.""•T'v' - ,
\9.
Xwr< rt/»
£*UHlf4l{AWttt	($&Ax..-(£a-i;
Pešat	__________________
Naročnina listu : Celo leto 80 din., pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. fcrven Jugoslavije: Celo leto 140 dio. Insevati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru J Mi večkratnem inseriranju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, inserate la reklamacije.
nmm
«
&S. štev.
Heodvissši političen list za slavensko Ijndstia
M«iboF, dn© IS, avgusta.
Učitelii kit avtonsmisli.
Naš toamod vladi Odločno in neiizsprosnio borbo za afvlonoimiiijio. Odlkair je mats narod stojni v sediamj-o državno zvezo, nau. p Mila pred očrnil avttlotooinliisltiičm ureditev dlržaive. Istima jie, dia jle taka ureditev bilia nekakšna conidlil’Jiiq, siine qua non (niadoMdjiiivii pogđj) pii vstlcjpu v to državo.
Zahteve slovenskega in hrvatskega naroda se miso lizjpioliniile. Plrtelliirainli vtefliesirihs'M äovusntiisitli podi Paišl-viini in Pribičevičetvim vodstvom slo Hrvaltlcani in Slovencem nialMil cemtoallli'stti'člnii jianem. Ndtinainljla zgodovina malše 'države je zgodovina borbe za moltranjlo osvoboditev h iva Iš kega in slovanskega ’lljiudlsfcva izpod tega jarma. Za tam ciljem teži boj za avtonomijo im siaimlo-ulpravo.
V	našem narodu vddli to boabo vsie to, kar imiemu-jjeomlo dlelovlno lljuldistvio: krnet, cfeliatvec, dbrinilk, nižji usfliužbeiniec in nameščenec. Inteligenca,, razuiminiišitvo se j|e temu gibanju pridružilo lie v omejenem številu.
Učliitelljislllvio bi morali pravzaprav iskati in najti ob strani lljludlstva. Saj je učliteljStlVo tisti činitelj,, kojemu ljudstvo p,overja vzgojo ’svojih otrolk. Kat pooblaščenec lljluidlStva bi učilMIjstiVO mioralo hiti prožeto s tisftim duhom, ki raalvlalaije ,iln prešiihjla IjludiSke vrste.
A ko učiteljstvo svoje naloge me smatra v tem smislu, je neiviaimioist, da se pretvori v kasto, ločeno od Ijudslvla in lljiuidlstviu vsiiljlano od državnih mogotcev.
Tak položaj zavzema med našim Ijiudistvoin svobo-dömliselno, libaralho, na|piredlnjaiško učilteljlStvo. V sled svOjle miselne separacije (ločitve) odi l judstva je postalo osamljemo med mlnožico IjitdlstVa;. Kolt eksponenti oen-tralilzinia So učitelji lizjgulbili še Hiisltli ostanek ljudskega zappanjia, ki so ga po nelkater|ih krajih ,innaffi: Kako bi torej' billo mlogoče, 'da Ibi se zgodilo to, kar napovedluje nasilov tega članka, da bi sie namreč slovensko liberalno učiteljstvo ipridlnužlillo ibiorilteljem za avtonomijo? Ako M se to zgodilo, bi bilo vel;ik|o čudo. In ker se čudeži v naravnem redu ne dlogajajo, ni pričakovati, tako velikega Spreobrnjenja UBberatoega dalia slioveiniskieiga u-či-lejjisltva. Adi jie mogoča, da: iM iz za grizemo -centrali stičnega Salvila postali ,avtonomističen Pavel?
Spreobrnitev liberalnega učiteljstva se res še ni izvršila. Oberatoli učitelji oStaoejio centralisti, kakor so bili doslej'. Avtonomisti so le, v kidllikor se Iliče njihovega llalsttmegai slami. Njlihiovio gesto j|e:. Avtonomija za učiteljski stlatn.
To svoje Sialjišče so slovensi-d lliheralni učitelji začeli braniiiti po sllavienlsikiilh' in tuldi 'drugih časnikih, zlasti po stanovskih učiltejljslkih gllaisiffilh. »Uč|iite|ljjjsk:i Tovariš« ponafekuje v svojem broju z dne 14.' avgusta članek, ki ga je v '»Narodni Prosveti« spisal znani Pavel Pitene.
V	tem članku se gospod Flere v imenu liberalnega slovenskega učiteljstva slovesno zavaruje zopler to, da bli slovensko učitalijisitivo, organizirano v Udruženju jugoslovanskega ' učite! jsltlv&i, Mio oriteniliiirano v pravcu kakega pliemlelnsktega separatizma, marveč ste zvesto štejte med plripadlnike IdiržtaVnega ijn inarodlntega edin st va. S tem iizp|r|ičuljjej|o slovenski liberalni uičlifteilji pred vso javhoištjp, dia so ipolmovtemi pristaši Palàie—Fribičevi-čteve vere v takozvano narodlnio edinstvo. Ko so si tako zavarovali hlrbčt prolili’ Bašič—Pribičeviičtevim radika-llom in demokraitomi, stopijo v ospredje s svojo zahtevo po nedeljeni Sloveniji v šolsko-upravnem oziru.
Kot razlog za svojo zahtevo iraVajjaijo na prvem miestu kulturne polrehe slov eniškega šolstva. Slovenci srno po udruženju v sedanji. državi doiseiglii lattino uinji-verzo Sin tehniko v Ljubljani, riovenske isredlnjie šole in osinovne šole. Umevno jje, da si mai narod, kakor smo SlOvendi, more obdržati tolike kulltumie dobrine le, ako ostanejo te nedeiljelne in meotkbnljefna 'ohranjene visemiu narodu'. Napačno bi bilo gledani v lej konstataciji kako plemensko separaltilsltličnio ozadje (kakor to radi delajo Srbi in oenlraiffilstiiöno orientirani Hrvatje), zakaj, reči je treba, da vsaka dlržalvno nacionalna' šola — od osnovne Ido znanstvenega vseiučiSPča -— služil nacionalno diržavnli kulturi in po njej obče kulturni ideji.
Drugi razlog so administrativni oziri. Liberalni učiitedijli prfenavajlo nujnost obče upravnega centralizma, samo za šdlskio upravo zahtevajo liizjjemo. Zakaj? Vzrok jie značilna 'obsodba Vsega cerittoalliiizmn, če tiuldji liberalni učitelji to priznavajo samo za šolsko upraivo. Adimiilni-sttraoijlai, tako piše Flere, sama ni zmožna, da šolstvo dviga — dokaz, da imamo najViilšji razmah piri šolstvu tako v dlidlafctlilčniem, kakor v ptedagoškem oziru zaznamovati piri privatnih institutih, k|ii so najmanj; vezani na Občo admiitnlisltlrativo. Gen-ttialltoo administracija jfe tudiii iplredbložena' z admtoilstatiitvnami poslom, da bi sama mogla dajati primeirno in potrebno inicijativo za tak razvoj in razmah. Zato gre naša zahteva po tem, da se ustanove manjše odlliOčujloče adrnini s trativne edi-nitete, k|i bodo sposobne, dri pregledajo kulturne prilike in potrebe svojega teritorija. ♦
Krt tretji razlog navajajo voditelji liberalnega učiteljstva zahtevo po slovenski šolski avtonomiji. Ve-
/
Poštnina plačana v gotovini»
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravnišivo je v Maribor«, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se mgr* govoriti vsaki dan samo od 11. do 12.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine prostak
Telefon interurban št. 113.
Ibernili XVI.
Vm župani, katerim jie po ustavi izročena šolška uprava', so p'onajjveč stearikiarski zaupniki, pa niso šolniki. Šolo naj ima v rokah učitelj, učitelj naj jio upravlja, učitelj naj jo voldlii v pravcu njenega razmaha. Učitelj-stivo je stalno 'Zahtevalo uvedbo učiteljskih zbornic, ki nialj doHočajo v ipersaixal'nih učiteljskili zadevah ter z odtočujjočimli faktorji skrbe za razvloj; šollstva. Tajke kariporacijie pa je mioižno Ustanoviti le pri avtonomni (adtalinilštrailbvno 'samoupravni) decentralizirani šolski upraivi. Ustanovijo sie naj avtonomne šolske oblasti s 'Sedežem v fculltiurnilh centrih v državi,. Na čelu takih oblasti nalji bo šolnik, ne birokrat, mož, ki pozna kulturne prilike in potrebe določenega teritorija.
