POSTNIMA PI.ACANA V GOTOVINI Glasilo Plcninsks iveze Slovenije Letnik X* September VSEBINA sestanku komisije za alpinizem It ,j-^!arstvo hi aninske /vrže jugo 5J.A\ IJ t. ing. Pavle äegui;i . . „„. BIJELE 3TIJENE Friineč Avčin . . . ..„, HRVATSKO PLANINSTVO ' ' ' Dr. Z.cllko Poljak ... ..H„ POSKUS V ŠPIKU .... . . Borb Rcžek ... ,uv AI.PINUS IN PISMAR . JSd Ludvik Zorzut .... PO VZHODNEM ZT EBU NA STORZIC ' Ins. Pavle Segula ... .„, PESEM O IZLETU ........... Jože tium.ii- .... MOJ NAJVEČJI UOSE7.F.K....... Jožica TriVk ... .„, ob sedemdesetletnici orožnove koče Ivan savli..... CRNOGORSKE PRCKLETIJE.......... Branko Koti:, j le.........., JESlCEV PREPAD HKI COZDU NAD ČRNO ' Dušan Novak . DKUSTVKNE NUVICE ..........Si ?.PVJ.CE lz mladinskih odsekov ' zpi'^'n'sl«: 1.1teratuhe . razgled po svetu t,o DA NE POZABIMO . ........ OBČNI ZBORI..........«3 naslovna stran- SKUTA S POTI K A KOČNO Foto: Ilrvoje Rrnčič. Ljubljana -Planinski Veslnik« je glasilo Planinske zveze Slovenje / Izdaja ga PZS - J m j nje ga urcdr.iškl odbor Oi if o vorn-, urednik: Stanko Hribar; slavni tired.il-Rcvl1a ''vns'stkrat nnlw" Član- ke P05ilja.it© n.v naslov: Tine Orel, risnirska 7veva ■•-"'3 / sÄi- P™™*0™ P P- 214. telefon / Tli s» ureja;o: reklamacije (iti ?e upoštevalo ■ h. TJf p° iz,idl1 «•»"tal. naročnin». Ä razvid naslovov 1 Tisk« in khšeje izdeluje Tiskoma -»Jeze Moškrič« v Ljubljani / Letna 3e * j- mor*r {SStati tS55 v stirin obrokih po din 225. (naročnir.a zr. inozemstvo dir, 1COO -) Tekoči račun revije pri Narodni Sjf"««"!» sprememb,, naslova Äm ve s t ni k r.. pri čemer navedite poleg prejšnjega vedno tudi novi naslov, po nio? nosti s tiskanimi črkami Odj.ovcdl med leiom ne sprejemamo. Upoštevamo pa pismene mlpovcdl. ki jih naročniki izro °e „nr"w ao 1. decembra 2a prihodnje leto. IZVAŽAMO 50 LET V 45 PREK.OMORSKIH DtŽEL Tovarna emajJirane posode Celje Telefon 22-71 - Telegram: Emajl Celj VODEČI PROIZVAJALEC IN IZVOZNIK emajlirane posode pokositrene posode pocinkane posode higiensko-tehničnih predmetov jeklenih kotlov jeklenih radiatorjev in jeklenk za butan — propan plin Posebno priporočamo naše nove izdelke: ekonom lonce, alu-pekač, sokovnik, lonec za pranje perila z vložkom T Naše izdelke z zaščitnim znakom »II V A LEV A« z zadovoljstvom uporabljajo sireni po svetu Oh sestanku komisije za alpinizem in jamarstvo Planinske zveze Jugoslavije Kadar se po dolgem času spet srečajo tovariši, ki jih združujejo skupne želje in cilji, je vedno slišati marsikaj novega, tudi kaka kritika se najde med obilico ugotovitev, načrtov in sklepov. Je že tako, da je vse na svetu gibljivo, minljivo in spremenljivo. Ni je stvari brez določnega ritma, zdaj napreduje, zdaj miruje in že spet. usiha. Kakorkoli že si prizadevamo, temu ritmu ne uidemo. Tudi naša dejavnost in uspešnost, naša prodornost in prizadevnost so na milost in nemilost izročene zakonom narave, nihanju, ki v dolgih obdobjih neštetokrat menja smer in ki — na srečo — le malokdaj prehaja skozi vrednost nič. Pač preprosta fizikalna zade-vlca, ki pa je nam ljudem na področju družbena dejavnosti kaj težko razumljiva in nekako t ti ja. Osnovna ugotovitev: Komisija se je zbrala in nenavadno hitro našla skupen izraz za mnoga hotenja, soglasje za prenekatere sklepe in napotke. Razumljivo je, da so bila na sporedu vprašanja o kadrih, vodnikih, ekspedicijah, sredstvih, opremi, programih za to in za prihodnja leta. Naj nam teh nekaj odstavkov, ki bodo sledili, poskusi povedati to in ono iz tisteya, kar marsikateri posameznik premišlja tudi sam. Stara in vsem razumljiva je resnica, da nobene organizacije in tudi ne alpinistične ne gre ustanavljati tam, kjer ni osnovnih pogojev — navdušenih delavcev, materialne in jinančne osnove, trdna planinske organizacije. Zategadelj Je komisija ugotovila, da naj bo sedanja osnovna organizacijska naloga utrditev AO, kjer so. Nove AO naj bi republiške zveze ustanavljale le tam, kjer teko zahteva že življenje samo. Del te ugotovitve pada nazaj na samo komisijo. Nekdanji pogoji dela so bili taki, da so govorili v prid enotni komisiji za alpinizem in jamarstvo. Ne več tako danes. Alpinizem sam se je dokaj močno utrdil in pridobil na vsebini dela, tudi jamarstvo je šlo iz ozkih okvirov, čeprav ne po zaslugi planinske organizacije, marveč nadvse marljivih speleo-loških društev. Obema organizacijama bi bilo v eni sami srajci zares pretesno. Tako komisiji ni preostalo drugega kot to, da lO PSJ priporoči ustanovitev posebne komisije za jamarstvo s pripombo, da naj podobne komisije ustanove Še republiške zveze tamkaj, kjer so za to objektivni pogoji, potrebe in želja jamarjev. Največ časa so udeleženci posvetovanja prebili ob vprašanju vzgoje alpinistov. Te je treba najti, izobraziti ter jim dati dobro materialno osnovo ob neprenehni moralni pomoči tistih, ki jim ne manjka izkušenj. Izvori takih ljudi so v Jugoslaviji neizčrpni, čeprav v povprečju še nismo prispeli daleč. Tam, kjer je gibanje v naravi vsakdanji opravek, težko prodira mtsel u planinstvu in alpinizmu. Redki posamezniki so bridko osamljeni in domala brez moči, da bi stvari pospešeno spravili v tir, ki si ga želimo. Nasprotno je pokret v Sloveniji in deloma u Hrvatski, z osebnimi izjemami tudi drugje, ponekod prešel v fazo skrajnega ekstramizma. Tudi to so v bistvu redki pojavi, tako da nam ni težko pokazati, kaj želimo imeti v vrstah alpinistov. Osnova je planinec s čutom ljubezni do narave. ki sta mu ril; in ideal gora m svet okrog nje kot celota. Ne torej samo idilična stezica ob šumečem potočku, ne samo VI- i> neizprosni steni pod obokom modrega neba. Alpinist mora biti prepojen s predanostjo gori, da ji bo vsakdar hvaležen za najprislnejši povratek k izvoru življenja, ki mu ga omogoča, kadar tava sam in v družbi v njenih nedrih. To pa lahko daje gozdnat kucelj prav tako kot ekstremna smer in zalo mora pravi alpinist oboje ceniti enako. Postati mora dal vsega tega, kar izoliran meščaii danes v kletki 385 zidov več ne čuti in ne zaznava. Seveda je to občutje treba znati vzbuditi in tu smo, pri vprašanju vzgoje. Problem nas ni zatekel nepripravljene. Komisija za alpinizem PZS prav te dni zaključuje pomembno obdobje pri oblikovanju in utrjevanju vodniške organizacije. In tisto, kar zahteva od članov, gorskih vodnikov je v osnovi prav to, o čemer govori gornji odstavek. Seveda ne le to; tudi alpinistične vrline in znanje, utrjeno z dolgoletnimi izkušnjami. V mislih imam vodnika za vodstvo v steni, ki obvlada vzpone poleti in pozimi, s smučmi na nogah v gorskem svetu in v svetu onkraj meja med vrhovi nad ledeniki. Komisija je prišla do zaključka, da naj bodo odslej inštruktorji njenih tečajev samo tisti gorski vodniki, ki svoje znanje obvladajo du popolnosti. Nudili bodo svoje sposobnosti kot vzgojitelji zveznih instruktorskih tečajev. Glede na potrebe je treba razločevati tečaje letne in zimske alpinistike, tečaje visokogorskega smučanja, tabore alpinistov in tečaje plezanja v ledeniških Alpah. Me bi bilo smiselna, če bi komisija za alpinizem PSJ organizirala začetniSke tečaje. To je stvar republiških zvez, PSJ mora prav z vzgojo inštruktorjev zagotoviti nemoten razvoj osnovnih kadrov. Mnenja o tem so se pogosto kresala, vendar logika vodi samo do gornjega zaključka. Vse ostalo je v bistvu improvizacija, dajanje potu)le in s tem zaviranje samega sebe. Posebno pozornost je komisija posvetila pripravi dnevnega reda za plenum alpinistov v Vratih poleti 1964. Poleg vprašanj, o katerih smo te govorili, bodo lam na vrsti program dela za leto 1965, vprašanje opreme in financiranja. Ko je beseda o programu, ne moremo mimo številnih letnih in zimskih tečajev, republiškega fti- zveznega značaja. Še manj pa bi kazalo zanemariti vprašanje ekspedicij, ki po letu 1960 počasi postajajo vsakoletna oblika dela in čedalje ljubša tema pomenka med alpinisti kjerkoli pri nas. Odprave je treba vzeti kot vrhunsko dejavnost (vsestransko vrhunskih) alpinistov in planinskih delavcev, ki jih je treba vsakokrat skrbno izbrati iz množice kandidatov na čim bolj objektiven način. Seveda je to lažje rečeno kot storjeno. Profesionalcev pri nas ni, amaterizem, pa le težko omogoča nek organiziran pregled kvalitet. Kljub temu in spričo dejstva, da so že v Sloveniji razmere in kvalitete različne, še hujše pa so razlike v celotnem alpinizmu v 386 Jugoslaviji, bo treba najti način vrednotenja in klasifikacije alpinistov. V mislih nimam neke brezdušne kartoteke ptusov in minusov, temveč pregled težkih in najtežjih storitev, ki pri nas in v svetu nekaj veljajo in predstavljajo takorekoč izkaznico za vstop v povsem določen krog alpinistov, sposoben premagati povsem določene težave. Nedvomna bi taka kvalifikacija vnesla v naše delo in dogajanje precej reda. Še več, prepričani smo, da bi se ob pravilnem vrednotenju vzponov in alpinistov povečal krog alpinistov, ki pleza pozimi v domačih gorah, ki bivakira poleti in pozimi poleg domov, ki zna iz domačih pogojev iztisniti maksimum »aklimatizacije« za napore v Centralnih Alpah in drugje znotraj meja naše dommnne. Tehnično kvalifikacije ne bi bilo težko izvesti: vzporejanje vzponov v svetu in doma priznanih stenah, zimskih fn letnih pogojih, zahtevki okrog aktivnega sodelovanja v osnovnih in drugih planinskih organizacijah, GRS, obvladanja geografije, jezikov itd. Gre za to, da iz množice, sposobnimi ljudi, ki jih pri nas mrgoli, izluščimo kar največ. Tako bo dejavnost lahko zaživela in dosegla neverjetne rezultate, seveda če bomo objektivni in neizprosni do sebe in do okolice, kadar bo treba iz/jolniti sprejete sklepe. Na nas samih je, da bndo sklep i realni in da naloge ne bodo prehuda ovira, temveč, da bodo silile k napredku. Prav tako ni dvoma, da kvalificiranje neizbežno vodi k določenim napakam in da bo zagnal krik predvsem vsak tisti, čigar slabosti bodo po izračunu večje od prednosti. Vendar naj nas tolaži misel, da je boljši dober končni rezultat z napako kol pa izid brez rezultata in brez napake. Komisija je mnenja, da poskus ne bo v škodo našemu alpinizmu. Plenum bo nekaj besed posvetil tudi vprašanju alpinistične šole. Mnenja so in niso, so za in so proti. »Kaj naj bi s šolo pridobili ,« se vprašamo, »če imamo dobre tečaje?« Večjo stalnost, večjo resnost, večji prispevek družbe za dejavnost, ki sodi med osnovne športne in rekreativne dejavnosti pri nas? Cc bi se na ta način uresničilo poslednje, bi šola z občasno dejavnostjo v poletju in zimi prav gotovo pomenila korak naprej. Kam naj bi sodila, kaj naj bi dajala — vse to je vprašanje. Odgovor nanj pa smo dolžni dati in najti, naj bo te kakršenkoli. Ob odpravah smo se že ustavili, Praktična plat stvari zahteva odgovor na vprašanje: Kdo ■naj jih organizira? Naj bodo to osrednje »sn-vezne«, republiške ali društvene. Komisija je mnenja, ki ga potrjujejo izkušnje: PSJ naj predvsem skrbi za sredstva, pomaga pri organizaciji izdelave opreme in organizira manjše mešane ndpravice v Centralne Alpe, Knwkaz in gorstva, kjer ne bo težko z nehomoyenim moštvom ustvariti celote. Sicer pa naj odprave organizirajo republiške zveze, ustrezno kvaliteti kadra, ki jim je na voljo. Končno je komisija obravnavala še vprašanja pomoči, ki jo nudi družba in JI.A. V Sloveniji pomoč oblasti ni i>eč vprašanje, pomoč delovnih kolektivov je jiaravnost vzgledna, če je le akcija utemeljena in primerno prikazana. 7. izjemo PS Hrvatske je položaj v drugih republikah odločno slabši. Delavni posamezniki se morajo dobesedno boriti za obstoj, že posebej če pomislimo, da je pot do prvih skalnatih vrhov daleč in da so izdatki za posameznika ogromni. V tem smislu bo tvdi sama komisija za alpinizem PSJ morala krepko prijeti za delo ter povečat i svoja sredstva, če naj uspešno pomaga svojim člunom pri uresničevanju nalog. Upati je, da seja ni poslednja, da se bodo sklepom kmalu pridružili nori, potem, ko bodo izpolnjeni prvi. Začetek daje «panje na uspeh; s primerno vztrajnostjo in z delom nas vseh tudi rezultati ne bodo izostali. Ing. Pavle Šegula Bijele stijene Franci A v čin Kam za prvi maj 1984? Slovenija? Nc! Ljudske množice bodo- valovile vsepovsod. Sam si to pot, kaj ko bi.. .7 Kaj ko bi stopil v goste k stari skriti ljubezni, tja v Gorski Kotar. Njegovih globin niti prvi maj ne preplavi, njegove Bijele stijene v Mali Kapeli so tako zakrite in tako prav nič ne nudijo širokim množicam, pa bo vsaj tam nemara zame rekreacija v tišini. Rečeno, storjeno! Moj VW, ta neprecenljivi »old faithful« me varno pelje preko Javor-nika, skozi brezkrajne gozdove Notranjskega Snežnika do hrvaške Klane, pa počez do Je-lenja. Na avtoputu Rijeka—Karlovac naju zajame hrvaška huka in buka motornih vozil, toda ne za dolgo! Pred Delnicami jim uideva v desno tja proti Mrkopolju. Tipično balkanska ccsta »samajama« se iznenada sprevrže v presenetljivo gladko asfaltno. Mrkopalj iz partizanskih let je postal s to cesto vse drugačen, živ, vesel in svež. Sc selo Tuk, pa sva zopet sama. Strmo se dvigava. Kakšna divna travnata pobočja, kakšen smuški svet, kolikšne turistične možnosti, koliko veselja in zdravja za kilavo mestno žloto, koliko zaslužkov za domačine! A komu to mar, naše besede se nabolje počutijo na papirju. Da bi pa meso postale, za to je treba dela, potu, možganske gimnastike. Govorna poplava pa teče kar sama. 2e naju objemajo gozdovi, mirni in strogi, bogati in zreli, ne kot snežniški, ki smo jim spodrezali korenine za dolga leta. Nekateri pravijo za vselej, in to strokovnjaki. Ko smo mi peli hvalnicc ob podiranju tisočero smrek, so v Gorskem Kotarju ubogali pamet. Zato danes imajo lesa in ga bodo imeli. Ce nc verjamete, kar peljite se na primer od Delnic do Crnog Luga in glejte naokrog. Pozna se Hrvatom njihova tisočletna državnost! Nebo nama ni prijazno, rahlo dežuje, sive krpe megla lenobno drse z zapada čez gozdove. Dva lovca srečava! Za volkovi sta hodila, sto jurjev za vsakega! Potisnem naboj v ccv pištole, mogoče pa se srečamo — pri teh ekonomskih plačah ne bi škodilo — kot smo se nekoč na motorju pred Koprivnikom sredi kočevskih gozdov: jaz po serpentinah, volk po bližnjicah čeznje, radoveden kot kužek. A takrat sem bil neoborožen. Kraško skalovje vse bolj stiska cestico medse, nagiba se nadnjo, prekriva jo s previsi in vejami smrečja. Tu, rdeči napisi na stenah: Bijele stijene 1 '/» sati, Samarske stijene 2 V» sati, Bjelolasica sem, Jasenak tja. Popoldne je, naj prespiva kar tu na mestu, kot že tolikokrat? Naj greva v Jasenak? Poskusimo 1 Ni daleč, a je že v dolini. Pred hotelčkom avtomobili, celo ljubljanski. Teh mi je dovolj, kam tedaj? Na zapadu, daleč nekje tam nad morjem, sije pod oblaki proga modrine. Nad morjem je sonce, tja greva prespat. Z zapada se jasni, 387 lepo bo jutri. Štirideset kilometrov se vije cesta skozi gozdove, lepa in gladka, kot da ni naša. Reli trak se sprošča, zvija v ridah proti morju. Tja pa ne greva, tja že ne, tam se vse podira avtomobilov. Zalo nad Novim odnehava, zavijemo v desno proti Bribiru. Čudežno ime, spominja me na apokalipso partizanske dobe, na sključena ženska telesa pod 50 kilskimi vrečami koruznega zrnja iz Bele Krajine. Ob Kolpi so jih nosile domov, čez ves Gorski Kotar, za decu, da ne umrijo gladi... Kaj vse si že prestal, ti moj narodič! »Na Lukovo« piše, neka nova cesta v desno. Ni je na zemljevidu, nekam na kraški rob nad morjem pelje. Vse se že koplje v zlatu zahajajočega sonca, ko se vzpenjava. Dolgo iščem, a kdor išče, ta najde. Čudovita jasira! VW ostane na poti, jaz pa v šotorček. To pol bom spal kot kralj sredi dehtečega cvetja. Večeri se. Zrak kar drgeče od klicev kukavic, gruljenja grlic, žvižganja kosov, petja drozgov, hukanja smrdokavric. Nad vsemi in med vsemi pa slavci, kamor se obrneš. Vrabčjega rodu so in enako radovedni kot ti njihovi po-tepinski bratci. Zbirajo se okrog naju, od grma do grma jih nosi ob pogledu na čudne pošasti, kot jih tod nemara nikdar ni bilo. Ne pomnim, da bi bil kdaj spal sredi takega celonočnega koncerta slavcev in nočnih la-stavic, s svetlečim morjem okrog kamenih otokov pod nogami! Kot Adam v raju, preden se je pojavila Eva ... Zjutraj je sveže in jasno, morje kot ribje oko, kdo bi zajtrkoval! Navsezgodaj že drvim nazaj proti Bijelim stijenam. Dobra ura pa sva tam, ni ga čez VW za Balkan. Po sredi pragozda pa le ne more, priklenjen je na kraj ceste. Tako grem pač sam. Neverjeten svet, kot v pravljici, prav scenerija za Dantejev pekel! Steza brž izgine, ostane le pragozd. Kakor drevo pade, tako obleži. Le belo-rdeče pike po stoječih kažejo smer, pa dobro moraš paziti. V globokih vrtačah še sneg, skrivnostne razpoke v škrapastih stenah, režeči spodmoli, zijajoče jame vsepovsod, prvobitna divjina. Po takem je lazil pračlovek. Blagoslovljena divjina, pozdravljen la košček džungle v nas! Zdajci majhna čistina, vse živo cvetja — pol ga ne poznam — pravcati naravni botanični vrt. Kopljem se v breg s pomočjo dveh smuških palic. Ni še teden dni ko sem si na Kaninu močno zvil koleno, lepo sredi poti. Zijal sem v cvetoči avrikel po stenah Velikega Skednja in stopil v luknjo, s težkim nahrbtnikom, tepec zamaknjeni. Sedaj pač boli, a gre, zdravili in pozdravili bomo kar po elektromontersko, brez medicine, kaj bi z mavčevimi oklepi sedaj spomladi. Iznenada bel zid pred menoj, prva igla siedi gozda, sloka kot Meštrovičev kip. 2e ste tu, Bijele stijene. Od vsepovsod kipe sredi smrek v modrino neba. Barva vodi v sredo skalnega labirinta, ležem po pravcatem ozebniku, nato v levo, na nekako škrbinico. Skoznjo gleda Klek. Da bi mi sedajle poslal katero svojih čarovnic — le za fotomotiv seveda! S težavo zlezem navzdol, še ogal, pa ti vzame dih. Sredi kroga gotskega stolpovja dolo-mitnih apnencev je okrogla ravnica, redko krivenčasto drevje jo zarašča. Stolpovje vse-naokrog pa je fantastičnih oblik, kot da ga je klesala in gladila roka neštetih modernih kiparjev, a stokrat, tisočkrat lepše. Kajti kipar je bila velika Narava sama. Ne vem kam bi gledal, kaj še bi slikal od teh konic, belih skalnih in zelenih smrekovih, pod prti oblakov na modrini neba. Filmska scenerija brez primere! In tu ni danes nikogar, prav nikogar za prvi maj 1964, praznik delovnega ljudstva, dan rekreacije. Kolika sreča, da so ljudje tako strašansko leni, tako nerazumljivo komodni. Naprej, rdeče lise vodijo navzgor, na vrh. »Teži uspon«, grozi napis. Da vidimo, roke so še vedno jeklene, če je že koleno zanič. V žlebu celo dva klina, par minut in že je tu vrh. Vrh samotnih Bijelih stijen (1335 m), srca samotnega Gorskega Ko t ara. In nikjer žive duše, vsa ta samotna krasota je danes samo tvoja! Bože. koliko gozdov, kako smo še srečni. Tam daleč žc sivo »bilo« Velebita! Planinski spomini na Klan, lovski na Sti-rovačo. Čas beži, mrzlo veje od Kleka, sonce gubi moč, stene rdeče. Spcšim, kolikor dopušča koleno. Brž še h Hirčevi kuči. Prijetno leži, a zaprta je, celo za 1. maj. Težko gre navzdol, še teže kot v breg, roke skele od napora, ko prevzemajo delo razbolele noge. Ob nujnih počitkih nabiram lesne gobe s padlih debel. Vprav neverjetnih oblik so. Vsaj dvakrat več časa rabim v dolino do ccste. Močno utrujenega me sprejme stari zvesti VW. Še pridemo sem, še bodo prvi maji, da le ostaneš živ in zdrav. A samo izbrani bodo šli z menoj, kajti Bijele stijene, to ni skala, to ni gozd, oltar so in svetišče kot iz pradavnih, predčlovekovih časov. Cas jc zanje obstal, k sreči tako. 388 Hrvatsko planinstvo (Ob 90-letniei ustanovitve HPD) Dr. Željko Poljak, Zagreb Hrvatski pianinei praznujejo letos velik jubilej: preteklo je devetdeset let od ustanovitve hrvatskega planinskega društva, prve planinske organizacije na Hrvatskem. Skupno s hrvatskimi planinci proslavljajo ta jubilej vsi planinci Jugoslavije, saj je HPD bila prva planinska organizacija južnih Slovanov. Misel o ustanovitvi planinskega društva pri Hrvatih je mogla rodit' sad šele, ko so za to dozorele razmere; ta misel je izrazitejša manifestacija določene stopnje kulturnega razvoja v civilizirani meščanski sredini. Prve začetke tega procesa moramo poiskati v daljni preteklosti. L. 1536, v času, ko se je v ostali Evropi šele začel prebujati smisel za naravo in njene lepote, je mladi hrvatski pesnik Peter Zoranie iz dalmatinskega mesteca Nina napisal v hrvatskem jeziku pesniško vele-delo r Planine-.1-2 Ravno 19 let pred znanim Gessnerjevim opisom gore Pilatus, ki ga štejemo za klasičnega in za enega od temeljnih del v zgodovini planinstva, se je 28-letni hrvatski domoljub navduševal nad lepotami Velebita in Dinare in iz njih črpal pesniško inspiracijo. Od Zoraniča pa vse do hrvatskega preroda — v prvi polovici 19. stol. nimamo zanesljivih dokazov o obiskovanju gora iz estetskih nagibov, vendar Zoraničev impulz ni ugasnil. To nam dokazuje vrsta klasičnih del stare hrvatske književnosti, v katerih se pisci čudijo naravnim lepotam gorate hrvatske dežele (npr. Pctar Hektorovič 1487—1572, Ivan Gun-dulič 15B9—1638, Junije Palmotič 1606—1657, Juraj Križanič 1618—1683, Jcrolim Kavanjin 1641—1714). Razen književnikov so imeli velike zasluge geografi in prirodoslovci. Znanstveniki se na svojih raziskovalnih poteh niso mogli omejiti na dolgočasno zbiranje podatkov in ostati samo hladni opazovalci. T.epota domovine je odmevala v njihovih srcih in našla prostor poleg znanstvene ambicije (npr. Antun Vran-čič 1504—1573, Dujam Hrankovič 1505, Juraj Sišgorič 1487, Ivan Lucič 1666, Stjepan Glavač u 17. stoletju, Pavao Ritter-Vitezovič 1699, Dragutin Seljan 1843). Lahko celo trdimo, da sta ta dva nagiba, estetski in znanstveni, vse do danes pomenila močan in morda najvažnejši impulz v razvoju hrvatskega planinstva. Navidez raznorodna sta povezana s skupno lastnostjo, s patriotizmom, vedno stala na isti črti: odkrivati in uživati lepote domovine. Na Hrvate so v tem oziru vplivati tudi pripadniki drugih narodov, ki so potovali po hrvatskih pokrajinah in pisali o svojih odkritjih. Pri tem moramo v prvi vrsti omeniti Valvasorja3 in V. Vodnika4, potem Italijana A. Fortisa5, saškega kralja Fricdricha Augusta6, Francoza B. Hacqucta7 in mnoge druge. Nov čas jc nastopil s hrvatskim prerodom v 2. polovici 19. st., ko je v splošnem kulturnem razcvetu med Hrvati znatno zraslo zanimanje za lastno deželo. Hrvatski prerodi-telji, pesniki, znanstveniki, politiki so začeli pridna potovati po svoji domovini, zahajali so v doslej nepristopne gorske kraje in objavljali potopise (Lj. Gaj, S. Vraz, I. Nemčič, Lj. Vukotinovič, I. Tmski, A. Vcber-Tkal-čevič, I. Kukuljevie in drugi}". Ne samo iz Zagreba, širom po Hrvatski so mnogi posamezniki in manjše skupine odhajali v planinske kraje in se vzpenjali na vrhove. L. 1845 pride dr. J. Schlosser iz Križevcev na Kalnik0. L. 1852 je na vrhu Kalnika Lj. Vukotinovič s celo skupino planincev1". Skupina planincev iz Rijeke se je to leto povzpela na vrh ličke, en udcležcnec pa je objavil obširen opis tega vzpona". Ta opis lahko štejemo za prvi izrazili planinski potopis v hrvatski literaturi12. Isto leto se je napotil Schlosser z Lj. Vukolinovičem na veliko pot po hrvatskih planinah in prišel na Klek, Velebit in Ličko Plješivico, kar je za tedanje razmere pomenilo pravo pustolovščino13. L. 1B65 je bil J. Turbar na Kleku in Lički Pljcšivici itd.14 Zagrebški planinci so začeli zahajati na Med-vedntco in uživati v njeni nedotaknjeni naravi. 