BILI SMO V DELOVNI ORGANIZACIJI
Igo desetkrat povečuje izvoz
Izvoz tovarne gospodinjske opreme IGO, je če ga primerjamo z lanskim letom, naravnost rekorden. Letos so v prvem polletju izvozili štirikrat voi kot v lanskem prvem polletju, do konca leta pa bodo izvozili desetkrat več kot lani. Pogoj za takšen uspeh, ki je redek, je seveda, da izpolnejo zastavljeni plan. To bodo sicer le težko naredili, vendar kaj dosti za pla-nom ne bodo zaostali. Takšen rekorden skok je mogoč iz dveh razlogov: lani je IGO izvažal malo - komaj dvajsetino celotnega' prihodka, medtem ko so se letos odločili za radikalno preusmeritev na izvoz. Drugi vzrok pa je, da so dobili - ne da bi pričakovali - velikanski posel za Sovjetsko zvezo, ki jih veže pet let. Omenjeni partner bi želel naročiti celo precej več, pa že to naročilo komajda zmagujejo v IGO. Delež izvo-za bo zato letos v tej viški tovarni, ki bo po načrtih ustvarila celotnega prihodka za 41 starih milijard, znašal kar 30 odstotkov vsega podane-ga, oziroma 12 starih milijard.
Zaradi velikanskega naročila iz SZ so v IGO doslej že nekoliko zamujajo in bodo morali zato do konca leta pohiteti. Hkrati pa morajo seveda izpolnjevati naročila, ki jih dobivajo iz dežel, ki so tradicionalni in odlični partnerji ter dobri plačniki kot sta Irak in Alžirija. IGO bo izvažal še naprej seveda v Libijo in Angolo dobavil bo opremo za novi hotel, ki ga bodo postavljali naši gradbinci v Kongu...
Tisoči kotlov za SZ
»Sovjetska zveza je velikanski naročnik, ki se ne zanima za eno kuhinjo, temveč za tisoč. Kotle za velikanske kuhinje potrebujejo tam glede na način organizacije proizvodnje in pre-hrane v vsaki tovarni. Skratka, to je trg na katerega lahko dolgo plasiramo naše izdelke, ker je to za nas prevelik zalogaj se povozujemo s kooperanti in partnerji, da bomo lahko izpol-nili naročilo,« pravi samostojna referentka za-dolžena za izvoz MARJANA KOPECKI. »Edi-na ovira pa niso le naše zmogljivosti še hujša
Ta posnetek pa je iz proizvodnje kotlov
tovarne IGO. Podobnih uspehov je še več, ven-dar kuhinje v velikanskih tovarnah seveda niso tako reprezentativne kot takšen hotel.
IGO bi lahko izvažal na zahod vendar tega enostavno ne zmore zato, ker ima zapolnjene vse zmogljivosti. Pa še to! Zahod se je namreč v odobju cenene energije usmerili na drugačno pripravo hrahe, takšno kjer oprema,ki jo izdelu-je IGO ni potrebna. Z vedno dražjo energijo pa se bo tudi tam počasi odprl trg za klasično opremo, ki jo na zahodu niso več izdelovali, IGO pa jo še.
Kolektiv IGO bo lahko torej prodal na tuje v bodoče še več, le če bo bolj konkurenčen.
slabimi stroji pa^ni mogoče narediti ne vem kaj. Druga stvar pa je varčevanje z materialom. Koliko ga gre po nepotrebnem proč. Odpeljemo ga nazaj kot surovino ali na odpad, tam pa planejo naj različni zasebniki kot jastrebi. Vse odpadke, ki jih je le mogoče uporabiti, bi morali izkoristiti. Seveda pa boljšega gospodarjenja in stalitve ne bo brez boljše di^cipline.«
Sedem milijonski prihranek pri materialu
Vprašanje varčevanja z materialom muči vodilne v tovarni že dolgo. »Sedaj bomo uvedli osrednji razred.
