Amerikanski Slovenec. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 35. številka. JToliet, Illinois, 1C>. avgusta, leta 19()1. Imetnik IX. :ftS==r ' • —rr-^zz- - _ h . . - KROŽNA NESREČA V GLEVELANDU. \"CriV' vodnega tunela št. 2 je eksplodiral parni hotel Kredi jezera. Nantal je požar, ljudje ho bežali v vod,o, da se rešijo. s« mrtvi, 2 težko ranjena. Cleveland, O., 15. avgusta. — Z ^'»sno silo je eksplodiral včeraj 'Jutraj ob urj parllj kotel na "CriV vodnega tunela št. 2. Na "Crib" bo delali do sedaj t treh oddelkih. Ob času eksplozije Je delalo osem mož, ostali tovariši ?a «0 počivali. Takoj *za eksplozijo uastal strašen požar. Nekateri 6,®vei so hiteli takoj po eksploziji njzje ležeče prostore, da bi vzbu-"1 speče in jih opozorili na nev.ir-°°8t. Ker pa so takoj na to pregoni® žice pri vspenjači, so ostali vsi '""ljudje v gorečem poslopju za-j"-1' z ognjem od ostalega sveta. r°g 20 mož in ena ženska je do-8No na vrh, a tu je bilo najslabše, /e je čudovito hitro širil in ""'»■ali so se umikati korak za kora-Otti ognju in dušečemu dimu. Za r«*itev hJ bilo niti Čolna, niti pla-Yaln0ga pasu. Onim, ki niso znali (' »vati, je zrla v oči smrt iz ognja "J/8 vode. Nekateri so trgali les I druge lahko plavajoče predmete "o skakali z njimi v vodo. Ne- *r«fcniki so kričali, da se Bogu '""»lli, vendar glasovi niso došli do n ®ilje oddaljenega obrežja. Pr?i je opazil nesrečo na "Crib" *uPitan Thorne, ko je hotel t svo-l'"1 pojnoiuhii čolnom ravno v lujtfc Zaobrnil je takoj svoj par-m hitiel nesrečnikom na pomoč. ." je osemnajst ljudij iz valov, ler 80 se že borili s smrtjo. Vsi «0 II ze docela omagali*. Neki mož je ^j011** Pred njegovimi očmi, ne da 8a bil v stanu rešiti. Iztegnil je °ke proti njemu, potem pa je izgi- " ' »e da bi se več pokazal na podaje. Snjegasni parnik in nekaj rešil- «olnov je prihitelo takoj, ko se 6 (lal° kamenje na pomoč. Čez pol re je bil ogenj pogašen. ."Crib" Je ,>0e«r*la do vode. 5:30 je pripeljal mal parnik 5 ^""ličev na obrežje. Vsi mrtvi so 'I' tako sežgani, da jih ni bilo mo-S0l:e »poznati. Izmed ljudi, ki so iskali rešitve v 8 ločini, so rešili devet živih. ( 0zi»eje se je dognalo, da so trije °nili, eden se je zadušil, dva pa ^ a *e smrtno nevarno ožgala. Vsi ^"gi so ostali nepoškodovani, ven-* 80 jih morali nekaj prepeljati v v. nico> ker jim je silen strah uni-11 v«e Živce. S F1Hpin. danila, 14. avgusta. — Zvezna ila'"18'^ ^ zaPU8tila danilo in od v proti severu. Novi civil.»i go-ner paft poelal na vsa sodišča 3°0 policijstov. I -----:_ Ukradeno zlato. bvHan Pl'ancisco, 15. avgusta. — „a a zavoia zlata so našli v morju, obre°žnem mestu, kjer so našli na tak°j spočetka en zavoj. Cali 01 Sm0 V zaanjem izdanju poročne 80 "kradli za 340,000 zlata. i„ 8a lzmed uzmovičev so prejeli bo, 18 Že "daL Zaradi tega ne bo . ebno strogo kaznovan, da je pa oNeb.Svo-ladva tovariša, dve neznani toon j t0 pa bo baie celo dobil u dolarjev nagrade. Venezuela in Columbia. Berlin, lo. avgusta. "Koelnische Ztg." piše: Revolucijonarni igrokaz v severni južni Ameriki, v Venezueli in Columbiji, je zakrit vsemu vnanjemu svetu z meglo negotovo-sti. Ve se samo, da je nastala revolucija in da je zapustil kolumbijski poslanik mesto Caracas. Paris, 15. avgusta. "Journal des Debats" piše: Z gotovostjo je računati, da si bo kolumbijska vlada prej dvakrat premislila, predno bo vsprejela pomoč vlade v Washington«. Vzgled Cube ni posebno nav-dnševalen. Niti predstavljati si ne moremo, da bi dale Združene države katerokoli si bodi pomoč brez odškodnine. Če bi se pa že morala dati kaka odškodnina, v Wasb-ingtonu bi najrajše vsprejeli to v obliki panam»ke morske ožine. "Siecle" piše: Temelj za umeša-vanje v južno ameriški prepir je postavljen in vlada v Washingtonu ga bo že znala izkoristiti, če bo delj časa trajal. Columbija zahteva za ozemlje, skozi katero bo šel medo-ceanski kanal, težke pogoje in sedaj je čas za Združene države, da se ti pogoji olajšajo. Prepričani smo, da bo konflikt med Columbijo in Venezuelo ravno tako dolgo »rajal in da bo ravno tako obliko zavzel, kakor bodo to v Washingtonu želeli. Še veliko jasnejše pa se izraža Figaro" Združene države se obo-rožujejo za interveniranje v bedastem prepiru med Venezuelo in Columbijo. Sicer se pa tu ponuja lepa prilika medoceanski kanal in vso južno Ameriko pritisniti pod »e, kakor se je to zgodilo s Cubo in Filipini. Prej se je zvalo kaj ;takega ukrasti, pozneje anektirati, sedaj pa nas.ivljajo to intervenirati. DELAVSTVO IN KAPITALIZEM, Obe stranki we hvalita z vspehi na bojišču v zadnjem tednu. Shaffer se nadeja, da bo onemogočil promet v tovarnah. Delavcev je vedno manj na delo. Za znižanje plače. Fall River, Mass., 13. avgusta. — Zveza tovarnarjev je sklenila znižati, plačo vsem delavcem, ki delajo v Cotton Mil) in sicer za 14 odstotkov. Vsled tega vlada v delavskih krogih veliko ogorčenje in utegne priti do štrajka, kakor hitro se ta sklep izvrši. Bogata dedščina. Neganne, Mich. 13. avgusta. — Tomaž "Watts, ki je delal v tukaj šnjih rudnikih približno dvajset let je dobi! sedaj nenadno obvestilo, da mu je umrla sestra v Corn-wall, ki mu je zapustila za $250.000 premoženja. Srečni dedič je takoj odpotoval, da dvigne svojo dedščino. Denar našli. Meridian, Miss., 18. avgusta. — Tu sem je došlo poročilo, da so naši: v bližini Pottereville v nekem .kefru za $32.00.0 španskih cekinov. Dognalo se je, da se je mudil v tej okolici delj časa neki Copeland. ki je načeloval znameniti roparski četi in vse je mnenja, da so ti cekini ukradeno blago, ki je dospelo z roparsko tolpo v to okolico. Tuberkuloza. Denver, Colo., 18, avgusta. — Od zadnjega medicinskega kongresa se ves čas v zdravniških krogih razpravlja vprašanje ali je možno prenesti j etiko z živali na človeka. Da se to konečno dožene, se je ponudil državni komisar T. L. Mon-son v poskušnjo. On je namreč pristaš Kochove teorije in pravi da je to nemogoče, vendar si je izgovoril v slučaju, da bi se bacili razvili zoper njegovo prepričanje, za ženo in otroke primarno podporo. Kanone ukradli. Santiago de Cuba. 14. avgusta.— Pred nekaj dvevi se je opazilo, da je nekdo »kradel oba moderna španska topova, ki sta stala na Punta Gorda bateriji, ki varuje ubod v luko Santiago de Cuba. Za: dnje čase jih niti vojaki niso več stražili, ker se ni nihče 1 al, da bi ju bilo mogoče ukrasti ali pa poškodovati. Ko so opazili tatvino, so takoj sumili Špance in so vse v luki se nahajajoče ladije strogo preiskali. Danes pa je našla policija nekatere kose razstreljenih topov v bližnjem gozdu. Iz tega se da sklepati, da so neznani lopovi kanone odpeljali v gozd ter razstrelili posamezne kose kovine pa prodali. Gotovo je to ena največjih nesramnosti dandanašnjega časa, da so za čeli že kanone krasti. Joliet, 111., 16. avgusta. — Vse štiri jolietske unije Amalgamated Association so imele sinoči sedem ur trajajoče posvetovanje, na katerem so sklenili, da začno štraj-kati. 7650 delavcev bo izostalo od dela in sicer od Illinois Steel 2300, Lambert mill 2650, Enterprise li00, Ashlew 600. Illinois Steel Co. je zaprla ob 10. uri sinoči, druge pa so zaprle ob 3. uri zjutraj. Pittsburg, Pa., — Predsednik Shaffer je izjavil, da je s sedanjim štrajkom zelo zadovoljen ter da se nadeja, da bo popolnoma onemogočil delo po tovarnah jeklenega trus-la. Obe stranki se že hvalita z dosedanjimi vspehi v komaj začetem boju med kapitalom in delavstvom. V McKeesportu po delavnicah "National Tube Co." zaposleni delavci so izostali' od dela in se pridružili štrajkarjem. Seveda je morala vsa tovarna takoj, nehati delati. Nadalje jih je nekaj tudi izostalo od dela v "Lower Uniou Mili", ki je last Carnegie Co. v Pittsburgh Kake se bo nadalje završilo straj-kovanje v tej tovarni, o tem vlada različno mnenje. Štrajkujoči delavci so prepričani, da bodo počasi popolnoma onemogočili delo po tovarnah, vodstvo pa je mnenja, da bodo tovarne navzlič štrajkarjev, ki so izostali, lahko nadaljevale z delom. Jekleni trust je dosegel največ vspeha v tukajšnji "Painter Mill" in v "Crescent Mill" v Clevelandu. Štrajkujoči delavci so bili nemalo začudeni, ko so uvideli, da delajo v eni izmed obeh tovarn ' 'stari" lj udje ki so bili že izostali na prvi ukaz od dela. Na to je vodstvo tovarne še izjavilo, da pričakuje v kratkem času, da se bo še več delavcev povrnilo nazaj, ki so sedaj na štrajku* Prejšnji uslužbenci so izjavili, da ne marajo patrolirati, ker se boje, da ne bi prišli na črno listo. Uradniki American Tin Plate Co. so povedali danes zastopniku Assoc. Press sledeče: "American Tin Plate Cf. je poskusila odpreti Crescent delavnice v Clevelandu in v 24 urah je bilo polovica tovarn v prometu. Med delavci se nahaja mnogo naših bivših uzlužbencev ki so zapustili Amalgamated Association, ker so mnenja, da je slednja ravnala nepravilno, ker je prelomila kontrakte. Po dosedanjih vspehih v Clevelandu bo družba poskušala svojo srečo tudi drugod na ta način." Po zadnjem ukazu predsednika Shafferja jo najjnen-j še 20.000 delavcev izstopilo iz .dela. Število vseh stavkujočih delavcev«e računa na (15.000. Pittsburg, Pa., 15. avgusta. ~ V cevni tovarni National Tube Co. v McKeesport so nehali delati danes vsi tam zaposleni možje in dečki. Z slednjimi znaša sedaj število štrajkujočih v McKeesportu 18.000. Cincinati, O., 15. augusta. — Včeraj je nehalo delati 1200 delavcev, ki so bili zaposleni v dveli tukajšnjih tovarnah za vozove. Kot vzrok navajajo to, da je vodstvo odpustilo dva glavna uradnika unije brez vzroka iz službe. Pittsburg, Pa., 15. avgusta. — Tu ie razširjajo vesti, da se bo kmalu doseglo sporazumljenjc med Amalgamated Association in jeklenim trustom. PTva.se ne nadeja zmage, drugi se pa boji, da bi no izgubil naročil. Potrjenja te vesti še nimamo. V mleku utonila. La Crosse, Wis., 18. avgusta. — Poidrugoletna hčerka Alojzija mleka.,r.j; Geo. Smitha seje igrala po očetovi mlekarnici, kakor običajno vsak dan. Kar naenkrat pa se pre-kopinne v veliko z mlekom .napo)-Ob posodo in ker ni bilo tedaj nikogar v mlekarni, je dete utonilo. Oče je padel v nezavest, ko je našel tčlino hčerko v mleku utopljeno. Proti angleščini. Valletta. Malta, 14. avgusta.