Sloven siki' liberalni učitelji so torej avtonomisti santo za svoj' stan, ne pa'za oellokiupno slovensko ljudstvo. Razlogi, ki jih navajajo zoper centirajlliizem, velja j o za vsako dirugo panogo dlržaivne uprave ravno tako, ako ne bolj,, ’kakor za šolsko. upravo. Teh razlogov pa no-čajjo raztegniiM na celilo^ področje državne uprav«, marveč jjli omejujejo santo na šolsko upravo:, ker jim ni pireid očmi dbčni bjagor silovenslkega ljudstva, marveč sanilo sebične stanovske koristi. Cesar ne priznavajo celokupnemu slovenskemu ljudstvu, to zahtevajo za svoj stan. So torej; avdonomilsti za laisitoo korist.
Pšiične beležke.
O Radičevi vrnitvi so se na dolgo razpisali sedanji vladi nasprotni listi in prišli so pri tem z najfantastičnej-šimi domnevami. Ko je Radič še bil na poti, se je že pisalo, da vlada pade, kakor hitro on pride in da svojim poslancem nalog, kako naj glasujejo. Ko se je tako pisalo in se je z Radičevo vrnitvijo pričakoval vladin padec in zmaga Pašič-tPribičeviča, 'se je vrnitev hrvatskega voditelja smatrala kot nekaj čisto normalnega. Radič pride, vlada pa ne pade in prvo, kar je Radič izjavil, je bilo to, da je treba vlado podpirati, ker je za sporazum in za par-lamentarnost ter da je treba vse storiti, da se »stari vampir zopet ne povampiri« (Radič tako' pravi o Pašiču). Ker je vlada ostala in ker je Radič, m1.-o Izjavil, so pa radikal-ski in sam e sto jno-demokratski listi začeli pisati, da je njegova vrnitev ne več nekaj -navadnega, marveč nekaj, kar ne bi smelo biti, a ni bilo preprečno od sedanje vlade. Pri tem se opozicijonalni tisk sklicuje na odredbe, ki jih le Pašič poprej dal obmejnim policijskim organom. Pašte je namreč kratkomalo odločil, naj se Radiča prime, kakor hitro se kje pojavi. Ta odredba je nezakonita, ker sme aretacijo odrediti samo sodišče, ki pa tega ni storilo, a današnja opozicija se za zakonitosti in nezakonitosti sploh ne briga, ampak trdi, da si sedanja vlada ni upala preklicati prejšnje vladne odredbe in da bo sedaj, ko ji Radič postane enkrat neprijeten, klicala na odgovornost policijske organe, ki prejšnje odredbe niso izpolnili ter pustili Radiča domov. Te kombinacije in trditve so prav značilne za pristaše prejšnjega režima. Ker se prejšnji režim za zakonitost ni brigal, ker je zagrešil vse polno protipostav-nosti in nasilja, je pač razumljivo, da- njegovi pristaši danes ne vedo in ne razumejo, da novi vladi sploh ni bilo treba preplicovati protipostavnih odredb svoje prednice. Policijski organi so pač pametnejši, kot pa pristaši prejšnjega režima, imeli so sicer nalog od poprej, a so dobro vedeli, koliko je vreden pod sedanjo vlado zakonitosti in reda in zato ga niso izvršili.
Velike in težke naloge nove vlade.
Nova vlada je prevzela od prejšnje strašno dedščino, ki se da na kratko označiti tudi z administrativno anarhijo. Na par sejah ministrskega sveta se je konštatiralo že toliko najrazličnejših zlorab, da ni niti misliti na to, da bi se dalo kar vse sproti popravljati, ampak je čisto gotovo, da je potrebno najtemeljitejše čistenje, ki bo zavzelo precej časa. Najhujše zlorabe so se gotovo godile v ministrstvu notranjih zadev, potem v ministrstvu agrarne reforme in socijalne politike, najde se pa tudi dosti gnilega in koruptnega, nepravilnega in krivičnega v finančnem ministrstvu. Javnosti ni tajno, da se je pod prejšnjim režimom pripadnost k radikalni stranki in Pribičevičevim demokratom pri namestitvi uradništva najprej upoštevala in dolgo potem šele kvalifikacija, ali pa tudi ne. To vse je znano, ni pa znano, .kako strahovite dimenzije je zavzelo to strankarstvo in protežiranje. H korupciji je vodila seveda tudi mizerna plača državnih uslužbencev. Ena od najvažnejših nalog nove vlade bo, da uredi vse temeljito in energično v tem pogledu. Gotovo se bo vlada postavila na stališče, da je bolje manjše število dobro plačanih in dobro kvalificiranih uradnikov, kakor pa cela armada slabo plačanih in za korpcijo sprejemljivih strankarskih interesentov.
Novi minister agrarne reforme Vesenjak je prepovedal odvetniške intervencije v agrarnih zadevah. Kje drugje
bi izgledala ta naredba drakonična, pri nas pa je bila ob dosedanjem sistemu intervencij, ki < se rogajo vsakemu pravnemu čutu, neobhodno potrebna. Prenehati se mora namreč s tem, da bi se razne čisto jasne zadeve po prijateljskih intervencijah ne rešile in brez sledu izginile v miznici kakšnega uradnika. Pravica mora ostati pravica in sicer za vse jednaka.
Socijalna politika se je doslej vodila na ta način, da se njen šef sploh ni vsedel za uradno mizo in da so njegovi podrejeni organi enostavno nalagali prošnje,'pa naj si bodo še tako nujne in važne, na kup. Tik pred padcem Pašič-Pribičevičeve 'vlade se je na hitro rešilo par tisoč aktov v invalidskih zadevah, vse drugo je pa ostalo na kupu. Te rešitve na »brzo roko« so se izvršile tako, da je bilo finančno ministrstvo obveščeno, naj ustavi izplačevanje invalidske penzije za toliko in toliko invalidov. Ta škandal je preprečila nova vlada, odnosno novi minister, ostala nam je pa vendar žalostna slava, da je naša država med evropskimi državami, ki so se udeležile vojne, edina, ki še v teh letih ni uredila invalidskega vprašanja.
Prejšnje notranje ministrstvo je po svojih organih vodilo za državo in državljane, za red in zakonitost menda najnevarnejšo strankarsko politiko. Politični organi so postali v prvi vrsti strankarski priganjači, špijoni in ta mentaliteta se je iz južnih krajev/ kjer je že dolgo obstojala, vedno bolj širila med nas, ki je poprej nismo poznali. Pod Pašič-Pribičevičevo ero^so oblastni organi pri zasledovanju razbojnikov pobijali nedolžne ljudi, žene in otroke in to večkrat tudi iz jeze, ker pravih razbojnikov niso mogli dobiti, ali pa so se znašali nad ljudstvom, ki ni pripadalo njihovi stranki, srezki načelnik se je maskiran udeležil v Ralji radikalskega napada na zemljoradniške poslance, namesto da bi poskrbel za zakonito zajamčeno svobodo zborovanj in za osebno varncst narodnih zastopnikov. Številni visoki uradniki so po tedne in mesece zapirali svoje u-rade, ker so bili v strankarskih poslih, in tako bi se lahko navedla še dolga vrsta primerov strašne korupcije in nasilja. Koliko je pri tem trpela avtoriteta zakona in oblasti, si vsakdo lahko misli. Pa tudi na področju notranjega ministrstva se že sedaj v kratkem času kaže izboljšanje.
Narod zaupa novi vladi in se rad pokori odredbam notranjega ministra Petroviča v veri, da ima on najpešie-nejše namene, likvidirati strankarsko nasilje ter uvesti red in mir v državi. Ko_ so Zagrebčani izvedeli za Radičevo vrnitev, se je velika množica pripravila za pozdravno manifestacijo pred njegovim stanovanjem. Prišla pa je policija ter ljudem spofočila, da je minister prepovedal vsako manifestacijo, pa najsibo za Radiča ali proti njemu in da se je radi tega treba raziti. Ljudje so se mirno razšli. Zakaj? Zato, ker so popolnoma zaupali in verjeli, da je minister prepovedal res vsako manifestacijo in da je to za enkrat potrebno. Če bi se to dogodilo pod prejšnjim režimom, bi ljudstvo policijskemu sporočilu in ministru ne moglo verjeti, ker so se dan na dan dogajali slučaji, da so prepovedi veljale sam oza nasprotnike režima, dočim so režimovci lahko počenjali, kar so hoteli in so bili celo tolerirani pri raznih zločinih.
Zbuditi vero in zaupanje v zakon in oblast je silno važna in zelo velika naloga sedanje vlade in posebej še notranjega ministra. V naših krajih bo samo ljudstvo vladi pomagalo pri tem delu in pri tej nalogi, velike težave bodo pa v južni Srbiji, Čmigori in deloma tudi v Bosni ter Vojvodini. Tam bo ljudstvu težko vrniti zaupanje v zakone, ker so se dolga leta po pripadnosti k režimskim strankam delile državljanske pravice in nalagala bremena dolžnosti, tako da ima režimove,c vse pravice in najmanjša bremena, nasprotnik režima pa nobenih pravic, najtežja bremena in vrhu tega še vedno nevarnost glede imetja in celo življenja.