»Za nas veliko pomeni tudi povezovanje v SOZD. Povezujemo se s škofjeloško LTH in sicer bi radi naredili skupno komercialno in skupno servisno služ-bo. Pritegnili bi radi še grosupeljski Kovinostroj, ven-dar se kolektiva kot dosedanja konkurenca gledata malce nezaupljivo. Skoda. Če bi se vključili v SOZD vsi trije. bi si lahko še popolneje delili program: na primer LTH hladilno tehhiko, IGO termično tehniko, Kovinostroj nevtralno. Potem bi lahko ponudili celovi-tejšo ponudbo, večje serije bi izdelovali, večji odjema-lec materiala bi bili in še bolj konkurenčni tako doma kot v tujini,« razlaga vodja splošnega sektorja AN-TONPOTOČNIK              MILOVANDIMriTUČ
- Janez Štepec
ovira je pomanjkanje materiala: Manjka nam inox pločevine vseh dimenzij, ki jo pri nas ni. V jeseniški železarni jo sicer nekaj izdelajo, ven-dar moramo nerjavečo pločevino (znano pri nas bolj kot rostfrei) večkrat tudi uvoziti. Pri nas pa se bomo morali kot država odločiti ali bomo to pločevino uvažali ali bomo v prihodnje uvažali celotne izdelke. Pri nas se namreč industrija v izdelavo teh materialov doslej ni usmerjala, zato nam manjka repromateriala. Zanesljivo pa je bolje in racionalnejše, da uvozimo le surovino, pa naredimo izdelke, zaposlimo toliko, in toliko Ijudi, pa izvozimo, kot da ne naredimo nič. Dokler domačih surovin ni in teh za omenjeno inox pločevino gotovo ne bo, ker tovarne for-mulo za izdelavo skrbno čuvajo, moramo pač uvažati nekaj, če hočemo izvoziti več in oskrbeti še domači trg.«
Hotel v Bagdadu
Možnosti za izvoz so še mnogo večje, vendar jih bo mogoče brez povečevanja proizvodnje (to ne pride trenutno v poštev) na račun novogra-denj, uresničiti le, če bo znatno porasla produk-, tivnost. S kvaliteto izdelkov IGO so v tujini zelo zadovoljni in zato ni težav pri sklepanju poslov. V Bagdadu so sredi mesta opremili fantastičen hotel, ki je doprinesel izredno veliko k ugledu
-AlojzPetelin                         •
Izum,ki bo prihranil milijon in
pol                 ,   '
Boljša organizacija proizvodnje, varčevanje z materia|om in vsesplošno varčevanje, boljša iz-koriščenost delovnega časa, boljša disciplina, višja produktivnost itn, vse to so cilji, ki so si jih zastavili v IGO. Seveda pa niso stabilizacija le pravilniki, saj le z njimi ni mogoče narediti vse. Res pa je pred kratkim sprejet pravilnik o ino-vacijah spodbudil delavce k razmišljanju. Dva zaposlena sta že dobila nagradi po 6000 dinar-jev, ker sta poenostavila del delovnega procesa na njunih delovnih mestih.
V obratu v Velikih Laščah pa ravnokar zak-Ijučuje svoje snovanje delave^? ki je izumil stroj in postopek za strojno brušenje kotlov. To bo tovarni prineslo precej. Trije delavci zbrusijo sedaj ročno v osmih urah 5 do 6 kotlov, z novim strojem in na nov hačin pa bo en sam delavec opravil enako delo v osmih urah kar na 20 do 24 kotlih. Če preračunamo da je delavčeva ura v IGO 70 din, pomeni nov način obdelave naj-manj 1,4 milijona prihranka. Zrno do zrna, kamen do kamna...                   .    *
Varilec JANEZ ŠTEPEC pravi: »Z boljšimi stroji in nasploh boljšo opremljenostjo bi lahko prihranili marsikaj, pa več naredili. S starimi in
- Jože Sečan
materiala. V posebnem prostoru bo vse na enem kupu in ne bo mogoče več nenadzorovano jemati pločevino, jo razmetavati itd.
Tako bomo stopili na prste praksi, ki je bila, da je delavec odrezal kos pločevine od velikanskega kosa. potem pa so to knjižili kot uporaljeno in to celo ploščo. Devet destin plošče je še dejansko bilo, knjigovodsko pa je bila porabljena. Računamo, da bomo prihranili na ta način le pri nerjaveči pločevini 4 milijone, nove seveda, pri vsemskupaj paokoli 7 milijonovdinarjev,« pojasniuje vodja tehničnega sektorja MARJAN ŠU-STERSIC.
Delavec ALOJZ PETELIN tudi poudarja potrebno varčevanje z materialom. »Dobro bi bilo pa tudi, če bi uvedli gibljiv delovni čas, tam kjer je to možno. To lahko pomeni 10 odstotkov boljši izkoristek delovnega časa. Na mojem delovnem mestu gibljiv delovni čas sicer ni možen, ker delamo v skupini, vendar pri delih. kjer dela en sam, bi bilo to koristno. Potem ni zamud in disciplina bi bila boljša vsaj po tej plati.«
Povezovanje bi koristilo vsem
Delavec JOŽE SEČEN, misli. da bi bilo treba izbolj-šati organizacijo dela, pripravo dela in še kaj. »Boljše bi bilo tudi, če bi bili vsi na enem mestu. ker sedaj vozimo iz Trnovskega pristana na Koprsko in potem spet nazaj vTrnovski pristan v skladišče. Transport nas stane staro milijardo dinarjev. To bi lahko precej pri-strigli.«