— Vei'i: o večja nezadovoljnost narašča zoper angleščino, H<;r jo je začela angkška vlada povsod usjljevati. V nedeljo je ljudstvo strgalo angleško zastavo z nekega kola in jo poteptala v blato. V pretekli noči so polili kip cesarice Viktorije z neko kislino in ga Občutno poškodovali. Storilce še niso prijeli. Suša. Lafayette, Ind. 14. avgusta. -Danes je 44. .daii, odkar je zadnjič deževalo. Poljski paidelek je skoro popolvoma uničen. Mnogo farmarjev je začelo kositi žita za nasteljo, ker je klasje popolnoma uničeno. Vsl»,d dolgotrajne suše je začelo primanjkovati tudi vode. ROPARJI NAPADLI ŽELEZNIŠKI VLAK. Zašli so na napačni vlak in plen ni bil tako bogat, kakor ko pričakovali. V blagajni Express Company so dobili samo $1.50. Lotili so se potem popotnikov. ftmarejfilec denarja zaprt. Washington, D.C. 14. avgusta.— Šef državne tajne policije je dobil iz Sowerset, Pa., poročilo, da se je tamkaj udal ponarejalec kovanih dolarjev neki Leyser, katerega je bilapolicija že zasledila pred dobrim mesecom. Tedaj pa se mu je bilo posrečilo uiti in se skriti v neko jamo. Sedaj ga je glad prisilil na svetlo. Policija sumi, da je moral imeti tovariša in tega sedaj prav skrbno išče. Topnjača "Machia^". Norfolk, Va. 14. avgusta. _ Na Colon namenjena topnjača "Machi-as" je že včeraj odplnla naprej. Tu se je čez nedeljo preskrbela z premogom, živežem in streljivom. K posadki ladije spada tudi več kadetov, ki so dovršili ravnokar kurs na tu zasidrani šolski ladiji "Lancaster" Od mrtvih vstala. Larned, Kas., 13. avgusta. — V nedeljo je umrla pet let stava hčerka farmarja Samuela McPrease. Ko so jo danes peljali na pokopališče, je začel padati dež in vsi pogrebci so zbežali pod streho. Med tem je začelo tudi treskati in strela je udari-v voz, na katerem je ležala krsta. Seveda je oboje začelo goreti. Začeli so gasiti, pri tem so pa odprli kroti- Kdo bi popisal njih veliko začudenje, ko so našli dekletce živo. Prepeljali so jo domov in zdravniki se nadejajo, da jo bodo ohranili pri življenju. St. Louis, Mo., 14. avgusta. — Poet Dispatch" ima iz Denison, Tex., sledeče poročilo: Popotniški vlak št. 3, Missouri, Kansas & Texas železnice je bil danes napaden pri postajici Caney, :S2 milj od Denisona. St. Louie, Mo., 14. avgusta. — Poročila o razbojniškem napadu na železniški vlak so še precej pomanjkljiva. Postajk-a Caney v indijanskem teritoriju obseza samo majhno telegrafično poslopje in pripravo za napolnjenje stroja z vodo. Tam je »topilo ob treh zjutraj na vlak pet mož. Ti so si takoj pridobili pristop do ekspresnega voza, razstrelili so vrata zdinamitom in se polastili denarja v blagajni. Koliko so odnesli, se še ne ve, vendar je bilo v blagajni silno malo gotovine. Kakor hitro so roparji izpraznili blagajno, so obrnili vso pozornost popotnikom in jim pobrali vse vrednostne stvari. Železniški uradniki so mnenja, da so se roparji zmotili. Bržčas so nameravali oropati brzovlak, ki je znan pod imenom "Katy Flyer" in ki vozi po tej progi nekoliko pozneje ter ima vedno večje svote denarja. Zvezni maršal je takoj organiziral večji oddelek in zasleduje roparje. Fort, Wo^th, Texas, 14. avgusti. Postajica Caney leži na zelo samotnem kraju. V bližini je mogoče vsega skupaj 125 ] j udi j naseljenih. Ko se je vlak bližal postaji, je nekdo dal znamenje za ustaviti, kar je strojevodja takoj ubogal. Komaj se je vlak vstavil sta že stala na lokomotivi dva moža z napol zagrnjenimi obrazi in molela napete revolverje v strojevodjo in kurjača. Eks-presnemu selu in poštnemu klerku so ukazali drugi trije, naj odpreta vozove, česar pa ta dva nista hotela storiti. Koparji so natlačili v ključavnico naboje dinamita ter ga zažgali. Vendar v prvič še niso mogli odpreti vrat, zato so ponovili in uporabili več dinamita, V drugič se jim je odprlo. Razstrelili so tudi blagajno in našli $1.50. Ves denar so namreč pustili v Muskogee, da bi se peljal z "Katy Flyer". Gospodje razbojniki so brskali tudi po pismih in iztikali, kje bi se našla kaka vrednost, ki bi poplačala trud. Nevspeh jih je spravil v slabo voljo, zato so se obrnili do pasažirjev in jim začeli vlačiti ure ih denarnice iz žepov ter snemati prstane. V prvem vozu so "nabrali" blizu $800. Neki zamorec se jim je branil izročiti svoj denar in zato so ga strahovito pretepli. Ko so svoj posel opravili, so izginili brez sledu in vlak je zopet nadaljeval dvojo vožnjo. fz delavskih krogov. W h e e 1 i, u g, W. Va., 12. avg. j Riverside Piatt Mill ni nič zakurila, ker ui bilo do pete ure zjutraj nobenega delavca. Bellaiie delavci za jeklo so došli na delo, a vendar ne polnoštevilno. Narodni podpredsednik Walter Larkin je govoril o položaju v svojem okraju in izrazil nado, da bo mogoče ustaviti vse tovarne, katere spadajo pod njegovo področje. McKeesport, Pa., 12. avg. V National Rolling Mills je delala danes zjutraj ob 3. uri 120 minut samo ena livarna. Štrajkujoči delavci so na straži in pode krepko vse scabe v svoje brloge nazaj. Ob polu +. uri sta prišla v tovarno nočni superintendent in policijski šef ter sta se delj časa posvetovala z vsemi delavci. Milwaukee, Wis., 12. avg. Bay View Lodge je sklenila na včerajšnji konferenci, da se ne bo klonila ukazu Shafferja, marveč da bo dovolila delati članom naprej, da je pa voljna* z denarnimi sredstvi podpirati svoje tovariše, ki štrajkajo na vskodu. Pittsburg, Pa., 13. avg.— Predsednik Shaffer je brzojavil J. P. Morganu, da naj se imenuje v zadevi med Amalgamated Association razsodišče, toda trdoglavi milijonar je odgovoril, da ni sedaj zato pravi čas. M un c i e, Ind., 18 avg. Odtu-kaj so danes odposlale razne unije štrajkujočim delavcem podpore blizu $36.000. Izjavile so, da čim prej se pošlje podpora, tem prej imajo štrajkujoči pomoč. Reaolutna ženska. Great Falls,Mont., 14.avgusta. Pred veliko prodajalno na prvi Ave. se j« dogodil včeraj znamenit prizor. Gospa Glass, soproga lastnika prodajalne, je skočila s pasjim bičem na tri klerke, člane tamošnje unije, ki so stali pred prodajalno in raz deljevali občinstu listke, v katerih so bili pozivi, da naj ne hodijo v to prodajalno, ki ne zapira ob 0. uri zvečer in ki ni naklonjena organizacijam delavcev. Klorki se niso bra nili razjarjeni žeifski, pač pa so vsi trije vložili takoj^ri sodišču tožbo za odškodnino. Lepa najdba. Oihkosh, Wis., i.4. j.vgusta. — Ko so kleparji imeli opravka v hiši nedavno umrlega Stillman Stone so našli denarnico z $2000 vsebine. Sorodniki niso o tem ničesar vedeli in so se nemalo začudili, ko so jim pošteni kleparji izročili znamenito najdbo. Razdeljevanje zemlje. Law ton, O. T. 14. avgusta. — Razdeljevanje zemlje napreduje prav naglo. Sedaj si ljudje več ne izbirajo parcel v bližini mesta, marveč gledajo tudi na to, da si izberejo dobro rodovitno zemljo, ki je je največ v dolini Rudeče reke. Vpisovanje se pridno nadaljuje. Zaradi b<»rve. Jackson, O., 18. avgusta. Iz Big Rock je došlo poročilo, da so se tam stepli beli in črni meščani. Neki be-lokožec se je spri s črncem in ker gledajo vsi zamorci bele naseljence tam zelo postrani, je nastal krvav pretep. Črnci so bili v množini in beli so morali s težkimi poškodbami bežati. Lokomotiva eksplodirala. Pueblo, Colo., 13. avgusta. — Na tiru Denver iz < lii-cage do Bostona. Jedilnice v vceh vlakih. Jedila na razpolago po tiinu-rikanskem načinu o„d 35c do Su.CC. Za podrobnosti piši na glavnega zastopnika : John J. Calahan, 111 Ad tms St., Chicago, 111. Koristna informacija. Nihče ni premoder ali presta* učiti se. Vsaki dan nain doneue kak dogodek novost, katera poveča naše vedo in jo pozneje lahko nabimo Kakor sfe plavanja uezroože« mol-utopi, tako hudo trpi oni, ki je M vešč zdraviti telesne bolečine, katere bi sicer lahko olajšal. Želodec in jetra so najbolj podvržena poletnim napadom krča, driske, zaprtja itd. Hitro rabljenje pozitivno ozdravi vse nepriJike. Severov lek proti koleri iri driski je tafc.o zdravilo, na katero se lahho vsakdo zanese vsaki čas. Hitro premaga vse bolečine, čisti jetra, pomiri neredne dele Života ter stvarja pravo toploto in razmerje vsega sestavka. Ža vsak slučaj driske, želodčne bolezni, zaprtja, poletne izpuhline in vsakovrstne otekline je sigurno zdravilo, ki krepi in vzdržuje v«s človeški sestav v normalni legi, — Cena leka je 25 in 50c. Na prhdaj je po vseh lekarnah in t-rgovinah z zdravili. (V Jolietu pri g. A. Golo-bitshu.) Ni pristen, ako nima pravega podpisa izdelovalca W. P. Severa, Cedar Rapids, la., na vsakem kortonu. 2 AMERIKANSKI SLOVENEC, AVG. 16, 1901. iz slovenskih naselbin, Joliet, 111., 15. avgusta. — Minulo nedeljo je priredilo slovensko kolesarsko društvo "Ilirija" svoj prvi izletniški piknik v loži štiri milje )7. .folicta v smeri proti Troy. Prvi o<3<3elek izletnikov se je odpeljal že zjutraj takoj po prvi maši izpred društvene dvorane na Jack-wni cesti na čela z originalno godbo, ki Me je nalašč »a to pot sestavila iz društvenih članov; drugi oddelek pa, je dospel za prvim popoldan. Za Ijava je bila resnično živahna in vsi udeleženci so bili popolnoma zado voljni. Preskrbljeno je bilo vse stransko z izborno pijačo, za lačne ž-elodce pa sta morala žrtvovati dva mlada janjca svoje dragoceno živ Ijerije. Ob slovesu se je izražala «l>ena želja, da bi "Ilirija" priredila v najkrajšem času zopet kaj takega. — Poslopje slovenske šole se ea boJoče šolsko leto pridno prenavlja, "K«r število slovenskih, za šolo godnih otrok vedno narašča, napravijo hc v prvem nadstropju dve sobi za nove učence in tudi celo poslopje bode znotraj prebeljeno in pobarvano. — Dveletna hčerka Mihaela Papeža Marija je umrla. Pokopana je bila v torek na slovensko pokopališče župnije bv. Jožefa. Tudi več drugih otrok je bolnih, zlasti mnogo jih ima takozvani višnjev kašelj Odrastlih je še vedno 11 v sv. Jožefa bolnici. Minulo soboto dopo-(udue pa si je zvini! desno nogo v ttpodajena členku gosp. Anton Ne-ttuuiieh, predsednik K. S. K. Jed-a bil v sredi pretekie^-a meseca pivce j obeutKO segiel. Nekaj d ni j« bilo tako goikih, ca jih tukaj že dolgo ne pomnijo. U", julija je priredilo naše dru-;ivo sv JožtU pjciuo. fDolgo srno #» že veselili tt+ga, i*mi .. 