Vse to in še marsikaj drugega bo stalo novo vlado mnogo truda in časa, potrebna bo velika energija in ne-ustrašenost, gotovo je pa to, da bodo vlado podpirali vsi pošteno misleči in da bo delo za odpravo nasilja in korupcije, nezakonitosti in administrativne anarhije najbolj utrjevalo njen položaj.

saTt,TOitaTPXif
II,
Vesti iz Rumunije. Te dni je bil podpisan rumunski ratifikacijski zakon o poravnavi med rumunsko vlado in inozemskimi upniki. Iz te poravnave je razvidno, da ima Rumunija vse svoje topove in še drugovrstni vojni materijal na samih dolgovih. Tako je dolžna Rumunija češkim tovarnam Škoda 848 milijonov čeških kron, tovarnam Ringhicfer pa 250 milijonov kron. Ta podjetja so potom češke vlade že večkrat tirjala te ogromne dolgove. Madžarska vlada namerava od rumunske zahtevati odškodnino %00 milijonov zlatih kron za blago in stvari, ki so jih Rumuni pri evakuaciji uničili in odnesli iz madžarskega ozemlja.
Truplo umorjenega poslanca Matteottija so v soboto našli dobrih 30 km od Rima v neki ugasli ogljenici. Truplo je zelo razmesarjeno in se kljub trohnobi da po zo-I bovju in prstanih spoznati za Matteottijevo.
Londonska konferenca je končana in sporazum bo podipiatn. dne 30. t. m. Na »dam podpisa bodo francoske čete zapustite Dortmund, Zastìdtoo esitane samo mhr-sko področje, ki se izprazni, kakor znano eno leto po » velja vljčnjiu strokovnjaških predlogov. Tekst sporazuma podpiše samo Mla-cidona'l'd, od fraticoislke in nemške strani bo pa samo parafiran, ker jie vse še odvisno «1 glasovanja v franooislkeam in nemškem parlamentu. Vse se torej vrli še vedno okrog »Wacht am Rhein«, ki jo Francozi držijo, Nomici pa pojiejO.
Dogovor med i eparacijsko komisijo in nemško vlado. Med nemško vlado in reparacijsko komisijo je dosežen sporazum in sklenjen dogovor, čigar vsebina je približno naslednja: 1. Nemška vlada se obveže, da bo poskrbela ca redno izvajanje strokovnjaškega predloga, da bo skrijeta za objavljenje in izvedbo v to svrha potrebnih zakonov in naredi», zlasti zakona o bankah, ó nemških železnicah in industrijskih obligacijah. 2. Reparacijska komisija se pa obveže, da bo od svoje strani olajšavala in podpirala vse, kar je potrebno glede posojila za Nemčijo in vsega tega, kar strokovnjaški predlog Nemčiji pripoznava.
3.	Reparacijska komisija in nemška vlada sta se sporazumeli glede razsodišča, ki bi bilo po londonski konferenci merodajno za vsa še nerešena ali pa na novo nastala eporna vprašanja. V 4. točki sporazuma se pa naglasa, da je dogovor brezpredmeten, če na londonski konferenci ne bi prišlo do sporazuma med zavezniki.
Rusija in Liga narodov. Prizadevanja Nansena, da bi došlo med sovjetsko Rusijo in Ligo narodov do ožjih »vez, so se izjalovila. Ruska vlada noče poslati svojega predstavnika v Švico, dokler švicarska vlada ne da zadoščenja radi umora sovjetskega delegata Vorovskega, ki je bil ubit od ruskega carista povodom evropske konference na njenem ozemlju in dokler ne plača rodbini umorjenega mesečne rente cd 500 švicarskih frankov. Švicarska vlada temu noče zadostiti in nasprotja vodijo do vedno večjih represalij od strani švicarske vlade proti podanikom sovjetske Rusije, od strani moskovske vlade pa proti švicarskim državljanom.
omafe vesti.
Dijaki! Dan zborovanja pred mladinskim dnevom v Mariboru je pred nami. Pripravljalni odbor je hotel razposlati posebej še okrožnico, ki bi dijaštvo informirala o pestečih vprašanjih naše dijaške organizacije, ki se bodo raz-snobbala na zborovanju v Mariboru, toda tozadevni razgovori še niso končani. Dijaštvo, ki naj udeležbo zborovanja smatra za častno dolžnost, naj misli na to, da hočemo v Mariboru narediti korak k zbližanju vsaj vsega \ slovenskega dijaštva, ki naj tako prežeto misli o enotnem j nastopu vsega jugoslovanskega katoliškega dijaštva, vpliva s časom tudi na brate Hrvate. Vodje poedinih počitniških klubov naj skrbijo, da pride v Maribor vsak katoliški dijak njihovega okoliša. Vabljeni so tudi učitelji in ; učiteljice ter dijakinje. Pridite vsi v Maribor najpozneje v j petek zjutraj (dohod v Maribor iz Kotoribe ob 6.07, iz ! Ljubljane cb 4.16), najbolje je pa, da pride dijaštvo že v | četrtek zvečer. Prenočišča bodo pripravljena. Bogoslovci in novomašniki prenočujejo v bogoslovju, ostalim odka-žejo prenočišča reditelji. Spored predavanj v petek je sledeči: Od 9. do 10. ure: Dijaštvo, nositelj katoliške verske »enesance. Dr. Korošec. Od 10. do 11. ure: Romantična ideja orlovstva. Dr. Jeraj. Od 11. do 12. ure: Moderna izobrazba inteligentnega naraščaja Dr. Slavič. Od 15. do
16.	ure: Program slovenske mladine. Dr. Capuder. Od 16. do 17. ure: Humanistični in realistični prosvetni ideal. Dr. Lukman. Od 17. do 18. ure: Organična ljudska šola. Prof. Prijatelj, ob 18. uri: Resolucija in razgovori o organizaciji. Na zborovanje vabimo vse naše izobražence in prijatelje, ki dijaško gibanje zasledujejo. Pripravljalni odbor za dijaško zborovanje je na Aleksandrovi cesti 6 I in to od
21.	t. m. — Bog živil
Duhovniške novice. Odlikovan je bil od Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I. p. n. g. biseromašnik dr. Lavosl. Gregorec, dekan in župnik v Novicerkvi, z redom sv. Save
IV.	stopnje. — Novcmašnik Stanislav Lah je nastavljen kot drugi kaplan v Apačah.
Novi župani. V št. liju v Slov. gor. je izvoljen za ■župana dosedanji župan g. Dragotin Swaty, za podžupana pa g. Franjo Thaler; v Cirkniei je župan g. Anton Vicma'ii, podžupan g. Ivan Bauman. V si so odlični priistalši SLS.
Minister Anton Sušnik si je dine 16. t. m. ogledal obmejno postajo Št. Ilj;. ’Spremljali so ga nair. poslanec Žebot, tajnik Krajnc in domači g. župnik Vračko. G. minister je obljubil, da bo storit vtse, da se v Št. liju napravi postaja za tovorno blago. ~
V Ceršaku ob Muri. žerjavovi demokratski ošahne-ži ne morejo preboleti svojega poraza, pri občinskih volit Vah. Mari burski or junci so jim tiskali sramotilne plakate, sili li so vol,ilce, lagali kakor .poulične propalice, kradli čast našim možem kakor cigani, a vse je bilo za-manj . Roš teni Citrberžani so Harare 'in Hercoge nagnali kakor kužke. Z največjo silo so demokrateki dobili samo 2 odbornika. Naše zmage v Ceršaku se posebno veselimo. Slava zavednim volićem!
Poroka. Danes, 'dne 18. avgusta se poroči v Slivnici pri Mariboru g. Josip Kirbiš, posestnik in mesar v Maribor u z gospodično Mar ijo Gojčič iz občespo štovane in ugledne narodne hiše Gojčičeve v Orehovi vasi. — Obilo sreče in blagoslova!
