c. in kr. poročnik v režem se je dne
29, septembra zaročil z gdč, Angelo Jug, hčerko
tnl;:--V; v:-.	Jn ?. Vrlima žaro-
t r! f: C ! '	'	‘ i' 'S I' »
Sevnica ob Savi. V tukajšnji okolici močno razsaja griža, kateri je že podleglo veliko število ljudi. Temo je krivo večinoma, ker se ljudstvo ne zna darovati in n,e gleda dovolj na snago. Vzroka je iskali tudi v tem, ker nekateri niti zdravnika, ne obiščejo v slučaju, ko ;e bolezen že v hiši, temneč zdravijo z dvomljiv,imi domačimi zdravili, ld še često pospešujejo bolezen. Trudimo se ljudi poučiti, kako se naj varujejo griže, toda naši nasveti se vse premalo u -važu jejo-
Polzela v Savinjski dolini. Našo občino je zadela dne 18. sept. velika nezgoda. Eden naših naj -boljših in najuglednejših • mož, zaveden Slovenec in Jugoslovan g. Julij, Žigan, trgovec in posestnik, je nenadoma umrl. Po kratki. a hudi bolezni nas je zapu st 1 v dneh, ko nam je zavednih in premožnih rodoljubov najbolj treba, Pogrešali ga bomo zelo, kajti vedno je bil brez obotavljanja pripravljen pomagati in sodelovati pri raznih narodnih prireditvah, vedno 'je 2 veseljem in prvi daroval za razne narodne namene ter nam pomagal v boju proti ponemčevalcem lepe slovenske Polzele, posebno pa še v dobi šulver-ajnske šole, katero smo tudi z njegovo pomočjo končno vendar ugonobili in to najbolj* s tem, da smo ji s spretno agitacijo odvzeli deco. Pogrešali ga bodo pa tudi ubogi, katerim je rad in dostikrat pomagal, ter se iih je Še v oporoka spomnil s tem, da je volil 10.000 K za nakup hiše v. središču Polzele, kjer bodo imele uboge družin© brezplačno stanovanje. Bodi mu slovenska zemljica lahka!
Dobrna. Dne 21. in 22. septembra so naša vrla narodna dekleta po dobrnski župniji (po vaseh) na -brala za gladujoče otroke naših sobratov na jugu lepo svolo 576.98 K.Ce pomislimo, da se je _y teku vojne velikokrat nabiralo za različne namene, za Rdeči križ, za invalide, za begunce itd., posebno Še pa za vpeljavo električne luči v cerkev, se moramo res čuditi tel radodarnosti, Bog povrni vrlim dekletom ves trud pri nabiranju in vsem blagim darovalcem! Lahko rečemo: Kar ste enemu teh malih storili, ste jugoslovanski domovini storili, — Bralno društvo lepo Penije. Knjige se redno iz izvrstno urejene knjižnice izposomjejo in istotako se časniki redno oddajajo u-dom. So vendar naši časniki sedaj tako imenitno pisani, da je dolžnost vsakega skrbeti, da čim več Iju-« čitalo. Tuoi farna bukvama bo začela deliti
< Kil »
tirne molitve Ob Konen je prldjana za Suhornike tudi molitev za blsjgosl&vtjanje kipov ali podob ipresr. Srca, Knjižica s© naroča r Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane a. poštnino, vred komad. Vi ?, 1©| komadov s imštnino vred 25 K.
Križev pot za vojni Čas obsega res v srce segajoča premišljevanja o Kristusovem trpljenju. Poleg tega še ima knjižica- veliko molitev za razne potrebe posebno pa toliko potrebne molitve za mir. Stane pa s poštnina vred 20 v komad. 5,0 komadov, pa 8 K, Naroča se v Cirilovi tiskarni v Mariboru*
„Goriška Straža“ se imenuje nov list, ki je ?ač©l izhajati dne 19. t. m. v Gorici kot glasilo združene S. L. S. na Goriškem. Prva številka je zborno urejena. Naročnina znaša do novega leta 6 k; »Goriška Straža« se naroča v Gorici, Gosposka ulica 4s. — Priporočamo!
Posamezne številke „Slovenskega Gospodarja“ iu „Straže“ stanejo od 1, oktobra naprej v razprodaji 20 v, brez ozira na to, ali imajo 4 ali 8 strani!
Cenjenim naročnikom, ki so nam naročnino še
na dolgu smo danes napravili na ovitke modre križe in priložili tudi nakaznice. Položnic ne moremo priložiti, ker nam jih poštna hranilnica še ni do-
poslala.
, Maribor. Gospa V e r t n i k \e premesti ; dni svojo trgovino mešanega blaga iz riorošk» v svojo lastno hišo, Sodnijska ulica št, IT. Bv ! roča v obilen obisk.
lie*, Vf


mmdmtöMmm*
Pevke Dram. društva, Maribor: Žal, dobili še le po sklepu uredništva.