2e 5. junija 1870, torej štiri leta pred ustanovitvijo HPD, so postavili na Sljemenu v Mcdvcdnici leseni razgledni slolp, prvi planinski objekt v zgodovini našega planinstva18. 389 Neposredno pobudo za ustanovitev HPD je dal dr. Johannes Krischauf, profesor matematike na univerzi v Oraču, znan planinec in velik prijatelj slovenskega in hrvatskega naroda"5. L. 1874 je prišel v Ogulin, da se povzpne na Klek. Tedaj se je spoznal s književnikom B. Budisavljevičem in ga nagovoril, du bi delal za ustanovitev planinskega društva pri Hrvatih, Budisavljevič, ki je bil ta čas službeno vezan na Ogulin, jc napotil Frischaufa k svojemu prijatelju dr. Giuru Pilaru v Zagrebu, ki ga je sam v pismih navduševal za to idejo17. Pilar je ob Frisch-aufovi pomoči še isto leto organiziral ustanovni seslanek HPD. Po -Spomenici HPD« iz 1884. je bilo to 15. oktobra 1874, ob ustanovitvi hrvatske univerze. Pomemhno je dejstvo, da je do ustanovitve HPD prišlo isto leto, kakor do vrste drugih kulturnih ustanov in društev v Zagrebu (univerza, Hrvatski Sokol, zdravniško itd.) in da so ustanovitelji bili vsi po vrsti prvaki hrvatske znanosti in kulture: Pilar je bil geolog in kasneje univerzitetni profesor, B. Budisavljevič veliki župan v Liki in književnik, S. Brusina zoolog in univerzitetni profesor, P. Matkovid geograf in univerzitetni profesor, J. Schlosscr zdravnik, Lj. Vukotinovič enciklopedist po vsestranskem znanstvenem interesu itd. To moramo poudariti, da bi razumeli, zakaj je v delu HPD desetletja prevladoval estetskoznanstveni interes za planine nad prizadevanjem za osvajanjem vrhov. Pisci, ki se ukvarjajo z zgodovino planinstva, navadno štejejo leto 1874 kot začetek nove faze: dotlej neorganizirano planinstvo je dobilo formalni okvir, pravila in jasno določen cilj. Letnico ustanovitve IIPD hrvatski planinci radi poudarjajo, saj dokazuje, da so Hrvati zelo zgodaj, med prvimi narodi v Evropi, spoznali koristnost planinske ideje in znali ta sodobni dosežek zapadne kulture prilagoditi lastnim potrebam in razmeram. Planinci vse Jugoslavije so sprejeli to letnico kot začetek organiziranega planinstva med južnimi Slovani. Prvi službeni izlet HPD je bil 17. maja 1875 na Plješivico in Oštrc v Samoborskem hribovju. 2e ]. 1878 so zagrebški planinci dosegli velik uspeh: dobili so planinsko kočo. Bila jc to tkim. »Mestna hiša« na Sljcmenu, prva planinska koča v zgodovini našega planinstva. Okoli nje je desetletja potekal en del društvenega dela HPD. Do konca stoletja so hrvatski planinci obiskali vse domače gore, poslali redni obisko- valci slovenskih Alp in začeli že redno zahajati v Centralne Alpe ter se tam vzpenjali na vrhove preko 3000 m. IIPD si je prizadevalo, da razširi planinsko misel tudi izven Zagreba. V začetku so za to ustanavljali v raznih krajih poverjeništva, od 1. 1898 pa podružnice po raznih hrvatskih mestih. Pred vojno 1. 1914 je HPD imelo 900 članov, kar je za tedanje razmere bila pomembna številka, in celo vrsto podružnic v notranjosti Hrvatske. L. 1898 je začelo HPD izdajati svoje glasilo »Hrvatski planinar«, ki je 7. majhnimi presledki izhajal vse do 1. 1944. Dajal je krepko pobudo za nadaljni napredek planinstva, 8000 njegovih tiskanih strani pa je danes dragocen arhiv za zgodovino našega planinstva.18 Čeprav je HPD imelo najznačilnejšo vlogo v hrvatskem planinskem življenju, jc treba omeniti, da je bilo zelo zgodaj ustanovljenih tudi nekaj samostojnih društev v raznih hrvatskih mestih. Res niso mogla razviti tak potencial kot HPD, vendar jih je treba omeniti, saj so opravila koristno poslanstvo tam, kamor ni dosegel akcijski radij HPD. (Osijek 189510, Sušak 1879-", Zadar 189921. i2). Vzroke takega večsrediščnega razvoja hrvatskega planinstva z nekaterimi bolj ali manj neodvisnimi žarišči moramo iskati v zgodovinskih, političnih in geografskih činiteljih. Področje, na katerem živi hrvatski narod, je zelo raztreseno in raznoliko (zračna linija Osijek—Zagreb—Dubrovnik znaša 1500 km!). To nesrečno okoliščino je Avstro-Ogrska namenoma še poslabšala s politično-upravno razdelitvijo, ki naj bi še bolj oslabila in razbila hrvatsko narodno celoto (Hrvatska s Slavonijo, Dalmacija in Istra so imele vsaka svoj posebni sabor, da ne omenjamo Hrvate v Vojvodini, Bosni in Hercegovini). Ce k temu dodamo še slabe prometne komunikacije in medsebojno oddaljenost posameznih planinskih področij, bomo lahko razumeli decentralizirani razvoj hrvatskega planinstva pred prvo svetovno vojno. V planinskem življenju je med obema vojnama imel dominantno vlogo popularni HPD, ki je s številnimi podružnicami razširil svoje delovanje na vse področje, na katerem žive Ilrvati (razen Istre in Rijekep. IIPD je bila močna organizacija centraliziranega tipa s svojo »matico« v Zagrebu in vrb tu podružnic na vsem hrvatskem področju. L. 1939 je imel HPD že 42 podružnic s 7989 člani in je raz- 390 gjfärcifj/* f d t« " Jf /trn v ZjjmfyJ-*-/V' *** Ž *,,/> J/Ž t., 4 * slavili hrvatski planinci v 90 letih delovanja. Mnogi člani so odhajali tudi v Centralne Alpe in tam opravili resne vzpone".S7. Kakor v vsakem društvu je tudi v HPD prihajalo do stalnih pretresov, do nasprotij med mladimi in starimi, odražale so se tudi posledice tedanjega zastrupljenega političnega življenja. Delo HPD je v tem razdobju izgubilo svoj prvotni znanstveni in raziskovalni značaj. Društvo se je naslanjalo na tedanjo meščansko družbeno sredino, ki je v planinstvu videla možnost za izlete in romantično izživljanje. Mnogi planinci, ki niso našli v HPD ugodnih pogojev za delo, so pokrenili ustanovitev novih samostojnih planinskih društev. Med temi moramo posebno poudariti vlogo Hrvatskega turističnega kluba »Sljeme«, ki je v razvoju alpinistikc na Hrvatskem od- «r/m i* DDlsne kniinc -Cradske kuče- na Slemenu U Ul» !•(,, t MHagtvfiikl?. v|s ii sloxttK po Pttru ZcfMiifeiVfl gnatrmi. P,. > i H f o; i r i .i, utff, tj« fttKfer« ft;,, it !«'«< C J JM. n. t KIX. Buda Budtsavljevlč (IS13—1919) prvi pobudnik HPD Lahko rečemo, da so se hrvatski alpinisti uOili plezati od svojih slovenskih tovarišev in da imajo šc danes med njimi svoje zglede. Kakšen interes za slovenske gore je vladal med hrvatskimi planinci, naj ilustrira podatek, da je v 50 letnikih »Hrvatskega planinama in »Naših planin« izšlo ravno 277 sestavkov, ki se nanašajo na Slovenijo". Lep zgled, da so Hrvatje znali pokazati svojo hvaležnost, najdemo v zapisku proslave 50-let-niee HPD 1. 1924". Iz njega je razvidno, da so člani HPD z velikim navdušenjem in pravimi ovaeijami dočakali 86-letnega Jakoba Aljaža, ki je osebno prišel k proslavi in je bil pri tej priložnosti izvoljen za častnega člana IIFD. Ko so spoznali plezalno tehniko, so hrvatski alpinisti poiskali tudi stene zunaj Alp. Prva je bila na vrsti .TV stena Klcka, Zagrebu najbližjega plezalskega terena. Kiek jc postal prava šola hrvatskega alpinizma. Njegova stena je bila kmalu prepletena z mnogimi plezalnimi smermi. Po ustanovitvi alpinistične sekcije v HPD (1935) so zagrebški alpinisti imeli že dovolj vaje tudi za težje poskuse. Odkrili so bogate plezalske možnosti v bo-sansko-hereegovskih gorah in v naslednjih letih opravili v tamkajšnjih stenah celo vrsto prvenstvenih vzponov. O alpinizmu na Hrvatskem po drugi svetovni vojni so bralci že imeli priložnost brati v tem glasilu30. Kar zadeva planinstvo, je prva leta vegetiralo v planinskih sekcijah nekaterih športnih društev. Vzrok težkih razmer ni bil samo v napačnem razumevanju, marveč tudi v posledicah komaj minule vojne. Sele 1. 1948 pride do osamosvojitve planincev in ustanovitve PSJ in planinskih društev. Spričo še vedno živih tradicij je planinsko gibanje v kratkem času nadomestilo vse, kar je v vojni propadlo in začelo napredovati s hitrimi koraki. PD Zagreb je imelo že v drugem letu svojega obstoja preko 19 01)0 članov. L. 1949 jc sklenil Planinski savez Hrvatske izdajati mesečnik »Naše planine« ki izhaja še danes2'. Današnja značilnost planinstva v Sil Hrvatski je izražena težnja za prodiranje v širino, poudarjena je rekreativna nota in znatno razširjena vsebina dela. Alpinistika se je razširila iz Zagreba na druga hrvatska mesta in kljub težkim materialnim razmeram po kvaliteti dosegla evropsko višino". 31.ss. Gorska reševalna služba se je uveljavila s svojimi postajami in dosegla priznanje javnosti. Speleo-logi so organizirali v okviru planinskih društev celo vrsto odsekov." Danes jc po 90 letih organiziranega planinskega dela v SK Hrvatski 22 185 članov, 67 planinskih društev in 60 planinskih koč in zavetišč. Dr. Duro Pilar (tus—ms) organizator ustanovnega sestanku HPD 393 . .rfiVtW-. Lesena piramida no Sljemetiu pri Zagrebu iz 1*77. prvi hrvatski planinski objekt Na koncu naj povzamemo: Ideje, ki so vplivale na razvoj hrvatskega planinstva od prvih začetkov pa do danes, so bile vedno odraz razmer in življenjskih problemov vsega hrvatskega naroda. S tega stališča bi mogli zgodovino hrvatskega planinstva takole periodizirati: 1. razdobje neorganiziranega planinstva (do 1874); 2. od ustanovitve HPD do prve svetovne vojne; 3. med obema vojnama; 4. po drugi svetovni vojni. O prvem razdobju je težko povedati nekaj zanesljivega, saj ni zgodovinskega gradiva. Vendar lahko rečemo, da so planinski podvigi za časa neorganiziranega planinstva t. j. v lazi dozorevanja razmer, ki sovpada časovno s hrvatskim prerodom, le sporadičen pojav, povzročil pa ga je naglo prebujeni interes za lastno deželo in ljudstvo. V drugi dobi so za planinsko delo značilni znanstveni in raziskovalni impulzi®3. Planinska aktivnost je usmerjena v kulturno misijo: raziskovanje hrvatske dežele. HPD je moral biti po besedah svojega ustanovitelja »prva šola geografov, geologov in botanikov«, saj »iz ljubitelja prirode raste prirodoslovec strokovnjak«. Medtem ko je v tej dobi pri slovenskih planincih bil glavni problem boj zoper gcrmanizacijo slovenske zemlje in slovenskih Alp, so Hrvati imeli glavne ovire geografskega značaja: razcepljenost področij, v katerih živi hrvatski narod, s slabimi prometnimi komunikacijami in upravno razdelitvijo hrvatskih pokrajin, kakor je ustrezala interesom avstro-ogrskih oblasti. V tej dobi je planinstvo zajemalo ozek krog šolanih ljudi. Drugače tudi m moglo biti, saj je planinstvo produkt samo visoko kulturne in civilizirane sredine. V dobi med obema vojnama je hrvatsko planinstvo doseglo znatne uspehe, vendar zaostaja za slovenskim Medlem ko je v Sloveniji po odstranitvi germanske nevarnosti prišlo do hitrega razcveta, je hrvatski narod začel težki boj za svoj nacionalni obstanek. V takih razmerah je HPD dobival izrazit nacionalni ton. Raziskovalni in znanstveni nagibi so svoje mesto prepustili patriotskim in roman tično-izletniškim, šele kasneje tudi alpinističnim. HPD se naslanja v prvi vrsti na meicansko družbeno sredino. Njeno zastrupljeno politično življenje se je negativno odražalo tudi v planinskem življenju te dobe V zadnjem času so v skladu z današnjimi razmerami nastale naslednje razvojne značilnosti: močan prodor planinstva v širino, poudarek na rekreativni naravi planinske dejavnosti, nagibanje k akcijam manifesta-tivnega značaja in kvalitativno visoki dosežki alpinistične dejavnosti. Čeprav se značaj hrvatskega planinstva znatno razlikuje od slovenskega — pri Hrvatih so dominirale raziskovalne in znanstvene ambicije — je vendarle razvoj hrvatskega planinstva, posebno pa alpinizma, ozko povezan s Slovenijo. Ne samo zato, ker so bile slovenske Alpe Hrvatom najbližje visokogorje, marveč tudi zato, ker so bili slovenski plezalci učitelji prvih hrvatskih alpinistov. Za uspešno delo v 90 letih je zaslužnih mnogo poedincev in krepkih osebnosti pa tudi skromnih požrtvovalnih članov.54 V tern sestavku nismo poimensko navedli nikogar (izjema so samo pokojni člani najstarejše generacije), saj je nemogoče našteti vse, ki to zaslužijo, izbiranje pa bi bilo po kateremkoli kriteriju preveč kočljivo delo. Rolje jc počakati na čas, ko bo zgodovina postavila ostrejšo mejo med preteklostjo in sedanjostjo. 394 «ari "TomMavov dom- iz I. «» (nas«! z dogr.dituami .Gnubkc fcud«-. pogorel i. »M,, cen,,, hrvatskega planinskega življenja ~Gradska lcuča na Sljemenu. iz I. U7I, prva hrvaltka planinska koča 395 LE PO OL AVA IVANE C C AK O VE C ZLATAR VABAfOlN KRAPI M A BuOtHŠitNA K L AN J EC H DESINIČ HRAŠCINA PREGRADA O.STUBICA OBOSLAV JE POOSoSED SESVETE SAMOBOR ZAGREB KOPRIVNICA^ KRIŽEVC! BJELOMR JAŠKA V. GORICA VlROVITICAv P. S L ATI bi A ČA8AR GEROVO »ORAV-Ci KARLOVAC KASTAM MRZLA VOD/CA SKRAD Ouo* &SA« daruvar pazn RUE K A DE LH ICE Mi, AK LOKVf V R BOVŠKO GUMA kutina pakrac RAVNA OOP A PETRIHJA MQVSKA PqA RASA p KRAStCA FUHNE OGULI N HPELJIN MRKOPALJ °°UUN CRIKVENICA **N0* BRINJE SCNJ S* JURA J krasno otocac peRušic korenka eosp/č MEDAK GRAOISKA ORAHOV/CA NAŠ ICE . KUTJEVO POZEGA os/je k si brco PRI JE DOR oerzen ta BANJA LUKA TUZLA TTARIGRAO A ^ 24 \ BENKOVAC GRAČAC KNIN ZAVIDOVICI TRAVNIK BUaOJNO Š/akN/K SINJ \ ^---^SPLIT uv JESENICE KRES E VO VAREŠ-MAJOAN SARAJEVO ROG ATI CA JESENiCi ^gMIS IMOTSKI MAKARSKA STAJtisRAD— , BLATO (KORČULA) \ DUBROVNIK Kraji, v kalem so bile od l. im-im hrvatska planinske organizacija «ključno podružnice HPr» LITERATURA (Kratice: HP = Hrvatski planinar, NP Naše planine) 1 Petar Zoranič Ninjanin: Planine, Vcneciia 1569. J 2 Petar Zoranič: Planine (prefotografirano iz edinega znanega primerka prve izdaje, Zagreb 1959. Jugoslavenska akademija. s Valvasor W.: Die Ehre des Herzogthums Krain IV, Ljubljana 1689. 4 Hire n.: Valentin Vodnik, slovenski planinar. HP 1898, 81. R Fortis A.: Viaggio in Dalmazia, Venecija 1774/76. 8 Hire D.: Saški kralj Fridrik August kao hrvatski planinar, HP 1901, 97. 7 Hacquet. R.: Physikalisch-politische Reise, Leipzig 17R5. 8 Hrvatski putopisci, Zagreb 1955 (uredio S. Ježič). * Schlosser dr. .7,: Das Kalniker Gebirge, Oestcrr. botan. Zschr. XXIV, Wien 1R74 10 Vukolinovič Lj.: Jutro na Kalniku, Neven br. 36, str, 572, Zagreb 1852. 11 A. C.: Zora na Učki, Neven br. 30, str 472 -475, Zagreb 1852. 12 Poljak dr. 2.: Koji je prvi planinarskl pu-topis u našoj literaturi, NP 1983, 121. 15 Rossi Lj.: Dr. J. C. Schlosser, Spomenica HPD-a, Zagreb 1884. 11 Torbar J.: Uzlaz na Kick i Ličku Plješi-vicu, Književnik II, 121, Zagreb 1065. 15 Schlosser L.: Ljetopis društva, Spomenica HPD-a, Zagreb 1884. 10 Markovič M.: Prof. dr. Johannes Frischauf NP 1958, 250. 17 Budisavljevič D.: Kako jc postalo ITPD HP 1898, 36. 396 ft pL A NI NA NA LAZU tančica t fifi*eae» CESABBMObo V. wJw/iceö £ plačnik o**«« «u« «J^ . ft*/SA/./4* WTGMVAcJ ftsvočtvAC taySOVAC e r dfl/W-Cft ftrtWLA VÖÖ'CA WTOMASICA T KA7AK& &Pt7£UOVAC ftcEPEUS V SNJEŽNlKtl ft SAMA««*'" t PLXTAKW , J W LJ LUKOM ft ftpUJlCE \ t zavižm 1 ft «JSS/ OfMROVAC ft V POLJA*A ft AK/M/ ft ft VELIKA ft 4 NTUNOVAC ft Dl L J ft plje'siw* TJ /? STRUGE □ ftMIROVO , jABLANAC \p ftiTlROVAČA I/ A. iWÖ A «ur. KAi-Afvft ftBAČ/CtfO« NER€Z:SE O ftvlSOČlCA 3ELOVA STRUGE i 1 A^va/AC aVinh A P ■ Mosor, München 1901. « Pallid J.': iiistorijat IIPD-a, HP 1924, 134. i< cividini dr A.: Planinarska misao, sredstvo znanosti, HP 1934, 413 .. m Pasarovie J.: Naši planinan na Alpama i Dinarskim gorama, HP 1933, 15. m Fleaer dr. J.: Priloži za povijest planinarstva u BiH. HP 1940,331 i 1941 25 « BlaSkovič dr. V.: Planinarstvo u Hrvatsko], NP 1954, 429—452. . » Božičevič S.: Planinari u Hrvatsko] i spe-leologija, NP 1956, 300. s» Smcrke Z.: Alpinistički vodič, Zagreb 1963. ■■"> Lučič-Roki P. . Alpinizem na HwatÄön po osvoboditvi, Planinski Veslnik 962 193 Rijcčki alpin, na Kilimandzaru, NP 195», m » Zgaga M. i Gropuzzo L: Kroz visoke pla- Zadača i svrha planinskog društva, Spomenica IIPD-a Zagreb 1884. m Markovič M.: Biografije planinara, NP 1961, »fpöljtk dr. 2.: HrvaŠki planinci o slovenskih planinah. Planinski Vestnik 1959, 3o8. »» Proslava 50-godišnjice opstanka HHiJ-a, " BiSövif'dr. V.: Planinarstvo u Hrvatsko j (Pregled hlstorijata hrvatsko« planinarstva 1874-1954) Zagreb 1955 (do danes najbolj monografija o razvoju hrva škega planinstva - izdal Planinarski savez Hrvatske ob 80-letnici ustanovitve HPD). 397 Poskus v Špiku Doris Režek Cas vse spreminja. Marsikaj gre v pozabo in v izročilu se stvari polagoma zrna lici j o, da nazadnje postanejo le še bleda senca nekdanjega. V plezalski družbi sem sicer večkrat pripovedoval, kako sva se z Mcdcem ubadala v Špiku, a sem kmalu spoznal, da so sle mojp besede nekako mimo in naposled so se nekateri mladi plezalci cclo čudili, da sva sploh kdaj bila v Martuljku. Zaradi tega se bom vrnil za tri desetletja nazaj, tja v poletje 1931. Nemara tudi zato, da bi kdo ne menil, da je že zdavnaj pred njim ogledani in obplezani svet šele on odkril ali celo omalovaževalno zamolčal sledove svojih predhodnikov. Ne bom ponavljal zgodovine pristopov; omenim naj le, da je bilo ostenje Špika v času največjega razmaha našega predvojnega ple-zalstva okrog 1930 ena izmed najbolj mikavnih nalog. Vabila je smer čez Steber v severni steni in prosta sta bila še severovzhodni in severozahodni raz. Mnogo poskusov je bilo v raznih zamišljenih smereh in vanje so prihajali tudi Nemci, Avstrijci in Italijani, toda vse je bilo zaman. Prav to-, da se nobena naveza ni uspela prebiti, naju je spravilo, da sva sc na tihem podala v Martuljek. Zc v vlaku sva naletela na znancc, ki jih je na vso moč imelo, da bi zvedeli, kam sva namenjena. Modec ni rekel nobene, jaz pa sem govoril o Oltarju. Vendar nikogar nisem mogel prepričati, najmanj pa seveda Sandija Wisiaka, ki naju je potem obiskal pri tabornem ognju pred enim izmed senikov na Jasenih. Takšno, morda nerazumljivo skri-vaslvo je imelo upravičene razloge. Nobena resna naveza ne razglaša svoje nameravane ture, posebno pa ne prvenstvene, da ne potegne za seboj še drugih. In tudi midva sva hotela imeti mir, kakor sva ga bila vajena v domačih Grintovcih. Zato sva pustila tudi drugim plezalcem, ki so naju hodili ogledovat k ognju, naj kar ugibajo, kaj imava za bregom, in vem, da je Wisiak naslednji dan rinil pod Široko peč, da bi videl, kje sva jo načela. V mislih pa sva imela severovzhodni raz Špika. Leto prej, ko sem jaz preklinjal peklensko hercegovsko vročino, je Modec v navezi z nekom, kateremu je vse preveč prisojal, vstopil v smer Debelakovc. Fant pa je k sreči odlelel že takoj nad Srcem in Modce je imel čast vzdržati njegov prosti padec okrog dvajset metrov globoko s samo vrvjo čez pleča in prav čudež je bil, da se tanka konopljenka ni pretrgala ali da Modcu ni zlomilo hrbtenice. Vsekakor je bila ta tura že ob vstopu končana in Modec je imel priložnost, da se je tiste dni, ko se je mudil v Martuljku, dodobra ogledal po ostenjih. Severna stena Špika, ki je do dveh tretjin višine po večjem preprosto skrotje, ga ni več zanimala in se je vpičil v oba raza. Seveda sem ju bil tudi jaz že prej do kraja ovohal, saj sem se cele zime mudil tam okrog in sem videl Špik v najbolj različnih snežnih razmerah, ki so mi odkrile sicer nevidne prehode v njem, pa tudi vrsto gladkih, nikdar zasneženih odstavkov med njimi. Vedela sva za poskuse v severozahodnem razu; motilo pa naju je, da ga je prečila Di-bonova smer, koder se je bil iz severne stene umaknil v severozahodno. Zaradi tega naju je bolj mikal severovzhodni raz, ki je bil še povsem nedotaknjen in tudi ni bilo znano, čc je sploh kdo že poskušal po njem. Za tiste čase sva bila vzorno opremljena in seveda tudi pripravljena za bivak. Zato pa sva tudi tovorila kakor muli z Jasenov proti Srcu. Odšla sva še pred dnem in ob prvem soncu sva se na robu snežišča Tod Srcem navezala. Vse plezalne ture potekajo več ali manj podobno, ponekod celo dolgočasno. Čeprav sva bila pripravljena, da bo visoko v raz dovolj opravka z drnom in rušjem, sva se morala neznansko dolgo zamujati po lakih neple-zalnih odstavkih, preden sva dosegla prvo rez na razu. Ni bilo le naporno, temveč prav nevarno delo. Kake tri raztežaje drnaste stene nad dnom nama vsa tehnika ni prav nič pomagala. Tanka ruša se je trgala s pečine in kmalu so bili podplati plezalnikov tako zamazani s prstjo, da potem tudi na suhi skali 398 niso več držali. Nad gredino z macesni je bilo še dva raztežaja stene in nato pleča z rušjem... Tu se moji zapiski končajo. Po vsem tem bi morda kdo sodil, da sva se znašla v zlod-jcvih škripcih, da ni bilo niti časa in priložnosti za pisanje. Toda nič takega. Kakor je sicer raz videti strnjen in enakomerno strm, se z višavo nekako razmakne v tri velike odstavke z mnogimi pleči, tako da se vsa dozdevna strmina ob njih unese. Tako sva bolj kobalila kakor plezala po razdrapani rezi, ki naju je samo na enem mestu prisilila, dva sva se morala po vrvi spustiti v bok nad Spikovim grabnom, kjer sva prav gazila po poljanah planik na travnatih policah in potem po nekem žlebu spet dosegla rez. Tako hitro, kot sem povedal, seveda ni šlo. Teža prtljage in neznanska vročina sta dodali svoje in nekako ob desetih sva na zložnem srednjem odstavku raza sedla k prvemu izdatnemu počitku. Višek raza se je bil umaknil za neke štrline in kazalo jc, da naju bo to zložno sleme lepo privedlo nad višino Dibonove police in v zadnji del raza proti vrhu. Dotlej nisva naletela na nobene posebne težkoče; edini klin, ki sva ga bila zabila, je bil tisti za spuščanje z rezi v bok nad Spikovim grabnom. Tudi za naprej je kazalo, da ne bo kaj posebnega, in sva že računala, da bova do noči na vrhu. Zato sva kar nekoliko predolgo posedela tam na rezi in se razgledovala po ostenju. V severni steni sva lepo videla Dibonovo polico, izstopno poklino v smeri Debelakov« in vse nizdolje skrotja do vstopa nad Srcem. V severni steni Frdamanih polic se je v enakomernih presledkih rušilo kamenje. Prav, ko sva se spet odpravila naprej, so se od tam čez začuli neki glasovi in dosegel naju je raztrgan vrisk. Zdaj sva opazila navezo, ki je pravkar vstopila v kamenine proti vrhu, in vrnila sva ji poslani pozdrav. Kdo naj bi bili ti človečki onkraj globin, nama ni bilo mar; niti to ne, da so naju videli tu na razu, ko hi si naju zaradi mojega tvezenja ob tabornem ognju lahko mislili kvečjemu kje v Široki peči. Skalovje je postajalo vedno manj razklano. Le tu pa tam je šc rasel kak osamljen drnič in redke blazinice mahu so tičale po dolbinah. Plezanje je bilo še vedno preprosto in največ sva se pomikala istočasno. Le na dveh ali treh mestih je bilo treba malo bolj poprijeti in v nekem kaminu vštric previsa na rezi, je bilo treba vlačiti oprtnika po vrvi in spet se zamenjava na varovališču. Sede na polici nad bokom v steno sem udobno kadil in popuščal vrv, saj Modca. ki je plezal naprej, za robom nisem mogel videti. Le kakšen kamenček je priškrobotal od zgoraj in sc tiho utrnil v globino pod menoj. Doslej enakomerno potekajoča vrv je nenadoma pričela drveli in od zgoraj sem zaslišal neko robantenje. Kaj kmalu sem spoznal, kaj je pomenilo, ko mi je Modec zaklical, naj pridem za njim. Znašla sva se namreč na nekakšnem hrbtu, pravem gamsjem pašniku, ki bi ga nc pričakoval tako visoko, nad njim pa ... Tu se moji zapiski nadaljujejo; a četudi bi si nič ne zabeležil, bi vsekdar vedel povedati, kako sva zijala nadse. Raz se je tu na plečih, poraslih z redko travo, preprosto končal pod oblim stebrom, katerega buka v gladkih plateh prehajata v severovzhodno in severno steno. Sicer sva dobro vedela za to zaporo na razu, toda iz doline se vsekakor ni kazala v tako brezupni podobi. Levo in desno od nje so se zdeli očitni prehodi, da si zaradi tega nisva