Nekaj poštnih razmer. V premislek, kakšne so bile razmere pred preobratom in kakšne so danes, naj služi nekaj vprašanj. V katero malho je padla ob preobratu ohljjubiljlena nagrada? Kdo je ukinil izplačila ekspresnih .pristojbin dOstav-ljetou, ker s tem je ovirana tudi dostava. Kdo je kriv, da ni ene postelje v uradu,
da bi si uslužbenci v naporni nočni službi v prostem času saj malto odpočili svoje utrujene'ude? Kdo je kriv, ' da dobimo še zmi-raj diva dinarja za nočno službo? Kdo ; je kriv, eia se je toliko 'služabništlva. rediue-iraito na ti-I stih mestili, kjer se jih največ rabi, da morajo zdaj I drugi > uslužbenci letali ;po 12 dio 14 ur -dhevno? Kdo je i kriv, da se po nekaterih uradih nahaja taka nesnaga? j Kdo je M proti zvišanjjii ambullainitriih idliljjelt? Kdo je j reduciral osobjie piri istih vožnjah? Kdo je kriv, da so ‘ uslužbenci z obleko tako nazadovali? Kdo jie kriv, da i uslužbenci po več let nliisio dotb® zajamičieinega dopusta? ! Ivdo je kriv, da morajo izgubljene in pokvarjene po-! ši'ijfce uslužbenci plačati? Kdo us.tavlja tako nujne i poštne vožnje itd.? Vsa navedena in -nenavedena vpra-! sanja ne bode težko uganiti. Tukaj bi pač bila po-I trcibna železna metla .in bi se moralo prav pošteno po-! mesti, ker trpi na stotine uslužbencev in njih družine. Kakor smo izvedel'! iz zanos IjStvega vira', tima poštno xnlinlistirsLvO zadosti kritja za- zbuipanjte vseh teh razmer, kakor zviišanijie števila, osobja,, matoniijal itd. Samo treba je, da direkloiiy|a vse to postavi v proračun. — Upamo, da sie bode tem škandaloznim razmeram, na-j pravil enkrat konec.
Še nekaj o poštni obleki. Pred' par dbevi so poštni uslužbenci prejeli službeno obleko. Na prvi pogled se konstatira, da j,e jjako površno iizdleliana' ita čisto zmečkana. Tudi znaki na. bluzah, M, označujiej|o posanie'zne stopnje, se ne ujemajo s čini. Kajti v pravilniku ne najdemo, v katero stopnjo spada uslužbenec, ki je dobil na primer na eni strani «vratnika po tiri srebrne pra-ini-če, na drogi strani so pa. rdleči1 našitki na ovratniku čisto prazni itd. Letne bluze so pa spllodi brez vseh, znakov. Tukaj bi bilo umteistnio, da- hii sii gospodje še enkrat predočili či. 5 pravilimika. Najjviečja nezad!dvdlj|noist je pa zavladala radi kapi, ker iso sikloro vsakietmiu uslužbencu za diva centimetra premajhne in jih na ta način večina uslužbenstva ne more niasiiitlii 'Plripominlitd pa moramo da jje vsak uslužbenec zahtevali piravillno številko in zdaj praviš direkoijla, dia; jie 'risalito ilzmietojlaiviài izključena. Skoz in skoz je oblieikai prav po balkansko opremljena. Gl. 12 pravilnika se glasi: pošitni in brzojavni polurad-niki, začasni sprevadlniki in »sluge se ima j o strogo po tem pravilniku ravnati'. Ravnialbeiljisitva imajo nad àcati,, če vsakdo nosi službeno obleko na-' predpisani način, . n z znaki, ki se ujemajo z njegovim čitniom.. Zoper n t, Li Li se ne ravnali po tein pravilniku, se mora na primerni način postopati. Glasom dopisa poštne direkcije je bila obleka izdana za leto 1923 in 1924. Na ta način so uslužbenci oškodovani za .dive zitmlski obleki, dve kapil .in štiri pare čevljev, od katerih .se zahteva Vsako leto samo miera.
Požar. V Račah pri Mariboru je v noči od 15. na 16. t. m. zopet upepelil požar štirim posestnikom vsa gospodarska poslopja in sicer: A. Šalamon, Jože Greif, Anton Kotnik in Alojz Faleš. Goreti je začelo krog polnoči pri Šalamonu in se je ogenj razširil s tako naglico, da je bilo mogoče le s težavo rešiti živino, vozovi so-se pa le deloma oteli. Gospodarska poslopja so bila krita s slamo, zato so na pomoč došle požarne hrambe imele naporno delo do krog 6. ure zjutraj, da se je ogenj lokaliziral. Nekaj strašnega je za občane v Račah, da skoraj ne mine teden breiz požara. Škoda znaša samo tokrat krog 3—4 milijone kron, gotovo pa bo še višja. Posestniki so bili sicer deloma zavarovani, ampak sedaj, ko so že malodane vsi poljski pridelki bili spravljeni, bo na vsak način potrebno, da se ukrene takoj pomožna akcija za ponesrečence. O vzroku požara bomo še poročali.
Naprednjaštvo bi nam radi vsilili. Od Sv. Jakoba v Slov. gor. poročajo: Smejati smo se morali poročilu »Ta-bora« in »Jutra«, da je zmagala pri občinskih volitvah protiklerikalna stranka, ko je pa tukaj in daleč na okoli znano, da je cela Peklarjeva lista sestavljena iz samih prist nih zagrizenih klerikalcev. Za vsakega od odbornikov, ki so izvoljeni na listi g. Peklarja, je najhujše razžaljenje, če bi ga kdo imel za naprednjaka v »Taborovem« ali »Jutro v e m« smislu. Pri prvi priložnosti bodo tudi z lastnoročnimi podpisi vsi izvoljeni odborniki dali izjavo, da so in ostanejo kakor so bili najzvestejši pristaši SLS in se ne brigajo za oslarije »Jutra« in »Tabora.« Tukaj ve vsak otrok, da se g. župnik niti v najmanjši meri ni vtikal v icbčinske volitve ravno iz tega vzroka, ker so pristaši obeh list strastni klerikalci. Kaj pa naj bodo drugega ? Saj v celi fari ne najde »Jutro« ali »Tabor« človeka, ki bi bil s kaki drugi stranki, kakor v SLS, morebiti da bi se našel eden tam v Počenski grabi, kateremu njegov brat, znani slamo-rezec iz Maribora, zastonj pošilja »Tabor.«
Nekaj o napredni zmagi v Središču ob Dravi. Nedelja, dne 10. avgusta 1924. Po cesti se sprehaja elegantno oblečen gospod z znanim naprednim znakom v gumbnici. Nasproti pride občinski težak Roglec, ne zrneneč se za visokega naprednjaka, ki ga prav prijazno nagovori: »O, zdrave, g. Roglec, ste li bili že na volišču?« Še par prijaznih besed in visoki gospod zgine z občinskim težakom pod reko v vežo občinske hiše. Stalo je sicer nekoliko bakšiša, a glas je pa vendarle bil. Par minut pozneje. Gospod ie že zopet na cesti. To pot sreča nekega hlapca, ki ga še nikoli pogledal ni, kajti mnenja je, da so take vrste ljudje le za klofutanje, kar je že. svoječasno tudi prakticiral. A glej čudo! Gospod se poniža, sname klobuk, prinese svoj pohlevni napredni »zdravo« ter iz vso prijazne st jo naprosi g. hlapca, naj vrže krogi ji co v drugo skrinjico. Povabil ga je končno še v tačasno gostilno »pri Rupertu«, nakar se je podvizal po nadaljnih sličnih opravkih. Med tem pa je v polni pari deloval agitacijski voz, ki je dovažal -od vseh vetrov napredni volilni materijal. — Pondeljek, dne Tl. avgusta. Čevljarji popravljajo čevlje naprednih agitatorjev, hlapci, ki pa niso več gospodje, snaži jo od nedeljskega blata umazane vozove, a gospoda spi. — Torek, dne 12. avgusta. Kmalu popoldne odmeva
po tržkih ulicah občinski boben, ki privabi vso radovedne» občinstvo na plan, na kar prečita policaj na napredno občinstvo naslednji apel: »Vsi naprednjaki, ki ste v nedelj» vrgli krogijice v prvo in drugo skrinjico, se uljudno vabite na prijateljski sestanek v Sokolski dom.« In zgodilo se je, da je daroval g. mlinar 50 kg moke, drugi množino rozin, tretji sod' vina in tako je bil spored za sestanek gotov. K vsemu temu so pripeljali iz Maribora še politično mrtvega dr. Kukovca, ki je ta napredni ričet osolil še s svojo rajno koncentracijo in sestanek se je pričel. Med obširnim sporedom, ki je vseboval le praznjenjè glažov, so nastopili zdaj in .zdaj razni govorniki, ki so povdarjali, kako velikanskega pomena za celo državo da je napredna zgaga v Središču. Koncem koncev so pa prišli do sklepa,, da kdor ni naprednjak, ta ni rojak. Pijano občinstvo je sprejelo govore z živahnim nacijonalrvim »heil in zdravo!« Ob jutranji zarji so se med krikom in vikom mirno in dostojanstveno razšli. Razven dveh polomljenih reber in par kozlov, ki so jih še ustrelili, ni bilo nobene nesreče. Vsa poštena javnost se zgraža nad to podivjanostjo ter obsoja počenjanje naše gospode, mi pa pravimo: Blagcr teibi, napredno Središče!