1Ž Atluutic ExprfiBU..... «■ M Št 8.18 preilp. -7.2T) ,. 1M ,. 11.15 „ 3.85 popoJ. 7.5« ,, t ZATA11. Iz Obicapo ».SO predp. 8 42 ... 11.25 „ 12.85 popol. 5.02 1)00 ,, v jeii«i 7. Kan. A '1'iixiin Expr. 15 I'eorin, Pukiu.GuleB-burs AMomnoutb E. 15 Joliet Es prem;____- 1 Cnliforniii E*prt:8n.. 17 Kuhhus C. FuxtMui). Ob veil«]jab u« vozJ 16 iv 18. H. tJ. KI 7.« preJp. 1.00 popol. 5.08 „ Jo.oo „ 2.4? predp, o v'uk) St. 1 40WLT0N. 1 8.40 predp 2.27 popol. (5.80 „ 11.00 „ 8.38 predp. 0,14, IB, 7, 'lok«t Vselit. THE CHICAGO A ALTOH. Hu sever uli t>u vzb.xJ. Jr. Jo)i«:tu v Clduapn C 1'aJ. h)xpr«bb........ » Cbio«(!o Aoo......... H Midn. Special ...... Joliet Ksprim«...... 40 Dwigtl * Chi....... 12 Atlantic F,i p....... 2 Alton Liro.......... 86 Cljicamo Aoc........ $8 Chir,nno Aoc........ 4 1'ruirie BteCi....... Klooin.ftCbic. Aoo.. (i.Ol) 6.85 7.06 V.50 M. 5& 12.15 3.10 3.30 6 30 6.55 8 00 prudp. pepoJ. St. Mu jug ali ne zupail. Jolietu 7.1b predp. 7.50 „ 8.10 „ 8.50 „ 10.10 „ 1.30 popol. 400 „ 4.45 „ 145 „ 8«0 ,. 'J. 15 „ •v Ctiicapc 83 Obi.* Bloom K*____ 1 Prairie Sta ...... R Alton lam........... 35 Joliet. Acc........... 5 Paoific Exp....... 43 Joliet Esp.......... 30 Chicuizo A Joliet... 7 Colo&Cal Um...... 9 Pni. Expre«»..... 37 Joliet Acc........... 11 MidD. Sp........... 8.15 predp. ».30 „ 11.15 „ 1.15 popol. 4.30 ,. 5.10 ,, 5.40 ,. «.30 ,. 8.S0 ., 11.25 ,. 11.45 ., 8.30 predp. 10.30 „ 12.15 popol, 2.85 ., 5.40 „ 6.10 „ 6.55 ,. 7.80 .. 10.15 „ 12.40 predp. 12.50 ,, Šl. 48 in 44 ntu nova vlaka in prevozita v ;j«dni uri ter se vstavita v Lockportu in Lemon t n. Zdaj imanio 11 vlakov vsaki dan med Jolietom in Olii-c«co in .ibrutno. Gledaligki vlak zapusti Chicago ob 11.25 iiopolu-dne in se vstavi na vseh postajali; polnočni vlak "Miduipbt Special ;.apjisti ChicuRo ob 11.45 ter privozi v Joliet v 1. liri 5 minut, ne da bi se kje vstavil. Nov vlak zapusti Joliet ob 3.30 popolgdoe in pride v Chicago ob 4.45 ter «e ustavi na vseh postajah. , „ . yr. 1. BBRKKTT Ticketugent. J. CBARLTON, G. P. T. A. 'Phone 448 ANTON GrRAHEK naznanja p. n. slavnemu občinstvu da je otvoril h prvim julijem na 182 M. Chicago St. nov saloon. V lepo prenovljenih prostorih bode točil znano plzensko pivo, Faust, Anbenser Bush Beer, dobro vino in žganje. Prodajal bo najboljše unijske smodke. Zlasti rojakom se priporoča za obilni obisk. MIHAEL KOČEVAR naznanja p. n. občintvu, da je otvoril k l. julijem na 301 State in Ohio cesti nov saloon. V lepo prenovljenih prostorih bede točil vedno najboljše pivo, dfcbro vino in žganje. Prodajal bo najboljše unijske smodke. Zlasti rojakom v Jolietu »e priporoča za obilni obiek. Phone 2243 Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi k MIHAEL KLOBUČAR JU, 7th Str., No. 119 CALUMET, MICH. Tam najdeš izvrstno urejeno kegljišče igralno mizo, dobe se dobre »mod*e, fmo žganje, sveže pivo in ■2Vti*stno.viMo. MfMEictagfiSalooi na oglu Ruby in Bluff Si. Joliet - IllirtoiK imajo najboljše Porterjevo pivo, smodke, vsakovrstna žganja in prost *'lunch." LOUIS MAUSER & €0. "Rojaki dobro do.sliP\ ANTON SCHAGER 309-310 Barber BMilflltjjt v Joliet, Illinois. . ■ JAVNI NOTAR = in == GLAVNI ZASTOPNIK The Fidelity Mutual Life Emsuraiice Company of Philadelphia ir. flrurih zavarovalniških družb ia življenje in proti offuju. ifiliujiu njun uiiUHii uuuus Ustanovljena jamtorija Ma 7. SILVESTER STRAMETZ, vodja. ANTON o GRAHEK. I'REHSKDNIK, 1012 North Broadway Street. JOHN KUKA1R, ^a^mk, 920 Mortli Chicago Street. Preskrb!juje izvrstno nuziko zu pleše, koncerte, parade, sprevode, zabave, piknike. svatovsčine, politične shode, društva, dirke itd. Gi^yjn TI Had: DJ'tmi ti til): »20 No. CHiicago St. 1012 Ko. Broadway St. Ttlefon »**. J OLJ S T, JLl. D. BARRETT & GO. hlev in "krma za konje se nahaja na t oglu Scott & Van Buren ulic JOLIET - - ILL. Martin Fir, PRODAJALEC vina, žganja in smodk. 1103 North Scott,St. Telefon 2272. JOLIET, ILL. ANA VOGRIN, iziifoua babica, 1 603 N. Bluff St., JOLIET, JLL. k devetletno izkučnjo, imajota'diplomo in spričevaJaod sl&vnoznaxiih zdravnikov ljubljanske bolnišnice dr. "Valente m dr. Keesbs.cbf-.r-ja, ne priporoča tu-kajfenim Slovenkam. Štefan liobrovie (Svratištc gradu Severinu) 618 Portlaad St..CALUMET,MICH., toži domača vina iz čistepa grozdja, dobro kalifornijsko žjranje in najboljše smodke. Priporoča se v obilen obisk rojakom Hrvatom in Slovencem. Brata Simonich v Bronwood, Mich. priporočata Slovenoeno in Hrvatom v ohilen obisk svojo lepo urejeno go-tilnico, v kateri je dohiti vsaki čas izvrstnih pijač in dobrih snaoclk. A.Ranft&Co. Izdelovalci in prodajalci sladkih pijač v steklenicah. 229 N. Bluff Str., JOLIET, ILL. Telefon 1SJ,S. STEFAN KUKAR — trgovec — l BROGERIJSKIM BLAGOM, •• PREMOGOM IN » S^LOCOST, 920 No. Chicaro St., jnlift 111 Teiefoe« »tevllkc 348. JU"C>» STUKEL AND GRAHEK Chicago in Indiana uli^ .TOLJBT, ILLINOIS. V svoji zalogi imamo vsakov^"1' sveže in suho meso, po najnižji ceni, kakor tudi peruti no, jn'ekajeno meso in izvreW6 'doma delane klobase-. Rojakom priporočava v najino dobro urejeno gostilnico, v kateri je dobiti vedno sveži11 f" jač in dobrih smodk. Vprašaj svojega mesarja base, ki jih izdeljujejo | j KIEP BROS. & GO. Zapomni si to, da jih mi jemo sami in Ja so najboljše. Mi pripravljamo sami vsakoV®1^ gnjati in slanino. Najboljši ok«6 naše blago vam zajamčimo. KIEP BROS. & CO., 117 N. Chicago St. .. .., JOLIET. I1": Tie Joliet Moiial 0 Rasspošiljfl: denar na *se kraje sveta. KAPITAL $100,000. T. A. MASON, jimlsedrnk. , HEO. M. CAMPBELL, podprrf«'^'' jfi| ROBERT T. KSLLV ti«*' Na voglu Chicago in Clinton^' _____ Denar na posod® proti nizkim obrestiro- Izdelovanje vsakih post»f nili papirjev in legi" timacij. J. C. OTonnor. Frankpap^f priporoča rojakom Slovencem v ob)J ni obisk svojo novo urejer,o kjer se dobe vedro sveže pijac® L dofciesir.odke. Ob sobotah, je ■ iuDch" in godba. Točim domač».,,| r.a ja pristnega grozdja po najn1« ceni. _ . lih St. No. 211 Calumet, JOHN PLEŠE Opozarjam brate HRVATE in SLOVENCE na otvoiitev svoje nove gostilnice, katero otvorim dne 8. julija, v novo sezidani hiši na 1210 North Collins Street. Postrežba bode dobra, eveže pijače in fine smodke; vsi prijatelji so uljudno porabljeni. DR. A. BALDWIN, ZOBOZDRAVNIK. Roba 1 v Fargo Building. Na voglu Van Buren in Ottawa ulip. Uradne ure ob četrtkih in sobotah. Vpračajte svojega mesarja za Attain HM, katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. €. Adler & Co., 122 Exchange Sweet - Joliet,, M. HLEV IN KRMO ZA KONJE TEŽKE IN LAHKE VOZOVE izposoj nje T. F. Baskerville 408-410 Va« Buren cesta Joliet, Illinois. Kupujte si zemljišča na zahod"-Cene se bodo povišale v trel> mesecih. Zakaj bi si ne usta®.®* vili lastne kolonije ali si knpV1 farme v Severni Ha kot i ^ Minnesoti ter. bili • neodvisni Cene so sedaj od $7 aker in vi^ >1. 1». S o Ji it»t e f Yombb Building Joliet, Illinois. Iron Exchange MATT. PmJANOVICH, Propria yiftGINIA, MINN. priporoča rojakom Slovene«®0^ obilen obisk svojo lepo urejen® j z ninogovrstnimi finimi pijat'a <> preskrbljeno GOSTILNICO, pod imenom "Iron Exchange' njej, je dobiti tudi Trinerjevo "" $ vilno Grenko Vino, na katereg® posebej opozarjam rojake. Ako želiš za 10 ct, fino cigar°' izdelano v Cahimetu, vprašaj "A Milj One." Te so prostoročno izdelane iz boljšega Havana listja. Ako že poskusil, jo bodeš gotovo zahteval. Podpiraj domač iz<3*le I, C. W. K0PPELMAN izdelovalec, ^ CALUMET, USTANOVLJENA 1871. iifflCoifiloilBi OF JOLIET, (ILLINOIS. ____.-n Kapital in preostanek ' li Al^RlKANSKI,SLOVENEC, AVG. 16, 1901._. 3 Iz stare domovin«, ce »Oparji. "Poročali smo, da so ne-l'1111' roparji.-oropali cerkve v' Št. et% Nadanjem 'selu in' v Kosezah l"H«u pa šiv ropat v Istro, kjer so1 kopali župno cerkev v Hrušici. Oaopal'i'ao potem še župno cerkev sapijanah in kapelici v Jelsanah. ,tt v Rožicah.. Na to so.se zopet vr-ni1'v Hrušico, kjer so hoteli odpreti *rata kapelice Matere Božje/ kar se pa ni posrečilo. Neko noč so ro-' ParJ0 prepodili od cerkve v Obrovu, * Poročilo »e jim pa je ulorttiti v aP«lico sv. Antona pod Hrušico, ler8o iz nabiralnika vaeli nabrano Ploščino. Neki capin je v potoku Podgrada napadel perico. Re-Vlca j« baje na smrt bolna'radi prebega strahu,,Pretekle dni so jed-roparja zalotili v cerkvi- ra-prav blizu Pod^rada. Na Romanah v brkinskih hribih so va-*caa' Prijeli postopača in ogleduha' Jj,ri cerkvi in, ga izročili orožnikom. . ' "el^ega drijzega lopova so pri-j?1' ki je strahovito preklinjal °8a in Mater božjo. Ljudstvo je razburjeno. Kdtr zna, pa Z«a. Ljutomerski 7c>a»ki svet sklenil, vpeljati na ^lferajngki: Šoli v Ljutomeru — . Venski učni jeaik, ob jednem je P* 8klenil, naj se trg izšola iz Slak iz V,L' ®te^ania vas, domov pri-^ 81 tako nesrečno padel čez prag, J« na mestu mrtev obležal. krtra&ka glava v gostilni. Po- ) 8«io, da je hlapec Mat. Berg-\v Šimenci na Koroškem Šel iz 8 l'ne po noei po mrtvaško glavo Pokopališče ter mrtvaško glavo .^ prinesel mej pivce. Za to dejan-^•rgmaa dpbil sedaj tri tedne r°gega zapora. 