delala skrbi. Tu na plečih pa je bila stvar popolnoma drugačna. Steber je dva ali tri raztežaje visok, povsem gladek in pod viškom je razen tega še predeljen s črnikastimi previsi. Zlahka sva ugotovila, da tod naprej ne gre več. Zaman sva sc torej skoraj ves dan ubadala po razu, povrh pa sva šele zdaj ugotovila, da se je skoraj povsem stemnilo in da čez Oltar prihaja nevihta. V robeh je završal veter in nekajkrat je zagrmelo. Znova se je nad Poncami razparalo nebo v slepečem blisku, midva pa sva stala tam na robu brez slehernega zavetja. V naglici sem še pogledal v možica, ki se je šopiril na ploski skali in v njem našel listek 7. zapisom: Raditschnig, Kollwitz, Kuchar. Auf zum Pfeiler. Od Frdamanih polic je bilo še čuti neke klice, a kdo bi zdaj odgovarjal, ko nama je šlo za kožo. Navzdol, kamorkoli; samo s tega roba, kajti vsak čas naju je imelo zajeti neurje. S pleč se vleče v severno steno plitva grapa in zadrvela sva sc po njej z zankami vrvi v lokah kar najbolj globoko dol, ko je nenadoma tako treščilo nekje v steno nad nama, da sva se kar vrgla pod zagozdeno skalo v grapi in se stisnila v njeno zavetje. Tedaj pa je že udaril hlišč. Črnikasta megla, ki so jo parali modrikasti bliski, je zakrila vse okrog in vmes je sikalo ter udarjalo padajoče ka- 399 menje. Ni se zdelo, da lije, toda po pečini so sc jcli zbirati curki. Sprva sva željno lovila te kance v prazni čutari, skoraj pa je pričela pritekati voda tudi po grapi in čez čas je bilo najino zavetje že skrito za zaveso slapu, ki je lil čez klado. Zdaj sva se utegnila oddahniti. Imela sva pasjo srečo, da sva naletela na to zijalko, kajti bila sva popolnoma na suhem. Pometala sva šc nekaj kamenja izpod sebe in ne meneč se za vso divjo plav na planem, ki nama jo je itak skrival vedno huje drveči slap, sva v čutari, obešeni na zabiti klin, z gorilnimi tabletami skuhala okrepčilo. Nevihta se je kmalu unesla, z njo je ponehal tudi slap; toda nebo se ni zvedrilo in zdržema je curljal droben dež. Do noči je bilo še dolRo in tako sva čemela tam pod klado, vsa zadovoljna, da se nama je itak pričakovani bivak tako obnesel. Gotovo je bilo, da po stebru ne prideva naprej. Toda na desni, v severni steni po tistih plateh, bi s prečnicami na vrvi morda le uspela priti do neke zajede in po njej nad steber, kjer se raz lepo nadaljuje. Tako sva ugibala, ker sva vse premalo videla, da bi lahko delala kakšne načrte. Imena, ki sem jih bil našel v možicu, nama niso bila neznana. To je bila naveza iz Beljaka, ki je poskušala novo smer po stebru v severni steni. Toda kaj je iskala tam na plečih? Naposled se je bilo treba pripraviti za noč. Tla zijalke so preecj visela, pomagala sva si s kladivi, da sva jih nekoliko zravnala. Modec sc je šc lahko zvil v ozadju, jaz pa nisem imel kam dati svojih dolgih nog, dokler nisem zabil v strop dva klina in ju vtaknil v zanki. Nekako sva pač prebila noč, a spala sva bolj malo. O prvem svitu sem se že skopal izpod klade in robantil, še preden sem se utegnil razmajati. Cez noč je namreč padlo po zgornjih delih stene nekaj snega, ki se je zdaj počasi tajal in veter je nosil to mrzlo pršavico okrog robov. Iz Martuljka gor so se dvigali v steno megleni jeziki, a nebo je ostalo mračno in tu pa tam je celo malo porosilo. Z nadaljevanjem ture in niti s kakšnimi ogledi v takem vremenu seveda ni bilo nič, kajti vse je kazalo, da se bo sprevrglo v trajen dež. Grapa, v kateri sva bila bivakirala, se konča nad nekim previsjem. Od tam pa se vleče počez čez steno niz gredin na Dibonovo polico. Tako je od onih pleč pod stebrom na razu kar udoben prehod čez vse ostenje s severovzhodnega na severozahodni raz. Z umikom torej ni bilo težav. Prečiti sva morala le omenjene gredine do Dibonove police in nato sestopiti po smeri Debelakove. Zaradi tega se nama ni nič kaj mudilo, ker sva imela še ves dan pred sabo in je bilo gotovo, da dežju itak ne bova ušla. Zato sva se le počasi odpravljala, kuhala zajtrk in se smejala drug drugemu. Dno zi-jalke, v kateri sva bila prenočila, je bilo namreč ilovnato in zdaj sva bila od tal do vrha 7. vrvmi vred pomazana in kamor sva se prislonila ali stopila, sva povsod puščala rdeče sledove. Na Dibonovi polici sva našla s kamenjem ograjen bivak, v možicu pri njem pa več znanih podpisov. Se spust po vrvi in bila sva v skrotju. Vse doslej nama je šlo brez težav in kakršnegakoli pripetljaja. Ko pa je zdaj Modec potegnil vrv za seboj, je hkrati z njo priletel nad naju tudi dozdevno trdni rogelj, na katerega sva jo bila obesila. Več kakor čudno je bilo, da sc ni odtrgal že med spuščanjem. Samo spogledovala sva se, sicer pa za kakšno razpravljanje ali prepir ni bilo časa, ker je kopneči sneg pričel sproščati padajoče kamenje, ki je sikalo in udarjalo okrog naju. Vrvi sva utegnila zviti šele dokaj niže, ko naju padajoče kamenje ni več ogrožalo, ker jc svet tam že toliko zavit, da se je odbijalo bolj v sredino stene. V zavetju navpičnega praga sva tudi nekoliko poduškala, pri tem pa opazila na gladki skali več podpisov. Komaj dober teden pred nama so bili v severozahodnem razu Rudolf Fritsch z Dunaja, Janez Gregorin, Maks Iglic in Franc Vrbinc, ki so nama bili dobro znani po svojih turah v Grinloveih. Pozneje mi je Gregorin pripovedoval, da so po razu prišli že dokaj visoko pod Dibonovo polico. Tedaj pa jih je zatekla silovita nevihta in so noč vsi premočeni preždeli čepe na tesni polici, tako da zjutraj kljub najlepšemu vremenu niso bili več za nobeno rabo. Sicer pa je bila tudi naveza v štirih vse preveč zamudna, da bi mogli uspeti. Pripovedoval mi je nadalje o velikih težkočah, neprestanem zabijanju in je tudi dvomil, da je raz nad Dibonovim prehodom čezenj sploh preplezljiv. Tudi ta naveza se je torej vrnila brez uspeha. Na umiku po smeri Debelakove se ji je godilo podobno kakor nama. Saj tod ni nobenih po- 400 sebnih tcžkoč. Svet je le silovito razklan; laziti je treba sem in tja, pa spet navzdol po grapah in žlebovih, da se vsa ta reč neznansko vleče, naju pa je razen tega od časa do časa tudi malo napralo, da sva se Pod Srcem prav oddahnila, ko je bila vsa ta morija za nama. Ob vsem tem, ko sva se bila motala po razu, prebila nevihto, bivakirala in se potem v meglah in dežju vračala po steni, nisva utegnila premišljevati, kaj utegne nastati iz tega. Naveza, ki je bila plezala v Frdamanih policah, jc še srečno ušla nevihti čez vrh in jo je do Kranjske gore močil le dež. Na vlaku pa se je potem sešla z ostalimi plezalnimi druščinami iz Martuijka in nastal je poplah Ne morda zaradi tega, kaj bi utegnilo biti v. nama v oni strahotni nevihti. Stane Pre-dalič je namreč le povedal, da naju je videl na severovzhodnem razu Špika in da sva gotovo namenjena pod steber v severni steni. Z novico pa je dregnil v siršenjc gnezdo. Tudi Pavla Jesihova je namreč imela ta steber žc dolgo v svojih načrtih. Naj mi ne zameri, če po tolikem času zlobno rečem, da je bila pripravljena dati za prav debelo svečo, da bi naju slabo vreme gotovo zavrnilo. Komaj sva bila doma, me je že obiskal njen soplezalec Joža Lipovec s kupom fotografij, da bi mu včrtal smer, kje sva bila plezala in zaman sem mu dopovedoval, da sva imela v mislih res lc raz. Vendar sem mu povedal, da vem za smer z niza gredin navzgor pod steber, saj sva jo z Modccm prav dobro videla, toda Lipovcu je na fotografiji nisem hotel pokazati. To pa je zadostovalo za malo poznejše razburljive dogodke, poskuse reševanja, obžalovanja vredne spore in naposled tudi za uspeh v stebru. Modec je že čez nekaj dni, ko se vreme niti še ni ustalilo, sam vrnil v Martuljek in je po Špikovem grabnu prišel na ona pleča pod stebrom na razu, da bi si natančno ogledal vse možnosti. Vmil se je z gotovostjo, da nikjer ob stebru na razu ni prehoda in da nama za nadaljevanje začete ture ostane le steber v steni, ki pa je vse preveč daleč od raza in ga bo treba načeti v novi smeri prav iz dna Pod Srcem. Naključje jc hotelo, da se na povratku v Martuljku ni srečal z Jesihovo in Lipovcem, ki se jima je tako mudilo, da sta kljub negotovemu vremenu naslednji dan vstopila v steno. Spik je zaradi tega postal za naju nezanimiv. Na severozahodnem razu naju je, kot sem žc dejal, motila Dibonova smer in nad njo podoben problem, kot je steber v severovzhodnem razu. Prepričala sva se, da je raz nad Dibonovim prehodom čezenj prav tako dva ali tri raztežaje visoko nepreplezljiv in čas naju ni postavil na laž. Po treh desetletjih sta oba Špikova raza kljub mnogim vzporednim smerem in variantam direktno in v celoti še vedno vredna naloga za današnji ple-zalski rod, ki ima na razpolago vse drugačna sredstva, kot pa smo jih imeli mi. Čas se spreminja, menjavajo se pogledi in cilji postajajo drugačni. V eni človeški dobi se obličja osten.i niso spremenila. Vse, kar s« je kdaj dogajalo v njih, se bo počasi zgubilo v pozabo in vendar so bili ti drobci lepši del mnogih življenj, ki so se bila zapisala goram. T.udvik Zorzut Alpinus in pismar (Srečanje z Jožo Čopom v jeseniSki bolnišnici 1!)64) Spogledala sva se — fco( da je naju sram se srečati na tesnem koridorju midva, ki v jasnem, višnjevem obzorju z vrhov sva zrla v daljo boyvekam. Ujeta n mreže le vizit, kontrol ob merjenju krni, morda vodene, z injekcijami, z obkladki napojene medliva ven skoz okno v hrib in dol. Se kapljice? Mrščalca strese nam život, za dušo pa zdravilo zveličavno. »Bohlonej, da smo prijatelji...* Je glavno, če kapljic z Brd prinesel si rebul' merlot? »Kaj nisva, Joža, zrela za muzej, da naju w špirit konservirat dajo?« ■ Koga? Lahk6 me radi imajo, bnm tisti špirit jaz popil poprej.« Živiva torej: ti alpinus, jaz pismar, a zdaj v prostost, sva tu le mila gosta, kar brž, so rekli, da sva prosta. Oj, bolnica na svidenje, nikddr, nikddr. 401 Po vzhodnem žlebu na Storžič Ing. Pavle Šegula Bilo jc konec januarja, ko se nas je sobolrii popoldan zbrala čedna druščina v .Tožovi bajti na Kališču. Čeprav sredi zime, ni bilo preveč mraz; videti je bilo, da so tudi snežne razmere naklonjene vzponu na vrh Storžiča. Kaj takega v tem času ni vselej mogoče brez večje nevarnosti. Pobočja so strma in gladka, če jih pokriva globok pršič, se raz njih radi prožijo plazovi. Spričo takih okolnosti je Jože odločil, da zle-zemo na teme zasnežene gore po vzhodnem žlebu, ali, kot mu ponavadi pravimo, po centralni grapi. i Cas je, da spoznaš gero tudi s te strani,« mi je dejal, ko je videl moje začudenje nad vabilom, da se pridružim skupinici alpinistov. Tudi nedeljsko vreme nam je ostalo zvesto. Ze zarana smo bili na Bašeljskem sedlu in občudovali globoko zasneženo Tolsto Košuto, ki so jo z bledo, rožnato svetlobo oblivali sončni žarki. Zrak je trepetal v rahlem vzhodniku, ki je visoko v ozračju begal redke, črnikaste oblačke. Malo nad sedlom zavije poleti nekaj stezi podobnega na desno v ruševje in cretje. Nekdanje dni je tam kažipot usmerjal samote željne planince proti Škarjevemu robu. Sedaj poti ni lahko zaslediti. Izlizal jo je zob časa, prerastlo rušje. Redki trmoglavei se le stežka prebijejo skozi zmešnjavo vej in korenin, prek travnatih strmali in vražje krušljivega skrotja. Tu je zavetje, kjer v miru žive gamsi in sc spreletavajo skalni jerebi. Jagodičje in bogate planinske trave hranijo številen mišji rod, prav rado se primeri, da se med kamni in zelenjem sikaje preleze zajeten modras. Nekoliko nižje padajo v dolino navpični, raz-jedeni skoki in odlomi; sto metrov višje se iznad ruš j a dvigajo bele Riglje, sameva kak zamorjen, pritlikav macesen. Pravi vrtec samote. V ta svet je usmeril korake Jože; Franco. Rado in jaz smo mu sledili skozi nizek pršič. Nagaja nam rušje, a je kmalu za nami, potem imamo opravka samo s snegom, ki prekriva vse pobočje. Pod pršičem je nekaj starine, v katero čevlji dobro prijemljejo. Strmine, ki izginja tik pod nami v zraku, nas ni strah. Prečkali je treba precej široko področje, ki se širi prek treh izrazitih reber. Hodimo zla-goma navkreber, da pridobimo na višini, kmalu pa je treba strmo navzdol v ustje skrotaste, kratke grape, polne požleda. Navežemo si dereze in razvijemo vrv. Ko tovariši počasi napredujejo, čakam pod nizko steno. Za vrat in v žepe se mi vsipa sneg, ki ga višje gori prožijo gamsi. Vrh grape je položna glava, mi pa prečimo v dobrem snegu za polna dva raztežaja na levo in se nato spustimo v dno centralne grape. Sneg v lijaku je zbit in zlizan, v blagem zavoju izginja v nič. Nad nami je z ledom oblit trebuh. Par udarcev s cepinom rani lesketa-jočo se prevleko, zobje dvanajsterk nam pomagajo preko, kot da hodimo po lestvi. Muči se le Rado, ki ima samo navadne dereze na deset zob. 2leb gre strmo navzgor, kmalu je pred nami skoro navpičen skok: skala je gladka, oprimkov malo. Kljub temu se Jože prizadevno dviga, koplje, čisti in otipava. Trideset metrov je kmalu za nami. Vrh skoka zavije snežišče v desno, družba se umiri v snegu, ki ga je nekoliko omehčalo sonce. Jože in France iščeta prehod, ki bo alpinistično zahtevnejši... Ves trud se bo obrestoval poleti v Centralnih Alpah. Nekoliko vaje ne bo škodovalo. Sonce se bliža poldnevu, prekrije ga meglica. V grapi je hipoma mraz, z Radom sva skoro nevoščljiva Jožetu, ki počasi napreduje in ga opravek z ledom lepo greje. Tudi France se že zvira nekje v kotlu nad nama. Mimo naju neprestano rožljajo ledeni okruški, med njimi pricinglja lep srebrn kasinček. Počasi, kot bi se nama posmehoval, izgine v globeli. Z Rame se oglaša prijateljska družba; vpijejo in nas pozdravljajo, Mihov smeh doni prek globeli, da bi skoro zazvenele ledene 402 sveče v karainčkih na najini desnici. Obseva jih sonce in jih greje, najina ploščad pa jc pravi hladilnik, rokavico sem pozabil v dolini v vetrovki. Ko sva že dodobra premra-žena, pride poziv: »Naprej!«. Po utrti poti sc lahko napreduje, čeprav je treba gledati za oprimki. Rahlo popuščena vrv služi za moralno oporo, Jožetovo priganjanje daje pospešek. Končno smo vsi štirje na vesini vrh skoka. Ostala sta nam še dva strma raztežaja grape; stometrska poledenela stena, ki vabi tik nad nami, nas ne zmika, manjka nam klinov. Okrog ene smo na vrhu. V jarkem soncu zvijamo vrvi, grizemo jabolka in uživamo širne razglede. Ni prvič, a vedno znova so lepe vse tc bele konice; opasti na grebenu proti Tolstemu vrhu, požrešni mrak zahodne grape, Kočna s sosedami in Triglav, Stol in špice iz njegove bližnje soseske, rogelj Krna nad belino snežnih poljan bohinjskih gora, samotna piramida Snežnika. Smejo se pobeljene doline, tajinstveni gozdovi, odsev sonca na steklih v Kranju; nekje v zraku brenči letalo. V večerni zarji ugaša dan. Da bi nam življenje naklonilo še mnogo takih. (Vzpon so opravili 28. 1. 19C2 Jože Žvokclj, Franc Ekar, Rado Jeranko in Pavle Segula. Čas okrog 3 ure, višina 400 m.) Pesem o izletu Jože Hüffler S sinom na hrbtu v grive dopoldanskega sonca. Ušla sva dolini v dolinico, med polne kozolce in prazne njive, med curke jeseni, med snope dneva. Bila sva si dohra druščina za prijazno kramljanje pa za smehljavi molk, prijateljski do otožnosti. Bingljal je z nogami in bil na vso moč moj sin. Onstran potoka, onstran sveta je bela cesta s črno mamico; črno hukevco nosi. kot da je monštranca. Na oni strani sveta. Ne marava tja. Bolj nama je prav cmokotati po travi se klanjati sklonjenim vejam ob gozdu pa plavati v bistrem šumotu potoka ugreznjen je v senco vitkih dreves vsa stebla imajo srebrne obrobke in svet je od sonca ves razcelran Za hišo izmakneva jabolk — veselo pobalinstvo za lakomni ročici, za hlastne oči, za redke, drobne, pridne zobe — in si ubereva stezo pod hrib. Privzdigne naju in je še bolj prav. Zelene ježke kostanjev bezava, ptičke oponašava in gnilo listje sprevračava in sva že nad dolino, visoka sva in čisto po svoje. Zato, ker si tu lahko velik kolikor zmoreš in bahavo široko širok in tudi glasen kolikor moreš in se lahko smeješ, če ti je tako. In nama in soncu je prav res bilo. Iz gozda čez svetlo ožarjeno trato _ prebode jo stari cerkveni stolpič — na robu vonja kolovoz po človeku v skromnem ponosu čepe domačije Sveti Andrej, odkritje za naju. Splašijo se kure, petelin zapoje. In pes izza hleva. Vse s komentarjem z mojega hrbta in vse kakor v verzih, v okroglih, preprostih, prav za otro- čaje, kakršna sva. Na trhlih širokih korenih očeta žene trden mladenič — hrast prav iz očetovega mesa prav iz njegovega srca na tem od bogov izbranem grebenu Vidiš, sin, tako sanjam o naju ves čas: Tvoje sanje iz mojih sanj. »Lep dan.s »Lep.« O tem se ne bomo sporekali. Danes je svet kar gost od lepot sonce divja po nebu in zemlji gnete ju z roji ožarjenih barv da se kar blaženo bečijo griči da sc junačijo gorski hrbti cerkvice sijejo kakor dekleta oblaki sc penijo v sinje podobe doline pa strmijo kot da vse to ni res. Pokolovratila sva okrog cerkve. Sin je kora- čil prav nastežaj in je nabiral za mamico rože. „ Stari mogočni kostanj ob poti jc ze popokal. Ko miške so kukali sadi iz listja z drobnimi sivimi repki. Lovil sem jih kar z obema rokama. Razkošje. Sin pa se je z bodicami bodel in kar ni verjel, da jih ne bi ugnal. Se nisva mogla v dolino med svoje. Prepevala sva, da je slišalo sonce, Krištof na cerkvi bi skoraj pripel. Ker je bil dan, ko si smel in si moral biti vesel in močan od vsega. Našel sem deteljo — štiriperesko prvič prvič cdkar živim 403 Moj največji dosežek Jožica Trček Alpinistični tečaj v Vratih se je bližal koncu, pa tudi vreme se je pričelo kisati. Zelo sem si želela, da bi se izboljšalo, saj mi je Tine obljubil, da me bo vzel s seboj v Čopov steber, takoj po končanem tečaju. Du konca sta manjkala samo Se dva dneva. Prav te dni sta bila namenjena v steber najina prijatelja Mitja in Lojze. Tudi njima je muhasto vreme prekrižalo načrt in sta prav tako nestrpno kakor midva, čakala na izboljšanje. V soboto zvečer smo se še dolgo v noč pri tabornem ognju menili, kaj vse bomo rabili v steni, kako se pleza z dvojno vrvjo, lestvicami in podobne. Nedeljsko jutro ni bilo prav nič primerno za julijsko nedeljo; megla je segala skoraj do srede stene in dež je rahlo pršil iz nizkih oblakov. Proti poldnevu se je vreme precej izboljšalo in s tem tudi naše razpoloženje. Zvečer pa so Tine, Mitja in Lojze prispeli nazaj z ogleda stene v Aljažev dom, kjer jih je na mizi zapeljivo vabila k sebi skodela polna rdečih jagod. Po večerji smo odšli spat z velikim upanjem na prihodnji dan, ki pa nas je takoj zjutraj, ko smo vstali, malce razočaral. V gosti megli smo s težavo našli vstop slovenske smeri. Ta vstop smo si izbrali zaradi lažje vrnitve, če bi se vreme poslabšalo. Bolj ko smo se bližali Zlatorogovim policam, bolj so se nam jasnili obrazi. Skozi prve luknje v oblakih smo zagledali modrino neba. Z vsakim korakom je naše upanje raslo in nehote smo sc podvizali. Naš trud ni bil zaman; pod nami sc je zableščalo prekrasno megleno morje, razlito preko vse doline Vrat, nad njirn pa je kipelo v nebo kristalno čista, vsa množina okoliških vrhov, oblita s prijaznim jutranjim soncem. Napetost, ki smo jo čutili doslej, jc v hipu popustila. Skoraj tekli smo pn Zlatorogovih policah, se pravilno varovali ob vstopu v Črni graben, nato pa spet v zaletu zavzeli gorenjski turne, ki nam je gostoljubno postregel s sončnimi žarki. Ti so bili za nas velika izkušnjava, toda dolga in naporna tura, ki je bila še pred nami, nam daljšega počitka ni dovoljevala. Po kratkem počitku smo zavili po polici okrog roba, kjer nas je čakala prva težava. Dotlej zelo udobna polica se ob prehodu v grapo spremeni v sila ozko in izpostavljeno poličko, na kateri smo si kar dobro pretegnlli ude v pričakovanju še večjih naporov. Končno smo stali na razu Čopovega stebra, kjer je naša pot zavila strmo navzgor. Spodnji del smeri je pravzaprav šc precej lahka zadeva, višje pa se steber vedno bolj zožuje, dokler končno ne izgine sredi vertikalnih sten. Tam nas je čakalo trdo delo in pohiteli smo v osrčje Triglavskega stebra. Strmi kamini, plati z odličnimi oprimki, udobne travnate poličke med stopnjami in tu pa tam kakšna planinska cvetlica, vse to je tvorilo zares idealen začetek glavnega vzpona, kateremu smo se z vsakim korakom bolj približevali. Pr ve težave se prično že pri spodnji veliki votlini ob stebru. Tu se stena prične nagibati v vertikalo in plezanje postaja težje. Kar precej izpostavljena gladka plošča, okrašena s klini, se je višje zaprla v zajedo, ki nas je iznad stojišča, na vrhu stolpiča privedla na ozko, a kljub temu udobno poličko. Sledili smo ji v levo, dokler se ni končala. Do sedaj bleščečo belo skalo je zamenjala ilovica in to še zelo mastna, kar je pomenilo, da smo že prispeli v prvo votlino. Dno votline ni strmo, toda ilovnata tla. ki so bila vsa zmehčana od dežja, so bila silno spolzka in precejšnja mera previdnosti je bila potrebna, če si hotel priti na zgornji konec votline brez spodrsljaja. Izpostavljen prehod iz zgornjega konca votline v steno je precej težavna zadeva, predvsem pa še zaradi prave eokle ilovice na podplatih. Prehod mi je povzročil precejšnje težave; to pa zato. ker jc bila moja malenkost prekratka. Na pomoč mi je priskočil Mitja in mi posodil svoje lestvice, s pomočjo katerih sem le premagala težave! Pot v drugo votlino je zapiral precej velik previs, pa ne za dolgo. Na pomoč smo poklicali tehniko in z lestvicami je bila težava hitro ukročena: že smo bili v drugi votlini. Tu smo sc navezali že na drugo vrv. Čakal nas jc najtežji del smeri. Naklonina je rasla in kmalu smo se poslovili od zadnjih ostankov stebra. Odprta stena, sredi katere smo se znašli, se je navpično dvigala in vzpenjala iz velike globine in visoko nad nami izginjala v modrim neba. Mati narava jc tu skopo odmerila oprimke, ki so glavni pogoj za napredovanje plezalca v steni. Spet nam jc priskočila na pomoč tehnika in številni klini so nam omogočili prehod ter olajšali delo. Naporno ohešanje po stremenih je trajalo cela dva raztežaja, le tu in tam nam je stena dovolila nekaj metrov prostega plezanja. Naši udje so se sprostili v užitka polni telovadbi šele v kaminu iznad tretje votline, kjer jc več dobrih oprimkov. Kamin je zapirala streha, ki smo jo obšli na levi' strani, in navpične stene jc bilo za nekaj časa konec. Položna grapa ni bila prav nič v skladu s težavnostjo spodnjih raztežajev. Skoraj tekli smo preko lahkih skokuv v naravno lopico. Tu smo se vsi štirje zbrali in ugotovili, da zaslužimo počitek in okrepčilo. Prelepo vreme :n pa še zgodnja ura sta bila vzrok, da smo se precej časa zadržali na tem mestu. Sicer pa, kaj je lepšega kol počitek na razgledni 404 polici, sredi velikanske stene, odkoder ti pogled brez ovire roma po vseh okoliških gorskih velikanih, kot da hi udobno sedel v letalu in vse to brez truda, potrebnega za vzpon, opazoval. Globoko, globoko pod teboj se nb vznožju našega očaka Triglava vije Bistrica in se koplje v sončni luči, obdana s svetlo zeleno, žametno preprogo bukovja. Spet so se razkošatili previsi nad nami. Tanek curek vode, sled nedavnega deževja, je daleč od stene kazal vertikalo. Poševna, hudo previsna poklina drži v levo na nekakšno »mizico , ki ni nič drugega kot začetek ene naj-boli izpostavljene police v naših stenah. Poklina se tik pred robom zapre v previsen kot in prav prehod iz njega na »mizico«, je največji problem. Seveda smo se ga lotili kar se da previdno, toda nemara še premalo. Najprej se je prečnice lotil Tine in jo preplezal, kot bi mignil. Za njim bi morala biti jaz, toda Mitja se je ponudil, da gre on pred menoj. da še bom lahko oprijela njegove vrvi, če ne bom mogla drugače. Privolila sem in Milja je pričel plezali. Ze je prišel do mizice«, kjer pa ga je vrv potegnila nazaj in Mitja jc napravil vratolomno akrobacijo, ki bi sicer pod oznako »dvojni salto nazaj«, soadala v parterno telovadbo; toda od nje se je ločila le toliko, da je naš junak ob doskoku, namesto na mehki blazini, pristal prosto viseč med nebom in zemljo. Zelo sem se prestrašila, ker je malo manjkalo, da zaradi padca ni udaril z glavo ob skalni rogelj. K sicči se je ta pustolovščina končala brez nezgode in kasneje smo se na ta račun še mnogo nasmejali. Na samem kraju te pustolovščine pa nam ni bilo do smeha, saj je vsak prav debro vedel, da ni prav nič prijetno, če visiš navezan na vrvi izven vertikale in se nimaš kam opreti. Za Mitjem sem vstopila v prečnico jaz in sem bila prav pošteno izmučena, ko sem prispela na stojišče, kajti zaradi Mitjevega padca so bile vrvi in lestvice vse zvite med seboj. Ce sem hotela priti čez, sem jih morala urediti, kar pa ni bilo lahko. Šele ko je tudi I.ojze prišel do nas in smo se vsi štirje gnetli na majhnem stojišču pod izstopno počjo. so se nam razvezali jeziki. Do konca smeri sta nam takrat manjkala le še dva raztežaja, najlepša v tej smeri. Tu nam zraka prav zares ni manjkalo. Stene pod seboj nismo videli, saj je takoj pod polico izpodjedena v velike previse. Daleč, globoko pod nami se je spet pojavilo skalovje in se strmo spuščalo do dna stene, od koder smo bili oddaljeni skoraj tisoč metrov. Le težko bi našli šc kje tako veličastno izpostavljenost v naših stenah, kakor je tu. Zadnji raztežaji so najlepši v vsej smeri; so precej vertikalni, imajo nekaj izrednih prehodov in stena tu nudi mnoge odlične oprimke, zato spadajo med najlepša plezalna doživetja. Višje nas je presenetila udobna polica, ki nas je odvedla na levo okrog roba in že smo bili v lahkem svetu zgornjega dela gorenjske smeri. Težave so bile premagane in bili smo veseli, da smo poslušali Lojzetovo vremensko napoved. Na vrhu sta nas skoraj eno uro že čakala naša prijatelja Janez in Polde, ki sta plezala . Prusika«. Malo smo še posedeli in opazovali prekrasno okolico gorskih velikanov, nato pa smo sestopili po Bambergovi in se počasi odpravili proti Aljaževemu domu. V domu nas je čakal veteran Čopov Joža, ki ic prvi s soplezalko Pavlo Jesihovo preplezal ta steber. Iz smeri smo mu prinesli star zarjavel klin, za katerega nas je prosil, ko smo mu povedali, da gremo v njegov steber. Ob sedemdesetletnici Orožnove koče I v a n Savli Krasna si Črna prst, flora divna te obdaja, bi lu rasla vinska brst, lepša bila bi od raja. Uher, 1. 