Po volitvah v Konjicah. Š-irdkioiuistno stopicajo- naši dfemolcratainjii /pò togu. Z dii se firm, da so posrtaji) konjiški bog. Veselijo se na županski- sHoŠMc. Ampak, kako zanimivo. Edlen pravi, »jaz; nikdar«, dtrtuigi »jiaiz me sprejmem«, tretji ju tolaži »eden izmed! teh- divieb ipa mora biltli«, to jie glavna debata- Od najmeiga. jutra -do poznega večera v njihovih kPoigih. Gospodje dteimokiratarj-i, kdo vas je pa spravil na ijpgje? Na dan z vašim takozvanim m'djianal'izmcm. A čudo se j|e Le zigođiil-o, tako nikjer drugod, kakor piri mais. Najbuj'ši nacijonalisti» reete JDS so prišli, »izpadi vode le »potom najhujših zagrizenih n-emiškiutairjčiv. Ti -so (fear beameli proti poštenosti. Posebno odiMikOvainije v najjgrši prouiwelosti hi pobešnietosltt, torej glavar cele lolpe, pia zasluži» »igra-nd nemškutar Wesenschegig«. On je ižkoipnl: maše -orjunce-diemiokrafcarje. Im .-sedaj! sie še maj; -orni nadalje bahajo in ponašajo s svojim micijlomfeirHomi. Gos|puda:, 1« parne. Tu vellja pregovor: »Povej mli s-.bom-občuješ, in povem ti, kdlo si.« Zdite se nam-, kakor sraka kii se je okimčaia s -pavovim perjem. Tuldi di' site dkliničanii z duhom nemšlkiuitairstVa. Dobro bi pa bito, alko bi ti navdiu-' šeni centralisti povedali, kake koncesije so dali nacij,o-na-is-tom-pajdašem A tuidli tu vieilja pregovor: Nič ni lak skrito, da bi ne postato očilto. A vedite j]etd£no: čez tiste, ki danes zabavljate, jih »psiuljelie za» »kmetavzarje«,, ravno tisti vam bodo pripravljali dlovoiljl skrbi, Po vašem mnenju je pameiten in izobražen v Konjicah samo g. »dohtar« in g. »»notar«. Ako mislite, -da boldtete z vašim miigiljavim jiezičkomi plohi® našega poštenega kmete!, obrtnika» Sin delavca na tila, ste ise pai vrezali. Zato vam ,pa» danes kličemo, na» -svidletafe v občinski -dvorani.
Otvoritev novega Katoliškega društvenega doma v Konjicah »se preloži na 28. iseipitembira t. k
Novice iz Dobrne pri Celju. Poročati moramo svojim znancem in prijateljem, kake slavnosti smo obhajali dne 10. t. m. na Dobrni. Imeli smo 801einico posvečenja naše cerkve, 251etnico župmikovanja č. g. Miroslava Kukoviča in 30Qletnico, odkar je zdravilna voda v dobrnskih toplicah bila v balzen zajeta. Ob priliki teh jubilejev smo- si nabavili veliki zvon Cis, ki jako dobro poje, z drugimi tremi, da imamo zdaj lepo ubrano zvonenje. Zvon je zelo fino in prvovrstno izvršila zvonarna v Ljubljani (oddelek strojnih tovarn in livarn). Ta dan smo tudi odkrili spominske plošče rajnim in pogrešanim vojakom. Izdelala jih je prav okusno kamnoseška dražba v Celju in smo bili z njenim delom in naklonjenostjo izredno zadovoljni. Vzidani sta plošči pri vh-odu v cerkev na vsako stran vrat. Veselje ob teh slovesnostih je bilo splošno že v soboto pri slovesnem sprejemu, katerega se je udeležilo veliko ljudstva, zvečer pri serenadi botrom, svatom, g. kanoniku dr. M. Vraberju in g. župniku. Neumorno je sodelovala vojaška godba iz toplic in domači pevski zbor. Naj bo vse Bogu v čast! Pa tudi vrli Dobrnčani zaslužijo pohvalo in spoštovanje, ker z vztrajnostjo in velikimi žrtvami izvršujejo svoje lepe načrte!
V Brežicah ob Savi je zborovala SLS v nedeljo, dne
17.	avgusta. Zbrali so se v velikem številu vo-lilci iz občine Zak-ot in drugih občin iz Posavja. Prostori Deržičere gostilne in dvorišča so se pokazali kot premajhni. Zategadelj smo se morali z zborovanjem preseliti v skladiščne prostore g. Lipeja. Poslanec Franjo Žebot je podal prer gledno poročilo o političnih dogodkih zadnjega časa, posebno o boju proti Pošiču in Pritoičevičeu. Poročilo nas je vrlo zanimalo. Navzoči nasprotniki so debelo gledali in nobe-den si ni upal ziniti besede. Naši stranki, dr. Korošcu in celemu Jugoslovanskemu klubu smo izrekli neoma-j-a-no zaupanje. Pri občinskih volitvah bo»do vsi pošteno čuteči voltici- glasovali za SLS, ki ima v -občini Zakot drugo skrinjico. Poslanca pa smo naprosili posestniki, obrtniki in železničarji, da še večkrat pride med nas.
Shod Slovenske ljudske stranke v Pišecah dne 15. avgusta je piotkazaL1,, -da znani Urek iz Gibook-ega niima za» seboj večine ljudstva v tej. fari, kakor se slitoeir rad hvalil Poprej; je gro'zil pio gois-liilnah,, da bo Iderikalcera raizbil shod, a še »blllilzu -se ni upal, ko je ..zvedleil, da sta kot goriornik-a naznanjena poslanca Krajnc in Žebot. Groižnjje z giri Umi. jajci — ipridjluiMjenim- bojnim orožjem Uretkkmm — niso »izida-lfe prav nilč. Shod pri gosp. Kosteviciu» jte bil silno idobfo obiskan. Ne samo v dvorani, aimjpalk v -obširnem vrtu je bito mnogo udeležencev. NalSiprotnllki »iln špijbni, ki jiih jie poisllai Urek, so morali mioffioat-i». Taiklo Lepega »shlojda sie ni bilo. Poslanca sita mam poročala -o položaju, o veliki boiribi proti- Paštetu in Pirihdčetvičn kot voditeljema», korupicijte, krivice i* nasilja. Veselja so vzklikali zborovalci, ko -so -izvedeli, da -j« »tem Djtudietov ' -odklfen-kailb. Pod' ’viod/stvomi gospod« Podr-itoiski ms» iizrck)l& dr. Korošcu itn tnjtegovkn tova-
rišem Iskreno zahvalo za uspesiné borbo za pravice ljlutìlstva.
Kokainisti v Beogradu. V starem delu Beograda je cel okraj, ki se imenuje Palilula. Male turške hiše z ozkimi, , krivimi ulicami so pravo zatočišče sumljivih elementov najrazličnejših vrst in tako je tudi v tem okraju vsaka tretja od umazanih starinskih hiš pravi brlog sleparije, via- : rugarsi va, trgovine z belim blagom (dekleti), tihotapstva, j prepovedanega igranja in v novejšem času tudi kokainiz- j ma Beograjski policaji so iskali po tem okraju razne tr- ; govce deklet in so pri tem naleteli vedno češče na cele j klube kokainistov in sicer na take, ki so ta strup razpe- j cavali, druge pa, ki so se udajali njegovemu uživanju, ki . tma za človeški organizem še strašnejše posledice, kakor soroden sirup opij. Neko mlado 171etno dekle je izpove- ; dalo na policiji, da je na Donavi neka čudna skrivnostna ! vila, kjer se sestajajo mladi elegantni moški in ženske, ki ; ob čudnih ceremonijah izvršujejo razne čudne eksperi- ; mente. Deklica ne zna povedati, kaj je prav za prav na j stvari, spominja se samo na to, da je enkrat pozno zvečer j naletela na neko starejšo' ženo, ki jo je odvedla v to j vilo .Iz vile se spominja samo na rudeč, po turško urejen j salon poln dima, čudnega duha in okusa, na otomanah j naokrog pa ljudje, moški in ženske, v nekih fantastičnih j haljah, ki pijejo in kadijo. Dekletu so dali nekaj piti, v j poke neke cvetlice s čudnim duhom in potem se ji je j pogreznilo $se v nič. Prebudila se je zunaj mesta na ne- | ki trati. To in še marsikaj drugega daje značilno, a gò- j tovo nepopolno sliko beograjskega okraja Palilula. Iz po- ] Bcijshih prijav in ugotovitev v Beogradu je razvidno, da j »o kokain zanesli ruski begunci in da po večini oni vodijo j »jegovo razprodajo in znstrupljenje ljudi iz vseh slojev, j Prodajalci in kupovale! kokaina se dobro poznajo med se- j boj, na vseh javnih prostorih si dajejo znamenja, kokain j »e predaja pod raznovrstnimi imeni in poleg organizacije 1 prodaje je še posebna organizacija, ki vodi žrtve v ko- j folinsk e beznice, da se jih tam okrade in zlorabi ter p otem speče nekam odnese, da se zabriše sled zločinskih «rgij-
Pisalne stroje, računske stroje, kopirne stroje, tiskarske stroje, razmnoževalne aparate, zniževalno mizo za pi- ] «alni stroj (versenkbarer Schreibtisch) in druge pisarniške j »troje ter pripadke razstavi tvrdka Ant. Rud. Legat, Mari- j bor, Slovenska ulica 7, na Industrijsfce-obrtni razstavi v i šolskem poslopju, I. nadstropje, stojnica 21.