C. kr. okrajno sodišče v Ptuja odd. YU p »rošnji lastnikov Alojza, Milana in Olgo Gregorii ü dražbi sledeče nepremičnine:
L Vi., št. 1 k. o. Majberg 22 pašnik ar 40.21, 2 ar 7.16, 26 pašnik ar 30.96, 31 pašnik ar 6 bosta ar 60.24, 34 travnik ar 19.82
II. vl. št. 8 k. o. Majberk 18 travnik ar 12,52, ; 66.39, 20 travnik 13.31, 21 pašnik 44.62.
511 vi. št, 2 k. o. Majberk 3 stavfeišče sr i.08, 4 če Ì. lev ar 1.95, 5 hišn® poslopje ar 11,25, nik in pašnik 341.76, 39 pašnik 24.96, 40 75, 42 njiva 25.84, 43 pašnik 3.40, 45 136.8 na izmera ar 1036.86. Izkliena cena 100.001
Dražba: se bo vršila dne 24. oktobra 191
dopoldne ob 10. nri na lien mesta v Majberk«. pod to ceno se ne sprejmejo. Na posestva zavarov nikom ostanejo njih zastavne pravice bn % ozira na cene. dražbene pogoje je vpogledsti pri podpisan« ca izba št 17 ali 13.
C. kr. okrajna sodnija Pitij, odd. VII., dne 23. oktobaa 1918.

za vsak obrt sposobna enonadstropna, na vogala z velikim vrtom, dvor in kleti v Maribora, Meljska cesta 43, se proda. Le resnim kupcem se dajo pojasnila. Cena 124.000 K. „Rošker“ zjutraj od 8—iO nre.	224

svoje
rive 21. junija t. L. Ta nadei na laškem
■ .4£fct*ie$>&-.-domače bognarjev iz Kopivnikft, star Šele 4M let. ü?b smrti je bil odlikovan z veittar:Brei.»..n w.
-'Pokopan le v bližini dotične vasi, ki je pa sedaj zopet zasedena od Italijanov. Naj počiva v miru v tuji zemlji!
Ljutomer. Ciril Metodova žehska in moška po družnica v Ljutomeru priredita v nedeljo, dne f . oktobra t. 1. v gostilniških prostorih g. Seršena v Ljutomeru vinsko trgatev s prijaznim sodelovanjem pevskega društva z zelo zanimivim sporedom. Za četek ob xj^,4 uri popoldan, Slavno občinstvo se opozarja na to prireditev in vabi na mnogoštevil r o n-l-l'-ibo. —- Onh'sf*
Tinje na Koroškem. Dne 30. septembra se je poročil v tukajšnji proštijski cerkvi g. Jernej Božič, rezervni praporščak, z gdč. Zaliko Einspieler , organisiinjo in marljivo cerkveno pevko. Poroko je izvršil mil. g. prošt Gregor Einspieler, stric neveste. Novoporoeencema želimo obilo sreče in blagoslova na potu življenja!
Viničarja
z 2—3 del. močiri išče za 2 orala velik vinograd O. Bil-lerbeck. Maribor, Gosposka ulica 29, ali Kamnica pri Marib. „Hernsansruhe“. 227
llimlli
ASfikJau atol ga na naiv nevni cem kupuje pn tvr<
Ivan Dečko, Celje, nasproti Narodnemu domu. 226
Ü
Cerkovnik
za stolno cerkev v Maribora se takoj sprejme. Pogoji se izvejo pri župnijskem uradu Maribor, Stolni trg 20. 220
Iščem
viničarja s 4 ali 5 delavnimi možmi za svoje posestvo v Rošpahu pri Mariboru. Pojasnila daje Fridrih Winkler, Café Central, Maribor. 222
Pride!MiG€RS0s
slovenskega in nemškega je-zika^nopolnomaj-ešč, sesprej-
dajs, trgovina z mešanim blagom in semeni, Maribor. 218
Krajni šolski svet v Teharjib nazsai žalostno vest, d» $• njegov prezasMai čU gospod
•m
Irovro Smh,
nadučitelj v Tabavjih
preminul v »oži od 30. sept. na 1. nkto 1918. Pogreb te vrši dne 2. oki. 1918 3. uri p«poldne iz šolskega poslopja.
Krajni šolski svet izgubi v pokoja neumorno dtlavnega uda, učiteljski zbor ’ heznjiveg» predstojnika in zvestega tovar j učenei ljudomilega vestnega učitelja.
mi je hvalsžea in trs
- froftmasr.
ihii
"ÜTjc»®1t
Pcdiušniee: Dunaj I., Tegetihclistrasse 7-9, Dobrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik in
Ispostava: Kranj.
IX. emisija.
Vabilo na subskripcijo.
Jugoslavija Jugoslovanom, Knjižica, ki se je lako priljubila našemu ljudstvu, se zopet dobi v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Cena s poštnino vced 50 vin. Slovenci, sežite pridno po njej!