4 Detomor. V Vevčah je 30 letna ž(® a Marijk*Koinpare, ki je slu-^ 14 pri posestnici Ivani Lampert, «D°i'e novorc;jeno dete moškega ° a v hlevu zadušilo in je potem f truplo v nek kanal vevške pa- obsto-\ Iz tr,h žensk in enega gospoda. ' Pe«i ^raV dobro razne narodqe l- laške, grške, rumunske, bet- ' ^'vci izjavili so, da znajo »en J 7 ^,zikih' a da 80 roieai Sl° ^ '1CI> doma iz kamniškega okraja (fr ®Vensko .prepevati, katero za-0 iti tudi v svoji materinščini, si 80 upali! Le konečno so dodali Jamico: "Tiha luna". , Občinstvo °dobraval°. samo v nekem $aJl^eQ,k Predrznež začel žviž-v ^orej Slovenec sme peti v mogočih jezikih, katerim -.e šČi* trUdom Priučil; samo slo-ven-3tane> ki mu jo je učila draga maj-! -Hru'(i "e 8nie upotrebovati. Veljati Jan Za V8*' maSari za Kitajca ali Potica, le to se ne sme pokazati, 8a je vstvaril dobri Bog. n0T*ce. Volilo. Rajni ^ »terski župnik, 6. g. Fran Kor-' 'olil v gvoji oporoki družbi sv. Cirila in Metoda 200 K. Blagemu pokoijniku bodi mili Bog plačnik! — Modras' pičil dne 17. p. m. na Cometjriu blizu Pliberka kmeta po domače Figota; ta je namreč nalagal na voz suho steljo, v kateri je bila skriti strupena žival. Ker so mu roko hitro povezali in poklicali tudi zdravnika, bo najbrže okreval kat' je tern bolj želeti, ker bi ponesrečeni sicer zapistil mlado ženo s petimi otroci. — Cerkvene tatvine. Na več krajih s# nepobožni uzmo-viči v zadnjem času obiskali cerkve, ae da bi molili, marveč da izvrže razne zločiha. Diie 7. Jul. je hotel tat izprazniti nabiralno pušico vŠt. Rupertu pod Celovcem, a nic se mu posrečilo. Dne 15. pa j» prišel zopet, asilai odprl in poškodoval močno železno pregrajo ter ulomil pušico, katero pa je bil cerkovnik ravno dan prej, a v nji našel celih 40 beliče v! — Dne 1(5. je nek ropar v gosposveteki cerkvi, in sicer opo-ludne, s silo ulomil v tri nabiral-nice, na dveh drugih pa poškodoval ključavnice. — Dne 14. p. m. je ta izpraznil dve cerkveni pušici ▼ Vrbi. Razbil je eno železno pušioo, drugo je odprl. Sodi se, da je tatvine na vseh teh krajih izvršil eni in isti lopov. Ni izklj učeno, da bo še drugod poskušal svojo "srečo". — Prihodnji tečaj na šoli za babice »a prične dne 1. oktobra. Za teoaj se odda (i štipendij po 115 K. Prošnje je vložiti do koncem avgusta. — Po zadnjem uradnem' izkazu z dne 17. p. m. je svinjska kuga razširjena po občinah: Št. Peter pod Celovcem, Poreče, Stari dvor pri Št. Vidu, Horzendorf, Krka, Št. Janž na mostiču, Rabing, Sorg, Tolsti vrh. Libučp, Previlje, — Nemški "burši" imajo dne 28. julija shod v Podgori. — Na Višberga bodo na pravili novo planinsko kočo. Z de lom so že pričeli. Tudi so napravili na goro novo pot, ki je dolga 2640 m. — V Beljaku je dne 13. jul. padel izvošček Jakob Pristaur s poda tako nesrečno na dvorišče, da je kmalu umrl. Ponesreeenec je bil 49 let star in zapustil dvoje nepreskrbljenih otrok. — V Pulstu je zgorelo lOletno slaboumno dekle C. Robinik. Po noči je napravila ogenj in si užgala obleko. — Odbor c.,kr. kmet. družbe je v svoji seji dne 26. junija podelil mod drugim sledeča darila za umno sadjerejo, in sicer gg. učiteljem: M. Stiseo na Vratih 50 M. Ožgan v Škofičah, J, Privas-nik pri Sv. Primožu, N. Leks v Grabštanju, A. Mihorl v Maloščah,, H. Sbhiestl v Sp. Dravogradu, i, Klein v Rožeku, vsak po 40 K. — Srebrno svetinjo za pridno službovanje onih poslov, ki služijo že nad 20 let pri enem in istem gospodarju, so dobili: U. Bodiš in Št. Kogelaik pri grofu Thurnu v Pliberku (vsak 20 let); MarijaPetrovnik pri baronu Helldorfu v Lipici (30 let). — Romarski vlak na sv Višarje bo vozil 11. avg. opoldne iz Mostiča in naslednji dan nazaj. Procesije so udeleže župnije velikovške okolice. Vožnja stane za sem in tje le 3 K 84 h. Oglase sprejema do konca tega meseca g. župnik Treiber. Nova iznajdba. Gospod Jos. Peitler, učitelj in šolovodj« pri Sv. Jerneju nad Muto, je izumil nov sedež, ki je tako praktičen, da pre-seza vse doslej znane zisteme. Posebno pripraven je za šolsko klop, pa tudi za gledališča. Ker namerava izumitelj dobiti na svojo izvrstno Iznajdbo patent, ne sme se še sedaj natančneje opisovati. Iz savinjske doline. Kakor večinoma povsod tako tudi v savinjski dolini letos ne bode sadja, pač pa vinske gorice obetajo izvanredno bogati pridelek; tudi breskve vinogradih se šibijo sadja. — Prestavilo se je letos zopet mnogo strelnih postaj. Tako je občina trg Žalec ustanovila sbiri uove strelne postaje proti toči v ravnini na polji. Občino Petrovče drugo postajo med vinogradi v Brnici. Tako imamo ob bližajoči se nevihti celi strelni ma never. Duhovske zadeve v celovški škofiji, č. g. Janez Quitt, doktor bogo. ;.n ;nodrosli? vja, prefekt v Marijanišču, jc imenovan za knezo-skofijsKega ordinarij^tnega tajnika. — V stalni pokoj sta stopila č. go spoda župnika Gregor Payer v. Št Štefanu na grobniškem polju in Jan. Wagner v Karnskem gradu. — Nameščeni so čč. gg. novomaš-niki kot kaplani. Arnuš Ivan v Šmo-horu, Netušil Avg. na Zg. Beli, Pichler R. v Saksenburgu, Rešer, Josip v Greit'enburgu, Wohlandt K. v Lipi tiad Saksenburgom. — Prestavljeni so čč. gg.: Fr. Gult, kaplan v Šmarju,za provizorjav Št. Peter pri Grabštanjtu; Jos. Brabenec kaplan na Zgornji Beli, v Šmarje; Jos. Schivitz, kaplan v Greifen-burgu, v Pliberk; P. Sorger, kaplan v Šaksenburgu, v Št. Peter pri Kačjem dolu; A. Pietschnig, kaplan v Pliberku, za provizorja v Knezovo; K. Plaš, kaplaq v,Ško-oijanu, v Kotarse; V- Polanec, kaplan v Kotarčah, v Ško oijan. -t Za dekanijskega svetovalba šmohorske dekanije je izvoljen č. g. Anton Pelriar. župnik v St. Štefanu ob Žili. — Za župnika v Srnihelu nad Plibefkom je imenovan vč. gosp. Fr. Marinig, župnik na Mostiču; za župnika v Osojah č. g. L. Fraata provizor v Kameringu. — Razpisano je do dne 29. avgusta župnija Zgornja Bela. Štajerske novice. — Telefon v Celju. Za upeljavo splošnega telefona v Celovcu, se vrše sedaj razprave in pogajanja. — Imenovan je ravnatelj celjske cinkarne g. Alojzij Janouš rudniškim svetnikom.— Utonil je pri Zidanem mostu pri kopanju v Savinji Tomaž Vojsk; sprevodnik južne železnice iz Maribor^. ;— Obesil se je v Hrastju pri Zavrču prevžitkar Franc Leonhard od sv. Urbana pri Ptuju. — Z ža-ročimi kleščami je sunil v delavnici južne železnice v Mariboru delavca in godca Grojsnikarja njegov tova-iiš. Prepeljali so ga na graško kliniko. — Na mariborski višji realki je bilo v preteklem šolskem letu HQ5 Nemcev, 7 Lahov in samo 4 Slovenci, slovenski pouk pa je obiskalo 75 dijakov. — Strela je udarila v podružnico sv. Ožbalta pri Spod. Dravegradu. Razbila je zvonik in orgije ter napravila še mnogo druge škode. — V Dravi utonil je v Ptuju postršček Franc Lešnik. Velikanska vremenska nezgoda V Istri. Iz Marezig v okraj*-koperskem pišejo "Edinost", da ji je ondi strahovito oklestila toča. Pridelek na vina je uničen do malega v vsej občini, vendar je v ve-čem delu občine ostalo vsaj en del drugih pridelkov (krompir, koruza in dr.), a v selu Labor ni ostala niti jedna bilka selaj Tam je uničeno vse, grozdja ne bo niti zrna, ne krompirja, ne koruze, sploh ničesar. Uničena je celo trava. Tam je padala kakor pest debela toča neprenehoma tri četrt ure!! Selo izgleda kakor po zimi. Niti jednega lista, niti jedne cele bilke. Pogled na vas je uprav grozen. Uničeno pa je ne samo za letos, marveč no bo pridelkov za več let; to velja osobito o grozdju in sadju. Škoda, ki jo je provzročila toča 40 siromašnim posestnikom, je cenjenapreko 100.000 kron. Umeje se, da je ljudstvu obupano. Ljudstvo že zdaj nima, od česar bi živelo, a na zimo nastopi neizogibna lakota! Sostava domobranskega polka Štev. 27. Počensi s 1. oktobrom bodo v Ljubljani 8 bataljoni tega polka, in sicer se to zgodi na sledeči način: 1. bataljon bo sostavljen ria novo, 2. in 3. butaljon bota tvorila bataljona 3. 4. dosedanjega polka št. 4. Bataljon štev. 3. pri poslednje imenovanem polku se so-stavi na novo. Orožna smrt. Štirinajstletno dekletce Marija Ferš, posestnika hpi v Poberšu pri Mariboru, je hotela dne 2. p. m. v štedilniku napraviti ogenj. Prižgala je drva, a da bi na-•tal močnejši ogenj, vzela je posodo s petrolejem ter prilila na drva petroleja. Posoda s petrolejem se je razletela in ogenj se je prijel dekličine obleke. Dekle je z gorečo obleko teklo na cesto, kjer so ji sicer potrgali obleko raz ožganega telesa a bila je že t»ko hudo opečena, da je vsled opeklin umrla. Nezgoda ua železnici. Na kolodvoru v Radovljici se je 21. p. m. popoludne pri osobnem vlaku pri odhodu odtrgalo osem vozov, katere so potem, ko se je odstranil vzrok nezgodi, pepeli nazaj. Nesreče pri tem ni bilo nobene. i Potres so čutili, kakor se poroča iz Črnomlja, v Podzepilju 18. p.m Potres in sunek je bil precej močan ter je trajal 5 do 6 sekund. Stavka na Dolenjskem. Iz Št. Janža se poroča, da je v ondotnem premogokopu nastala stavka. Pri čakujemo natančnih poročili Balon vzrok požara. Iz Trsta se poroča, da je padel papirnati balon v občinski gozd v Trebčah, vsled česar je nastal požar, ki se je razširil po travi in borovcih kakih tisoč kvadratnih metrov na široko. Došli gasilci iz mesta so ogenj pogasili. , Prva matura v Kranja je bila od >2. 23. julija t, L K zeleni mizi je prišlo 22 abiturijentov. Med njimi je bilo 16 srečnih, Janez Ažbe iz Virmaš pri Stari Loki je dobil odliko; 5 jih bo ponavljajo izpit po 2 mesecih, 1 je bil reprobiran za celo leto. Pomiloščena detomorilka. Cesar je pomilostil detomorilko Marije Dorn, katero so celovški porotniki obsodili oa smrt. Sodišše ji je sedaj prisodilo 1,2 let težke ječe, poostreno s postom in trdim ležiščem vsakega 10 januvarija. Zlato mašo je 28. p. m. daroval č. g. Val. Selič, umirovljeni župnik v Koetrivnifti. Društvo katoliških mojstrov se je ustanovilo v Mariboru. Umrl je minulo soboto v Vidmu na Štajerskem ondotni učitelj g. A. Aparnik. Pokopan je bil danes popoldne ob 4. uri. N. p. v. m. Licealna knjižnica se preseli začasno v muzej "Rudolfinurn", ker se bode stara gimnazija podrla. Ponesrečen nabiralec planinskih cvetk. Železniški čuvaj Jožef Dežman iz Žirovnice je našel na Stolu moško truplo, od katerega se je meso že odločilo. V mrtvecu so spoznali nabiralca planinskih-cvetk Simna Kralja iz Sp. Gorij. Truplo je skoro gotovo ležalo na stolu že celo zimo. Nesreča. Starka Marija Boštjan-čič iz Breznice, okraj Radovljica, je peljala te dni v vozičku petletnega otroka Marije Bohinjec ter je z vozičkom zadela v neko lesovje s tako silo, da je otrok padel iz voza in v par urah Vsled dobljenih poškodb umrl. $13.00 r Buffalo na Pan-ameriško razstavo in nazaj $13.00. ' Listki na prodaj vsak dan, po Nickel Plate železnici, veljavni deset dnij od dneva kupa. Posebno nizke cene za listke veljavne 15 in 30 dnij iz Chicage v Buffalo in nazaj. Listki po najnižjih cenah na vse vzhodne kraje pri glavnem zastopniku John J. Calahan, 111 Adams St., Chicago III. R. C. BERTNIK. L.B. BERTNIK. BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODK. Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY, 10 centov. r> c«ntov. 405 Cass St. nadstr. JOLIET, ILLS. CONTINENTAL HOTEL Corner First and Hudson Sts., Tel. 228a HOBOKEN, N. Y. priporočam Slovencem, ki se vračajo v domovino ali kadar dospejo v New York. Stanovanje za osebo na dan $0.75 do «1 ali s hrano vred (trikratna jed) $1-50 do $2. Cene so znatno znižane za več dni skupaj. Kdor se pismeno naznani, ga pridem počakati na kolodvor in preskrbim vse potrebno. CAESAR STRENZ, Manager. BEST FOR THE BOWELS If you haven't a regular, healthy movement of tho bowel h every day, you're ill or will b<5, Keep your howels open, &ad be well. Force, In the uhapeof vio-lont physio or pill poison, in dangerous. The smooth' OHt, easiest, most perfect way of keeping the bowels clear and clean is to take CANDY fmM CATHARTIC ^ MM EAT 'EM LIKE CANDY Pleasant, Palatable, Potent. Taste Good, Do Good, Nerer Sicken, Weaken, or Gripe, 10, 25, and 60 cents per box. Write for free sample, and booklet on hoalth. Address CM IITKULINfl UKXKDY COMPANY, CHICAGO or NKW YOU*. KEEP YOUR BLOOD CLEAN IZDELJTJJEMO znakeza K.S.K. Jednoto Mofs, zastale in bandera Frank A. Dames izdelovatelj cigar. 112 N. Bluff St., Joiiet, 111. Telephon: 172. Moja posebnost so: Qne'nte'sc PrijporoSam »e, Slovencem, v obilno nwroSbo. American Ice Co. prodajajo najceneje IPIREI^OO-, drva, oglje, Led itd. Ofltioo: a* rojlu UMo»ko in Golu nitim Htroetn. OHloe Tolaiihouu Nj. 67. Roiiidsoott Toleiphoua Na. 139. Mehki premog 3.00 ..............3.25 ............3.50 Trdi premog 6*75 S. HONET, 206 Indians St., JOLIET, ILL. Izdeljujem najfinejše moške obleke od $15 do $28. Sukno si lahko izbereš pri meni, imam vzorce in blago. Slovenci,obiščite me pogostokrat. Josip Birkey, 209 Plainfield Ave. Joiiet, 111. se priporoča Slovencem v Jolietu in okolici v ♦o kopanje vodnjakov, o* E. HAYWOOD Hlev in krma za konje. 311-313 North Joiiet St. Telefon št. 1632. Joliet, 111. M. S. HARNEY, : PRO-DAJALEC importovanega vina, žganja in dobrih smodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, 111. JOHN MODIC 1U6 Lake St., Cleveland, O. se priporoča Slovencem in Hrvatom. Postrežba uljudna in točna. Prost lunch. Najboljše pijače, smodke, tobak i. t. d. PONT TOBACCO SPIT and SMO KB YourLifeaway! that makeB we*k men strong Many gain ten pounds in ten dara. Over B0O.OO0 cured. All druggists. Cure guaranteed. Booklet and advice KREB. Addres3 STERLING REMEDY CO., Chicago or New York. «7 W. J. FEELEY CO. 6 & 8 Monroe St., CHICAGO. E. KRAFT, 1004 N. Broadway St., JOLIET, ILL. priporoča svojo * pekarijo * Izdeluje po naročilu vsakovrstne-kolače in ima vedno sveži kruh in drugo peko. HENRIK C. HONKOMP, izdelovalec Izvrstnih smodk. Prodaja svoje blago na debelo in dmhaa. 609 N. Chicago St., Joliet, ILL John Gerzin, Corner 2, Bldg. East ChesnutSt, VIRGINIA, MINN. Priporoča rojakom Slovencem svojo lepo urejeno GOSTILNO v obilen obisk. Toč'm vsakovratne-dobre in fine pijače, sveže pivo, razne likerje ter prodajam najfinejše smodke. Tudi Trinarjevo zdravili^ grenko vino je vedno na razpolago. Preskrbujem vsakovrstne Ruber »templje p« zelo nizkih cenah. Za dobro in to&-no izvršitev jančim. Kdor bi n* bil.1 zadovoljen z naročilom mu vrnemi denar. Pišite po cenik na Jernej Prebl, Bx. 25 FROTIER, UTNTA CO. -WYOMING. 4 KAROL OESTERLE zlatar na 106 N. Chicago Street JOLIET ILL., se priporoča slovenskem občin»tw«K-za popravljenje žepnih in stenskih ur po nizkih cenah. Za dobro in točno popravo jcuniu. M a ti i A Pa rnnrir prodajalec ur, verižic, uhanov, /TIAIIJA rUuUKfcLL, prstanov in druge zlatnine. ...Bogata zaloga raznih knjig.... Cene ur f « sj: Slitfil-ure l JmvnU . J8-00 15 Jewels Waltham . ».50 Srebrni ure z enim pokrovom . • • | 2-00 t dvema pokrovoma *ui.u) in viSje. Boim-case 3» let garancije 18 aim 7 Jewels , $ 5 tO .. is " . $18.00 Boss-can« 25 let garanci je 16 size 7 Jewels . feS.OO »TM DR. J. L. STRUZYNSKI, S. Chicago Street No. 809 nasproti sloy. katoliške cerkye Telephone 2371, JOLIET, ILL. JOHNJ.WELLlSriTZ ODVETNIK. Govori se nemški in poljski. Joliet, 111. 17 «10.00 Opomb«. V m t« ure »oj« dvoj -ntmpokrovom. Kolesoyje pri uaStotih urah je Elgin all Wal- tbam, kakorSnega kdo Ml. V svoji Zalogi ima« tadi- Blago poSiljam po Express .. c. o. ", tla pismeni papir z okra -. Vi» moje blago je garantirano! sUl i u v narodnih barvah, Rr745 CENA.: V kuverti ducat kuvert iu papirja V Skatlji 2 ducata " •• *M5. jo.35-o.ao-e.75-, Knjige in papir pošiljam poštnine prosto, če se mi denar nap>rwj» pošlje. Naslov je: TVtatli. Pogorele, 920 N. Chicago St., Jotlet, m. Cenik knjig poSiljam poštnim pronto. -PiiHte po-rij ! HENRY LATZ, kontraktor in stavbenik 507 North Hickory Street, 'PHONE 1852. JOLIET - E, 4 AMERIKANSKl SLOVENEC AVG. 16. 1901. AMERIKAMI SLOVENEC. Ustanovljen 1. 1891. mi slQTenstLi tatolisti list y Ameriti. izdal« Slovensko-amerikansko Tiskovno društvo 7 JOLIBT-U, ILL IZIDB VSAKI PETEK. Za Ameriko stane: za četo leto X« pol leta $ 2.00 % 1.00 Za Eyfqbo, Afriko in Hrup inozemstvo: za celo leto za pol leta $3.00 ali 18 kron. »t.80 ali 8 " Posamezni Usti po & c. Oglasi po pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa ne ne sprejemajo. Rokeplsl se ne vračajo. Če se naroČili k i preselijo z enega kraja v drug kraj. naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča. DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 312 North Chicago St. JOLIET. ILL. DENAR in naročila pa aa tiskarno: AMERIKANSKl SLOVENEC, Mr. Benton St Chicago JOLIET, ILL. Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541. »AMERIKANSKl SLOVENEC". Published weekly at Joliet, JU. by „The Slovenie-American Printing Co." cor. Benton Jk Chicago S trs., Joliet, Ills. The only Slovenie paper west of Ohio and the Organ of the Grand Carniolian Slovenie Catholic Union of the United States of America. Subscriptions $2.00 per year. Advertising rates seat on application. KnUitod at the t*o»>. office at Joliet, [U. »eooud 0U»» matter. CERKVENI KOLEDAR. 18. august Nedelja 21. pobink. .Toahim 19. ,, Pondeljek Dudovik. 30. ,, Torek Bernard. 21. m Sreda FranšiSka, 22. ,, Četrtek Timotej. 23. ,, Petek Bogovoljka. 'Sti ,., Sobota .lernej. Razbojniki na potu proti nebesom. Nebi človek je šel od .loruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike. Luk. 10. 23—37. Od Jeruzalema do Jerihe je nekako sest Ur hoda. Pot se vije po dolgi, pusti soteski; nikjer ni videti člo vaškega stanovanja, še celo drevja in grmovja ni, vse je samo pečevje in pesek. Tako pripovodujejo popotniki, ki so bili v svati deželi. Ta soteska je bila skrivališče roparjem, tukaj je marsikateri popotnik izgubil svoje življenje; zato so ta kraj imenuje tudi -'krvava pot". V tej soteski so napadli razbojniki človeka, ki je sel iz Jeruzalema v Je-riho, in d katerem govori .Jezus v sv. evangeliju. Razlagalci sv. pisma pravijo, da pomeni ta pusta soteska pot proti nebesom, ki je tesna in težavna, pa tudi nevarna za popotnika, ker ga na tej ozki poti čakajo dušni razbojniki, ki ga skušajo pahniti t brezno pogubljenja. Hudič, svet in meso so krvoločni roparji, ki prež, tia dušo. in marsikatero tudi res ug0 nobe. Mi vsi smo popotniki, ki £i'emo po tej ozki poti proti svoji domovini; tudi ua nas preže imenovani razbojniki. Oglejmo si jih in pomislimo, kako naj sa jih ogibamo! I. Poglavar dušnih roparjev je hudič, oče vsega hudega. On jo na-izprosljiv sovražnik naše duše, ki si na vso moč prizadeva, oropati nas nebeške krono. Že naše prvo starise je napadel, pa tudi oropal božjega pri jateljstva in jih obdal s smrtnimi dušnimi ranami, zapeljal jih j« v groh. Ravno to je storil ž* na mili- jonih drugih ljudeh; saj ga Jezus nam imenuje ubijalca od začetka (Jan. 8, 44.) in sv. Janez ga opisuje kot velikega zmaja,' staro kačo, ki zapeljuje ves svet (Raz. 12, 9»); sveti Peter pravi, da je kakor rjoveč lev, ki hodi okoli in išče, koga" bi požrl. "Hudobni duh ne neha napadati na« in motiti nase slabosti z raznimi skušnjavami, dokler Živimo", piše sv. Ambrož. Drugi, nič manj nevarni razbojnik je svat; to so slabi, sprijeni ljudje, hudobni tovariši, razuzdani prijatelji, zapeljivci, zapeljivke. Ti oropajo dušo lepega svatovskega oblačila, ki je potrebno, da se nam dovoli vstop na nebeško ženitnino. Kdo naj jih sešteje tisoče ia tisoče nesrečnih, ki jim je hudobni svet s slabim zgledom, z zapeljevanjem vzel krono življenja? N« ljubite ne sveta, ne tega, kar ja v njeni. Ako kdo svet ljubi, ni Očetove ljubezni v njem, pravi sv. Janez (I. 2, 12.) "Ni ga, da bi ga nazadnje ne bil svet nalagal in ogoljufal, kdor je ljubil posvetnost", piše sv. Lorenc Justinijan. Tretji razbojnik je meso, meseno poželjenje, ki je globoko ukoreninjeno v človeškem srcu in rodi grozen sad, ker dela mesa so: nečistost, nesramnost, razuzdanost, sovraštva, zdražbe, zavist, jeza — kregi, razprtije, nevoščljivost, uboji, pijančevanja, in kar je temu enakega., Č> tacih delih . vam napovem, kakor sem vam napovedal, da, kateri take reči delajo, ne bodo dosegli kraljestva božjega. (Gal. 5, 19, 21.) "Meso je razbojnfk:na potu proti večnosti, prirojen hudič, ki nas k hudemu napeljuje*, pravi sveti Kri-zostom. O, koliko jih je, katerim nista mogla do živega hudič in svet, ki pa so padli v boju z mesenim po željenjem. Hudič, svet in meso, to so trije razbojniki, ki preže na človeka. Ne morejo nam sicer vzeti zakladov božje milosti zoper našo voljo. V tem se razločujejo od druzih roparjev, ki sitoma vzamejo, kar se jim radovoljno ne da. Dušni roparji te samo vabijo, zapeljujejo, skušajo, pregovarjajo; šele, kose jim človek prostovoljno uda, tedaj padejo čezenj in ga slečejo prav po roparsko. Gorje človeku, ki zaide mej razbojnike; vse mu pobero, kar ima, berač je v malo trenutkih! Gorje tudi duši, ki pade v roke dušnih razbojnikov. Vse ji pobero, kar ima vrednosti na sebi. Iztrgajo ji milost božjo in vse zasluženje, kar »i ga je do tedaj nabrala,zakaj če se pravični od svoje pravice obrne in počenja hudobijo, — bodo vsa njegova pravična dela, ki jih je storil, pozabljena! (Eceh. 18, 24.) In naj bi bil tak človek tudi pol stoletja sveto živel in si nabral neizmernih zakladov, si zaslužil dragoceno krono pred Bogom, nič mu ne ostane od tega, reven in nag je, ako ga doba v roke dušni roparji in mu slečejo kraljevi plašč božje izvoljenosti. Popotnika so razbojniki z ranami obdali, kakor smo slišali. Ravno to store tudi hudič, svet in meso z dušo. Ni jim zadflišti, da jo oropajo vsega bogastva, obdajo jo tudi z ranami, in o moj Bog, lcako hude so te rane. Vsaka krivica je kakor na oba kraja oster meč, za njega rane ni ozdravljenja, pravi modri Sirak (21. 