1899. Ko slavimo jubilej naše prve planinske postojanke in se veselimo uspehov slovenskega planinstva, prepogosto pozabljamo na začetne težave, v katerih se jc budila slovenska planinska zavest. Takrat jc zrasla Orožnova koCa- „. i • V drugi polovici 19. stoletja so velika planinska društva v nemških krajih začela obračati pozornost na Savinjske in Julijske Alpe. Slo je za osvajanje slovenskih pokrajin do Adrije. Temu se ni čuditi, saj so imela veliko oblast, nemška podjetja kakor Kranjska industrijska družba na Jesenicah, Cementarna v Mojstrani in verski zaklad v Triglavskem pogorju. V Savinjskih Alpah pa je skrbela za germanizacijo deželna vlada v Gradcu in Celovcu. Vse uradništvo z gozdarji in lovci vred je bilo tuje. V slovenskih Alpah so imeli Nemci svoja zatočišča pod Triglavom, Mangrtom. Grintovcem, Ojstrico, pod Cmo prstjo, v Trenti, na Montažu, pod Stolom, na Golici in celo v Zajczerih in pod Višem. Z žalostjo so opazovali naši predniki, kako tuja roka označuje pota v planinah in postavlja planinske koče z nemškimi napisi. Vsak tujec je bil prepričan, da hodi po nemški državi, če je prišel v naše gore. Na seji SPD dne 14. julija 1893 so sklenili, na predlog Jožefa Ravhekarja iz Bohinjske Bistrice, da bodo zgradili na severnem pobočju Črne prsti na planini pod Liscem 405 (1346 m) svojo planinsko kočo. Dva dni po tem sklepu je odborov pooblaščenec Jože Ravhekar že zagotovil društvu slavbišče za kočo. Bohinjsko-bistriška in saviška občina sta radevolje zastonj prepustili potrebni svet. Ustanovili so sklad planinske koče. V prid tega sklada so prirejali plese ter pobirali prostovoljne darove v gotovini in blagu. Prve dni v mesecu marcu 1891 so bohinjski delavci tesarji začeli sekati les in ga na sankah vlačiti na določeni prostor, kjer so ga pozneje obdelali. Težavno in zamudno je bilo to delo. Veliko debel so morali vlačiti celo uro daleč, po najhujših strminah, ker v bližini ni bilo primernega lesa. Razstreliti jc bilo treba skale in izravnati prostor, da so mogli postaviti kočo na mesto, varno pred silnimi vetrovi in plazovi. Koča je stala na kamnitem podstavku. Izdelana je-bila iz debelih in širokih plohov. Dolga je bila 11,5 m, široka 6,5 m in visoka tudi 6,5 m. Pokrita je bila s škodljami. Spredaj je imela verando. Ob vhodu je bila kuhinja z odprtim železnim ognjiščem. Iz kuhinje je bil vhod v 7,5 m dolgo sobo. Na eni strani se je nahajal pograd z osmimi ležišči, na drugi strani pa dolga miza in stoli. Pod streho je bilo skupno ležišče za 2(1 oseb. Z opremo vred je stala 1008 gl. (goldinarjev). V današnjem denarju ca. 5 milijonov din. Slovesna otvoritev jc bila določena za 15. julij 1894. V soboto 14. julija se je z vlakom odpeljalo iz Ljubljane do Lese 50 planincev, iz Lesc pa so se peljali na vozeh okrašenih z zelenjem in zastavami. Na Bohinjski Beli so domačini izletnike pozdravljali s streljanjem, dekleta so jim delila cvetjc. Navdušeni in veseli so prepevali po bohinjski dolini. Pred Bohinjsko Bistrico je bil postavljen slavolok z napisom: xOdprta prva koča jc planinska, raduje vsa dolina sc bohinjska.« Zupan in tajnik sta pozdravila goste. Vsa vas je bila praznično razpoložena, plapolale so zastave. Ob šumeči Bistrici so izletniki posedli in se pripravljali za nadaljno turo. Ob sedemnajsti uri so odrinili in med 20. in 21. uro vsi srečno dospeli v slovensko kočo pod Liscem. Pričakoval jih jc profesor Orožen in jih prisrčno pozdravil. Topiči in puške so veselo naznanjali njihov prihod. Pred okrašeno kočo je vihrala slovenska trobojnica. Razpoloženi »piparji« so jim stregli z jedačo in pijačo. Tamburaški zbor »piparjev« je zaigral domače skladbe. Pevci so veselo prepevali. Pod Liscem je veliki kres razsvetljeval temno noč. Bil je lep in vesel prvi večer v prvi slovenski planinski koči. Za osmo uro zjutraj je bila določena slavnostna otvoritev koče. Načelnik prof. Fran Orožen jc razložil pomen planinstva in planinskega društva. Toplo se je zahvalil bistriški občini in vsem Bohinjcem, posebno tajniku Jožetu Ravhekarju za vodstvo in nadzorstvo pri zidavi koče. Nato je odprl kočo. Društveni tajnik Jože Haupt-man je poudaril velike zasluge predsednika prof. Orožna za razvoj in napredek društva ter v znak hvaležnosti vsega članstva krstil prvo slovensko planinsko kočo po prvem načelniku Slovenskega planinskega društva. Zagrinjalo je padlo in prikazal sc jc napis: Orožnova koča 1346 m. 1894. Promet v koči je bil prvo leto kaj šibak, 30 vpisnikov v knjigo. Nato pa je iz leta v leto naraščal. Leta 1896 je bil v sezoni za čuvaja Orožnove koče sirar na planini Lisci, v zimskih mesecih pa so ključe hranili v Boh. Bistrici pri zaupnikih. Ker so se ključi neredno menjavali, so začeli misliti na oskrbnika. Leta 1901 je prevzel službo prvega oskrbnika na Orož-novi koči A. Ravnik s hčerko. Obisk koče sc je dvignil na 80 obiskovalcev. Turisti so imeli ugodno zvezo. Poštni voz je prihajal v Boh. Bistrico zjutraj ob petih in popoldne ob 16. uri. Leta 1902 so v koči pre-gradili sobo in uredili spalnico posebej za moške in posebej za ženske. Koča je bila zelo obiskana, potreba jo je bilo povečati. Izdelali so dodaten načrt Se za eno sobo v pritličju in eno v podstrešju ter vodnjak. Delo je prevzel in nadzoroval Ivan Piber, župnik v Boh. Bistrici. Leta 1905 se je odboru posrečilo, da so napravili zemljiško vknjižbo za kupljeni svet, kjer je stala Orožnova koča. Bilo je 112 solastnikov iz bistriške in savniške občine, ker je bil svet soseskin. Dne 18. julija 1906 je prenočevalo v Ornžnovi koči 15 planincev, ki so čakali na otvoritev bohinjske železnice, od Jesenic preko Bohinja do Gorice in Trsta. Otvoritev je bila naslednjega dne. Želeli so videti, kako bo vlak pripeljal skozi predor v Podbrdo ob otvoritvi. Z vlakom sc je peljal cesar Ferdinand do Trsta. Da bi slovenski planinci nemoteno napredovali v svoji dejavnosti, so zastopniki Slovenskega planinskega društva prof. Fr. Orožen, dr. VI. Förster in dr. Jože Kušar dne 30. julija 1906 v Boh. Bistrici sklenili kupno pogodbo z Janezom Sokličem iz Savice št. 13 za parcelo na vrhu Črne prsti. Parcela je vknjižena pod št. 644/21 in spada pod k. o. Stržiščc v Baški grapi. Po tej pogodbi je So-klič lahko pridobil pravico do košnje na parceli Slovenskega planinskega društva, ako je plačal 20 kron. To pravico je lahko prepustil tudi drugemu interesentu. Dne 5. avgusta istega leta se je vršila proslava povečanja koče. Udeležba je bila izredno velika. Leta 1907 je imela Orožnova koča že 438 obiskovalcev letno. Postala je pretesna. Potreba je bilo misliti na novo kočo. Kdo jo bo gradil, je bilo več let odprto vprašanje. Leta 1914 se je odločila tržaška podružnica SPD, da zgradi planinski dom na Črni prsti. Dne 24. maja se je vršil ogled in določitev lokacije. 2e na predvečer omenjenega dne je bila v Podbrdu skupna seja z zastopniki osrednjega odbora SPD. Osrednji odbor sta zastopala predsednik dr. Fran Tominšek in ing. Ivan Skobrne iz Ljubljane, tržaško podružnico pa tajnik Miroslav Pretnar in geometer Krsto Pertot ter trije odborniki, okrajno glavarstvo Ciril Premrl, soško podružnico pa 406 Viktor Turn. Ing. Škobrne je predložil ze izdelane načrte. Dr. Fran Tominšck se mu je zahvalil in dejal, da bo z veseljem pomagal tržaški podružnici. Kar je Triglavski dom Kranjcem, to bo pomenil planinski dom na Črni prsti Primorcem. Ogled naj bi se izvršil ob desetih. Geometer Pertot je izmeril vso parcelo bFD, ki leži ob robovih Črne prsti. Vsega sveta je bilo 2890 m2. Po daljšem razpravljanju so določili prostor za kočo in kamnolom. Nato so sestavili zapisnik posestnikov mejašev in zborovanje zaključili. Vsa družba se je ustavila pri Orožnovi koči in pregledala notranjost in vse, kar bi bilo uporabno pri novi stavbi planinskega doma na Črni prsti. V Bohinju so si še enkrat stisnili reko v zavesti, da so izvršili važno delo za napredek Slovenskega planinskega društva vrh snežnih planin. Toda prva svetovna vojna nam je prekrižala račune. Oskrbnica Orožnove koče Marija Hodnik se spominja, da je ob splošni mobilizaciji 2ß. julija 1914 pribežal v Orožnovo kočo nek študent iz Ljubljane. Za počitek mu je dovolila damsko spalnico. Zdajci je zaslišala klice na pomoč. Sla je pogledat v sobo in videla, kako se študent zvija in kriči. K sreči je bil v koči zdravnik, ki je takoj ugotovil zastrupitev. Pod vzglavjem je imel še nekaj strupa. Študenta so spravili v dolino. Zastrupil se je iz strahu pred vojaško suknjo. Prva svetovna vojna je Orožnovo kočo opu-stošila. Leta 1921 so jo tesarji v glavnem popravili in čez zimo zaprli. Notranjo opremo pa so delali preko zime. Otvoritev prenovljene Orožnove koče je bila dne 9. julija 1922. Zbralo se je lepo število planincev. Vsakemu se je milo storilo, ker je pri tem moral prekoračiti novo mejo SHS (Jugoslavije) na grebenu Črne prsti. Spominjali so se pokopanih načrtov. Ozirali so se po ukradeni, izgubljeni domovini, po lepi gorati Tolminski. Orožnovo kočo je oskrbovala Terezija Rozman. Spominja se, da jc bilo oskrbovanje kaj težavno, ker je bila koča le za silo opremljena. Morala je nažeti travo in jo posušiti, da je mogla urediti pograde za prenočišča. Vsak sobotni večer so bile sobe polno zasedene, a nihče se ni pritoževal zaradi slabih postelj. Prav pogosto jo je obiskoval ljubljanski župan dr. Perič. Tudi Joža in Jaka Cop sta bila stalna gosta Orožnove koče. Jjcta 1925 je prevzel odgovornost za Orožnovo kočo zadnji oskrbnik Franc Smukavec. Letno je imel 300—350 nočitev. Ker je bila koča lc premajhna, je predlagal odboru, da bi se ponovno povečala. Predlog je bil sprejet toda vse breme dela je prišlo na njegove rame. Ing. Perko mu je napravil načrt po njegovi zamisli. Izkopali so klet, povečali kuhinjo in jedilnico, zgoraj napravili dve sobi po 2 X 4 za 6 postelj ter skupno ležišče za lfl postelj. Adaptacija koče je stala 70 000 din. Stiridesctletnico Orožnove koče so praznovali dvakrat. Prva proslava je bila dne 2. septembra 1934 v nedogotovljeni koči. Prof. Janko Mlakar je na verandi maševal in nato zbranim številnim planincem prikazal zgodovino koče in planinstva sploh. Druga proslava se je vršila že v popolnoma dogotov-ljeni koči dne 14. julija 1935. Udeležencem proslave je govoril predsednik dr. Jože Pretnar. Ko so stalni planinci obiskali prenovljeno Orožnovo kočo in gledali urejene prostore, so zmajevali z glavami, da to ni več planinsko, češ da modernizacija ne spada v planine. Prav pogosto je obiskoval Orožnovo kočo dr. Henrik Tuma s svojo hčerko Anko. Rada je hodila na bogato pašo Črne prsti tudi botanik Danica Repe. V svoji zbirki je imela nad 300 vrst različnega cvetja. V avgustu leta 1038 je prišla v Orožnovo kočo skupina westialskih Nemcev. Pred kočo so hoteli izobesiti zastavo kljukastega križa. Ker jim oskrbnik tega ni dovolil, je bil prijavljen in orožnik ga je odgnal v dolino na zaslišanje. Zadnja tri leta pred drugo svetovno vojno je bil Franc Smukavcc tudi oskrbnik Mlanarjeve koče, ki jo je zgradil Avstrijski turistični klub (ÖTK), sekcija Bled leta 1885. Požgana je bila leta 1943. Med drugo svetovno vojno je bila Oroznova koča najprej izropana, nato pa v decembru leta 1944 za petdesetletnico obstoja požgana. Po osvoboditvi se je leta 1946 zavzelo za obnovitev Orožnove koče PD Srednja vas. Od PZS so dobili 100 000 din posojila. Posekali so les, ga spravili in večji del tudi že obtesali. Zal do realizacije ni prišlo. Leta 1954 je PD Most na Soči preuredilo italijansko karavlo na vrhu Črne preti v zasilno zavetišče, ki pa že 1. 1958 ni več moglo služiti svojemu namenu. Po grebenu Črne prsti poteka slovenska planinska transverzala. Planinska zveza Slovenije je obnovo omenjene postojanke poverila mlademu agilnemu PD Podbrdo. Članstvo se je zavedalo odgovorne naloge in takoj pričelo z obnovo ter je postojanko v rekordnem času uredilo za promet. Poleg številnih prostovoljnih delovnih ur članstva so v postojanko investirali preko 1 890 000 din, ki so jih prejeli iz sklada PVP pri Planinski zvezi Slovenije Koča je bila slovesno izročena svojemu namenu dne 4. septembra 1960 v navzočnosti predstavnikov Planinske zveze Slovenije, delegatov planinskih društev in velikega števila članstva ter planincev. Tako je PD Podbrdo izpolnilo dolgoletno željo slovenskega planinstva. Z adaptacijo koče bo nadaljevalo. Berite in naročajte Planinski Vestnik! Po planinskih kočah in domovih zahtevajte planinsko itivo! 407 Maja Njekril (Očnjak) — zimski vzpon Črnogorske Prokletije Branko K o 11 a j i č (Nadaljevanje in konec) Pristop: Po planinski poti, ki drži na Očnjak. Vzpon: Od najnižje točke vzhodnega grebena iz leve v desno, strmo navzgor po zasneženi polici, ki zelo visi, do njenega roba. Ves čas bolj ali manj ob spodnjem robu v glavnem previsne stene na izpostavljeno zasneženo polico. Na koncu police je zob v velikosti človeka. Od tu je s Severnega grebena spet mogoč pogled na Krošnjo nad Gibajo. Od vstopa do te police je v slabem snegu okoli 2 uri plezanja. Od zoba po razčlenjeni in zaraščeni strmi zapadni steni preko krušljivih in zasneženih prehodov okoli 20 m. Položno z leve v desno navzgor in v smeri jug k vratom Krošnje. Po prvem zasneženem in ozkem žlebu v razkoraku 40 m navzgor na streho, na vrhu Severnega grebena. Dobro varcvališčc in nato 6 m visok in odprt kamin, ki od tu pripelje na končno grbino grebena. Od tu p-j kaminu in preko 1 m visoke luske, zagvozdenc v sredi kamina v širokem razkoraku do zasneženih pleč vršnega grebena s strehami. Preko opasti do vrha Očnjaka pribl. 80 m, po varnejši strani iznad Krošnje. Od Zoba do vrha police na Severnem grebenu in do vrlia lz vzpona v Gornjem Kotlu Foln B. Kotliljil- 408 smer v južni steni Maj« Keile Foto Z. Blažiim SV stena acres Dol ja - r. Medjumurska. II. Smer domačinov, W. Beogra,sKa smer J uz er o na Prvi livadi Foto D. Kotlajič Očnjaka še 2 uri. Cas plezanja pri prvenstvenem vzponu od vstopa v naznaOeno polico do vrha Očnjaka, v lepem vremenu in slabem snegu z 20 kg težkimi nahrbtniki in navezovanje pod kaminom 4 ure. Smer ni orientacijsko zahtevna. Nevarne so opasti na izpostavljeni in zaraščeni polici in sneg z ledeno skorjo na zaraščeni, strmi zapadni steni, kakor tudi padajoče ledene sveče in kamenje. Vzpon je treba izvesti v ranih jutranjih urah, ker preti nevarnost. da se odlomijo opasti na vršnem grebenu. Plezalci: Branko Protič in Zvone Blazina 12. IV. 19G4. Smer »Hadniikogt v Maja Njekrit (Očnjak) Pristop: Iz Grbaje po običajni poti do Krošnje. Od tu poleg Pečurke in valovitega ter razjedenega terena do najnižje točke grebena izmed Supljih Vrat in Maja Njekrita. Do tu 3,5 ure. Po razčlenjeni strmi steni okoli 20 m iz desne v levo navzgor na sedlo v grebenu. Od tu po ostrem grebenu v smeri sever-severo-vzhod in po naravnih prehodih okoli nestabilnih škrbin in krušljivih stolpov pribl. 10 raztežajev strmo navzgor do 12 m visokega strmega skoka, ki je v grebenu. S pomočjo klinov na desni strani preko njega in nato z desne plazeč se navzdol čez 3 m dolge, viseče police v lažji svet. Po razbitem, tu že širokem grebenu okoli 5 raztežajev do vrha do že iz doline vidnega markantnega, preko 2 m visokega kainenitega obeliska na grebenu (Zmrznjen čovek — Njekrit). Povratek: po smeri Branka — Bata Mitraši-novica po vzhodni steni okoli 150 m navzdol. Po prej objavljenem opisu v območje Ljubo- 410 • ™ «težiščih in pastirskih stezah v kuče in po snettscin m i Grbajo. Od vyha do Gitaje je Relativna višina: IBOm. čas prvenstvenega vzpona: 5 ur. Ocena: I—H, mestoma III. Smer ni orientalskoRanič, Zivojin' Gradišar iZvone Blatna, julija S' Povratck je odkriti visokogorski POU v ^ nega severnega grebena v zaccw p na mellšča fn po prej navedeni poti za sestop. črnogorska smer v jugovzhodni steni Volu&nice pristop: Od karavle po poti Ki £zi P-U teren proti izrazitemu kammu. Opis: pc>*rapi, zatem ^^zopet skoka, ki ga obideS z leve s s " su A® po grapi do sedla. Ocena: II—IV Srp-ÄÄt do poti, ki drži z Volušnice do karavle. » U Derovica — Peč)-'(■Veliki vrh) HS'HHSS pod Pečurko I. bivak. Vzpon s^nad^ Ä £ M^bÄ £tt poti nazaj. V isti atÄDoS--j po grebenu n Krajina Vrala in preko Kn-snje vCrtga sncga je nu^rala naveza med vzponom trikrat SLT: Stojan nimitrijevi. Zvone Blažina iz PD Radnički Beograd, dne 29., sv. čenMV je9 bila alpinistična dejavnost dokaj živa še vedno ni bilo doseženo to, kar lahko te stene v tem kraju nudijo. Stene Karanü a so še z vseh strani nedotaknjene m čakajo na Spiniste Vzpon nanje bo olajšan zaradi planinske koče in objavljenega materiala. Ješičev prepad pri Gozdu nad črno Dušan Novak nenee Obsežno krče- večje vrtače. Brezno je ^'f^Savanke fe-rnni^kc A^pc h1 soseščina«, 1 : 75 000. iisfs« J^ini tak obiekt v širšem okolišu. M t: 75000 TLORIS into širi in v iT • i ^vršjei" se votlina raz- okrofT Sn iti K Pade V glübino' V ^obini okior 30 m se brezno razširi ob razpoki, ki poteka v smeri od uga proti severu V južnem de u votline se brezno ob zasilni steni se nadaljuje. Zgornji del brezna je ob pS prelomnici močno krušljiv. Plezanje je buo zato precej nevarno Prenekateri debel kamen je jamarju pribrenčal mimo glave ,Lf T sf bJP7no "koliko zoži in je na dnu široko le 3 m. Proti vzhodu pahljačasto po eka a dve razpoki. Ob njiju s/jama raz- Hn - » « P° d,Ži SPrVa ^r0ti izhodu. n^.za°krene proti NE in se nekoliko dvigne Klade, ki leže po rovu, so prekrile z debelo plastjo sige. Med bolvani nam je zauolnITdrnl ßl°blje- nat0 je votlino zapolnil drobnejši material. Iz glavne dvorane poteka proti NE druga razpoka ki je močno zasigana. Na kraju razpoke se dviga visok kamin, ki se podkljša v ozko razpoko, bila pa je preozka da bi se moglo prodirali še dalje. Spodnji deli jame in strop zgornjega dela so močno zasigani vendar Istočasno močno zablateni z ilovico ki prodira s površja. Brezno je globoko 50 m' lL] Pri'oznosti moramo ponovno opozoriti na vseobči, vendar zelo škodljiv pojav Kraške jame in brezna ljudje često uporabljajo za smetišča in mrhovišča, kamor odmetava o vse vrste odpadkov in se jih na ta način na - irtJi! nT V tobre2»« so P"d kratkim vrgli nekaj poginulih krav, ki sedaj v družbi nekaj kur gnijejo in razpadajo Pronicajoča voda odnaša gnilobo po kraških kanalih in razpokah proti bližnjim izvirom S tem je podana najboljša pot do trebušnih obolenj in drugih epidemij. Najbližji kra V Se°- vzK ra™ 412 Z pn ii k na nedel3° 21 • junija t. 1., IL^ füh0r yuv8bil° »« Planinsko zborovanje planince od blizu in daleč, da opomni Ä T deSClletje Svo^a obstoja taTa petletko svoje postojanke Koče na Bohorju sk h gozdov. Čeprav vreme ni kazalo najbolje se je zbralo blizu dve sto ljudi Prišli ninlles- i a.Ytomobili- bratsko zasavsko Planinsko društvo iz Zagorja pa je najelo kar avtobus, ki je zmogel zahtevno S S od Planine mimo Netopirja do Plešivca in se ustavil dobrih 100 metrov pred kočo Zborovanja sla se udeležila tudi predsednik ^"^dem-Krško inž. Dragan in So -nik SZDT tov. Lipar. od planinskih društev paia1ovS M®" Urbm°eja pa * PD Gotfemto-tov- Mlra Ivansck, PZS pa podpisani jp v akrbnih- Prizadevnih rokah vnetih planincev. O delu društva je na zbo- Javorič i8Prr^VOril p.redscdnik tov. Anton tT* \ . lf)j3 Je zaživel iniciativni odbor febüfc*« EmUa, 9- 1954 pä 1956 ie rtr,^ Can-UStan'?Vni občni zb0i- Leta 1956 je društvo ze imelo 146 članov na temeljih stare lovsko-planinske koče, p0žganP so začeli pripravljali svojo sedanjo planinsko postojanko. To leto je društvo Senovo tudi dobilo ime po Bohorju. Naslednje leto sc je število članov dvignilo na 312 ni-roenikov na PV pa od enega na 51 Naslednja leta je rasla bohorska koča. markirali so pota na Bohor, prirejali izlete in vključili v društvo 130 mladih članov. L. 1959 so ob lo letnici zbora kozjanskih aktivistov 23 avgusta 1909 odprli Planinsko kočo na Bohorju "o 1. 1962 je število članstva zraslo na 391 Povprečno obišče njihovo postojanko ca. 4000 ljudi na leto, tako da mislijo na povečanje. Društvo ima zdaj 207 mladih članov. Pod vodstvom učitelja tov. Milana Mahovneta in njegovih sodelavcev Albince Mahovne Miri-cc Božičnik, Ivanke Grilc, Ivanke Vodopivee in Danice Kolar je izredno živahno začel delovati mladinski odsek. 