Draga moja! Odkar delam po Tvojem nasvetu juho « pomočjo »Jufaan«-a, uživam glede kuhanja največjo zadovoljnost svojega soproga. Imenuje me prvakinjo vseh kuharic!	949
Iz Slo». Bistrice.
SIo-v. Bistrica. Volilni boj je končan. V vseh občinah po župniji: v Kovačavesi, Šentovcu, Spodnji Novivasi, Ci-gonci, Spodnji Ložnici in Gornji Bistrici so imeli le po ono listo, samo SLS. Mesto je imelo tri liste: našo, nemško in demokratsko. Relativno je naša stranka najmočnejša, ima 92 volilcev in 7 odbornikov, Nemci imajo 71 in demokrati 76 glasov in skupno 10 odbornikov. Od zadnje volitve so naši glasovi napredovali. Nekaj Nemcev se je vzdržalo volitve. Čast jim! Večina se je pa obesila za «rjunski frak. Do zadnjega dne so obetali in se vezali s častno besedo, da ne gredo z orjuno, pa zasrbel jih je hrbet, željni novih orjunskih batin, so se podali na volišče. Pa kmalu je bilo konec crjunskonemške ljubezni. Ko se je seznal volilni izid, so Nemci spoznali, da so jih or-junski demokrati pošteno nabrisali. Najbolj močna stranka bi morala ‘biti nemško-demokratska, a je nasproti čisto demokratski v manjšini za pet glasov. Demokrati z županom vred niso volili kandidatov nemško-demokratske listi, kakor so se zavezali s podpisi, ampak kandidate Čisto demokratske liste. S tem so povzročili, da sta propadla 2 nemška kandidata na korist čistih demokratov. Tako imajo Nemci samo dva odbornika, demokrati pa osem. Ko so Nemci to doznali, so besneli na demokrate, jih preklinjali in se dušali, da jih več ne bodo izpeljali na led, po oni prislcvici, da gre osel samo enkrat na led. Nek Nemec je metal svoj klobuk od jeze po cesti, kakor bi znorel. Da, da, Nemci si naj zapomnijo zlati nauk: Kdor se med otrobe meša, ga svinje požro!
Slov. Bistrica. »Jutro« se huduje v štev. 185, da cerk-veno-konkurenčni odbcr oddaja delo samo farskim podrepnikom a la Podhraški, Gumzej. Res, da sta ta dva »farska podrepnika« zaslužila veliko pri popravilu farne cerkve, pa zlasti veliko pri drugih cerkvah v bistriški dekaniji in tudi izven te dekanije. Mi. se strinjamo z »Jutrom« in bomo skrbeli za to, da ta dva »farska podrepnika« ne dobita več dela pri nobeni cerkvi, nobenemu župnišču, pri ncbenem zavednem strankarju SLS, kar naj posebno vzame na znanje naša duhovščina. Svoji k svojim!
Slovenska Bistrica. V nora old1 15. na 18. avgusta so nteanaini ‘tatovi uikradllìi piose&taiiku Kukoviču v Slov. Bi -stilici diva kroja in vfoz 'ter se odpeljali. neznano kam. Takoj »jiulferäf so jih začeli Izganjati z avtomobili. Ali so j ih dlobillL še ni znamo.
FANTOVSKI DAN V MARIBORU.
Pariška vrsta. Pri javni telovadbi na fantovskem dnevu nastopi pariška vrsta od OP v Ljubljani.
Godbe. Do sedaj so prijavljene tri godbe, ki bodo sodelovale pri vseh prireditvah fantovskega dneva. Posebno pozornost že zdaj vzbuja godba Mladinskega doma iz Ljub liane, broječa 40 mož.
Na fantovskem dnevu ima slavnostni govor naš vodite! jg. ministrski podpredsednik dr. Anton Korošec.
Na petkovem zborovanju slovenskega dijašfva in učiteljstva, dne 22. t. m., govorijo dr. Korošec, dr. Slavič, dr. Lukman, d r.Capuder in drugi. Vabimo vse naše di-
jaštvo, tudi iz ljubljanske škofije, prav posebno pa še u- j čitelje in učiteljice podravske, celjske in posavske podruž- j nice Slomškove zveze. Referati na tem zborovanju bodo j velevažni, ker zadevljejo jedro našega kulturnega progra- j ma.
Vse naše somišljenike, posebno še našo čč. duhov- i ščino, pr esimo prav uljudno, da še zadnje dni podvojijo i agitacijo za fantovski dan.
Na industrijskfo-cbrt nirazstavi, ki se vrši te dni v Ma- \ riboni, bodo imeli vsi udeleženci fantovskega dneva proti j izkaznici fantovskega dneva polovično vstopnino. Opo- j zarjamo na to posebno naše može kakor tudi fante.

KANDIDATNA LISTA NARODNEGA BLOKA MESTA MARIBOR.
Kandidati za občinske odbornike:
i
1. Dr. Jerovšek Anton, ravnatelj Cirilove tiskarne; j 2. dr. Kukovec Vekoslav, odvetnik; 3. dr. Leskovar Josip, j odvetnik'; 4. Roglič Ivan, trgovec; 5. Lorber Ivan, slikar; «
6.	Weixl Vilko, trgovec; 7. Stabej Jože, državni uradnik; j 8. Selinšek Franc, pisar državne železnice; 9. Ozvatič Ig- i nacij, davčni upravitelj; 10. Pucelj Ljudevit, dimnikarski j mojster; dr. Juvan Alojzij, odvef^ik; 12. dr. Lipold Fran, j odvetnik; 13. France Fran, davčni upravitelj; 14. Pivec \ Rupert, pomorski generalni komisar v pokoju; 15. dr. Kac S Zmagoslav, zobozdravnik; 16. Zmazek Franc, poštni kon- ! trolor; 17. Bureš Fran, urar; 18. Tumpej Rudolf, železniški j uradnik; 19. Nekrep Josip, hišni posestnik in tesarski moj ster; 20. Majerič Jakob, višji revident; 21. Živortnik Pavel, ravnatelj; 22. Šoštarič Ivan, trgovec; 23. Majcen Ivan, poštni podu rad ni k; 24. Hohnec Franjo, mesar; 25. Kovačič Alojzij, višji revident; 26. Lahovič Miha, poštni poduradnik; 27. dr. Strmšek Pavel, profesor; 28. Podlesnik Rado- ! slav, sodni uradnik; 29. Domiter Franc, nadsprevodnik; j
30.	Planinšek Franc, mizar; 31. Murko Vid, trgovec; 32. i Kekec Luka, paznik; 33. Dobravc Ferdo, financ, k. pripravnik; 34. Detela Stanko, ravnatelj; Macher Ivan, stroje vodja; 36. dr. Fanirvger Rihard, odvetnik; 37. Lorbek Iv., sprevodnik; 38. Špes Franjo ml., stavbenik; 39. Polše Anton star., cementar; 40. Dekleva Ivan, poštni poduradnik; 41. Deleja Zdravko, poslovodja.
Kandidati za namestnike občinskih odbornikov.
1.	Ferjančič Miroslav,, paznik; 2. Lah Josip, tnrad‘-tiik; 3. Viher Anitom, poseisitlnük in, miizair; 4. Cesaree A., nevilđemit; 5. Kokiofviič Josip, posestnik in vpolkojeni že-leaniičar;- 6. Pihlar Ferdo, trgovec; 7. Uramijek Alojlzij, posestnik in iztvo&ček; 8. Ruidlež Atndlreijj, paznik y pokoju; 9. Kores Manijim, žetezniičaT; 10. Jurciai Josip, paznic; 11. Sofjlč Ivan,, ,kipar; 12. Meglič Otmar, viišji; d&vč. Uprav. v pdkiojju; 13. Petek Anten, revident: 14. Ko-slabijìselk Anion, sprevodnik; 15. Malenšek Joža, učitelj; 16. Kočevar Mahaieili, delavec; 17. Volčič Jože, mizar; 18. Santi SiSmon, sIMadiščnii delavec; 19. Lešnik Slavko, ko-Ilarslkli miojislter; 20. Prime Joža, rcvidenit; 21. Grobelšek Fran, trgovec; 22. Kravos, Ivan, taigiovec; 23. Vidic Franjo, paznik; 24. Gajšek Ivan, varilec žeileza; 25. Vodenik Davorin, rakiučiteffij; 28. Kavčič Janko, sprevodnik v podtipu; 27. Toman Ciril, ravnatelj; 28. Zimic Jožef, kotlar; 29. Potočnik Fran., p’aäläjinli; paznik; 30. Troha Katri, pOsmlovMeic; 31. Rutmilk Jakob, pisar, pomočnik v bdinfei v pokoju; 32. Veronek Fram, mizar; 33. Jerič Anton, trgovski piotnik; 34. Špindler Vekoslav, rav-nallelj; 35. Kuhar Rudolf, komilsijiomar; 36. Vedernjak Albert, inženir; 37. Raček Jožef, diitmjnjikansiki' mojster; 38. Schweiger Jožef, kavaimar; 39. Filipčič Vekoslav, poSteii piodlubadlnik; 40. Stanič Fran, železničar ; 41. No-vatk Jaka, upravniik pošte.