4.). Najdragocenejša zdravila, celi potoki čudovitega balsama, ne morejo ozdraviti teh ran, ker niso telesne rant, am pak dušne, ki tako ognjuaijo podobo božjo, da sj» nebeaa s studom obrnejo od nje. Ko razbojniki končajo svoje roparsko delo, ko so slekli reveža in ga pobili, tedaj se izgube in puste nesrečneža v krvi ležati. Kaj jim mati, da objokuje svojo nesrečo, da zdihuje in se vije v bolečinah, ki mu jih napvavljajo pekoče rane? Oropali so ga, vzeli so mu, kar je imel, drugo jih aič ne skrbi. Ravno tako ravnajo tudi dušni roparji. Ko so mu Vzeli, kar je imel na svoji dobrega, ko so ga obdali z dušnimi ranami, ga popuste in se ne zmenijo več iianj, puf)ti ga hudič, ko ga je zapeljal v greh, in se mu škodoželjno »meja; pusti ga svet, ko se je vjel v njegove mrežo in mu pokaže hrbet; izprijeni prijateljski te je pohujšal, te pusti v nesreči in te zasmehuje; aapeljivec, ki ti je vzel nedolžnost, mir srca, deviško krono, te pahne od sebe in se ne zmeni za tvoje solze; slab tovariš, ki ta je pripravil ob vero in pobožnost, te pusti in je vesel, da se mu je posrečilo, umoriti ti dušo. — Glejte, to »o dušni razbojniki; kako se jih obvarujemo? II. Trojno pravilo ti hočem povedati, o kristijan, da se obvaruješ duš.pih roparjev in pogube. Prvo pravilo je: Na hod i v njihovo bližino, tja, kjer prebivajo. Vzemimo trgovca, ki si je v tujini napravil veliko premoženja in se sedaj vrača domov. Bogate zaklade ima seboj, prstani z dragimi kameni se mu svetijo na rokah, okoli vratu ima dragoceno zlato verižico, oblečen je, da se mu premožnost na zunanje vidi. Gre pa skozi temni gozd, v katerem prebivajo roparji, vkljub temu, da so ga prijatelji opozorili na nevarnost te poti.1- Ali ne ravna ta trgovec nespametno in tudi predrzno, ali se ne poda prostovoljno v nevarnost, da mu roparji vzemo premoženje in življenje? Gotovo. Ravno tako nespametno in predrzno ravnajo kristijani, ki na poti proti večnosti neprevidno hodijo v bližino dušnih razbojnikov. Kolika nevarnost zanje, da izgube vse zaklade milosti božje in ž njimi tudi življenje svoje duše. Zato je prvo pravilo: Ne hodi v bližino dušnih roparjev. Kje pa prebivajo ti dušni roparji? — Glej, hiša, v kateri se zbira družba igralcev, pijancev, ponočnjakov, je njihovo prebivališče. Glej, kraj, kjer se ti vzb.uja meseno poželjenje v pregrešni družbi z osebo druzega spola, tukaj be skrivajo in te čakajo razbojniki, ki ti bodo ali so ti že oropali in umorili dušo. — Grešne priložnosti ao kraji, kjer imajo hudič, svet in meso največjo moč nad človeškim^Srcem, kjer največkrat zmagajo in ukončajo neprevidno dušo. Ne svari tedaj zastonj sv. Duh pri modrem Sirahu pred grešno priložnostjo, ko pravi: Ne hodi po nevarnem potu in se ne boš »podtaknil ob kamen (32, 25.). Moj sin, ako te grešniki vabijo, ne vdaj se jim. Moj sin, ne hodi ž njimi, zdrži svojo nogo odnjihpotov(l,10.) "Ako vidiš brezno in uočeš vanj pasti, ne hodi blizu!" pravi sveti Krizostom. "Bratje! bojte se ognja hude priložnosti, ako se nočete raztopiti kakor vosek", piše sv. Avguštin. In »veti Atanazij uči. "Ako bi imel sorodnika ali prijatelja, ki ti je tako potreben kakor desno oko ali desna roka, vendar ga moraš zapustiti, ako opaziš, da je škodljiv tvoji duši!" Ni zastonj sv. cerkev tako stroga pri delitvi zakramenta sv. pokore do tistih kristijanov, ki prostovoljno Žive v bližnjih grešnih priložnostih. Ako hočeš,. predragi kristijan, obvarovati se dušnih razbojnikov, ne hodi jim blizu; beži pred grešno priložnostjo; ogiblji se hiše, kjer igrajo, pijanoujejo, grdo, nesramno, brezbožno čez bližnjega govore. Ogiblji se osebe, katere bližina ti vzbuja strasti, katere pogled ali beseda že zadostuje, da se tvoji dobri, trdni sklepi podero v prah. Beži iz take družbe, če ti je tudi težko in misliš, da brez nje ne moreš živeti. če si pa po nesreči ali lahkomi-šljenosti vendar zašel med dišne razbojnike, tedaj sepoprimidrugega pravila, namreč krepke brambe. Srčen popotnik se brani, kolikor more, ako ga napadejo roparji. Enako mora ravnati tudi kristijan; braniti se mora, ustavljati se jim z božjim orožjem, z molitvijo, s »v. vero, kakor prpvi sv. Pavel. Ustaviti se jim mora brez odlašanja in obotavljanja. Kakor je lahko iskro pogasiti, iz katere bi nastal lahko velik požar, tako lahko je tudi majhno zapeljevanje in napadanje od začetka premagati. Ustavi se, kristijan, precej od kraja slabim mislim in željam, ne zadržuj se pri njih, premagaj jih ti, da one tebe ne premagajo. Upri se pa tudi z vso resnostjo zapeljevanju dušnim roparjem, satanu, svetu in mesu. Bodi odločen, prisezi sam pri sebi: naj velja, karhoče, neudamsevam; pojdite sami v krčmo, na ples, po-nočevat, jaz ne grem; ne poslušaj zapeljivoev, ki ti pravijo: Le samo enkrat danes pojdi, stori, dovoli; zavrni ga resno, določno: Ne, nikoli! Zaupaj pa pri tem tudi na božjo pomoč. Spomni se kralja Davida, ki pravi: Gospod je moja luč in moja pomoč, koga se bom bal? Ako se mi hudobni bližajo, bqdo oni, moji sovražniki, ki me stiskajo, oslabeli in padli. Zaupaj" v GHfpoda, moško ravnaj; tvojo srce naj oraočni in čakaj Gospoda. (Ps. 21.). En sam gotač zdihljej, n. pr. Moj Bog, pomagaj mi! to bo osrčil, da boš srečno premagat dušnega sovražnika. . Ako si pa bil takd.jjes.rečon, da si prišel v roke razbojnikom, da so te oropali milosti božje, ranili tvojo dušo, tedaj ravnaj po tretjem pravilu: Hiti k usmiljenemu Samari-janu, da ti vlije vina in olja v rane, te obveže in te spravi v varen kraj. Ta Samarijan ja Jezus Kristus, ki v zakramentu sveto pokore celi rane, ki so ti jih zadali tvoji sovražniki in ti milostljivo povrne, kar so ti vzeli, namreč svojo ljubezen in posveču-jočo milost božjo. Ne boj se ga, češ, saj me no bo sprejel: vedi, da je v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad devatindavetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo pokore. (Luk. 15, 7.) Ne odlašaj tedaj priti k Sa-marijanu, zakaj dlje ko boš odlašal, hujše bodo tvoje dušne rane, težje jih ozdraviš; da, primeri se ti lahko, da bi moral na njih umreti, in kaj bo s tvojo dušo? Žalostno pa resnično jo, da ljudje mesece in leta odlašajo s pokoro, nočejo rabiti zdravila za svojo dušo, svete spovedi, ko vendar vedo, da je vedno nad njimi razsrjeni sodnik, ki zna vsak trenotek udariti jih s svojo strelo, poklicati jihpred sodbo in tudi ostro soditi. Pri koncu sem. Ali bodo moje besede rodile kaj sadu? Bog vo! Znani •o vam so vražniki našo duše: Hudič, svetin mesOv.bežite pred njimi. Ali čo še jih ne morete ogniti, vstavite se jim precej, določno, poženite jih od sebe s pomočjo božjo, da vam ne vzemo največjega zaklada božje milosti: ako so vam ga pa vzeli, skrbite, da ga dobite nazaj pri usmiljenem Samarijanu, Jezusu Kristusu, ki noče smrti grešnikove, ampak da se spokori in živi. Amen. Ženske delavke. Krščanstvo bilo je oni činitelj, ki je osvodilo žensko iz njenega žalostnega stanja. Ženska je bila v starem veku sužnja moževo samostojnosti, bitje, ki je živelo v temi, kakor piše grški modrijan Platon. Kaj je ženska v krajih, kamor ni še posijala krščanska luč? Sužnja je v Afriki črna zamorka, sužnja je oda-liska mohamedanska in sužnja je žoltopoltna žena na visoki kulturi stoječega Kitajca, brezpravna roba, « katero smo mož vse storiti in jo se celo umoriti. Katolicizem je osvo-bojal in še osvoboja med poganskimi narodi žensko in jo brani z božjimi nauki pred samopašnostjo moževo. Nerazrusnost zakona je temelj dru-žinein pogoj pravilne uzgoje otrok. Dokler je vladalo načelo krščanske pravičnosti, ni bilo socijalnega in tudi ne ženskega vprašanja. Posledica brezverstva je socijalno in tudi žensko vprašanje. Prezirati je li so se večno resnični nauki spasi-telja, odrešenika, kapitalizem, ta brezsrčni trinog, rabiti je pričel tudi žensko v svoje samopašne namene. Druga družba, druge razmere odtrgale so milijone žensk domači hiši, družini. Delavke v tovarnah, rudnikih in drugod smo dobili. Kaj se briga ta kruti trinog kapitalizem za etiko, za družinsko življanje in broz usmiljenja zapodil je žensko v boj za eksistenco. Ureditev človeške družbe je na* men krščansko socialne smisli in zahteva naša jo: družba preoanuj se tako, da bode ženska vrnjona tje, kamor spada — v družino. Namen ženske je, biti mati in kot družinska mati ji je mogoče izpolnjevati le takrat svojo nalog«, kadar mož, tudi delavec, toliko prisluži, da mora izhajati z družino. Predno pa se bodo izvedel končni cilj krščanske socijalne smisli uravnati našo gnjilo družbo tako, da postane ženska zopet to, v kar jo ja Bog namenil, dobra družinska mati, je dolžnost vsacega krščrnskega so-cijalca in socijalke delati na to, da imajo tudi ženske delavke že sedaj človeško