Marija, žalostna Mati. Premišljevanja in mo -litre. Spisal dr. Josip Hohnjec, profesor bogoslovja v Mariboru. Mirno lahko trdimo, da tako popolnega, izvirnega molitvenika še Slovenci do zdaj nimamo , kakor je ta. Pisatelj, neumorni organizator slovens -kega ljudstva, se je v resnici potrudil podati svoje -mu ljudstvu nekaj dobrega. Knjiga vsebuje r prvem delu osem obširnih premišljevanj o Žalostni Materi božji. Tu je nakupičenih nebroj zlatih pobožnosti v čast Žalostni Materi in v Čast trpljenju Jezusovem, štiri sv. maše in zbirka splošnih molitev in pobožnosti Ob koncu je g. pisatelj še dodal razne molitve v bolezni, za kolnike, za umirajoče in za rajne. Novo knjigo prav toplo priporočamo. Cena s poštnino vred K 6.50. Naroča se v Cirilovi tiskarni v Mariboru.
Družhine bukvice za dekleta. Spisal Rožman Jožef, pokojni nadžupnik konjiški. Ko so Marijine družbe bile pri nas še popolnoma nepoznane, je preblagi in goreči nadžupnik Rožman v Konjicah iste uneljal že za vse stanove. Za dekliško Marijino družbo je izdal tudi poseben molitvenik, ki se odlikuje ; o krasnih naukih in izbranih molitvah za Marijine družbenice. Kot vnet dušni pastir je poznal srca. in potrebe Marijinih družbenic, zato je pa znal tudi pri sestavi molitvenika ubrati pravo struno. Knjižica se je družbenicam tako prikupila, da je doživela že 13. natis. Ker so pošli zdaj vsi molitveniki za Marijine družbenice, zato tega posebno priporočamo. Gotovo ne bo nikomur žal, ki si ga bo naročil. Cena s poštnino vred 6 K. Naroča se v Cirilovi tiskarni v Ma -ribom.
Posvetitev družin presv. Srcu Jesusov&nra je naslov novi knjižici, ki obsega kratko zgodovino te od papežev toplo priporočan* {»bolnosti in pa posve- a
j***«!
Na podlagi sklepa rednega občnega zbora delničarjev Jadranske banke, M se je vršil di maja t. L in pcoblaščenja c. kr. vlade, odločil je nižje podpisani «pravni svet, da izda
25 OGO delnic Jadranske feanke p® S 400*— nominalne vrednosti dvigajoč s tem delniško glavnico za K 10,000.600'— na|K 80,000.000 — in to po sledečih p
1.	Imetnikom starih delnic pripada opcijska pravica na
20,000 delnic po oeni od H£57&*— tei-qnel
dočim se
5.000 dežni e po ceni od IL*6755—• tal-quél
prepusti javni subskripciji tudi za nedelniCarje.
2.	Delnice IX. emisij s sodelulejo na uspehih bank® z isto pravico in dolžnostjo od 1. jt 1919 dalje kakor stare delnice.
8. Opcijska pravica pripada imetnikom starih delnic, kateri morejo dobiti za pet starih dve novi po prvenstveni ceni-od K 575*—. Delničarji, ki želijo izvršiti opcijsko pravico, mora: žiti plašče delnic pri enem zavodov, ki so navedeni kot subskripcijsko mesto.
4.	Prsdbefežbe na delnice javne subskripcije po K 675’— sprejemajo navedena sufoskr mesta, toda upravnemu svetu pr istoj a pravica repartier)© subskribiranih delnic.
5.	V slučaju, da bode o priliki repartiere podpisatelju dodeljeno manjše število delnic I predbeležll, se mu povrne odveč vplačana svota dn® 1. novembra t. L
6.	Predbeležba in popolno vplačilo delnic se mora izvršiti med 26. septembrom in II brom 1918; v istem rok® se mora izvršiti tudi opcijska pravica.
Z. Dobiček na tečaju novih dslnic pripada — po odbitka vseh stroškov in pristojbin — nema zakladu Jadranske banke.
8 Subsferifeira se v sledeC-ih zavodih:
a)	Jadralska banka v Trstu in njene podružnice na Dunaju (I. Tagetthoffstrasse 7-9), v
Eiiku, Kotoru, Ljubljani, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku in Zadru.
b)	Banka i štedfoaa za Primorji na Sušaku in njene podružnice v Bakru in na Rijeki,
c)	Prva Hrvatska štedionica v^agrebu in njene podružnice v Bjelovar», Brodu n. S,, Ciri.
Delnicah, Djakovu, Karlovcu, Kraljevičih, Novi Vinodolski, Osijeku, Požegi, Rijeki. Senji
Sv. Ivana Zel.. Varaždina, Vel. Gorici, Vinkovci, Virovitici, Vukovara in Zemunu.
d)	Hrvatska centrali», banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevem in njene podružnice v
in D. Tesli. "
e)	Hrvatska Zemaljska banka, podružnica v Zagreba.
f)	Srpska banka v Mostara.
g)	Zivnostenska banka, podružnica na Dunaju.
V Trstu, dna 25. septembra 1918, '
Upravni svet Jadranska

ij jstMte.*
a 5b. -
Stapan«
mk mm s