Javen shod železničarjev se vrši jutri v torek, dne 19. avgusta zvečer ob 7. uri v dvorani Gospodarske zadružne banke. Govori delegat Prometne zveze gospod Beltram iz Ljubljane in naš narodni poslanec gospod žeboi. Na shod povabljeni kot goslje tudi drugi delavci in javni nameščenci. Začetek-točno ob 7. uri.
Ir.dustrijskorobrtna razstava je bila ctvorjena v Mari- I boru na praznik dne 15. t. m. Razstavo je otvoril z nagovorom komisar na magistratu g. Rodošek ob zastopstvu oblasti in uradov. Razstava bo dobro obiskana ob fantovskih mladinskih dnevih.
Prometni minister g. Sušnik ' se je mudil v soboto v Mariboru in sprejemal na glavnem kolodvoru in v delav-j nicah deputacije uredništva in železniških uslužbencev.
Nekaj o premeščenju poštnih uslužbencev. V nobeni poštni direkciji se ni izvrši®» toliko preme,stiibeiv uslužbencev, kakor travmo v Sloveniji. ;S tem ne trpi sa-
mo osebje, ampak tudi promet. Dalje časa ko je uslužbenec, na enem mestu, ten bolj se sčzmamii s službenim poslovanjem z razmerami itd. Da' so se te premestitve izvršile večinoma na politični podlagi, naim ja zadlosti znano. Večje število osoblja je bilo presteuvütjieao tudi iz Maribora v južne fcraljfe, najbrž za to, ker ni trebilo v demokratisko-pošltarski rog. Kdor ni sledil povelju, je odpuščen ali pai vržen na cesto kakor pes. Žalibog imamo celo sltičaje, da. še takim revežem dolguje poštna uprava večmesečno pHo. öudlnio jie to, d!a jle g. oblastni direktor bill dVakirait imenovan na vfišje mesto v Beogradu, pa je še danes v Ljubljani. Akoravno imamo tukaj v Mariboru zadosti pridbih in poštenih fantov, ki so ze celo vložili prošnje za vstop v poštno službo, sprejema ljubljanska direkc&ja lljudä samo v Ljubljani in jih pošilja v Maribor, kakor d!a bi tekaj! ne bilo Ljudi, z izgovorom, češ, Mariborčani so preveč nemškega duha, ali pa drugače rečeno, preveliki klerikalci. Kakor nam je znano, bi ijubijianiskli uslužbenci radi šli nazaj, v Ljubljano, ker so med njimi celo nekateri oženjeni, ali direkcija jih ne premasti. Zaprosili bodemo naše poslance, naj energično nalsiftolpijia, dai se ugodi željam ljubljanskih uslužbencev v Mariboru in se jih nadomesti tulca j z domaćini, ki prosijo za kruh in imajo tudi stalno stanovanje.
Društvo jugoslovanskih državnih uslužbencev in vpo-kojencev naznanja svojim članom, da je mestni občinski svet sklenil, da se moškim članom dovoli ob torkih 50% popusta v parni kopeli, za ženske člane pa isti popust ob dnevih, ki so določeni za ženske. Pri kopališki blagajni se je legitimirati z ‘belo člansko izkaznico za 1. 1924.
Mestna magistrat mariborski opozarja prodajalce, ki donašajo in dovažajo sadje in grozdje na tukajšnji trg, da morajo kakor prešla leta tudi letos imeti izkaznico z obč. potrdilom svoje občine o izvoru sadja in grozdja. Isto velja tudi za perutnino in divjačino. Prestopki se bodo kaznovali po tržnem redu.
Državno žensko učiteljišče v Mariboru. Ponavljalni lih spreijimeni izjpifli v višje razrede .se bodlo vršili v ptohidlelljek, dne 25. avgusta t. 1. od 8. ure dalje. Sprejemni izpiti v I. letniku se bodo vršili v soboto, dne 30. avgusta od 8. ure dalje. Vpisovanje gojenk v višje razrede se bo vršilo v prodeljek, dne 1. septembra od 8. ure dalje v ratvinatellljievi pisarni. Skupna služba božja' bo v torek, dne 2. septembra ob 8. uri. V sredo, dne
3.	'septembra bo pouk v polnem obsegu.
Specialist za ženske bolezni in porodništvo medi. de. Fran Toplak ne ordinira do 6. septembra.
Dušica.
Reman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus.
4t
»Dejali ste, da je nakit last rodbine Marny«, je nadaljeval Chauvelin. »Julietta Marny je na Angleškem. Utegnem jo srečati. Ne morem reči vnaprej, kako bo prišlo, to pa čutim da bi utegnil nakit naši stvari zelo koristiti. Sicer pa — čisto kakor hočete!« je pridjal spet malomarno. »Tako pač mislim. Storite kakor se vam zdi!«
»Dokazali vam hočem, da vam republikanska vlada popolnoma zaupa, državljan Chauvelin!« je odgovoril Robespierre vljudno. »Sam naročim koj jutri, da naj vam izročijo Marnyjev nakit brez vsakršnega pridržka. In 50.000 frankov za potne in druge stroške. — Kakor vidite, »je pravil dobrohotno, »izgovarjati se ne bodete smeli, da hi bili mi krivi, če jo še enkrat polomite —!«
»Ne bom se izgovarjal!« je odvrnil Chauvelin suho in vstal, i Zadovoljen je vzdihnil. Pogovor je bil pri kraju!
Pa tudi Robespierre je vstal. Porinil je sto1 ođ sebe in stopil par korakov bliže.
Precej višji je bil, vitek, skoraj suh in koščen, ia zelo ravno se je držal. Brleča sveča je z negotovo lučjo obsevala njegovo dolgo postavo in jo delala še višjo.
Ghauvelinu je neprijetno zagomazelo po hrbtu, ko mu je Robespierre vljudno in prijazno položil svojo dolgo, koščeno roko na ramo.
»Državljan Chauvelin«, mu je rekel z dostojanstveno svečanostjo, nocoj sva se prav hitro in prav dobro sporazumela. — Zdi se mi, da vami vaša vest pravi, na kaj vas hočem sedajle opozoriti. Vedno ste še upali
I BujnS* svalasii lasfe,
w
po rednem umivanju glave z
„EMa" Shampoon
om
tako sle dejali, da dobile kedaj priliko iti da popravite svoj pogrešek. — Kar mene zadeva, jaz sem bil vsikdar za to, da se vam taka prilika tudi ponudi.
Globlje sem videl v vaše sree nego moji tovariši. In videl sem v njem nekaj več nego samo navdušenje za domovino, nekaj več ko samo željo, rešiti mlado republiko njenega največjega sovražnika. Videl sem v vašem srcu sovraštvo, osebno, po maščevanju hlepeče sovraštvo do moža, ki vas je s svojo brihtnostjo in na-vihanostjo ukanil in grdo speljal za nos. 'Sovraštvo pa je, tako je moje mnenje, jtnočnejši, silnejši nagib za požrtvovalno delo nego vsako, še tako nesebično domoljubje.	i
\Zato sem vam izposloval pri odboru za javno varnost vse kar potrebujete, da morete izvršiti svoje maščevalne načrte. Šli bodete na Angleško dobro preskrbljeni. Revolucijonarna vlada vam bo dala denarja in potne liste, vam dala na razpolago naše ljudi, vohune in tajne agente. Dala vam bo neomejeno oblast za vse kraje, kamor bi utegnili priti. Ne bo zahtevala od vas računa n vašem dejanju in nehanju, samo da le ima uspeh vaTe delo.