97 pionirjev je pod vodstvom osmih vodnikov prehodilo zasavsko planinsko pot Kumrovec—Kum. Kolikor nam je znano, se s takim uspehom ne more postaviti noben drug mladinski odsek. Kaj pomeni to dela. organizacije, priprav, odgovornosti m skrbi za vodstvo, kaj je za to treba vztrajnosti, vneme in navdušenja v mladih srcih! Ni čuda, če je planinsko zborovanje pod šumečimi krošnjami bohorskih bukev izzvenelo vse v znamenju radosti nad tem planinskim maai bohorskl planinci okoli tvojega prapora in svoji n vodnikov Foto Mira Ivanšek podmladkom. Vseh 97 mladmcev m r^adink e dobilo za spomin planinske kloimtke in seveda obilo vzpodbudnih besed ta. ]«« ) h ob ganljivi slavnosti namenili predsednic KO zasavskih PD tov. Franci Golob pred-fednik občine Videm-Krško, zastopnik PZb in tov. Mahovne. Mladi planinci so zapela deklamiraii (vodniki so se pntožih, da v PV izhaia premalo planinskih pesmi.) m oran svoje sestavke o pohodu po zasavski poli. neberšak Mirica je med drugim opisala. »1 .epe so naSe planine. Njihove lepo c pa ne spoznaš iz filmov, pesmi in slik, njihovo le-^o spoznaš, kadar sam prisluškuješ zvrgo-eniu ptic nad sabo in šumenju gozdov. Ko ie nas mlade planince vodila pot po naših planhmh smo v srcu začutili, da jih ljubimo. Z njih smo odnesli vse polno lepih vtisov, ki nam bodo vedno ostali v spominu. Mnogo prijetnih uric smo preživeli med visokim drevjem in planinskimi cveticami.« Bil je lep. nepozaben dan. Nič nas nimotia kresna sparina, iz katere je v popoltok£ urah pliusknll topel dezek. PD Bohor je učinkovito in spodbudno potrdilo svoj desetS obstoj, želimo mu, naj bi tako uspevalo še naprej. T q PVP PROBLEM? Društvom je dobro znano, da se vsa letai odkar je planinska skupščina skienUa, da se pri PZS zbira PVP. ki se nateka iz prometa na kočah, pri tem tukaj ali tam kaj zatakne. Večina društev sicer izpoljnjuje svojo on-veznost, nekatera pa ob tem fondu, s katerim razpolaga s posebnim organom PZS, prihajajo do pomislekov: Tako npr. PD Ljubljana-ma-tica ki ima samo visokogorske postojanke in z njimi dovolj skrbi in preveč. Zadeva je zda urejena tako. da ni več v spotiko društvom, ki v PVP sredstva redno odvajajo Tudi PD Maribor-matica je letošnjo pomlad pnslo na misel, da delno sanira svoje finances tem, da ne izpolni svoje obveznosti do PVP- predlaga, naj se menja način formiranja sk ada po kriteriju članarine, ne pa prometu. Utemeljuje pa to takole: »V Mariboru število planinskih društev sta -no narašča in s tem v zvezi raste število članstva PD. Nekatera PD postavljajo na Po-horiu tudi svoje domove, ki pa za čudo niso planinske koče, temveč sindikalni počitniški 413 domovi (konkretno TAM — koča Zarja. MTT k°ea «a Giažuti). Ti sindikalni počitniški domovi so sicer odprtega tipa, imajo pa dvojne cene — nižje za člane kolektiva, višje pa za ostale obiskovalce, tako da dejansko predstavljajo resno konkurenco našim kočam. Prispevka zvezi ne plačujejo, njihovi člani pa uživajo pod okriljem planinskega društva vse ugodnosti na naših domovih. Tako stanje je nenormalno ter nas nujno sili k likvidaciji naših koč, odnosno začasno k predaji posameznih sob v uporabo kolektivov.« Za umevanje problematike planinskega gospodarstva je koristna tudi naslednja opomba iz istega planinskega društva' »Iz naše bilance boste razvideli, da smo v lanskem letu poslovali z Izgubo. Za kritje te izgube, pravilno kot podporo za mladinski, smučarski in alpinski odsek, smo prejeli malenkostno dotacijo, za kritje izgub pa ničesar. Tajnik SZDL nam jc odkrito povedal, da ne smemo računati na kako dotacijo za kritje izgub, temveč moramo poslovati po ekonomskem računu. Ekonomskih cen za nočnine pa zcp našega člana, zlasti mladinca, ne prenese Ne razumemo pa dejstva, da skupnost plačuje visoke izgube raznih hotelov, Naše društvo in vsa planinska društva v državi so bila ustanovljena predvsem za rekreacijo delovnih ljudi. Razumemo važnost hotelov za tujski promet, vendar štejemo za potrebno, da odločilni faktorji uvidijo potre-ho rekreacije tudi za domačega človeka, ki so mu hoteli zaprti zaradi visokih cen Tudi domači delovni človek, ne glede na to, če je clan bogatega kolektiva, ima pravico do rekreacije ter je dolžnost družbe, da mu pri tem pomaga. Sodimo, da je ravno Planinska zveza Slovenije v prvi vrsti poklicana ne samo, da zahteva plačilo predpisanih prispevkov, temveč da planinskim društvom omogoča tak dohodek. ki take prispevke lahko krije.« PD Maribor-matica predlaga, da PZS spremeni njegov dolg pri PVP v brezobrestno posojilo na 5 iet (533 920 din). S tem se seveda delno razbremene finance tega društva odpirajo pa se problemi drugje, predvsem seveda tam, kjer je PZS ta fond lahko namenila visokogorskim postojankam manjših društev. Vsekakor stoji PZS in posebej njena gospodarska komisija pred težkimi vprašanji, ki se ne tičejo samo PVP. ampak tudi njene organizacije, organizacije našega planinstva sploh, posebno odkar je tudi z najvišjega našega planinskega foruma nakazana smer k ustanavljanju planinskih društev po delovnih organizacijah. T. O. O MLADINSKI KROŽNI POTI OKOLI LJUBLJANE 414 Kmalu se bo pridružila ostalim planinskim potem, planinski transverzali od Drave do morja, zasavski poti od Kumrovca do Kuma spominski partizanski poli XIV, divizije se mladinska planinska krožna pot okoli Ljubljane. Kakor vsem dosedanjim transver-zalam bo tudi lej na novo izpeljani poglavitni smoter povezava najlepših predelov nase gorske pokrajine. Naj omenimo nekaj specifičnosti te nove poti v primerjavi z dosedanjimi. Vzniknila je ideja zanjo v vrstah mladih pianinccv MO PD Ljubljana-matica Prav tako je mladinski odsek to pot izpeljal in hs-ai. Celotno delo je slonelo na mladih močeh, ki so ob majhnih denarnih sredstvih vložili še dokaj truda. pruga pomembnost te mladinske planinske krožne poti je tudi ta, da ne poteka po naših izrazito visokih gorah, vršacih, temveč po predgorju naših slovenskih Alp in po majhnem delu Krasa. Pot obide, kot že samo ime transverzale pove, Ljubljano v krogu približno v dolžini 150 km. Sprva se pot vzpne preko osamelcev Ljubljanskega polja, gre po višavju najrazličnejših cblik in velikosti tako Zasavja, skrajnikov kraškega sveta južno od Ljubljanskega barja in končno še Polhograj-skih Dolomitov. Hodimo po razgibanem svetu, zdaj po poljih, travnikih Ljubljanske kotline in zdaj zopet po hribovitem svetu višine okrog 1000 metrov. Drugič nas zopet zanese pot v kraško podzemlje, v njegov svet krasot in značilnosti. Tako bo Ljubljana kot srce bivšega osvobodilnega gibanja dobila planinsko in to mladinsko pot. ki naj popelje mladi rod v njeno bližnjo okolico. Tu se bo mladež lahko brezskrbno razdajala soncu. Obenem bo prišle v stik s spomini na komaj preteklo zgodovino NOR in tako znala cenili njene vrednote in pridobitve. Mladina bo morda za hipec pomislila v svoji razposajeni igri. zakaj se lahko brezskrbno igra pod svobodnim soncem. Poleg srečanj s partizanskimi kraji, ki so znam po težkih borbah za našo osvoboditev, se bo lahko popotnik temeljito spoznal s kraji in pokrajinami, njihovimi prirodnimi. kulturnimi, zgodovinskimi in drugimi posebnostmi. Mladinska »ransverzala bo zelo primerna za solske. športne dneve in ekskurzije v naravo in bo združevala še ogled kulturnih in zgodovinskih znamenitosti raznih krajev. Pot je markirana na običajen način, s krožčastimi markacijami in za razliko od drugih planinskih poti označena z veliko črko M. Vsi listi, ki bodo prehodili to pot, bodo prejeli častni našitek te poti. Preho eno pot ^to «tokazaU s posebnimi žigi, ki jih bodo odtisnili v ta namen izdelan dnevnik pot, s pregledno k,To terena. Seveda pa žig. m » smejo biti glavni namen le nove mladinske transverzale Hitrostne tekme naj se umaknejo na atletske stadione. Njen namen je po-«Harien že v prejšnjih vrsticah, t. J. v iz-letništvu v naravo, najbolj razgibani dejavno"tiv planinstvu. Na izletih naj si mladi ljudje pridobivajo novih moči za svoje na- Svlmnfje bila tudi ta pot mladine.posrečeno zamišljena in upamo, da bo tudi izve dena Ta pot naj simbolizira mladost vedrih, sproščenih! nasmejanih, vendar vzgojenih plemenitih in predvsem zase in za Oovdn odgovornih ljudi. Največja specifičnost mladinske poti, ki ni namenjena le Ljubljančanom je v tem. da poteka skozi kraje ki niso Ä eni le 25 km od Ljubljane Zato bo možno izvršiti transverzalo naenkrat. x tem primeru bo treba prespati tudi v turistični in drugih domovih, ker je na vsej poti zaradi nižlih lea malo planinskih postojank. Planinci v MO PD LJubljana-matica pa so uvideli potrebo po izdaji poljudno napisane publikacije, ki naj bi bila transverzalen al skupinam ljudi vešč spremljevalec na tej poti Ob tej priložnosti naj izrečemo besede, ki so jih že večkrat napisali nasi znani slovenski planinski pisci, da ni ves resnični car samo v višjih legah gora. temvcc prav tako v njenih predgorjih. Tudi planinec se mora Ä "JÄ »fjp«™ tudi že razpisali nagradni foto nateča za barvne diapozitive, katere bomo uporabili za predavanja o tej novi transverzali. Posnet bo tudi črnobeli ozkotračni film z namenom popularizirati to novo pot. Na koncu z vsem srcem želimo vsem posebno tistim, ki so tudi še po srcu mladi, da krenejo na pot in jim želimo srečno na novi mladinski krožni poti okoli Ljubljane. Jože Miklavc MLADI PLANINCI NA DELU POD STOLOM Na vabilo koordinacijskega odbora MO PD Gorenjske za zbor pod Stolom 27. in 28. ju-mfa se je odzvala večina MO Gorenjske in tudi zastopniki iz Ljubljane, Trbovelj, Medvod in Kamnika. ___ Tako se je zbralo v soboto zvečer ob tabornem ognju okoli 170 mladih ljubiteljev gora, med njimi zastopnik PZS tov. Klojčnik, predsednik gradbenega odbora nove Presernove koče na Stolu tov. France Konobelj-Sloven-ko, načelnik GS Božo Lavrič in drugi, med njimi precej gotskih reševalcev. V imenu mladinske komisije jc kot orgam-zater zbora pozdravil navzoče Lojze Halner. Nato pa je zadonela prisrčna planinska Drug™ jutro, ko so po dolini ljudje še spali, se f pričela viti proti vrhu Stola dolga kolona mladih planink in planincev z eno ali več deskami na ramah proti kraju, kjer bo stala nova koča. Pot je bila dolga tri ure m več Utrujenost smo tolažili s prelepim razgledom Pod nami se je bleščalo Blejsko jezero in čim više smo se vzpenjali tem lepše ie postajalo obzorje okrog nas. Vrstili so se počUkMn šale in končno je bil tu olj. Megla ie preprečila pogled na Koroško, m pa ska-lfla zadovoljnih in veselih obrazov nasmehne Madeži, ki je kot prva v tej mnoMčm akciji priskočila na pomoč pri obnovi Pre- MotUe°so °nas le nekoliko pretirane cene v Va 1 vasorievem domu. Niso se ozirali, da je ta SÄT je prišla sem ne sa.no na izlet, amuak tudi na delo. „„rt Pri žgancih z mlekom so nas »ustrelili« za 320 din čeprav sc krave pasejo skoraj okoli koče pa 'tudi skromna enolončnica za 250 din je bUahud napad na naše žepe. V bodoče naj Si upravnforgan koče o teh malo razmislil. Lojze Hafner ZLATKO SMERKE, ALPINISTIČNI VODIC, izdaja Sportska štampa i Jugoslovanski savez organizacija za fizičku kulturu, Zagreb 1963. Sakor delo, ki dostojno predstavlja hrva ški alpinizem in njegovo kulturo izdano sicer pozno, a vendarle še »pravi čas«, ne »cer no pregovoru »vse je dobro, če je konec do-b^r marveč zato. ker bo plezalski vodnik še utegnil opraviti propagandno vlogo za ju-goslovanskl gorati svet in bo pri tem pomenil fud važen vzgojni činilclj pri rast. vsega jugoslovanskega alpinizma. Takale knjiga odkriva n vzpodbuja, je dokument o delu in napotek zanj v bodočih časih in zato večje kulturno dejanje kot običajen turistični vodnik zato torej tudi manifestacija n aš h moči in volje, da se kot enakovredni lastn *i gor-kega sveta uvrstimo ob stran drug.lv bolj razvitih »starejših« alpskih narodov. V resnici knjiga, ki sem je bil vesel bolj kot katerekoli druge, ki je pisana na temo gora pa tudi knjiga ki me je prijetno presenetila spričo tega da že nekaj let, morda celo desetletje ^grešamo publikacije, ki bi dopolni a pStno kroniko slovenskih gora od 1 1932 t j od rojstnega leta »Našega alpinizma«, ki so ga z velikimi težavami spravili nasvet skalaši, predvsem generacija, ki se "e stenam posvetila v letih po prvi svetovni vojni. 415 Morda bo kdo rekel, da stene 17 gorskih področij, ki jim je Smerke dal mesto v tei knjigi, nimajo tistega značaja, kakor ga imajo stene v Alpah. Ce to za nekatere res velja v vsakem pogledu, je med njimi nekaj takih Ki jih v prihodnosti nedvomno čaka živ alpinistični razvoj. Avtor knjige ima prav če ii Ärcdi'Uf?T,t,UdiJnaIogo' da t£> neznani gorski svet od Učke do Prokletij popularizira, mu poskrbi priznanje njegove alpinistične vrednosti, predvsem pa vzpodbudi napredek in razvoj alpinizma v širšem našem izvenalpskem gorskem svetu. Nedvomno p™ meni povojni razvoj alpinizma v Zagrebu in Beogradu ter nekaterih drugih središčih največjo alpinistično pridobitev povojne dobe sai namJn pa tudi kvaliteta,' saj namen planinstva ni omejevati ampak razširjati vse dejavnosti, ne nazadnje najimenitnejšo - alpinizem. Poleg tega se je s em razširil playground našega alpinizma. Spričo tega so novi vzponi v tem svetu šc več vredni. Strinjam se z avtorjem: večkrat več vredni kakor kako ponavljanje v Alpah Kdor količkaj pozna razmere in dogajanja niih ^m,iV,CnalpSkfra g0rskem svetu v zad-Si ä®. , t ve. da je imel Smerke težko delo Kdn,° m «"ko uredniško sPremljal alpinistične zapiske i°ČJa V domaCem i« tujem perio-, tls,ku- vedeti, da vse težake pri tem delu skoraj m mogoče premagati. Vendar ki ^CtüVa knjiRa °snQva- startni zapts, ki ga bo možno popravljati in dopolnjevati Odveč je misliti, da lahko izide popolno delo take vrste, saj zastari po navadi, še preden gre ,7. avtorjevih rok v tiskarno. Prav zato je prevehko obotavljanje pri tej vrsti literature odveč. To ni znanstveno delo, je priročnik, s katerim ne gre odlašati. Vsaka zamuda prinaša veliko izgubo. To pravim zaradi tega, ker sem pred kratkim slišal da moramo pred izdajo našega alpinističnega vodnika poskrbeti za enotno terminologiji. Seveda bi bilo prav, da pridemo do nje in da se je kolikor toliko držimo, lo se pravi da postane v alpinističnih zapisih občna räba la H^r b0™, la t0 0akali' vodnika, ki smo ga dolzm izdati zaradi alpinističnega dela nas.h povojnih plezalskih generacij, še dolgo ne bomo imel . Kje bomo dobili prireditelja, ki bo avtoritativno lahko posegel v besedišča opisovalcev ki jim jezik večkrat ni kaj prida ™karja!Cg 83 imaj° slehe™<-' oči svojega Smerketova knjiga obsega najprej uvodno opombo dr. Zeljku Poljaka, urednika planin«, ki ima sam zabeleženih nekaj prvenstvenih vzponov. Dr. Poljak je s tehtno besedo označil alpinizem kot kulturni in športni pojav, obenem pa ocenil pomen plezalskih eimtev v našem izvenalpskem svetu. Avtorjev predgovor dr. Poljaka dopolnjuje. Sledi Pregled planinskih koč, med kateiVje zaše Starigrad, kol razmeroma ugodno izhodišče za steno Anic Kuka. Nič ne del Kdor oboje pozna, bo razumel, kdor pa ne pozna, naj pogleda, da mu bo jasneje, kako učinkovito zdruzili in vzporedili propagando m, g01e- dva osn°vna prirodna potenciala našega turizma. Sledi plezalski vod-n k po Vranjski Dragi, v katero je vklesano VelWeV" 'T' KuŽe'iskl hijeni. Klcku, Ve eb.tu, Dinan. Kozjaku, Mosorju, Biokovu CVrsnici, Prenju, Magliču. Volujku. Ostrcu Durmitoru, Prokletijah in Solunski glavi.' ..? ß0l;°vje uvede kratek orografski in alpinistični uvod, vzponi so označeni s šte- stranl- opis sam pa i,na v naslovu običajno ime naveze, nato sledi dostop, onjs označba težavnosti m sestop, višina stene in' eas vzpona, torej sislematika, ki je pri nas ze utrjena in v glavnem pred pol stoletjem uvožena u Alp. Za geografsko orientacijo so dragocene grebensko karte in crleži sten ki ^e,JLfPri3Pr?' Vjnko Zecič Priložene' so Smerke ovc fotografije, ki spričo šibkega na-pu-ja zal ne pridejo do pravega izraza, čeprav Vjurai °prema bi računati z modernimi materiali, tehnika knjige r>a bi po TatS"13 ^ pri ^"^aševein ^d^iku Cena knjigi je 700 din, torej poceni. Tako avtorju kot PSH in PS.T k izdaji knjiRe iskreno čestitamo. Nedvomno je lep in tehten prispevek k proslavi 00-letnice hrvatskega planinstva. T. O. VODNIK ZASAVSKE PLANINSKE 416 V družbi Vodnika po slovenski transverzali I je izšel tudi Vodnik zasavske planinske poti Zal so morale odpasti slike planinskih domovin ostalih pokrajinskih znamenitosti. Tudi vsebina vodnika se je morala znatno skraj- J" .f Rd?voljiti se moramo z najnujnejšimi podatki. Vzrok: Finančna skromnost. V skici poti je pomotoma izostala Šmarjetina gora. katere hrbet loči KunŠperk od Orešja Skozi to vas drži namreč pot proti Bizelj-skemu gradu. Zaznamovan ni Javor (1131 m) med Partizanskim vrhom in Domom borcev V skici sta napačno navedeni višini pri Lisci z B47 (pravilno 947 m), Veliko Kozje 98 (pravilno 987 m). V vodniku so kote pravilno označene in navedene tudi tam. kjer v skici manjkajo. V vodniku pa je tiskarski škrat pone-veril ime »Lisca« v Lisce. Izostali so tudi uporabljeni viri: Valvasor Kaditseh, Ignac Orožen, ing. Klementz raz-borška kronika Blaža Jurka, Dravska hano-vina in 200 let zagorskega rudnika. Kot zbiratelj snovi za knjigo se zahvaljujem vsem zasavskim planinskim društvom kakor tudi posameznikom od Sušicc na Blzeljskem do I-itije, ki so bili na voljo s svojimi prispevki in nasveti. Zahvaljujem se tudi tov. Stanetu Hribarju in Planinski založbi. Vitko Jurko Dol pri Hrastniku BILTEN XII ZBORA PLANINCEV PTT JUGOSLAVIJE. St. 3, izdalo PD ^ Ljubljana O PD PTT smo ze pisali, v kiatkcm bomo lahko poročali o zboru poštarjev planincev na Komni. Pri roki imamo lepo opremljen ciklostiran »Bilten«, z uvodom Predsednika PD PTT Ljubljana Jožeta Dobnika, sicer pa vsebuje O. Zupančiča pesem Joži Copu nato pa obvestila o prehrani in prenočiščih, prevozu z vlaki, opremi, o transver-zali in zdravniški službi. »Bilten« ima tudi informacije o izletih s Komne, razpis za najboljšo fotografijo in navodila g ede skupne seje delegatov itd., skratka lep, trden tiskan dokaz da je PD PTT Ljubljana uspešen in snreten organizator in da razume pomen take planinske manifestacije, kol je vsedrzavni zbor poštarjev planincev. ^ Q <~ H SPEZZOTTl: L'ALriNISMO IN FRIULI E LA Soot/a AIpTNA FRTULANA«. «. ; (««« Soeletk Alplna Friulana. Scz.one d. Udlne del C. I- vsehvaTc ÄZÄ^ ^ Ä: st in v5il iskanja zbiranja in razvrščanja ogrom-J„ega gradwa za mtM knjige. « «»delu e zru- SfVÄa8 Ä3'^' od ustanovitve v^t^ iR " ekeiia C A. I., 60 Članov, njer. prvi pred-sitlnikje bfl /namer,iti p,-.log Torquato Ta.amel-u toda de lanski pobudnik in ustanovitelj furlanske ni^niHsk O K 'i'Tao.je Jc bil Marinclli, alpinist klaSiS. lormata, 'slovet naravoslovec, zgodn-v in? in geograf, ki ga Štejejo za svetnika modernega italijanskega /emljepisja. domala 30 let le uspešno vodil furlanski alpinizem. Tudi Kugi 11 e zanj9 navduševal, pisal je o nJem, da je iz-^ten znanstvenik, obdarjen tako z znanjem ka-kTfr z dobrotoena od največjih gorskih osebnosti, «ravl kar sem im srečal v svojem ž.lvljen u. Nem-?kf Lmlieofs«' in alpinist niener je poimenoval fisttTi gore. ki obkroža Furlanijo, »Marlnell.'s Aloen«. Marlncllijeve Alpe. __ S„;V tn nrav to gorsko obmoeje se sieji-belk« Iurlansk,ga 'alpinizma. Toda domala po vseh 1V79). A.lr.11 Gstirncr in S® ^f ,, . ?» avgusti 1R77 iz äkrbiME Distels ..bral smer .m aH"- ÄÄ s puškami v Montaž, plezali pa so s Hockejem Antonio CaseUotti ter slavna gorska; v"1 i sposobnihnaboljz^luz-nili Le-te iz Julijskih žc r.oznamo >o Tumi ln Kugyju W Lovšin jih je dostojno obdela, v »Gor- K^iifia^nam^opisujc i«sebne organizacijske pr^. SS^ te» s^rs ;?e v Po d nonu Glavni predmet obravnavanja S0 lH taTmJÄvaT SK'X^ rn^nel e del" alo na raznih področjih in je sila Sir"Ä » äwääs::: Duša furlanskega alpinizma ie ^L h0mVi na no-nelli Učil je mladino: »Laže je ne hoditi na no Seno goro. kakor pa da bi obiskal, eno samo. Ko boste eno spoznali, se boste še vračali v gore, ce da i bolj voljni in še Imlj zaljubljeni.« Tudl /.a n?rn«ke kolonije je po MarinHl.jev. zamisli dala Ss-^feÄÄtt Voditelju^ "tSarlnelll j u se je od kraja zdela čez vse S ir Vi:dfila tedaj velika rev- ^ ~ er!l je nmoRo pisal in vzbuja tisto gra-?lv°' z';'st' k5,r Je sproti Ugotavljal tudi loponlme, se dane» posebno pozornost. Temeljito se le bavil s problemom gorske ekonomije, proučeval Jc Dlan-šarsivo v furlanskih planinah, napisaV dtlo.T c F:1"U'- P'a»i»e na Furlanskem, ln dal pobudo za ustanavljanje zadružnih mlekarn. P,i-"Shlc sPls.e ° furlanskem ambienlu sploh, o Furlanih in njihovem življenju, o gorah ln planinah, obdeloval je naravoslovna, zlasti geološka In meteorološka vprašanja, zemljepisje, to, ono-masl.ko, demografijo. Zc v času, ko so Se bili v Tumecu, ze i. 1375, je Marinelli izdal prvi zvezek zbirke »Dal Perlaba al Canino , od Peralbe do Kamna, k. je skoro vsega sam nApisal in je drugi zvezek tega dela izšel že dve leti zatem Skua? prvlm pobudnikom orografičnžgi študija videm,ke pokrajine, st., izdelala zemljevid ^ujfla"|j'-'.ir- naprej dopolnjevala geološke in geografske študije furlanskega ozemlja, pisali so izredno veliko. L. mi so začeli izd.-,lati zbornik »Cronaca del a Soeietä Alpina Friulanä«, kl j "iz-\ "«»• Naslednje leto je začel izhajati dvomesečni k ,m Alto-, zbornik in revija pa sta prinašala članke, ki so nekateri Se danes dosti aktualni, tudi za nas Slovenec, ker eose tam prfino znanstveno obravnavale zgodovina, topo: grafija, nomenklatura, toponomastlka, g,4.log ia annn, Vl0ra; °"',nlja kl je deloma naše lasu,o -U pa je našemu sosedno in vsakomur dobro znano. V prvih letnikih je skoro nafveč pisanega Ä7bV".Tßrh rfwcUh' °špiku! Julijskih Pred,-ilpah, o Reziji idr. Markantna osebnost v furlanskem planinstvu je bil ze imenovani Glacomo dl HrazzA. v Rimu je dovršil naravoslovne študije, bil pa je alpinist, kakor malokdo za gore navdušen. Telesno izredno močan je zdržal vsak fizični napor in so rekli o njem, da bi bil edino on takrat v Furlanljl poklican, da za počne alpinizem kakor ga danes pojmujemo. Ze z an leti je bil na daleč znan kot alpinist in učenjak. Ze tako mlad je preplezal f,na^t0 ,^,e!ni" in Zuc de: floor, za tiste čase (1. 1879» veliki alpinistični dejanji. Prvi e prišel na Itarun po ledeniku, ta ledenik ga 1e pa za mnoga leta močno priklenil nase. 2 vnemo se 1e vrgel na glaclološkc študije in si Je za bivanje na Sflp.ra.v11 svetišče v naravni jami pod steno Bele peči, tiste pod Kanlnskim ledenikom; V Suez 7.01 1 1'Vl Vn^ldi ia vnnin.:________»__. __ _ , „ *7 . PiH Bee ,f!""finl> P* je lam zapisana 1 iL«? L ^ hI JL' prePros,° domovanje do nii nhiauii n dokončal svoja ledenišk.-i razlskova-S i«?^?1 ° ^'nin3kem ledeniku več spisov ter se nalo odpravil v daljnji Kongo na poseben Stuft, j, zavetišče pod Kaninom po daroval' plan".ske-mu dru.šivu (Brazzaville). pianinski- Eh^SFSSČV" Brazzajevo delovno torišče sta Reklanica in Dunja. tiste Case še zelo h 3,L„ t- so n-le8°va dela kakor »La Val di Dogn.i«, »studi AIpi.il sulia Valle Raccolani.-" -Carta del Canalc dl Wccolana« idr l S Tc 0 Urazzajevtm pomembnem delu po doünl Rekli-m poseben s^s: "oiacomo di i V EUQ1 ,avorl "«Ha Val Haccolana«. Po-kUravnaval gorstvo Poliškcla špt k.,. Tam se je naselil na planini Parte di Mezzo in opravljal svoje morfološke, geološke, gcoflzične Tudi°Kutfv i^n"-T'OVne in '°P°firafske študije Nit*? gy JC V1S0S0 ce,lil Brazzäja in piše o njem taž,? s®e b'"vorlti o Ne vej i, o Kaninu. Mon-' Br^zA P« «Ä kamna o w "'»avno jamo zn začasno sta nä ntJ.tiW 0f,lkVe v septembru 1806 na Otvoritev koee T ,. m za B e 1 o p e č i o se vrnil v Kongo se zdaj tam nalezel neozdraviiWe let sur. r PrlŽE! ' '8M umret v Him' komaj 29 Medtem so naprej pisali in opisovali. Na stotine štejejo samih Marinell.jevlh spisov, objavljal e monografije, zmmstvcne izsledke s področij, s katerimi se je bavil, spominske spise, opisoval gorsk i p?.ta /•; «n» Je napisal zanimiv članek äe jn.me a.piniste snlla vetta del M. Canino , prve .na vrhu Kanina. Sc drugi so pisali, tako prof Marinom: »Fra 1 Monti del Frltili«, Vara mf ü rOCO,e„-del Fri.ili,, »L'Alpinism« in Fri- oli nel biennio lR78-79^ in še mnogo drugih. Fin- ffne3 V bU, Uldi f"«anSke sekeijc CA , je napisal »AUS den Raibier Bergen«, temeliit spis kl ga s... danes zavzeto Oltarno. Medtem je 1 ioa/ izšla prva knjiga že težko pri&.kovane zbirke v„- dČfco^onf 2 "«lovom »Illiistrazione de Comune ,1i Udir.e«. L,. 