eksistenco. - Zakonita ureditev ženskega dela je jsko važna. Pečati se hočemo za sedaj podrobno z zahtevami socijalnih politikov na Nemškem glede tovarniških dalavk. Kar se na socijalno postavodajalnem polji na Nemškem zgodi, to se po- „ i snema cesto v Avstriji. Gleda tovamičnih delavk na Nemškem prepoveduje nemška postavo-dajaoženjenimdelavkam nad llurno delo, tudi porodnicam prepoveduje 4 tedne tovarniško delo in v zdravstveno nravnem oziru je več določb. Nemškim socijalnim politikom se ja šlo za to, razširiti varfctvo tovarniških dolavk in so v resoluciji leta 1898 dne 2a. jan. naložili državnemu kancolarju uvesti natančno poizvedovanje o dolu omoženih tobačnih delavk in o poizvedovanju poročati. Poizvedovanja so se zaključila in so iakazala, da dela 229, : 334 omoženih žensk v tovarnah in i 1063 se jih v rudnikih uporablja. | Polovica (111,194) delajo v tekstilni j industriji; potem slede dela pri vžitni | industriji (tobačne tovarne, izdelovanje jedil, žganja, sladkorja itd.), papirni industriji in v opekarnah. Vzrok dola omoženih žensk je revščina delavk vsled pretnalega zaslužka, brezposelnosti in v redkih slučajih lenoba soproga. Žene takozvanih sezijskih delavcev so za čas mrtve sezijo prisiljene iskati si zaslužka v tovarni. Neiz-učeni delavci (dninarji) imajo do malega povsod v Nemčiji krajevnim razmeram neko razmerno malo plačo in so vezano take delavske družina, če hočejo pošteno shajati, na ženin zaslužek. Pri izučenih obrtnih delavcih žono ne hodijo v tovarne, možje zaslužijo toliko, da družine shajajo in zato so ponosni na take ženo, ki so dobre gospodinje. PMjetntki cenijo omožene dolav-ke višje nego neomožane, omožene delavke so namreč natančnejše in bolj zanesljive. Delavni čas pri ženskah je v pretežni veČini manjši, kot postavni jednajsturni delavnik. Običajen je devet- in deseturni; pri akordnih delih 6—8 urni delavnik. Podjetniki ne vidijo radi, da se omožene delavke poslužujejo zakonito | jim jamčenega pol ura večjega opoldanskega dopusta. Slabe posledice tovarniškega dela | omoženih delavk našteva kancelar-i jevo poročilo motenje družinskega življenja in slabega zdravja omožo-nih delavk. Otroci zgube do stavišev spoštovanje in sa starišem odtujijo, tudi možje sa domačemu življonju odtujijo, žena nima časa in tudi ne mOre skrbeti za dobro hrano. Žene v primeri z neoženjenimi delavkami bolj bolehajo in se vslad preutrujenosti hitro starajo. Poročilo zahteva varstvo nosečih delavk in daljšo ko sedanjo (štiritedensko) zabranjenje dola porodnicam. Različni nasveti o zboljšanju stanja omoženih delavk so se stavili. Splošno se povdarja, da ja prepoved tovarniškega dela omoženim še ne-izpeljiva, zozirom na vdove, ločene in ravne žene. Počasno (stopnja-jočo) omejitev tovarniškega dela ženam v namen konečno popolne odprave, nekateri poročevalci priporočajo. Drugi nasvetujejo popolno prepoved ženskega dela v zdravju škodljivih podjetjih; drugi zopet nasvetujejo prepoved ženskega dela pri gotovih, jako težkih dolih. Proti popolni odpravi ženskega dela omoženih žensk se navaja, da bi a tem narastlo število divjih zakonov. Naglašajo pa poročevalci, da bi se naravno omejilo žensko delo pri večji uporabi in boljši plači moških delavcev. Poročilo kaže o težavi rešitve1 vprašanja dela omoženih žansk in o veliki važnosti istega, kaže pa tudi, da se Nemci resno pečajo z socijalnim vprašanjem. Nizke cene za v Buffalo na razstavo. Nickel Plato železnica prodaja po izjemno nizkih cenah listke za v Buffalo in nazaj. Veljavni so 10, 15 in 30 dnij. Za podrobnosti in brošurico o razstavinih poslopjih in prostorih piši na glavnega zastopnika John J. Calahan, 111 Adams St., Chicago, III. Nekega Japonca so nastavili na državni univerzi v Misso«« profesorjem kemije. , Šolski svet v mestu Colu®' bus, Ohio, ne mara več plačevrt' učitelja, fca telovadbo in zato se ta«' bo več poučovala. Klavirski t r u s t so jo Pr<^ rojstvom razbil, kar ni bilo m®**# dobiti dovelj financijalne podlag«- ) Katoliška cerkev na tinju so ja že pričela graditi. Pr®4®" kli teden so položili temeljnika»a» N a Š p a n s k a m so pričali »traj-kati vsi kuharji v kraljevi kuhinj' na dvoru. Podrobnosti o štrajkuni' so znane. Na Angleškem je lani iimr'® 700,000 oseb. Premoženje je pustilo izmed teh samo 80.331 ljudij. Rim ima po zadnjem Ij^' skem štotju 462,000 prebivalcev. ^ zadnjem desetletju ja prirastka" 161.583 prebivalcev. F i r nji a K r u p p, ki je zašlo*®" la po svojih topovih, jo dobila k®*" cesijo v Meksiki, da si bo vzgradila tovarno za prošanje k»*: kčua. čebula in č osen j so . „ ljubljenejše dišave Tatar jem. Z»w pa se žensko, ki bi bile rade pfik*, \ pno in mikavne,namažejo s češnje* ' in čebulo po obrazu in po rokah- Mnogo prahu imajo v C«"' forniji. Ko pomaranče potrgajo' drevja, imajo toliko prahu na s«* da jih morajo vse omiti pred«' jih zavijejo in vlože v zaboje. Prva n a o i j on a 1 n a bank* T v New Yorku je "zaslužila" v *'* nulom letu 1000 procentno divide«' do in ima doslej noraždeljenega ostanka $10,102,766,73. Zatuašenje se ozdravi. Najvažnejša ianajdba zadnjih let je gotovo edravilo za zamašenost: Cascarets Candy Catharic. Ozdravljenje jamčeno. Pristne tablica so zaznamovane s C. C. C. Samo v škatlici v vsih lekarnah lOo. Na Bavarskem sta se »prl* dva sedemdesetletna staroa, ko kosila ob meji. Med prepirom )' eden drugega udaril s koso in prerezal prsa, da je takoj umrl. ' 2 8,0 0 0 n o vi h p o š t n i h ur> dov. Ogrski trgovski minister »*' ' merava v vseh ogerskih krajih, kl imajo najmanj 300 duš upeljati p0' štne urade. Vseh takih novih p®^ nih uradov bi bilo 3^.000. Na Filipinih ne rabijo artilerije in zato bodo poslali pet' najstpoljskih baterij domov in sic«f skozi Suez kanal. Š» lo čez par mesecev bodo dospeli v New York in od tu jih bodo poslali na svoj* mosta ob atlantiški obali. Turški sultan je izdal menit oklic na svoje podanike. vada je postala namreč, da si v«»k bogataš najame kako avropej»lcff guvernanto aji družabnico za vzgoJ9 otrok in zabavanje žen. Sultan ^ v tem pretečo nevarnost za preob^® turških navad in zastarelih običaj6* in zato priporoča svojim verBi'"' naj v bodoče opuščajo to navado- >t' Korist streljanja pro toči. Dne 8. p. m. so pokrili str»' šni oblaki vso buzetsko okolice* Istri. Vse strelne postaje so za&8'e streljati, izvzemši dve; čim je"' vseh postajah padal le dež in le k*' . ko zrno toče vmes, je v onih d*^ krajih, kjer niso streljali, pad*1' suha toča, ki jim je uničila P° } sadu. ' ':M Sin admirala Schley» ^ { stavil admiralu Sampsonu to le vp1*' sanje: Čogava krivda bi bila, ako bilo amerikansko bfodovje poraste0" pri Santiago de Cuba. Seveda »J admiral Sampson še nič odgovor'1 na to vprašanje. Razsodni ljudje mnenja, da ima zaslugo na tm*^ isti, ki bi bil nosil tudi krivd«' ako bi bila bitka izpadla nesre5n»"" AMERf KANSK! SLOVENEC, AVG. 16. 1901. WM; lakorporirana v državi I'lliaois dne 12. jan. A. D. 1898; URADNIKI: Anton Nehanich, cor. Scott qj Društvo šteje 28 udov. Prestopili so: ^ društva sv Jožefa 7 Pueblo, Colo. K društvu V. sv. Jurija 3 Joliet. III. Matija Jurešič 682 12! avg. '01. 1 Društvo šteje 107, II 51 udov. ^ društva sv. Ciril* in Metoda 8 Joliet, III. K društvu V. sv. Jurija 3 Joliet, IU. Martin Muc 749, Frank Kozjek 745, Blaž Culek 779 12. avg. '01. *' ' .... ■ , , I Društvo šteje 101, II54 udov. ^ a društva sv. Jožefa 7 Pueblo, Oolo. K društvu V. sv. Jurija 3 Joliet, III. Marija Od JureSič 406 12. avg. '01. I Društvo štoje 112. II 35 soprog. ^ društva sv. Cirila in Metoda 8 Joliet, III. K društvu V. sv. Jurija 3 Joliet, IU. Marija Čulek 529 12. avg. '01. I Društvo šteje 56, II 38 soprog. a društva sv. Frančiška Sal. 29 Joliet, IU. K društvu V. sv. Jurija 3 Joliet, 111. Marija Nemanič 1061, Katarina Malerič 1080 12. avg. '01. I D. š. 76, II 38 u. Naznanilo. > Na več vprašauj naznanjam, da sem razposlal dne 12. aygusta pravila K. S. K. ' ftd«iote po U. 8. Express Co. na sledeča društva: M Društvu sv. Vida 25 Cleveland, Ohio. 2 ) Društvu sv. Družine 5 La Salle, IU. 3-) Društvu Marije 7 Žalosti 50 Allegheny, Pa. 4) Društvu sv. Janeza Krst. 20 Ironwood, Miohigan. 5-) Društvu sv. Jožefa 7 Pueblo. Oolo. «•) Društvu sv. Jožefa 41 Pittsburg, Pa. 7-) Društvu sv. Petra in Pavla 38 Kansas City, lta». 8) DruStvu sv. Janeza Krst. 13 Biwabik, Minn. *•) Društvu sv. Jožefa 12 Forest City, Pa. l0 ) Društvu sv. Jezus Dobri Pastir 49 Pittsburg, Pa. Društvu sv. Petra 30 Red Jacket, Mich. L Dalje prosim zastopnike imenovanih društev, da mi naznanijo ako ne r°j«vejo pravil o prave« času. Znake odpoŠljem v kratkem vsem, ki so mi pisali oje. M. WARD JAN, I. tajnik K. S. K. Jednate, 903 N'. Scott St., Joliet, Illinois. sednikom Clevelandom se je bilo prav nekaj sličnega prigodilo, samo v še bolj razširjenih mejah. Predsednik Grover Cleveland je bil silno nasproten vsakemu povečanju Združenih držav in je takoj pri svojem nastopu onemogočil anek-sijo Ha vaj a. Zlasti resno jo svaril ■za oAŽa nemirov v Colombiji. Da je pa" moril poseči konečno le vmes, do tega ga je prisilil resni položaj, opiral pa je ta svoj korak na neko starejšo pogodbo. Leta 1846. je namreč sklenil državni tajnik predsednika Polka gospod James Buchanan z republiko Colombia važno pogodbo, katere glavni odstavek se nanaša na panamsko ožino. V tistem odstavku je namreč zajamčena Združenim državam in njenim podanikom prosta pot čez panamsko ožino bodi si s katerikolimi prometnimi sredstvi vse seveda colniue prosto. Kmalu po tej pogodbi «o zgradili podjetniki iz Združenih držav s privoljenjem vlade v Washingtonu na tem ozemlju železnico-. Obe republiki sta se tedaj sporazumeli, da imajo Združeno države v slučaji nemirov pravioo poseči vmes z vojaško silo. Prvi president naše Ijudovlade, ki se je torej poslužil te pravice, je bil kakor rečeno Grover Cleveland. Leta 1885. je nastala v Colombiji revolucija zoper tedanjega predsednika Rafaela Nunez. Vstaši so zasedli panamsko