Toda — bodisi da iščete maščevanja ali pa da hočete nesebično služiti domovini, — mi tukaj v Franciji zahtevamo, da nam spravite v roke človeka, ki je v obeh državah znan pod imenom »Dušica« —! Zahtevamo, da nam ga spravite v roke živega, če je mogoče, ali pa mrtvega, če drugače ne gre. Zahtevamo, da nam spravite v roke z'njim vred toliko njegovih pomagačev, ko--iiikor jih hoče z njim vndd! podi giuiiiMiino. Spravite jih semkaj v Francijo, na francoska tla, — in vi ste storili vse, kar zahtevamo od vas, mi pa bomo že vedeli, kaj da z njimi počnemo, pa. naj se tudi vsa Evropa postavi na glavo!«
Umolknil je za hip. Njegova roka je še vedno ležala Chauvelinu na rami, njegove zelenkaste oči so ga bodeče •in presunljivo gledale.
i	(Dalje prihodnjič).
Obvestilo.
Čast nam je čč. gg. duhovnikom in ostalim interesentom vljudno naznaniti, da nam je- bilo mogoče vsled povečanja naše, že nad 100 let obstoječe livarne zvonov v Mariboru, Melje, izgotoviti minulo leto okroglo 130.000 kg zvonov v največjo zadovoljnost naših odjemlacev. V dokaz temu nam služijo mnoga naknadna naročila kakor tudi številna zahvalna in pri-znalna pisma, ki so gg. interesentom in odjemalcem vsaki čas v originalu na vpogled. Letos pa smo vlili že nad 100.000 kg zvonov tako, da nam je sedaj omogočeno našim cenj. naročnikom postreči z najkrajšim dobavnim rokom.
Vsled mnogih izkušenj naših prednikov in na podlagi dolgoletne lastne izkušnje ter upoštevajoč uspehe znanstvenih raziskovanj v najnovejši dobi, se nam je posrečilo izumiti novo konstrukcijo zvonov, kojih glavni glasovi se vedno harmonično ujemajo s vsemi postranskimi glasovi, vsled česar dajo one divne, dolgo in goloboko doneče odmeve, radi katerih hvalijo naše zvonove brez izjeme vsi glasbeni strokovnjaki.
Vsled naših starih poslovnih zvez z največjimi kovinskimi topilnicami dobivamo kovine najboljše kakovosti iz prve roke in vsled tega tudi naj cenejše.
Uspehi, katere smo dosegli z intenzivnim delom, so nam bili v spodbudo, ustvarili izdelek trajne vrednosti tako, da imajo garancije tvrdke tudi dej a n s k o vrednost, vsled česar brez pretiravanja smelo trdimo, da nismo samo največja, ampak tudi najsolidnejša livarna zvonov v Jugoslaviji!
K sklepu še pripomnimo, da je v naši zvonarni vedno večje število zvonov izgotovljenih in nam je zato omogočeno, cenj, odjemalcem pri event, obiskih napraviti poskuse na posameznih zvonovih ali pa tudi v skupinah; to je tudi najboljša prilika, kjer se lahko vsak interesent prepriča o dobrih lastnostih naših zvonov. Priporoča se:
LIVARNA ZVONOV IN KOVIN,
Inž. J. in H. Bühl, Maribor.
Učenca ali praktikanta sprejrr e veletrgovina s špeceiijo Miloš Oset, Maribor, Glavni trg.	478 2—1
Učenec, krepak, poštenih starišev, se takoj sprejme v koloni--Jalni trgovini. Ponudbe pod »pošten in priden« na upravo Straže.	475
Dijak se sprejme na stanovanje in hrano pri Mariji Wresch, Maribor, Zrinjskega trg 9.	474
Dijak II. razreda drž. gimnazije v Mariboru išče za šolsko leto stanovanje z zsjutriom. Več po dogovoru. Naslov pove upravništvo.	471
Dvoje dobro ohranjenih moških koles se ceno proda. Maribor, Ruška cesta 3 (hišnik).	472
Dobro ideča gostilna z gostilniškim in zelenjadnim vrtom na prometni cesti je radi družinskih razmer täkcj na prodaj. Dopise na upravo lista pod	»Gostilna takoj«.	477
Izvrsten glasovir, skoraj nov, izvanredni	glas, se odda po
ugodni ceni. Pojasnilo da tvrdka M. Berdajs, Maribor, Trg svobode.	466 2—I
Na prodaj: hiša zraven cerkve, 15 minut od Glavnega trga v Mariboru, 7 miunt od koroškega kolodvora, •obstoječa iz osmih stanovanj, vrtom za zelenjavo, veliki sadonosnik, na raznolago so dve sobi, dve kuhinji, •klet, drvarnica in veliki obrtni lokal, pripraven tudi za vinotoč. Cena 125.000 din. Naslov v upravu. 463
Josip Nekrep, tesarski mojster in podjetnik, Maribor, Smetanova ulica 59, telefon št. 140, prevzame vsa dela s točnim in cenim izdelovanjem.	465 11—1
la bukovo oglje, dobro žgano, popolnoma suho in vitano ter brez primesi kupuje ìa takojšnjo in poznejšo dobavo v vagonskih dobavah družba Carbonaria, Kočevje. — Ista prevzema vsako količino dobrega blaga ter ga plačuje vedno po najvišjih cenah. Ponudbe prosimo za-eno z navedbo razpoložljive količine, cene in dobavnega roka na naslov: Družba Carbonarià, Kočevje	479 3—1
Gotove moške obleke, perilo za moške in ženske, molle hlače in delavske obleke kakor tudi vse drugo manufakturno blago od najcenejše do najfinejše vrste, nadalje gotove obleke za birmance kupite v trgovini F. Starčič, Maribor Vetrinjska ulica št. 15.	319
Premog iz svojega premog okopa pri Veliki. Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Woifova ulica št. 1—L	107
RAZPIS
Zaradi smrti organista A ntona Strajnšak je razpisana služba mežnarja in organista pri župnijski cerkvi Sv. Rupert nad Laškim. Prednost imajo taki, ki bi prevzeli tajništvo v dveh občinah, ki sta v župniji. Je stanovanje, gospodarsko poslopje, nekaj zemlje, trojna zbirca ter postranski zaslužki. Prosilci se naj oglasijo pri župnijskem uradu Sv. Rupert nad Laškim, 473 2—1
, Strupa üiürstifö
HOCH m. ' .DAHER
Koroška c. 53 MAS’BQR Koroška c. 53
se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pisarne trajno v zalogi.
Edini izdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudi*. Postrežba točna!	Cene zmerne!
Soominlaite se Dijaške večerje
J. Nežkudla
tremici cerkvenih paramestov, zastav in orodja Sv. Petri e, 25 Ljubljana Sv. Petra c. 25
vabi preč. duhovščino, cenjena društva in dr., da si ogledajo bogato razstavo cerkvenih paramentov, od priproste do najfinejše izdelave, cerkvenih in društvenih zastav ter vsega cerkvenega orodja kakor kelihov* eiborijev, monštraiic i. t. d.
U lilkosfffivalkra paviljdnu m letoSsicm vele-sejmu v Ljubljani
13,-25. avgusta 1S24.
turni
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih senah
A. Arbeiter
Maribor, Dravska ulica Ib Zamenjam tudi staro žeiezjr katero je za vporabo, s ko vaškimi odpadki in vlitina
•ÖAO® OtO«OM«OC
\
Cerkveni zvonovi
BMT iz Böhlir-jgvigi spedjalnega jekla,

V JUHI IN PRIKUHAH
Neprekosljiva lepota zvoka, polni fon in čisto Uglašani.
Neomejena trpežnost, nobene nevarnosti za prelom ali druge poškodbe. Uglaševanje tudi z bronastim zvonovom.
Dobavljamo vedno iz skladišča po najnižjih Cenah, vključno prevoznina do meje in Jugoslav. uvozna carina. Glede trpežnosti zvonov, trajnosti višine glasu in čiste uglaše-nosti dajemo na željo večletne garancije. Zahtevajte torej brezpogojno prospekte in 'proračune od
j	.
Gebr Böhler & Co.( Aktiengesellschaft.
•	Wien i.. Eüssbethstrasse 12.	' 3S7
lleoeoeoeoeoeoeo»
IZBOLJŠA HRANO |
NEPOPISNO!
mm
Somišljeniki, širite naše
Plow fsMJsjika sadraga, Krapa (Slovssija).	TeMen Interurbani Podnart i,	Brzojavke; Zadrega Krega.
Žeblji za e ermine in ozkotirne železnice, žeblji za ladje, črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, les i. t. d., žeblji zi čevlje. Spojke za odre in prage, spojke za ladje in splave. Železne brane. Zobje za brane. Kljuke za go&abe, zid, cevi, žlebe i. t. d. vijaki s maticami. Podložne pločice. Matice. Zakovice za tenderle, kotle, sode, mostove, plečenino, koksa itd. Vijačni čepi. Verige.
■5Tsi®’*r Eažc etvcfeo speésjoè železni izdelki p® waseweofS», ia i»afe»li mjceffletje.
IS.rastS'O'VÈfcra.i cerali*! mm M»;p© j »gf c» i *3PS!