1891 jc beli dan zuglc- Ž»l S,lepa Guida del Canal del f®"?,'- " ?elea»em kanalu. L. ms« je izšla . L ' kl 3e bila ''n«1" razprodana in je že L 1906 na svetlo prišla druga izdaja tepa Üela- Vm' trl 2aietne. zanimive snov! r ?,^ ,,,»"-".^' no3, ° na p,vl «rani častno ime Mannen i ja. z izdajanjem izvrstnih voZ ojöev načrtno nadaljevali. L. 1912 je pod imenom Oiir.ta MarinelUja. sinu Giovannijeveg., iz-sel vodič po Julijski!, Predalpah, icuida delle Piealpi Giulie«, 800 strani obsegajoče, tudi za nas nasTov- ^imlV° deT.°- reta knjiga Sirke no!4 naslov. «Gor,z,a con le vallate deli' Isonzo e del ,VlK G°n?! * Posočjem in Vipavo, izšla je hi, mi ,Že, P'',i Mussolinijem . .. Sest let prej pa Je bil Michele Gortani zdal dela takrat žc pokojnega Marinellija o Karnijl in 2e[S " 1 ,°nl sami k. j.gj: ,Guida della Carnia e de! Canal del Ferro., tudi za našega planine;,, kl se za tiste gorske predele zannr.a, Se danes zelo po v nVi";.?^. konsJna kni'Ra Tudi nepli.ninec bo v nji naletel na všečne podatke ln še nekoliko o planinskih zavetiščih. Prvi čas so bili društvenlkl ostro proti slehernemu pripravljanju v gorah. Ne koč niso marali ne nadelanih steza ne maikacij. Ko so na občnem zboru razpravljali o tem, ali bi se zgradilo v Pollškem Špiku zavetišče, Je bil izid glasovanja tale: 15 da 11 ne. Nasprotovavci so tako govorili, češ da raje izdajajmo knjige kakor pa deHar razmetavamo za nepotrebne reel. Toda potem so vseeno uredili , Jamo v £,eni äkrbino Disleis, v vi- š ni 1930 m, uro hoda s planine Pccol. Za iidavo streho m vrata so Izdali 320 lir in 1. Julija 1804 je bila svečana otvoritev zavetišča, ki so mu dali ÄSif:^ SlOV,tem ^.anovitdju CAI '«ti kasneje so zgrudili Kaninsko kočo, Rico-£? fmf^rjj1 Kant,nsklm ledenikom, na mestu, pripravil zavetišče v naravni jami ood steno k, „nin rf,,^ iKucnucom, na mestu, Bele peči. tiste pod Kaninskim ledenikom v Sne" , '3ravlj0 T a m z 8 Delo zotlijevi knjigi je zanimiva fotografija Rrazzäje- Lno T^anllao^ 8 t.mi^1, ROV?rimo' J« "P1" vega zavetišč», rezijanska Bela peč (Sli Bi,a pil«. ^„^ &n?ca % 418 „„„ Kai1i io ni,.„i prebivalci so mogli imenovati onilzRovanaio nekako bila pcit - bi ga Itaeno- fflg r^.Vren^v^1 tf U^ÄTa | ■ e ne s amo v o ink o m. ampak tudi nlann^em.Je-191?»° jo zažgali, ko se je morala xtalijansk., vojska umakniti s Soče na Piavo. KÄ ÄS SSSko SSM SS&'itÄ-as iipiavce Imeli drvarsko bajto. DUO je 1. 1887. ko »o SÄ« 'n MnÄÄ ftÄVpÄ« 7etnobčni»bor v Reziji. L. 1889 so Nevejsko ko&, Neve^usene di popisati . . ■« T,i vendar jo popisuje Tako kakor bi Jc ne mogel nobeden diup, CvsTio tn še na druge .lepe stvari nami Sgzzot, yjeva knjlp.n obuja spomine. Tudi ona je izs.a za počastitev luo-letniee CAl. vk ISKALNI APARATI za reševanje iz plazov so vedno znova predmet razgovora smučarjev alpinistov, reševalcev Vedno znova se izdelujejo, izboljšujejo, vendar »kamna modrih, doslej za to še nobeden ni iznašel Leta 1961 so na Jungfraujochu preizkušali magnet ki je odkrival ponesrečenca 3 m globoko v snegu, vendar se je i/.kazalo, da je za sondiranje terena prepočasen, da ga ^vinski pes prekaša, saj z nosom presondira 100 X 100 m v 15 do 45 minutah, magnet »Varian* pa v 19 in pol urah, 20 mož pa približno ravno toliko Pes in sonda sta se tedaj se najbolje izkazala. Poleg tega je magnetbrezmoc.ee smučar nima primernega nabitka na čevljih aH kje drugje, b. 1962 so v Lenk-Betclberg" prišli do enakih rezultatov, čeprav so povabljeni novinarji napihovali uspehe iskalnega aparata. Januarja 1963 so na Weiss! uhjochu preizkusili sondo dr. forsten a, boljšo ko. »Varian«. V tempu običajnega koraka za- znava optično in akustično. Površino 30 krat 30m je po testu preiskala ta sonda v 23,n minutah, pes v 2,5 do 7 15 minuteh.JO mo, pa v 32.5 minutah, grobo pa v 14 minutah. Konservativna sredstva so torej spet odnesla zmago in 1KAR je to z besedami M. Schilda ponovno pribil. Februarja 1964 je firma \a-rian predvajal na Weissfluhjochu delo novega aparata, vendar ne tako, da bi iskal človeka ali kaj drugega, kar bi bilo zakopano na neznanem mestu Aparat sestoji iz .im dolgega in 8 kg težkega iskalnega droga ter nahrbtnik z 8 kg težko baterijo Na koncu droga sta iskalna lonca. Nosilec aparata ima slušalke s katerimi zaznava najtanjše ugotovitve obeh loncev. Rezultat je bil sicer boljši, vendar dvomijo, če prekaša Forster-jevo sondo. Novi aparat Varian ima namreč nekaj slabih lastnosti: dobro dela lc, ce se drog nosi vedno navpično v isti legi. To na plazovini ni vedno lahko. Ker zaznavata oba lonca, je lokalizaclja težka. 7.ato še dolgo ne bo prišel v rabo, predvsem pa ga je treba preizkusiti praktično. Časnikarji so bili tudi tu na delu in so dali firmi velik »predujem«. IVR Unterverband für Rettungswesen) je zato objavila v časopisih demanti in znova dala prednost starim sondam in psom. Tehnične prednosti niso pokazale praktičnih učinkov. Ponovno je IVR opozoril na rdečo lavinsko vrvco, ki bo slejkoprej pokazala najhitrejšo pot do ponesrečenca. ČELADA je in ni alpinističen rekvizit O njej je mnogo napačnih predstav: Najboljša da bi bila jeklena, taka da se pod se tako medvedjim udarcem s kladivom ne bi vdala. Žal pa ni tako. Treba je računati z lobanjskimi kostmi in vezmi, z bazo in temenom. Teme, tako pravijo, odraslega človeka zrelih let se lahko vda ali spremeni obliko za 1 do 1 in pol cm. preden pride do zloma. Toda ta meja je hitro dosežena. Ce padeš 1—2 m globoko če spodrsneš v kopalnici m priletis na glavo, že lahko pride do zloma. Na varnostno čelado učinkuje kinetična energija padajočega kamenja, njegova sila je produkt njegovi teže in njegove hitrosti, ki zavisi od višine in zakonov težnosti. Za nas je vaze« končni učinek v ni/kg/sek*. Kamenček iz velike višine udari enako kakor velik iz majhne.'Čelada, ki je prenesla še tako močan udarec s kladivom, nas ne bo obvarovala pred zlomom baze, pač pa varovala teme pred poškodbo, teme pa bo udarec kamna preneslo na bazo, zmanjšalo silo, ne bo nas pa pred njo obvarovalo. Zato je boljša čelada, ki udarca ne zdrži, kakor je boljša elastična vrv od recimo, verige, stvar, ki nam jo je pred leti imenitno razložil ing. Fr. AvČin v razpravi n dinamičnem in statičnem padcu. Ce se čelada vda, se del sile z zlomom zmanjša. Zato naj produkcija čelad išče togo upogljiv material (dva sloja aluminija, med njima styropor) Podloga na križ naj bo iz perlona, čelada mora bili izbočena tako, da udarec m direkten. V nobenem primeru pa čelada ne more biti kaj prida varstvo, razen če bi bila 419 nesorazmerno velika, laka pa bi spet bila težko uporabna. Silo 150 m/kg/sek2 reducirati na 1,5 m/kg/sek2 bo težko, če je med obodom celadc in lobanjo komaj 5 cm razdalje. Dobro podložen klobuk s svitkom Sala na temenu je prav lako dobro varoval ali pa šc bolj kakor današnje rdeče, rumene, močno folo-genične čelade. Kake natančnejše številke je težko navajali. Treba bi bilo vedeti povprečno mejo za zlom lobanjske baze v m/kg/sek2, in to pri dinamičnem učinkovanju. Kako naj to praktično preizkusimo? O HINDUKUŠU je Max Eiselin, znani švi-carsik trgovec in alpinist, posnel zvočni barvni film: »Divji Hindukuš«. Prvi del ima podnaslov -Dežela in ljudje kraljevine Afganistan«, drugi del pa sliko ekspedicije na Ur gen d (7038 m). G59 AVIONOV so maja 19(54 registrirali v Sviei, od tega je 360 imatrikuliranih v privatni lasti. Ni čuda. če si SAC. švicarska planinska organizacija, jemlje za eno od glavnih nalog boj zoper letalski hrum nad Alpami. ItOLWALING-HIMAL' je cilj nemške ekspedicije, ki bo jeseni 1964 odšla v Nepal. Vodil jo bo Gerhard Lenser, ki je že 1. 1962 vodil ekspedicijo na Pume Ri Nemci imajo v Katbmandu ambasado in pravijo, da ni težko pripraviti v Nepalu nemškim himalajcem pot. Lenser je vzel na muho Menlungtse (7181 m) in Gaurishankar (7145 m), dva deviška, a že večkrat opazovana in oblegana vrhova. Ekspedieija bo imela lep čas za razgledovanje in aklimatizacijo, saj bo do vzpona prišlo šele aprila 1Ü56, medtem pa bodo Nemci snemali kulturne filme po naročilu filmskega inSituta v Goltingenu, muzeja v Stuttgartu in drugih ustanov ter nadaljevali s programom iz 1. 1962. — Gauri Shankar pravi G. O. Dyhrcnfurth, so dolgo časa šteli za najvišji vrh na zemlji. Prvi mu je prišel blizu 1, 1951 Eric Shipton. L. 1954 je poskusil Raymond Lambert iz Ženeve, pa se je moral zadovoljiti z vzponom na Menlung La (5900 m) m Co-Oju (8153 m). L. 1955 pa je Yerseyside Himalayan Expedition, ki jo je vodil Shiu-tonov človek iz I 1952 Alfred Gregory, prinesla natančnejše podatke o Rolwalingu. CO OJU ne spada med težje osemtisoeake, če jc seveda lepo vreme. Letos 26. apr. 1964 je stala že tretja ekspedieija na tem vrhu: Fritz Stamm berger iz Münchena s šerpo Phu Dorju. Bila sta člana nemške ekspedicije ki jo jc vodil Rudi Rott. Prvi je bil na vrhu dr. Tiehy z Jöchlerjem in Pasang Davo Lamo 1. 1954. Drugi vzpon so izvedli Pasang Dava Lama-Sonam in Gyaltsen kot člani Keki F. Runshah-Everest-ekspedicije L 1958. Po najnovejših meritvah je Co Üju 8189 m visok (prejšnja meritev BI 53 m). Pri enem od poskusov sta v višini 7700 m v taboru umrla Georg Huber in Aloys Thurmayr, oba člana Rottove ekspcdicije. MACHHAPUCHAKE (doslej Machapurhare — Macapucare) ima greben, ki je podoben repu ogromne ribe in je po tej podobi tudi dobil ime. Visok je 6997 m, primerjajo ga Matterhornu in ga štejejo med najlepše vr-nove Himalaje, če ni zares najlepši L 1957 je 45 m pod vrhom obrnil J. O. M. Roberte Ni mogel premagati strme ledene stene pod temenom, bilo pa je tudi slabo vreme. Spomladi 1964 so kapitulirali Japonci, ampak ne pred ovirami gore. pač pa pred nepalsko y'ad"; Je odrekla dovolilnico, češ da je Machhapueharč »sveta gora-', na katero ne sme priti nihče. Pravijo, da Nepal hoče imeti vsaj en vrli nedotaknjen in nedotakljiv vendar ne iz razloga varstva narave. CIGARETA NA VRHU ali v bivaku je pogost rekvizit v planinski literaturi. Privoščimo jo vsem, vendar navedimo mnenje dr Neffa, sviearskega športnega zdravnika Ta stvari pred cigareto, češ da je nesporno dokazano, kako je kajenje eden nd vzrokov pljučnega raka. Vsak šesti kadilec umira za rakom na pljučih. Tudi filter nič ne pomaga psihološko je še nevarnejši, ker zazibava kadilca v utvaro. V Švici, pravi dr. Neff vsak dan umro trije kadilci za pljučnim rakom' — Svarilo jc tako, da ga skoraj ni mogoče preslišati, verjelno pa je slast nikotina za tiste, ki ji podležejo, večja kot strah pred rakom. Saj kljub vsem takim svarilom monopol »božje travee« nič ne trpi, RHUTAN je kraljestvo v Himalaji, ob katerem se spomnimo na Nepal, čeprav jc manj samostojno, saj opravlja zunanjepolitične posle za Bhutan Indija. Ima 47 000 km2 in ca. 700 000 prebivalcev. Rhutanove gore veljajo kot neodkrite. Tri četrtine meja (zapad, sever vzhodi ga veže s Kitajsko, le v Assuamu na jugu se dotika Indije. Sest glavnih dolin od .severa na jug reže deželo. V dolini Ma-cu leži glavno mesto Punakha. O deželi in njenem ljudstvu zelo malo vemo. Novi švicarski leksikon Bhutana ne omenja, Sevdlitzova geografija iz 1. 1927 tudi nc. »Zemlja« (Gu-tersohn, Rurky in Winkler) ga imenuje obrobno provinco Indije brez drugih podatkov Kralj Bhutana ta čas biva v Švici — zaradi zdravljenja. Ime mu je maharadža Jig-me Dorji Van-huk (Wan-chuk). Švicarji so seveda izrabili priložnost in skušali poglobiti stike z deželo, ki je lani dovolila rednemu profesorju za geologijo na ETH v Zürichu dn Aug. Gansserju daljše rekognosciranje v Rhutanu. Zastopniki SSAF (Švicarske ustanove za raziskovanje gora) so zaprosili za avdicnco pri maharadži — kralju, ki je pri tem izjavil, da so vzponi v Rhutanu nemogoči iz političnih razlogov, ker je 300 km dolga meja s Kitajsko vsa zaprta Ekspedicije v la prostor bi lahko povzročile novo napetost med Indijo in Kitajsko, ker indijska vojska straži bhutanske meje. Poleg tega — ali pa je to še važneje - so Bhutanci budisti m so jim gore svete, imajo jih za -prestole bogov«. Ce bi kralj dovolil inozem- 420 com 7. ekspedicijami stopiti v ta gorski svet, bi žalil verska čustva bhutanskega ljudstva. _ ln tako bodo te gore še nadalje zaprte, za tamkajšnje ljudstvo zavite v zacarampaj čolan skrivnosti: Kakor so nekoč hnbovc v Alpah verjeli, da na vršacih in ledenikih živo demoni vesoljnih prosil, tako sc v Bhutanu še danes ozirajo proti »tretjemu tečaju« zemlje polni spoštovanja in strahu. Res je. Kdor potuje po prostoru, potuje tudi po času. MT HUTINGTON (4100 m) na Alaski je še nezavzeta gora C.AF (Club Alpin Francais) je letos organiziral ekspedicijo pod vodstvom Lioneln Terraya prvo francosko ekspedicijo na Alasko. Finansira jo državna planinska zveza (Föderation nationale de la montagne). Ekspedicija se bo saino za Ml. Hu mg on pripravljala tri tedne. S seboj imajo 500 ton opreme in živeža. S Terrayem se je vkrcal Tudi Jacques Soubis, veteran s Kavkaza n Peruja, za njima bodo prišli še Paul Gendie. Jacnues Batkin (zimski vzpon v Point Wal-kerju)? Maurice Gicquel, Marc Martinet«, Sylvain Sarthou in J. L. Vernczat. Sestav te francoske ekspedicije je zanimiv, saj je v njej mnogo novih imen GOSATNTHAN (8013 m) je najnižji osemtiso-čak. Junija 19G4 je prišla z Vzhoda novica da so mu slepili na teme Kitajci Zapad jo ic seveda sprejel z veliko rezervo ob spominu na kitajski vzpon na Everest, vendar se novica potrjuje, oziroma bolje, se ne pobija. Zemlja premore 14 grbin, ki vrtajo v zrak nad 8000 m visoko. Ponovimo jih in prideni-mo imena šefov ekspcdiclj. ki si laste prvenstveni vzpon na te najvišje gore na našem planetu. Takale jc himalaislična zgodovina prvih vzponov: e-™ 1 Annapurna I (8078m), 3. junija 1950, fian- ' coska ekspedicija, Maurice Herzog, danes državni sekretar v dc Gaullovi vladi; 2. Everest (8848 m). 23. maja 1953, angleška ekspedicija, Hunt; 3. Nanga Parbat (8125 m), 3. julija 1953, av-strijsko-nemška ekspedicija, dr. Herrlig- 4. K21—'Cogori (8811 m). 31. julija 1954. italijanska ekspedicija, Desio; 5. Co-Oju (8189 m), 19. oktobra 1954, avstrijska ekspedicija. Tirhv; 6. Makalu (8481 m), 15. maja 1955. francoska ekspedicija, Franco; 7 Kangčendzonga (8597 m), 25. maja 1905. angleška ekspedicija. Evans; 8. Manaslu (8125 m), 9. maja 1956, japonska ekspedicija, Maki; 9 Lhotse (8501 m), 18. maja 1956, svicarska ekspedicija, A. F.ggler; 10. Gašerbrum II (8035 m), 7. julija 1958, avstrijska ekspedicija, Moraver; 11. Broad Peak (8047 m), 9. junija 1957, avstrijska ekspedicija, Schmuck; 12. Hidden Peak (B068 m), 5. julija 1958, ameriška ckspedicija. Schoening; 13. Dhaulagiri (8172 m), 13. maja I960, svicarska ekspedicija, Eisclin; 14. Gosainthan (8013 m); podatkov še nimamo. RAKAPOŠI (7790 m) je pakistanski sedem-tisočak. Letos mu je v goste poslal sest avni sto v Irish Mountaineering Club. Ekspedicijo vodi M. P. O'Leary. Irska ^špedicija si je sicer izbrala Kampir Dior (7143 m) v masivu Batura ali Ogre (7284m), severnood ledenika Biafo, vendar pakistanska vlada v to ni privolila, pač pa v Rakapoši. lici ga bodo načeli po scverozapadnem grebenu, kjer sta žc 1 1947 poskušala Gyr in Tilman, ce tu ne bi šio, ostane pobočje Bagrot, ki ga je ze 1 1894 raziskoval Sir Martin Conway, poslej pa jc bila ta stran Rakapošija bre zogled- nlkov . TRISUL (7120 m), nam neusojeni himalajski vrh so si za letos izbrali Indijci pod vodstvom oficirja M. S. Kohlije. 8. aprila so odšli iz Delhija. poleg Trisula kamjo priti tudi na Nanda Devi (7434 m), oboje v Garhvalu. Ekspedicijo je organizirala Indian Mountaineering Foundation. ZDRUŽENJE SERP je izvolilo za predsednika Tensingo Norkay. Organizacija je bila potrebna, ker je Himalayan Society — Kattl-nandu do žerp zavzela odklonilno stališče, v gorah Nepala se šerpe iz Darjeelinga ne najemajo več. Tensing je to ravnanje Himalayan Society ostro kritiziral (po »Statesman« Calcuta 15. apr. 1964): Večina šerp je po rodu iz Sola Khumbu, imajo pa svoj dun. m družino v Nepalu in v Darjeelingu. Diskriminacija šerp onemogoča, da bi ekspedicije najemale kvalificirane in izkušene serpe, škoduje pa seveda interesom šerp. Serpe iz Sola Khumbu so bili od nekdaj vodniški kader za Sikkim Himalajo in vse indijsko področje. Tensing sodi, da se to mora upoštevati. NARODNI PARK NA ISLANDIJI bodo povečali: Ze doslej je v območju ledenikov Skaftafell obsegal 900 km-'. S pomočjo The World Wildlife Found (sedež te ustanove je v Zürichu) ga bodo razširili na Vatna Jokull. Skeidar-Jökull in Skaidarärsandur Jokull ter proti obali, kjer so glaciološko in hidrološko najmikavnejši predeli porečja ledeniske reke Skeidera. Geološko pripada severni de ter-ciaru z bazaltno formacijo, južni del pa kvar-teru s palagonitne. Flora je bogata in obsega vse združbe od obalne do alpinske, 210 rastlin je tipičnih za Islandijo. Tudi favna je bogata, za Islandijo značilna. Nacionalni park bo pridobil 11 900 ha samo v delti reke Skei-dara. Ukrep je bil nujen, pravijo, saj preDi-valstvo na Islandiji naglo rasle, razvija se turizem in industrija. 180 LET STAR DOKUMENT o prvem vzpO: nu na Mt. Blanc jc prišel na dan ob razstavi v čast alpinistov in planinskih avtorjev J. Monroe Thormingtona. Jamesa Ramsaja. Uii-mana in Davida A. Robertsono jun. Pnnce-town Universally Library je 10. aprila 19G4 Thormingtonu poklonila Xaksimile časnika »The New Hampshire Mercury« od 4. okt. 1785, v katerem je izšlo poročilo Mr. Buurre- 421 ta (Bourrit) o »Account of the Discovery of the White Hill, or Mt. Rlanc. in the Alps«. Marc-Theodore Bourrit iz Ženeve se je tedaj spil z M. G. Paccardom. ker je trdil, da je on, ne pa Paccard septembra 1784. kot prvi prišel na Mt. Blanc. Bourittovo poročilo ie le povzetek vrste poročil, ki jih je objavil Bourrit. O vsem tem se lahko natanko poučimo v Eggerjevi knjigi »Michel-Gabril Paccard in Mt. Rlanc« (Basel 1613). kjer je nesporno dokazano Paccardovo prvenstvo No. ameriški dokument je zanimiv zato ker v njem Bourrit sam priznava, da ni nrišel na vrh. Mt. Bianca. GRŠKI ALPINISTI so zadnja leta stanovitno na delu, tako da s CAII kot alpinistično organizacijo lahko računamo. L. 1963 so plezali v francoskih in švicarskih Älpah in v Allgäu Udeležili so se mednarodnega srečanja, ki ga v Chamonixu prireja FFM (Federation Fran-eaise de la Montagne) in so pri tem prečili Petit Charmoz. Doma so preplezali severni greben Gamila II (2480 m) (Serf in GalinosT turo ocenjujejo TV, V, A 2, južni greben Lion-tan (2100 m) v Vardoussii (Serf, Guuneridis Paganopoulos in Toumbanakis), severozapad-no steno Giona (2510 m), južni greben Pvra-mide (2350 m), vsi trije vzponi so ocenjeni DVOJČKF. V GORAH bi lahko imenovali stolpe Paine v južnem Cilu. Južni, centralni in severni stolp Paine so namreč na mnč podobni Trem Cinain, le da so nižji. Na fotografiji bi jih skoraj ne ločili od Cin Stene so visoke 600 do 800 m, nadmorska višina 2800 m. Torri del Paine so za alpinistično zgodovino ratagonije zelo pomembni in smo o tem üe pisali. TtTRE Z MLADINO niso lahka stvar, to bo priznal vsak, ki je kdaj vodil manj zahteven izlet, kaj š-ele izlet v visoke gore. Pri nas se te vrste problematika v krogih športnih in telovadnih pedagogov ne obravnava. Iter planinstvo ni niti v učnih načrtih niti ga ne štejemo v telesno vzgojne panoge. To jc ena od nalog naše planinske organizacije, da planinstvu pribori mesto tudi na tem tprenu Marca 1994 so švicarski telovadni učitelji razpravljali v Ziirichu o mladini v gorah po naslednjih tezah: Vrednost planinstva za šolski pouk, izobrazba vodnikov in vzgoja učencev. omejitev možnosti za posamezne stopnje mladoletnikov; priprava ture; vprašanje opreme; pomoč gorskih vodnikov (pogoji pogodba); odgovornost in dolžnost vodnikov, gorskih vodnikov in šolarjev. Na zborovanju sta bila navzoča tudi zastopnik SAC in zastopnik gorskih vodnikov. Alfred Ettcr je o teh vprašanjih poročal obširno v »Neue Zürcher Zeitung« 14 apr. 1964. Naj povzamemo: Posvetovanje o turah s šolarji je bilo potrebno, ker je prišlo v zadnjih letih do nekaj nepotrebnih, obžalovanja vrednih mladinskih nesreč v Alpah. Zal pride do takega zvonjenja šele po toči. Ostre diskusije in po- lemike v časnikih ponavadi jemljejo veselje do tega dela učiteljem, ki imajo do vodstva tur z mladino veselje. Tu je seveda škoda Ce gres z mladino v gore, je treba poskrbeti da bo tura varno izvršena. Nevarnosti, ki jih vodja ture ne more vnaprej videti bo seveda dovolj, to se pravi, določeno tveganje m s tem skrbi mora vodja prevzeti na ramena. Brez tega ne gre. Važen je izbor cilja. Cela vrsta jih je. zato .ie izbirati se težje. Skupna pol daje učencem skupna doživetja, skupno radost in neizbrisen spomin do poznih let. Izlet v rajsko lepoto gora spada med najboljša učna sredstva ki jih šolarjem lahko šola nudi, treba je le računati z močmi in zmogljivostmi in na izletu poskrbeti za razvedrilo in počitek Do-očena nevarnost pa seveda obstoji na vsakem izletu, tudi če so učenci skoraj ves čas na ladji ali na železnici. Ze navadno potovanje po hribih nudi mladini več kot vsaka vožnja. Kaj šele resna tura! Tu pridp do izraza tovariška pomoč smisel za skupnost premagovanje lastne šibkosti fizične in psihične narave. Počitek na vrhu, razgled, doživetje narave, nov svet. preizkušnja 'moči itd. vse to in še marsikaj učitelj lahko imenitno izrabi. Razume sc, da je potovanje po predgorju, po hrihih in gričih prva vaja za resnejše ture. Ohfutek nevarnosti v gorah je mikaven za učence, za učitelja pa se prav tu začne težava. Ali naj se vzponu odpove, čeprav ve, kaj učencem ob doživetju gore lahko da? Švicarska zveza telovadnih učiteljev že dolga leta prireja tečaje za vodstvo tur in taborov poletnih in zimskih in posvetovanje v Ziirichu se jc izreklo za še intenzivnejšo dejavnost v tem pogledu. »Trikrat .da1 Če me kdo vpraša, ali naj vodimo mladino v hribe m trikrat ,ne', če bi za to izbrali pretežke in prenevarne ture.« Učitelj, ki si upa voditi, mora turo dobro poznati, računati mora s tem, da neurje z dežjem ali snegom lahko pot spremeni v težko. »Oster veter, nenaden mraz, huda vročina lahko močno znižajo telesne in duševne sposobnosti mladine,« je dejal eden od navzočih vodnikov. Prva zapoved je dobra priprava, pri kateri pa morajo sodelovati učenci in starši. Starši morajo imeti v vodnike zaupanje. Treba je upoštevati naslednje: Cilj ture mora izbrati učitelj, ne učenci, tura mora biti umerjena po fizično najšibkejših v razredu; učitelj mora turo prej sam prehoditi; razredi prvih šestih let ne spadajo niti na ledenik niti v steno; oddelek ne sme biti preštevilen, kvečjemu 12 do 15 učencev vodnik mora poskrbeti za odrasle, gore vajene ospbe kol pomočnike; temeljita priprava mora gledati predvsem na obleko in opremo-učitelj ne sme več tvegati, kot zmore san-' kot planinec — voditi razred jc že samo po sebi dovoli težko; pripravljalni trening je potreben; tura, ki bi pomenila drznost, v vsakem primeru odpade. Vsi navzoči so soglašali v tem da je odgovoren za turo vodnik-učitelj. Le on pozna 422 fizične in psihične lastnosti učencev, njemu se učenci zaupajo. Ni mogoče, da b. se odgovornost prenesla na najetega gorskega. vodnika Ta ie tehnični vodja, odgovoren za smer čas, tempo, celotne odgovornosti pa ne « prevzemati. - Tako Švicarji, ^ planinstvo gotovo uživa večjo pozornost kol P nas saj so Alpe dale Švici mesto najbol raz v i tet uri s tirne dežele, medtem ko smo pri ms goram komaj začeli pripisovati svojstvo nrhodnega potenciala za turizem. Naši m a-Ä odseki vzgajajo mladinske vodmke medtem ko je vprašanje starejših vodnikov prepuščeno osebni iniciativi. Jc pa prav za rad odgovornosti na težjih potih m pri letnikih od 13. do 17. leta izredno važno in pogoj za smiseln napredek planistva. Spominjam se mnogih takih tur. Vse so srečno potekle. V resnih situacijah je vprašanje odgovornosti vodstva izredno ostro Postavljeno Na Raduho sem, tega je morda deset let, iz Loke preko Laneža vodil 11 gimnazijcev. Slabo vreme nas jc držalo v koči nekaj dni, n se dalo več zdržati. Bilo je v drug! polov cl januarja, snežilo je, krivec s Koroškega je poskrbel za hud mraz. Na Durcah sem kolono ustavil. Snega je bilo novega do kolen, strmina kot nr.lasč za plaz - tam se splazi skoraj vsako leto - smer na lis em mestu se izpostavljena nad vzhodnim robom stene Bili so sami dobri hudci. najboljši od tridesetih, kar jih jc prišlo z « m I oko Polnžai je ter al — stop! Vsi so se uklonih takoj razen enega. Tudi tega sem pregovoril, resda težko, ker je gorel za hribe. Vso pot nazaj na Loko smo govorili o tem, ali je bil umik na mestu ali ne. Moj »zagovor: in odgovor jc bil na vsa vprašanja en sam- »Nisem smel, tam Čez, tistih deset metrov, ne bi mogel odgovarjati za vas.« Vendar utemeljiti nujnost te odgovornosti m bilo lahko, bili so vsi pri 15—16 letin. Da ne pozabimo 9 septembra 1894 se je prvič povzpela skupi na planinskih ptparjev na vrh Triglava. 11. septembra 1904 je bila slovesno odprta Kadilnikova koča na Golici. 14. septembra 1954 je umrl dr. Anton Svigelj (86 let) starosta slovenskih alpinistov in moderno usmerjen ideolog, edini v osrednjem odboru SPD pred prvo svetovno vojno. Ze v svojih visokošolskih letih je navezal tesne stike s podjetnimi češkimi alpinisti (Dvorsky. Cermak idr.) ter st jih jemal za «zor. Napravil je v družbi svoje žene Maše, istolako navdušene alpinistke, več težkih plezalnih vzponov v Julijcih in Grintovcih ter jih zanimivo opisal v PV. V posebno zaslugo mu štejemo, da je pripravil prej trdovratno molčečega dr. Turno k pisanju. WD CRNUCE. Težišče društvene dejavnosti ju bilo v pr.neklem teiu usmerjeno na gradnjo doma. Posek in pripravo lesa. kopanje peska za betonsko ološčo opaie „ betonsko ploščo, krivljenje zer za bZuranjc betonske plošče, predelnih sten v kleti so .-lani Izvršili s prosto- nlanlnske vzgojo svojih članov. čeprav ne v taki meri kot je UO predvideval. Društvo je na ob-r* u oUnske «ne Beil^d edlno p a; organizacijah^ in šolah. Luni je bil« lormirana nova skupiT* tovarni TOPS Ustanovitelj te skupine šnii načelnik Polde Erjavec. Skupina šteje i! kar t. za novoustanovljeni odsek lepo ^.tevilo Sedat Ima društvu v svoje,n sestavu sKu-pijio Energoinvcst, Elma. ReUnka TKO ToP^ai-. .,«„ ek,lnln, ie v tovarni F.nergoinvest, ki šteje « , anot ci^ skupine niso priredili večjih skupinskih izletov, v manjših skupinah aU posam č pa so obiskali mnogo vrhov. Skupina je bila zelo aktivna tudi pri gradnji novega doma. Posebna aktivnost te skupine pa sc kaže tudi v tem da «o kar štirje člani to skupine na vidnih mestih v UO društva veliko požrtvovalnost in P-™« matičnemu društvu so pokazali s tem. da so oto breniem Db v podjetju Izdelali v prostem času za X« potrebe transformator v vrednosti eooloo din. Negativni pojav pa je, da v tej tovarni mladinski odsek nc pokaže nobene volje za ,da dnsko vzgojo svojih članov. Tudi skupine Elm TKO in Belinka so pokazale v preteklem le u vmo uspehov in naporov pri realizacij, svoj.h , precejšen delež članstva predstavljajo p.o- Ä"» njimi res ne morejo delati visokogorskih izletov nudili pa so jim planinsko vzgojo s tem da ^ jn punlne in njene zanimivosti> prcnesU I diapozTu^ v dolino. Društvo se zaveda, da b moralo p ionir j em ouditi tudi nižinske izlete a oa ima gradnja tudi svoje posledice V preteklem fetu^o organizirali dva uspela izleta in sicer sku-oinskl izlet na Korožico ter izlet v Avstrijo .n InS (Sandspltzo, Grossgluokner, Tri Cine) Po-amezn člani so prehodili vse vrhove Kamnlšk>h A o deloma pa tudi Pohorja in Julijcev. Tosto-J« imajo v najem., je bila v preteklem letu uporabna le deloma, zaradi popravi, kijih e "zvrill lastnik koče. Služila je v glavnem gradben m ekipam pri gradnji za bivanje. V kočo m«. o " niUakih invcsUcij. UO si je pr,,:Kieval pr -d obiti sredstva za gradnjo. V ta namen:so «an. nosekali Mm' smrekovega lesa, ki jc ze iziaßon fn Dripiavljen za nov dom. Nekaj denarnih sred-tef oTobm tudi s pustno ,abavo. Celotna vredno* gradnje znaša ie preko 4 00,0» din. Na novo 423 je pridobilo 200 članov i» je ätelo ob zaključku leta 291 odraslih članov. 132 mladincev in 119 pionirjev ali skupaj 542 članov. Lansko leto je društvo ustanovilo tudi odsek za gorsko stražo, ki šteje 11 članov. Odsek vodijo trije člani društva od katerih sta dva člana UO. Na pobudo PD Kamnik. K' jc v juniju organiziralo dvodnevni tečaj za gorsko stražo na Vel. planini, so se tečaja udeležili tudi štirje člani tega društva in si pridobili naziv gorskega stražarja. Nekoliko dela je odsek posvetil tudi pionirjem, katere je lani na samem terenu seznanjal s floro. Rrigada devetih mladincev je pn delu za novi dom izvršila 700 prostovollnih delovnih ur. Občni zbor je sprejel društvena pravila in sklenil rt.i jih razpošlje po vseh gospodarskih organizacijah svojega delovnega področja, da bodo delavci seznanjeni o pomenu ln nalogah planinske organizacije. Za predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Metod Lampič. PD II.TRSKa BISTRICA. Člani lega društva so Sc sestali na svojem rednem letnem občnem zboru dne 17. maja 1964. Zbor se je vršil v veliki dvorani Duma družbenih organizacij, ki je bila polno zasedena. Med gosti jc bilo opaziti tudi predsednika občinske skupščine tov. :ng. Ivana Kukovca tajnika TD tov. Jožeta Keuca, predstavnika taborniške organizacije tov. vlada Cellgoja, zaslop-nika študentskega kluba tov. Zor k;, Sajna in druge Skrb za dograditev koče na Vel. Snežniku in adnp-tacije nekdanje Cankarjeve koče na Svinščakih je bilu vzrok, da društvo leta 1B63 ni Izvedlo svojega občnega zbora, čeravno se Je zanj skrbr.o pripravilo. Nepričakovane okoinostl so preusmerile pozornost društva na reševanje problemov, ki jih ni imelo v programu za leto 1863 Namesto n,i občr.i Zbor so odšli 20. aprila 1963 na snežnisko področje, da bi skupno in sporazumno s predstavniki lokalnih oblasti in podjetij na kraju mesta opravili ogled majhnega, še neurejenega planinskega zavetišča na Svinščakih in določili njegovo usodo. Čeravno je zavetišče na Vel. Snežniku prejelo uporabno dovoljenje šele 18. septembra 1963 so se občudovalci Snežnika zatekali pred neurjem in nočjo pod to edino streho že takrat, ko je bila sele napol gotova. V letu 1903 Je društvo to Zavetišče oskrbovalo stalno od 15. maja do 15. oktobra tudi med tednom. V vpisno knjigo Sc ie vpisalo okrog 1500 planincev, dejansko pa je bil obisk mnogo višji. Inozemskih obiskovalcev je bilo 340 Mesečni brutto promet postojanke je nihal okrog 43 000 din, kar pa Je vsekakor premalo za rentabilnost postojanke. Morali so obnoviti lzolirni premaz z ibitolom in ponovno prepleskatl okna vrata in polknlce. Skalo, ki je bila videti nevarna da bi se lahko zrušila na zgradbo, so zidarji podprli in zabetonirali. Zavetišče na Svinščakih (1242 m) pod Snežnikom je oskrbovalna baza In dopolnilo za kočo na vrhu Snežnika. Poleg gospodarskega in funkcionalnega pomena pa ima lo zavetišče tudi praktično vrednost Tako na primer omogoča planincem, ki prihajajo peš, da lahko dolgo pot opravijo v dveh etapah, smučarjem pride prav pozimi, ko je koča na vrhu zatrpana s snegom in ledom ter kot taka 424 neuporabna in zaprta. Zavetišče na vrhu Je namreč bilo že leta 1960 do take mere uničeno, da je postalo neuporabno in se nI čudili, če Je bil i/dan nalog. da se mora kot predmet javne spotike porušiti. Spričo pomanjkanja sredstev p« Je moglo društvo do leta 1962 opraviti le taka popravila, ki ".so zahtevala velikih Izdatkov, medtem ko je obnovitev celotnega ostrešja s kritino vred, kakor tudi dozidek manjkajočih sanitarnih naprav in hodnika odložilo za poznejša leta. v letu 1963 je prejelo društvo za ta name., od raznih podjetij 150 000 din denarnih prispevkov, v materialu pa M vrednost 384 coo din. v eeloti torej 734 000 din Vendar je pa to komaj 45 », vseh sredstev, kolikor Jih Je društvo investiralo v preteklem letu v to zavetišče. Pri kopanju in Izravnavanju kamnitega lercna okoli zavetišča so opravili nekateri člani društva precej prostovoljnih ur, s posebno vnemo in uspehom pa so pri tem sodelovali tudi taborniki, ki so po večini vključeni tudi v planinsko društvo in v gorsko stražo. Razumljivo je, da je spričo vsega tega ostai0 društvu bore malo časa, a še manj pa denarja za druge društvene dejavnosti. Kažipote je prevzelo v svojo obveznost turistično društvo. Iniciativo za razglasitev snežniškega pogorja za naravno znamenitost in zaščiteni botanični rezervat je dalo društvo s svojimi intervencijami pri 7avodu za spomeniško varstvo. Zadevno uredbo je priobčil Uradni list SRS v številki 4 64 na temelju zakona o varstvu kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti iz leta 1958. Zaščiteno področje tvorno guličave vseh štirih snežniških vrhov z imeni Mali Snežnik, Srednji Snežnik, Veliki Snežnik in Ilo-l.irine z vsemi vmesnimi prevali, dolinami in pobočji, ki je večji del poraščeno s pritlikavim borom. Gornja gozdna meja, to je črta, kjer se neha visoko drevje in začenja pritlikav bor Je tudi meja zavarovanega botaničnega rezervata Menda ni nikjer tako lepo vidna kako, ravno okoli snežniških vrhov, saj p,.teka v enaki nadmorski višini okoli 1450 m. Društvo se je redno udeleževalo vseh sestankov ko primorskih pd, in organiziralo dva skupinska .zleta na Hiješki Snežnik in na Platnak oziroma na Slavnik. Dotacijo Sveta za telesno vzgojo pri ol.č.nski skupščini v višini 330 000 din je po sili razmer moralo društvo v eeloti uporabiti za popravilo In vzdrževanje koč. Predsednik občinske skupščine tov. ing. K.ikovec je v svojem pozdravnem nagovoru zelo pohvalil društveno dejavnost in zlasti še Izredno požrtvovalnost in predanost društvenega predsednik.-, lov Draga Karolina. Za dograditev koče na Svinščakih je obljubil primerno dotacijo, hkrati pa pozval vsa podjetja, ki so obljubila pomoč pri dograditvi koče, ria V celoti izpolne dano obljubo. Levji delež bo pri lern prispeviil kolektiv LESONITA Vred nost obnovljene koče na Svinščakih bo znašala okrog 25 000 m din, vendar pa zato planinci potrebujejo le okrog 3 000 000 din. PD RADLJE OH DRAVI. Najaktivnejši je bil mladinski odsek. Nasproti 17 članom ob lanskoletnem občnem zboru jih šteje sedaj že 33. Priraslek mladincev Je torej znaten, posebno če še upoštevamo, ,0 ma)f-en kraj. brez industrije. Zivllenje v mladinskem odseku teče po delovnem načrtu ki si ga vsak torek na rednem sestanku sproti postavijo. Ta načrt določa, kje bo naslednji delovni sestanek, kdo bo imel na njem predavanje in o čem bo predaval. Na teh sestankih določijo tudi skupinske izlete, Itedno mesečno organizirajo po en izlet, ostali so izredni. To je vsekakor zelo dober delovni način, saj pri njem vsi sodelujejo, dolžnost izvedbe in odgovornosti zanjo pa zadene celotni kolektiv, predavanja na delovnih sestankih so poučna in planinskega značaja. Imeli so predavanja o savinjskem predalpskem svetu, o G. Savinjski dolini, o Kamniških Alpah in Pohorju ter o turizmu v celjski okolici, o užitnih in strupenih sobah ter predavanje Iz Logarske doline preko Ojstrice do Isle. Poleg tega so organizirali dva klubska večera z osrednjo temo »spoznavanje gorstva. 7a razvedrilo so izvedli tri prav prijetne zabavne večere in to »Plesni večer«, »Silvestrov večer« in sPustovanjc«. V prav lepem spominu so jim ostali predvsem ivdetl na Oläcvo, na Ojstrico, na Raduho ter nočni izlet k Pošta: ski koči pod Uršljo goro. Dva Izleta pa so organizirali tudi na Pohorje. Mladinci so nadalje sodelovali pri Titovi ätaieti in na mladinskem taboru na Pungartu ter na turnem smuku, ki ga je organiziral KO MOPD. predavanja »Na strehi Evrope«, ki ga je organiziralo matično društvo, se Je prav udeležila Številna mladina. Mladinci so tudi markirali koroäko planinsko transverzalo na svojem področju. Finančni. pomoč za izvedbo svojih akcij so prejeli od skupščine občine Radlje in podjetja Stroj v Radljah. Društvo vključuje polen 33 mladincev in pionirjev še 72 i ni raslih članov, od tega 37 moških in 3D žensk. Društvo Je samo prišlo do ugotovitve, da ie to število članstva prenizko. Zaradi tega je tudi prevzel novoizvoljeni HO nalogo, da tudi v bodoče posveti pozornost nadaljnjemu vključevanju članstva, predvsem mladine, kar naj bi bila ena od najosnovnejših skrbi njihove dejavnosti. Društvo je tudi prevzelo nalogo, da poživi propagandno dejavnost. Edino predavanje, ki ga je izvedlo društvo, je pokazalo, da kažejo člani pre-cej«n1c zanimanje za pridobivanje znanja v planinstvu, alpinizmu in o lepotah naših gora. Premalo zanimanje kažejo pa člani do planinskega čtlva, predvsem Planinskega Vestnika, ki ima v Radljah !e maloštevilne naročnike. Društvo jc imelo v načrtu tri skupinske izlete, izvedlo je lc dva in sicer na Obrtniški dom pri Križu nad Brestanico ter na Smrekovec. Tu pa se je pokazalo, da s strani članstva ni preveč zanimanja za take skupinske Izlete. Društvo Ima v svoji sredi dva odlikovanca s srebrnim častnim znakom P7.S in sicer sta to tov. Ivo Grögl in nžbe Prosen, katerima je občni zbor k temu visokemu odlikovanju izrekel prisrčne čestitke. PD GOKNJA RADClONA. Občni zbor tega diuštva se je vršil 3. aprila 1»M ob navzočnosti 42 članov ter «0 mladinccv in pionirjev. Društvo je v tretjič pnlagalo obračun svojega dela, saj je bilo ustanovljeno šele pred tremi leti, ko so se odcepili ...i matičnega društva v Ljutomeru in ustanovili lastno društvo. Od ustanovitve pa do danes so se planinske vrsle tega društva številčno več kot podvojile. Ce upoštevamo, da je bilo na novo vpisanih več članov, kakor pa je bilo črtanih, ugotovimo, da se je tudi v preteklem letu število članov zadovoljivo povečalo, zlasti še, ker društvo lahko z. vso gotovostjo računa, da se bo večina tovarišev, ki so na odsluženju kadrovskega roka. vrnila na svoja prejšnja službena mesta in zopet našla svoje mesto v planinski organizaciji. Navedeno društvo Je eno najmočnejših društev v Po-murju, pretežno večino članstva pa tvorijo delavci in uslužbenci, deloma pa tudi kmetje in občani, po starostnem sestavu je 25" članov mlajših od 30 let največ članov pa v starostni dobi od 30 do 40 let. Lansko leto je društvo ustanovilo pionirski Odsek, ki je trenutno še šibak in šteje 28 pionirjev, je pa dobra osnova. V diskusiji, ki je sledila poročilu DO PD. so govorniki opozarjali predvsem na potrebo večjega delovanja z mladino in pionirji in prirejanje izletov v bližnjo okolico, vključno Kum, Boč, Pohorje in Kozjak. Delo društva je pohvalila tudi predsednica skupščine občine Gor Radgone lov. Levarjeva, ki je v imenu občinske skupščine obljubila društvu gmotno pomoč, za društvenega predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Ivan Bombck. Občni zbor so zaključili z ogledom planinskega filma TRIGLAVSKE STRMINE. PD VRHNIKA. Društvo Je s svojim požrtvovalnim delom dokazalo, da je možno ob podpori in razumevanju članstva doseči zadovoljive uspehe in društvo gospodarsko okrepiti navzlic temu, da je bilo vezano predvsem na lastne sile. Društvo ima 227 članov, 135 mladinccv in 2» pionirjev UO je že po nekaj mesecih dela zašel v težave, ker so se odselili trije agllni člani in je zaradi tega vsa teža dela ostala predvsem na ramah predsednikov UO in gradbenega odbora. Društvo je organiziralo dva izleta članstva z avtobusom in sicer na Mungrt in Logarsko dolino ter Od tam na Okrešclj. Kljub slabemu vremenu so vendar bUl udeleženci z izletom zelo zadovoljni. Društvo je tudi za svoje mladince organiziral.! nekaj izletov kakor turni smuk Komna — Krn, pionirski izlet na Planino, kjer so pripravili kres. in mladinski turni smuk na Kaninu. Končno so organizirali še pionirski izlet Planina - Ulovka -S»ari mlin. V juniju so se udeležili spominskega pohoda na Sutjeski, julija pa mladinsega izleta na Triglav. Mladinci so nadalje sodelovali v štafeti TRIGLAV — JAJCE. Društvo je tudi pričelo z gradnjo planinske postojanke na Planini poleg stolpa. Društvu je uspelo spraviti na gradbišče ves potrebni gradbeni material in k že obstoječi leseni koči priz.idaü se en prostor, ki naj bi služil za kuhinjo pri na-daljni gradnji. Do praznika 29. novembra je bil ta del zavetifča na Planini dograjen in primerno opremljen, tako da je vsako nedeljo že na razpolago gostom. V zavetišču so obiskovalcem na razpolago tudi potrebna okrepčila. Do zavetišča drži pot primerna za vsa vozila. Vsa dela dosedanje gradnje so bila izvršena s prostovoljnim delom članstva, prav tako tudi posek lesa. Pri tem je 50 članov opravilo 1161 ur prostovoljnega dela. Zahvala velja tudi članom J LA. kl so prispevali 104 ure prostovoljnega dela in društvu pomagali s prevozi lesa ln ostalega gradbenega materiala. Material stare Mantove bodo porabili pri gradnji te postojanke. Skupščina občine Vrhnika je poka- 425 zala za lo gradnjo veliko razumevanje; društvu je poleg dotacije 200 000 din poklonila še ves material porušenega poälopja. Izkazalo sc je tudi TD Vrhnika, ki Je društvu prvotno posodilo 50 OOU din, kasneje pa m.i ta dolg v celoti črtalo. Na občnem zboru so veliko razpravljali o tem, ali naj se gradi dom po prvotnem načrtu ali v manjših dimenzijah Prevladovalo je mnenje, da se mora gradnja vskladiti z investicijskim načrtom pri občinski skupščini in najti potreben kontakt z raznimi tamkajšnjimi organizicijaml in podjetji. Misliti je Ircba na to, da bo dom tudi rentabilen. Sicer pa bi bilo morda umestnejše primerno razsiäiriti obstoječe zavetišče. Občni zbor je v imenu PZS pozdravil tov. France Pengal. pr. BCIIOK - SENOVO. Občnega zbora sc je udeležilo 201 članov in nečlanov, poleg predstavnika KO PD Zasavja in Pn Zagorja pa je pozdravil občni Zbor tudi tov. Karel Sterban. predsednik sznt. Senovo. Društvo je s. apriia t. 1. praznovalo 10-letnico svojega obstoja. Kako je raslo ln se krepilo, leto za let.,m. Je prav lepo opisal v svojem poročilu društveni tajnik tov. Stojan Šibila. K.mcc leta l»63 je društvo štelo 328 članov, od tega 125 pionirjev, 42 mladincev in 161 odraslih članov. Društvo jc uspešno sodelovalo s sosednjimi PD, predvsem pa s Pu Zagorje ln Mežica ter zagrebškimi Pn. Prav tako je lctnem času so hodili na nižje vrhove in planine v manjših skupinah, deloma pa so bili prepuščeni iniciativi sorodnikov, ki le kdaj pa kdaj zaidejo v višino. Uspešnejša je bila vzgoja s planinskimi predavanji in skioptičniml slikami. Imeli so jih šesl s preko BIO poslušalci. Ker pa je za hojo v hribe potreben tudi denar, ki ga zlasti pionirjem PD MARTBOR-MATICA. Društveno delo jc bilo v preteklem letu zelo obsežno in razgibano. Pretežna skrb jc veljala reševanju gospodarskih vprašanj. Na prvem mestu je treba omeniti, da jc bila vnovič odprta koča na Pesniku, ki je zdaj stalno oskrbovana. Tudi ostalo dejavnost v društvu, kot je skrb za širjenje planinske ideje, vzgojo mladine v planinskem duhu, prirejanje izletov in predavanj, tisk ln podobno, društvo ni zanemarilo. Do 31. 12. 1563 je imelo društvo vpisanih 2406 članov od tega je 991 mladincev in pionirjev. Prva leta po vojni je bilo v Mariboru samo to društvo iz planinskih skupin matičnega društva pa se je do danes osamosvojilo .i/.iroma ustanovilo že (i planinskih društev. Zato jc bil ustanovljen koordinacijski odbor planinskih društev Maribora ki rešuje skupno problematiko društev in planinstva na tem območju. V vseh domovih tega društva je lani prenočevalo 3473 planincev s 7165 nočitvam!. Od tega jc bilo na Mariborski koči 1622 obiskovalcev s 2824 nočninami. na Ribniški koči 1615 obiskovalcev s 3«2i nočninami, na Zavcarjevem vrhu 230 obiskovalcev s 514 nočninami in v koči na resni-ku « obiskovalcev s fi nočninami. Tujcev je prenočevalo na Mariborski koči 01 s 151 nočitvami, a na Ribniški koči 18 s 214 nočitvami. Mladinski odsi-k jc v tekočem letu skoraj v celoti izpolnil svoj program. Prof. Ivan Sumljak Jim je v treh predavanjih prikazal z barvnimi diapozitivi lepote Slovenije, tov. Mirko Soštarlč pa jim j.-predaval o zaščiti flore in živali v gorah ln dolinah Mladinci so sc udeleželili ludi predavanj, ki jih je propagandna komisija organizirala za od- 428 rasle člane. Mladinski odsek ima tri planinske skupine in sicer na Cankarjevi Soli, Mjjclošlčevl Soll In na Soli Prežlhovcga Voranca. S temi skupinami so priredili Izlete na Urban. Tujzlov vrh, Zavcarjev vrh in nn Roe. Odsek se je udeleževal vsej sej KO MO, prav tako pn tabora nn Pungarlu in orientacijskega tekmovanja na Tujy.lovetn vrhu. Odsek je skrbel ludi za vodniški kader. Dva mlii-dinea je poslal na seminar za mladinske vodnike na Tnjzlovem vrhu, enega pa na zvezni seminar za mladinske vodnike na Rlsnjaku v Gorskem Ko-tarju. Člani odseka so se udeležili spominskega pohodu nn Sutjesko, sodelovali v mladinski štafeti in pomagali pri markiranju planinskih potov. Mladinski odsek je izvršil tudi letos precej izletov in sicer večkrat na Raduho. To so bile smučarske in poletne ture. Bili so še v Logarski dolini, v Kamniških planinah (v Robanovem kotu, kjer so pomagali pri postavitvi spominske plošče, dalje na Korošici, na Ojstrici, na Planjavi. KOčni itd.), v Julijcih, na Nanosu, na Boču, na Celjski koči, na Smohorju, na Mrzlici, na Kalu, na Pohorju in nn Kozjaku. Baza florske straže v mladinskem odseku društva je liilii ustanovljena predlanskem m na njeno tai-elativ» se je ustanovila postaja GS v Mariboru, ki združuje vse stražarje v okraju. Tov. Roštarič je imel z GS več predavanj, na dveh poučnih pohodih na Donačko goro in Pohorje pa jih je uvajal v terensko delo. Na Iniciativo društva je jubilej slovenske pla-niske organizacije počastila tudi Študijska knjižnica z razstavo slovenskega planlnskegea tiska. F.n;jkn je ta jubilej počastilo Fotoamatersko društvo v salonu založbe Obzorja z razstavo planinske fotografije. Lahko pa rečemo, da je društvo v preteklem letu izvedlo rekordno število predavanj. Največ predavanj ta" sicer 33 jih je imel tov. prof. Sumljak, 10 predavanj pa tov. Šoštarič. Da bi bilo v bodoče v Mariboru že več predavanj, je koordinacijski odbor sklenil, da bodo PD v Mariboru v bodoče skupno financirala planinska predavanja. V časopisu Večer so izhajale redne kratke infor-^ mativne vesli o planinski dejavnosti. Avtor teh novie je liil zopet prof. Šumljak, kateremu gre vsa zahvala za njegovo nesebično delo v društvu. Planine ob meji so tudi letos izšle — sicer nekoliko pozno, a še vendar pravočasno. Posvečene so bile jubileju slovenske planinske organizacije. Sumo v letu 1DR3 je bilo toliko udeležencev na izletih. kokoi v prejšnjih 5 letih skupaj. Skupno se je 14 skupinskih izletov udeležilo 371 planincev v starosti S do 70 let. Alpinistični odsek šteje 9 članov in 21 pripravnikov. Nnjvnžnejša naloga, ki jo je odsek uspešno rešil, pn je bila v pridobivanju mladine za alpinizem. Tako ima sedaj odsek dovolj naraščaja, ki rud zahaja v gore in od katerega lahko precej pričakujemo. Za nove pripravnike je priredil v Lob-nlci plezalno šolo ln sicer štirikrat. Povprečno se 1e šole udeležilo 6 pripravnikov. Odsek je s svojimi člani sodeloval pri trasirmiju proge zn Iridieionalnl Smuk čez rohorje, kakor ludi na samem smuku. dva mladinca sin se udeležila republiškega plezalnega tečaja v Vrutili, en član je sodeloval na Triglavskem smuku. V juniju je 9 članov od se k,-i montiralo spominski plošči, posvečeni pokojnima pripravnikoma Otonu Kolarju in Ladku Romihu. Člani odseka so opravili v celoti 38 plezalnih vzponov. Tri 3kuplne so odšle tudi v inozemstvo in sicer v Italijo. Francijo, Švico in Avstrijo. Ena od teh je preplezala veliko Cino in se povzpela na vrh Mont Bianca, vzpon na Matterhorn pa je morala po nekaj urah plezanja zaradi vremenskega preobrata prekiniti ta se vrniti v dolino. Naveza, ki je odšla le za nekaj dni v eine, je preplezala Veliko in Malo Cino. Markacijski odsek je bil zelo delaven, saj je pregledal, obnovil in na novo markiral vrsto poti. Pri markiranju so pomagali tudi mladinci, najbolj prizadevna pa sta bila Zvonko First in Andrej Komisija za smučanje deluje že drugo zimo In je njena naloga, da skrbi za smučarsko slemeusko pot na Pohorju, da pripravi v zimskih počitnicah smučarski tečaj in organizira vsakoletni SMUK CEZ POHORJE. Pereča naloga komisije je biia modernizirati smučarsko transverzalo čez Pohorje, kar ji je v polni meri tudi uspelo. Trasirali so transverzalo tako, da se lahko prijetno presmuča ves dolgi hrbet Pohorja. Smučarski tečaj na Ribniški koči je uspel v celoti. Tradicionalni smuk čez Pohorje je zaradi neugodnih snežnih razmer lahko organizirala šele letos v marcu ob udeležbi 21 planincev, največ iz PD Ruše. Komisija za zaščito prirode je razpravljala predvsem o novem zakonu o varstvu prirode, sodelovala je tudi pri vseh akcijah, posvečenih sestavi in uzakonitvi določil o varstvu prirode. V skladu s programom dela je Izvedla komisijski ogled gozdnih površin okoli Mariborske koče. Sprejela je sklep, da je treba za to območje izdelati gojitveni načrt. Pri svojih prizadevanjih je komisija sodelovala z Gorsko stražo, Ilortikulturnim društvom in Zavodom za spomeniško varstvo. Planinskim domovom je društvo posvečalo vso skrb. Popravljalo je med letom nastalo škodo v domovih in obnovilo del posteljnega inventarja na Ribniški in Mariborski koči. Na Ribniški koči. na Zavcarjevem vrhu in na Pesniku je zaključilo s poslovno izgubo. Za društvenega predsednika je bil ponovno Izvoljen tov. ir.g. Ivan Juvan. PD LITOSTROJ LJUBLJANA. Metode in Oblike dela tega društva so bile prilagojene posebnim razmeram, v katerih živi to tovarniško društvo. Društvo šteje Bil članov ta je torej komaj vsak šesti lilostrojčan član tega društva. Ob vhodu v tovarno je obiskovalce kot domače stalno pozdravljal:! oglasna omarica z aktualnimi iotoposnetki in najpomembnejšimi novicami iz planinskega življenja. Pisali so v domač časopis, na oglasnih deskah objavljali in po tovarniškem zvočniku oglašali, lako da je mogel vsak vedeti, kie so in kaj delajo. V zvezi z organizacijo proslave 15-letnlce društva na Soriški planini so se oglasili tudi v Planinskem Vestniku, na katerega je naročenih 12" članstva. Nujvečjo skrb so posvetili izletni-štvu. Po v naprej določenem načrtu so njihovi vodniki pretežno z. avtobusnimi izleti preko leta popeljali nn najrazličnejše kraje planinskega sveta preko 250 planincev in prijateljev planin. Pri tem pa ne računajo na skoraj v3akotedenske izlete na njihovo postojanko na Soriški planini, za katere lahko mirno trdimo, da so zajeli preko lUl'0 društvenih članov. Nedvomno jc to pomembna 429 ugotovitev, kl zasluži polno razumevanje ln podporo vseh odločujočih, v letu 1963 so praznovali 70 letnico slovenske planinske organizacije in 15 letnico obstoja in dela društva. V ta namen so s pregledom dela skozi 15 let na slavnostni seji novembra ugotovili, da je to delo spremljala prizadevnost nekaterih članov društva, zaradi česar so jih tudi predlagali PZS v odlikovanje. To so tovariši: Marjan Smerajc, Jurij Lcgvart. Anton Lcvstck, Viktor Pogačnik, Lojze Stebla J in Ludvik Sari Število članov alpinističnega odseka tudi lansko leto ni preseglo povprečja zadnjih let, t. j. ostali so pri H članih in 5 pripravnikih. Člani so opravili 49 vzponov, kar pomeni porast v primerjavi z letom lati i. Njihova dejavnost pa ni bila omejena samo na plezanje, ampak so člani odseka sodelovali tudi kot vodniki skupinskih izletov. Pripravniki so v predsezoni vadili na Turncu. tabor so pa organizirali na Okrešlju. Odsek se ponaša, da se je en njihov član udeležil republiške odprave na Kavkaz. Na lanskoletnem občnem zboru jc bila ustanovljena tudi smučarska sekcija, kateri jc botrovala razformacija lltostrojskega športnega društva, ki je — vsal simbolično — imelo v svojem sklopu tudi smučarsko sekcijo. Sekcija je organizirala medobrat.no tekmovanje v slalomu, tekih ln skokih s skupno udeležbo 103 članov, udeležila se le veleslaloma za VTK memorial s B-člansko ekipo, ki je zasedln tretje mesto, 17 članov se je udeležilo na Soriški planini dvodnevnega kondicij-skega treninga, sodelovali so pri organizaciji smučarskih tečajev na Soriški planini v času seme-stralnih počitnic, kjer so zaključna tekmovanja pokazala presenetljive uspehe. S 14-člansko ekipo ko se dalje udeležili tradicionalnega veleslaloma za prvenstvo kovinarjev na Partizanskem vrhu nad Trbovljami, kjer so med moštvi zasedli drugo mesto, udeležili pa so se tudi občinskega sindikalnega prvenstva na Soriški planini, kjer so njihovi tekmovalci zasedli prv.*\ mesta v tekih in veleslalomu pri mlajših članih ter ekipr.o. Kar je pa še posebej razveseljivo, je to, da je ta sekcija v sodelovanju z mladinskim odsekom tega društva dobila nov kader mladih nadarjenih smučarjev. Prava prelomnica za delo in poživitev mladinskega odseka ter množičnega udejslvovanja mladincev v planinstvu predstavlja /.bor mladih planincev 15. novembra 1963 na Soriški planini. S tem je dobilo mladinsko gibanje v Litostroju pravo organizirano obliko. Število udeležencev na zboru je bilo zadovoljivo ln je bila to vsekakor največja akcija, od kar obstoja MO pri Pn. T/.vriljen je bil 6-članski odbor za vodstvo odseka In komisija za mladinski sklad, ki v smislu pravilnika razporeja sredstva MO. Dva žc organiziranji Izleta sta uspela nad vse pričakovanje. Posebno zadovoljiva je bila številna udeležba izleta na Krvavec. Na dan 31. 12. 1963 je društvo štelo 497 članov, 57 mladincev in 57 pionirjev. Na novo jc pristopilo v 1963. letu 165 članov, 12 mladincev in 19 pionirjev. Premoženje, ki ga je društvo pridobilo v svojem 15-letnem delu, znaša okrog 20 milijonov dinarjev. Sestavljajo ga planinski objekti na Sni iški planini In njih celotna oprema. Bruto dohodki 9.3 milijona dinarjev zgovorno kažejo, tla so morali krepko prijeti za delo, če so hoteli doseči tako visoko številko. Koča je bila skoraj vso zimo polno zasedena. Zadovoljiva pa Jc bila ludi poletna ali počitniška sezona.. Z ustvarjenim denarjem so zgradili prepotrebno klet in v koči namestili električni hladilnik, zgradili so drvarnico, prejšnjo pa sn preuredili za shrambo smuči. Poleg drvarnice so zgradili lopo. v kateri so montirali brzoparilnik in vgradili 300 litrski kotel za topljenje snega. Nekoliko so preuredili tudi kuhinjo. Alnogo sitnosti in nejevolje so imeli z oskrbniškim osebjem, končno so pa tudi to uspešno rešili. Za zaključek občnega zbora je lov. Lojze Stebla} pokazal okrog 100 barvnih diapozitivov iz področja Julijskih in Kamniških Alp ter alpinistično odprave na Kavkaz, za kar je od vseh navzočih dobil zasluženo priznanje. PTl BOVEC. Društvo šteje 10!) članov. 36 mladincev In 82 pionirjev. Število pionirjev in mladincev narašča vsako leto. Mladi člani so zelo navdušeni za vsak skupinski izlet in se ga vedno udeležijo v velikem številu. Prav zaradi tega bi bilo potrebno najti nov ali drugačen način dela; več ljudi, ki imajo smisel za to, bi moralo prirejali izlete za mladino. Delo mladih Je bilo vedno povezano s šolskim delom. Jesenski ln pomladni športni dnevi so bili pripravljeni za daljše izlete v večjih skupinah. Tako so obiskali Krnsko jezero ■ Krn. Skalarjevo kočo pod Kaninom, Golobar, Svinjak, nombon in planino Gorlčlco. Nižji razredi so se zadovoljili s sprehodi v bližnjo in daljni, okolico: Bavščico, iložnico, T.og Cezsoški Itd. Starejši mladinci so se udejstvnvuli največ s smučanjem pod vodstvom tov. Zigona in dosegli lepe uspehe tudi Izven Dovča. Kn širši i/.let je bil usmerjen na planino Golobar z udeležbo starejših planincev in pionirjev. Mladinski odsek je imel dvoje predavanj: Spoznavanje zaščitene flore in vedenje v gorah. Obe je pripravila tov. Zdenka Sozio, k; je tudi slccr zelo uspešno vadila mladino. Planinski Vestnik ima le 10 naročnikov. Posebnih težav društvo ni imelo s postojankami, sa: ima vestne in skrbne oskrbnike, ki vodijo postojanko nadvse zadovoljivo. Celokupni promet postojank se je povečal v primerjavi z letom lSfia Va 13 %, nočnine za 26 Celokupni obisk vseh koč, t. j. Zlatoroga, na Predelu, na Mangrtu in na Kaninu Je znašal 2368 z 2510 nočitvami. Domačih gostov je bilo 199ti z 2187 nočninami in tujih gostov 332 s 343 nočninami. Posamično so imele koče naslednji obisk: Zlatorog 1313 obiskovalcev z 1409 nočninami. Predel 1B3 obiskovalcev z 298 prcnočnlr.a-mi, Mangrt 292 obiskovalcev z 202 nočninami in Kanin 168 obiskovalcev s 168 nočninami. Inozemskih gostov je imel Zlatorog 127 s 137 nočninami. Predel 66 gostov s 67 nočninami, Mangrt 127 s 127 nočninami in Kanin 12 z. 12 nočninami. Nasproti letu 1932 je bilo v vseh kočah lansko leto 120 ino-zemcev več in 131 domačih gostov manj. Keežijski stroški so se zvišali za 12%. Ti bi bili sicer večji, vendar je jki društvu uspelo, da je plačalo prometni davek v pavšalinincm znesku 242 000 din, medtem ko je le-ta leta 1962 znašal preko 50C €09 din. Največ dobička, čc ga sploh smemo tako imenovati, je prinesel Zlatorog in sicer 007 U00 din. Postojanka ima 34 ležišč, ki so v glavni sezoni dobro izkoriščena. Promet pa bi bil lahko še večji, če bi bila cesta preko Vršiča odprta :li i. maj ter podaljšan avtobusni promet preko Vršiča po sezoni. Kljub temu se je promet v tej postojanki 430 2vläal nasproti prejšnjemu letu za 2« nočnine Dom" ma Predelu je ime, ie za3% medtem ko so se nočnir.e povečale za 50 '/„.Koča na Mangnu je imel. 21% več prometa. Veüko škodo pa JC "utrpela ta postojanka ker je .i a cesta v avguslu 11 dni neprevozna. Kes jc da 3e neurje poškodovalo cesto, vendar pa so jo delavci v enemP dopoldnevu očisUli in usposobili za promet T čakati so morali celih 11 dni. da so pn«l cestni delavci. Skupinskih izletov je bUo na to postojanko manj kot v letu 1962, zalo P M Zvišal promet motornih vozil, ki je znašal 32 0 vozi . Podjetje izletnik iz Bovca Je organiziralo 15 avtobusnih voženj, največ je bUo Holandcev s 313 potniki. Zanimanje za Mangrt se stalno vj*a. posebno radi ga obiskujejo Italijan,, Avstrije, in d" Kaninu še vedno upravlja zvesti in skromni oskrbnik Zaje. Le njegovi iznajdlj.vost, n vari „osti gre zasluga, da izkazuje ko a nün main minus. V letu 1063 je bilo na Kam a 13 .več I . in zn 40° več nočmn, kljub temu pa S ni mogel ustvariti dobička. Primanjkijaj ■e znašal 21246 din. kar Je za 14% -n, od Pre tek'eea lela. Poletno planinstvo se na Kaninu »1 povečalo, je pa vedno večje zanimanje mladanskih in zimskih mesecih. Društvo je že na zadnjem občnem zboru sklenilo, da se "- zaradi pomanjkanja finančnih sredstev vzdržalo kakršmh-Ln gradenj. V tem je bilo doaedno■Izdalo Jc le 180 000 dir. za dokončanje manjših del na Man »rtu in 174 000 din za nabavo inventarja. Cisti dob ček vseh postojank razen Kanina je znašal 1033 616 din, ki pa se je po odbitku Izgube na Kaninu in Stroškov društvene uprave zmanjšal na V^domu'Ziatorog v Trenti pa se je zgodil«, važna sprememba. Njihova vestna in odlična oskrbn i, Slavics, in Jaka Cebulj sta se po 14-le.tnem delu v aalorogu poslovila ir. se slalno naseli,a v Bovcu, k er sta si ustvarila skromen domek. V znak priznanja jima je društveni p.edsednlk v imen,, društva poklonil skromno darilo. PD 2ELFZNICAP MAKIDOB. Po uvodnempr^^ vanju tov. prof. Ivana šumljaka, ki so ga po,^. večjega slekla članstva pokušali tudi gostje, med ^podpredsednik PZS tov. TOhc. Buče. «J-nk PD Moribor-matiea tov. Koruza, p.edsedn k PD TAM Maribor tov. Franci Smajs, zastopnik PD Zagreb tov. Grubišič in še nekateri drugi, so sledila poročila društvenih funkcionarjev. Društvo v tem letu ne beleži porasta članstva S e-" o članov in članic je znašalo 250 po,eg P o-nlnev ln 0, mladincev. Društvo tudi ugotavlja da nima pravih stikov s članstvom. Tu so mišljeni predvsem listi člani .zven njihovlh gos^da km organizacij, ki so jih dolžni obveščati ^ zle«h nrc,tavanjih in podobnem. Težave pa nastajajo p edv cm zaradi tega. ker društvo še vedno nima s vo jMiposlovn i h prostorov. Društvo tudi m znalo navezati stik,,v s šol^i UJ v rem apo0d,^ji: predvsenT v izletništvu. V celoti e društvo izvedlo 17 skupinskih Izletov s skupno udelcL 284 članov in miadincev Drušn-o Jc z V začetku leta sestavilo pester plan izletov po načelu- za vsakogar nekaj. Kakor lani je tudi sedaj za te Izlete, da so lepo uspeli, poskrbel agilm društveni propagandist tov. Vavpotič. Na vseh teh izletih so člani pridno fotografirali in napravili v«« - tudi barvnih - posnetkov, katere so kasneje predvajali svojim pionirjem. Veliko članov Z je izvedlo na svojo roko vrsto izletov in tur. med katerimi so bili tudi transverzalci in samohodci, katerih ni malo. Novost v tem e u a tudi «izlet v neznano«, za katerega je vladalo med člani veliko zanimanje, ker ga je organiziral in vodil znani prijatelj »pohorskih medvedov. Društvo je organiziralo tri predavanja, predavali so tov Božič Kordež in Božo Lavrle. Izpit za gorske straža," je napravilo 10 članov. Najmlajši gorski stražar je 10-letn, pionirka, najstarejšii pa 38-letn. član. Seminar za mladinske vodnike je obiskov; načelnik mladine, ki je tudi uspešno „pravil lzp> to prejel vodniški znak. Kaznih onentacljsklb tekmovanj se je udeležilo is mladincev in mladtok. Društvo je pridobilo 17 novih naročnikov na Planinski Vestnik. Na postaji Maribor m postaji Studenci je drušlvo namestilo dve propagandni omarici Za Dan železničarjev so položili venec pred spomenik padlih železničarjev. V i^eastitev tega dneva so tudi položili venec pred spomenik padlemu heroju na Gori Oštrc nad Snmoborom. Da njihovi člani pndno zahajajo v gore, ptiča med drugim tudi dejstvo, da je društvo že izdalo 47 transverzalnih knjižic in 4 knjižice za zasavsko planinsko pot. . Drušlvo v pretekli poslovni dob! ni prejelo nikak dotacije ne s strani gospodarskih organizacij, nit, od občinske športne zveze občine Tabor. Ker je društvu znano, da se PD Maribor-malica bor'z velikimi težava,,» pri upravljanju svoj,h planinskih postojank, mu je društvo hotelo pomagati na a način da mu pomaga z obrtniškimi uslugami svojih članov. Izvedena pa Je bila le ena taka akcija, ko se je tričlanska ekipa lotila popravila vodne « r-paike na Zavcarjevcm vrhu. Mladinski odsek obstaja komaj dve leti. Cilj njihovega dela je še vedno izletništvo, varstvo narave in vključevanje novih članov v njihovo sredo Vsakih 14 dni so se redno sestajali In se pripravljali na izlete. Poleg orientacijskih pohodov na aamoborsklli planinah, na Tujzlovem vrhu in na Ovča, bar.ji so priredili dvodnevni Izlet po Slovenski olanlnski transverzaU od Peska do Slovenj Gradca. V avgustu so organizirali sejo koordinacijskega odbora mladinskih odsekov v Mariboru in aktivno sodelovali na prireditvi MO PD nuše »Pojdite z nami., kjer so s temo o nas,h zaščitenih rastlinah dosegli I. mesto in zato preje knpžno nagrado. V pozni Jeseni so se odpravili na Peco. PD TKŽIC. Z veseljem lahko ugotovimo, da imamo v Tržiču mladino, ki ima smisel za planinsko udejstvovanje. Mladinski odsek šteje preko M0 mladih planincev, predvsem šolske mladine^ Sta-SS mladinci se izživljajo v alpinističnem odsek cSsek si je prizadeval, da bi bilo njihovo počutje v gorah kar najboljše, izbral je ture prin.erne za doraščajoč«, mladino in tako prehodil dob,ser del omačto planin. Člani odseka so obiska,, Begunj-Hk» Kriško goro. Pod Storžlč, Kotce. Zelenico to Kor^co. Vrata to Vršič. Odsek je dalje orga- 431 m/aral pet predavanj z barvnimi diapozitivi mladine, so se Udeležili parade mladosti, smučarskega tekmovanja v Krmi. zvezne planinske slovesnosti in pohoda na Sutjeski ln zveznega tečaja za mladinske vodnike na Velebitu. Mladinski odsek je tudi pomagal društvu pri pripravljanju drv za .l„m na Zelenici in pri tem Izvršil preko 100 prostovoljnih delovnih ur. Ni pa mladinski odsek prejel od koord. odbora MO tiste pomoči, ki jo je pričakoval. Zanesti se je moral le na lastne moči in sposobnosti pri organiziranem delu s planinsko mladino. AO šteje za članov ln 7 pripravnikov. Udeležba na sestankih je bila skoraj K,0 V v letu 1053 je odsek izvedel 178 letnih. 43 zimskih ln 174 spomladanskih pohodov, v.števšl mladinske izlete kjer so bili alpinisti kot vodiči izletov. Sodelovali s» pri raznih manifestacijah, udeležili so se tabora v Vrat.h, 8 članska odprava pa se je povzpela na Veliki Kick, tu jih je dohitela huda nesreča, kjer se .ie smrtno ponesrečil dober alpinist in gorski reševale.- Janez Hladnik. Tri popravilu alpinislič-nega bivaka v Storžiču so alpinisti izvršili 133 prostovoljnih delovnih ur, pri kurjenju kresov na predvečer drž, praznikov 112 ur in pri nošnji gr-,-dlva na Zelenico 3(13 ur, skupaj torej 608 prostovoljnih delovnih ur. z mladinskim odsekom je bil AO v najboljši povezavi. Postaja GRS šteje 26 registriranih gorskih reševalcev in i pripravnike. Povprečna starost FOr reševalcev je 37 let. V okviru načrtnega izobraževanja svojih članov je postaja organizirala od iS. do 31. marca na območju K.>5ute gorski reševalni tečaj s povprečno udeležbo 25 članov v aprilu je skupaj z gasilsko organizacijo izvedla enodnevno vajo na plazovih pod Storžičem. medtem ko je v avgustu priredila samostojno odpravo v Visoke Ture. Posamezniki kot inštruktorji pa so sodelovali na vseh tečajih in prireditvah, organiziranih V okviru zve/C ali republike. Dalje so sodelovali z lavinskimi psi na tečaju pod Golico Postaja je imela 18 reševalnih akcij, torej 18 ponesrečencev. od katerih je šestnajstim nudila prvo pomoč in Jih transpnrtirala v dolino, dve nesreči pa sta terjali človeška življenja. V vseh reševalnih akcijah so sodelovali izključno člani njihove postaje. razen pri reševanju na ledeniku Velikega Kle^a, kjer so sodelovali tudi avstrijski gorski reševalci. Postaja trenutno vzgaja tudi dva lavinska psa. ki sta šc sorazmerno mlada in sc šele usposabljata za reševalno službo. Gorski reševalci p, so se najtesneje sodelovali z matičnim PD pri prireditvah vseh krajevnih in republiških športnih organizacij itd. Na svojo pobudo s., organizirali in izvedli predavanja o nevarnostih v naših gorah ter o reševanju izpod snežnih plazov po vseh granita rsklh karavljah na svojem območju vse do Stolu. Markacijski odsek se nahaja v kritičnem stanju Kazen načelnika nima članov, en sam človek pa pri svoji najboljši volji r.e zmore vseh postavljenih nalog in obveznosti, zlasti še, ker je področje od Storžiča. Košute do Regunjščice In Vrtače precej obširno. Dom pod Storžičem in Dom na Kofcah oskrbovana skozi vse leto, sla izkazala izgubo.' Rentabilna pa je bila koča na riobrči. Poleg teh treh postojank so občasno oskrbovali še nedograjeni Dom na Zelenici, glede katerega pa so ugotovili, da se jim oskrbovanje ne Izplača ker je promet minimalen. Zavetišče Pri Tlču na Po-trjih je aktivno poslovalo. Društvu je uspelo obnoviti lokal v Tržiču ter uvesti celodnevno poslovanje. Celotno gospodarsko poslovanje je imel,. 15 76G 263 din prometa. Poslovni stroški so znašali 8U6 705 dni, stroški materiala 8 534 211 din, negativni saldo pa 806 673 din. Ako štejemo k temu še obračunano amortizacijo 1 577 204 din, znaša doseženi čisti dohodek, ki se vnaša v poslovni sklad «52 531 din. Dum pod Storžičem je imel 1430. Dom na Kofcah 680 in koča na Dobrči 313 uočnin. Za dokončno dovrtltev Doma na Zelenici je društvo prejelo kredit 40 867 420 din. Prvotno zasnovo te gradnje pa bodo morali nekoliko spremeniti v zvezi s predlogom gospodarskih organizacij Tržiča da v nepo.sr.-dni bližini .loma finansirajo objekt' ki bo rekreacijskega značaja, zgradila naj bi se depandansa, ki bi imela dnevne prostore in spalnico. zaradi tega bodo morali gostinski del obstoječega objekta podaljšati, .1« bodo dosegli kapaciteto okrog 200 notranjih sedežev Društvo šteje 864 članov in je v številu nekoliko nazadovalo. Kljub temu je eno najmočnejših društev- v Tržiču. Zelo uspešno jo bilo delo oropa-gandnega odseka, ki je stalno menjavalo tri oglasna okenca in omaric, prav tako pa tudi izložbo na trgu Svobode in izložbo lokala GRS. Odsek je dalje skrbel za redna poročanja o snežnih razmerah ln o zasedenosti postojank, med letom pa turi, organiziral dva izleta na Koroško. S sodelovanjem Delavske univerze je odsek organiziral sedem zelo kvalitetnih predavanj z barvnimi diapozitivi, med temi dvoje z Inozemskimi predavatelji. Poleg raznih drugih obiskov ln prostovoljnega dela je odsek v septembru organiziral ludi srečanje planincev pori Storžičem, ki postaja vedno oolj popularna planinska prireditev. Za društvenega predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Janko Lončar. M. G. I 432 Tovarna dokumentnega in kartnega papirja Telefon: Radeč« 81-950, 81-951 Tekoči račun pri NB Celje 603-11-1-1030 Brzajavi: Papirnico Radeče Železniška postaja: ZIDANI MOST PROIZVAJA : vse vrste brezlesnih papirjev in kartonov specialne papirje surovi heliografski In folo papir paus papir kartografski specialni risalni »Radeče« papirje za filtre itd. IZDELUJE : vse vrste kartic za luknjanje v standardni velikosti in tisku Po ieljl izdeluje kartice v posebnem tisku v rdedl, modri ali sivi barvi RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU I r i ; ; i I I I j I i j 1 I I i j I I ji i I i M ! ! I I I i I M M M ! ! ! M I M I M i J ! } I i j i I M 1 i i j i i i I ]• M'? 1 M 1 ! I I ; i i i i i ! ! M 4 I j M j M H M M i Ijovama dušika Ruse RUSE — SLOVENIJA 1 1 i ! M i i !! i proizvaja : 1. Elektrometalurškfl proizvode: ferokrom surafflne ferokrom carbure silikokrom 2. Elektrokemične proizvode: kalcijev karbid karborund elektrokorund elektromagnezit 3. Umetna gnojila: kalcijev clanamid mešana gnojila - nitrofoskal mlete fosfate 4. Komprimirane pline: kisik acetilen - dissousplin dušik zrak Brzojavni naslov: AZOT MARIBOR - Telefon: 80-108 - Teleprinter: 03-312 Železniška postaja: Ruše - ind. tir H f\ DINAMO ZA DVOKOLO Prašek za j avtomatsko varjeoje EP-10 vrsta toka: enosmerni {—) granulacija 12x48 EP-20 izmenični (o.-) vrsla toka: , , . enosmerni (=) granulacija 12x48 Proizvaja Železarna Jesenice Jesenice — SR Slovenija