ožino pod generalom Aizpuru iiaso zažgali ob atlantiškem morju ležeče mestece Aspinwall, kjer se je začenjala amerikanska železnica. Naša vlada je bila primo-raija varovati pravice svojih državljanov. Sevaroatlantska eskadra pod poveljstvom admirala Jonetta je dobila ukaz takoj odpluti pred Aspin-wall. Istočasno so odposlali iz New Yorka 750 vojakov in mornarjev pod poveljstvom McCalla, ki so zasedli mesto Panamo, zapadnotočko železnice ob Tihem oceanu, 10. aprila je že dospel admiral Jouett v Colon iu je izdal ukaz, da se mora odpreti na železnici reden promet. Za-povednik McCalla je malo dni pozneje prišel v Panamo, kjer je aretiral vstaškega vodjo generala Aispuru, in ga pridržal pri sebi kot talnika, da se je n'apravil mir. čez nekaj dni so dospele domače vladno čete in po kratkem posvetovanju so se vstaši podali. To j« bilo 27. apr. Ko je bilo vse mirno, je wasliing-tonska vlada odpoklicala vojake domov in 10. maja so bili ž« v New Yorku. Sedaj so na panamski ožini zopet nemiri. Vstaši sicer še niso zažgali nobenega mesta, vendar so že par-krat ustavili vlak in tako pretrgali promet. To pot vlada ni čakala, da bi se nemiri razvili na toliko stopinjo, kakor so se leta 1785. in vendar je poslala vendar že dve vojni ladij i. Taka skrb je zel o hvalevredna vendar vzbuja pri nekaterih ljudeh skrbi, ker se boje, da s« ne bi iz te brezpomembne afere izcirnilo kaj svetovnih dogodkov. Treba namreč vedeti, da je bil samo Grover Cleveland nasproten razširjanju ozemlja Združenih držav iu da sedaj ni več predsednik. V zadnjih lotih smo se imeli pi'i-liko prepričati, da so imeli prav neznatni dogodki svet pretresujoče posledice. Prerokovati ne maramo še nič, ker ne čutimo za to nikake potrebe, vendar bomo obračali na to stran vso pozornost in sporočali našim čitateljem vse količkaj važne dogodke. Iz delavskih krogov. Pittsburg, Pa., 12. avgusta. °publi0, Painters, Lindsay in jr^utcheon in Franktown Pudd-a'ftg in Rolling Mills so ostale da-i ®8 zaprt«. Poskušalo pa se je de-/ 1 v Republic Iron Works, toda V® * ni8° marali na del° in ognje P0g»«ili. Kakih 600 štraj-Jočih delavcev je patrulimlo celo \ P.° okr»j«- Franks!own Mills "oiling Departenwnt je 500 de-v°ev šlo na štrajk, v "Pipe De-p* jih deIa g, kakih Ue Ri • * nis° pri t0r6i tudi olani Amalgamated Association. Sijala imajo za tri tedne, po- tem pa bodo morali tudi ti ustaviti deio. M o ne ne, Pa. V National Tin-plate Mill so začeli danes zjutoaj delati. Voditelji štrajka so imeii posvetovanj« do 3- ure zjutraj in so sklenili, da naj gredo na delo. Izvedelo se je bilo namreč, da je eden tovarniških uradnikov organiziral vse naunijsk« delavce {proti unijskim, vsled Sesar bi bili slednji postavljeni v manjšino. McKeesport, 12.*avg. Boston Rolling Mill je zaprta. Tube De-partement pa dela in ima pasla 1800 delavcev. V 48. arah bo pošel ves materij al ia tudi ta oddelek bo prisiljen vse ustaviti. Barbarstvo Angležev. Angleški kolonijalni minister lord Chamberlain si je izmislil zopet novo barbarstvo, katero boče uporabiti v južni Afriki proti junaškim Burom. Kakror je znano iz brzojavk na višjega vojaškega zapovedniku Kitch«nerja, bodo "Angleži izgnali" iz južne Afrike rsiaon« burske aapo-vednike in poveljnike vojaških, z Angleži se bor«čih oddelkov, ki ne bodo položili orožja z rok do 15. septembra. Nadalje bodo odvaeli dotičnikom vse premično in nepremično premoženje, kakartudi takim, ko jih žene in otroci so v angleškem ujetništvu, da »i bodo tako pokrili z ukradenim premoženjem voj*kine stroške. Najnovejša določba angleškega kolonijalnega ministra j« velikansko barbarstvo, kateremu doslej še ni bilo para v že itak prakrvoločni vojni z ubogimi Buri. Se pred malo leti je pripoznal Chamberlain Transvaal za neodvisno in samostojno državo. Ko je Jameson decembra 1895. upadal z svojimi lopovi.v Transvaal, je pisal Chamberlain južnoafriški družbi daljše pismo, v katerem imenuje transvaalsko republiko ptujo državo, samostojno ozemlje, ki stoji z veliko Britansko v dobrem, prijateljskem razmerju in zoper katero Anglija ne dovoljuje takih upadov. Hudobni svet je bil seveda mnenja, da je bil gospod Chamberlain z Cecil Rbodesom in Jamesonom kot tretji.v zvezi, da pa je bil le prisiljen po nevspehih lopova Jamesona do take, Burom ugodne izjave. Če prav je to res, — in res je prav gotovo, — vendar radi tega n« izgube njegove izjave o samostojnostiTransvaala nič veljave in so še toliko bolj resnične, kolikor nerajši jib je gospod kolonijalni minister zapisal. Kako slovesno je proglašal lord Chamberlain neodvisnost južnoafriških republik v angleškem parlamentu po porazu Jamesona 1. 1896. Dejal je: "Anglija nima uikake pravice se umešavati v transvaalske notranje zadeve; če uvidi Krueger razširjenje volivne pravice na tujce za škodljivo, ima popolno pravico to razširjeuje preprečiti. Anglija zamore podati le miren nasvet, — druzega pa nič. Misel, da je hotel Kruegerju kaj ukazovati, ali, da je nameravala Anglija napovedati vojno Transvaalu, moram zavračati odločno nazaj. Vojna v južni Afriki bi bila dolgotrajna, draga in silno krvava ter bi zapustila za seboj žer-javioo, na kateri bi se razvila vojna, katera bi se vlekla skozi leta in leta." Tako mnenje je imel pred par leti gospod Chamberlain o Burih in jim je priznaval samostojuo neodvisnost, dandanašnji pa jih hoče pregnati z domovine očetov. Isto kar TransvaaLcem hoče angleški kolonijalni minister zagosti tudi Granj-c«m. Tudi v Burih v Kapkoloniji, je videl isti Chamberlain pred leti večino Holandcev, ki se čutijo sorodne s transvaalskimi Buri in katerim ni smeti tega šteti v zlo, ker je sorodnost krvi velika moč, katero je visok« oeniti: Časiinmnenja gospoda Chamberlaina se čudovito hitro prc-minjajo. Dandanes vidi isti mož v istih ljudeh same hudodelce, katere bi dal najrajše posljreliti, kakor zajce. Na evropskem kontinentu vzbuja najnovejše angleško barbarstvo velik stud in vse časopisje je polno graje nad krvoločnimi Angleži. Angleško časopisje pa hvali novo odredbo kar najbolj navdušeno, vendar se ne more premagati, da bi zamolčali to-le istino: "Čimbolj grdo bomo postepali z Buri, toliko živahnejše jih bodemo silili na ob-upnejši boj proti nam. Panamska ožina. skega poKtavodsjfttvs m brezd!vomno prišteva ti»kov»i;zakon. Sklen jen v letu 1862, tedaj v dobi, ko seje vidno zasledoval namen, promet s tiskovnimi izdelki bolj po mogočno-sti omejiti, kakor pa razširiti, se je ta zakon sicer s čas«m nekoliko iz-promenil, ne da bi se tudi dejansko predrugačil glavni namen, na katerem je bil zakon postavljen. Nasprotno se je napravilo iz prvotnega zakona skrpucalo, katero pogreša logične zveze. Najbolj občutljiv pomanjkljaj na zakonu pa je dejstvo, da je šlo kulturno delo zadnjih štirih desetletij nevidno mimo njega. Velikanski prevrat, ki se je zgodil na znanosti in zahtevi po omiki pri avstrijskem ljudstvu vsled splošne šolske dolžnosti, povzdiga interesov na javnih dogodkih v najširših slojih prebivalstva, poželjenje organizovanega delavstva, se udeleževati političnega življenja, tisoče potreb duševnega prometa, katere je izzval razvoj trgovine in prometa, poprej neznano razširjenje znanstvenih raziskav, vse to zahteva od tiska toliko, da zamore isti vsemu ugoditi le po svojem svobodnem razvitku. Vkljub temu, da se je od vseh političnih strank v edaaki meri pripo-znala potreba preosnove našega tiskovnega zakona, vklepa v verige vsako svobodno razvijanje duševnega prometa, vkljub brezštevilnim prošnjam in pritožbam prizadetih krogov na vlado in državni zbor, vkljub temu, da so vsakočasni ministri naravnost pripoznali, da obstoječi tiskovni zakon nujno potre-baje preosnove, zmagali so ve»tno oni toki, ki tiačijo vsako misel na preosnovo. Tako štrli naš tiskovni zakon kvišku kot pozabljeno znamenje davno minulih časov, ko se je verovalo, da se da s policijskimi naredbami napredovanje in svobodni duševni razvoj vi ljudstvu zabrauiti ali pa zadušiti. Tudi mi nismo za tiskovno zlorabo, katera deluje s posurove-njem in nenravnostjo na ljudstvo; proti takšnemu tisku naj se nastopa s primernimi naredbami. Toda iz strahu pred posameznimi izrodki se ne sme svobodnemu razvoju duševnega prometa po tisku staviti ovir. Ako je v dwigih kulturnih državah mogoč nemoten razvoj prometa s tiskovnimi izdelki, mora se dovoliti tudi v Avstriji. Pred poldrugim letom je po več desetletnem boju prizadetih krsgov in ljudskih zastopnikov padel končno časnikarski kolek, ki se je po pravici imenoval "kulturni davek." To pripoznanje vlade pa je le polovičarska odredba, ako ne sledi tudi svobodna kolportaža, ki je edini pripomoček, razširiti tiskovne izdelke hitro in varno najširšim krogom prebivalstva. V današnjem hitro živečem časiii ko prežene eden dogodek drugega, ne gre več, rabiti za razširjenje tiskovin počasnega knjigotržtva, po katerem ali sploh n« dobijo prizadeti krogi dotične tiskovine ali pa še io potem, ko je ista izgubila svojo vrednost. 1 Pravice tujcev. Za preosnovo tiskovnega zakona. Zvezna vlada v Washingtonu je poslala iz Bostona eno in iz San Franoisca drugo bojno ladijo v zalive panamske ožine v varstvo ame-rikanskih interesov. V republiki Colombiji ali kakor so jo prej zvali Novi Granadi, se je pojavila revolucija in čez to ožino imajo Združene države srojo železnico, za katero se boje pri sedaj nastalih nemirih. Ta korak naše vlade pi nov; pod pred- Zadnji čas se je začelo tudi v Avstriji na vseh straneh gibanje za iz-premembo tiskovnega zakona v modernem duhu. Tako je n. pr. ravnokar sklenila osrednja zveza avstrijskih industrijcev, naslednjo spomenico ter isto v svojem glasilu obelodanila: "Industrijski krogi že občutijo sami sedanje stanje tiskovnega zakona kot oviro industrijskega in prometnega razvoja ter so iadali peticijo ža državni zbor, v kateri zahtevajo preosnovo tiskovnega za-koua. Ta peticija se predloži državnemu zboru pri s»petn»m njegovem sestanku ter s umevno. Čudno, prečuduo pa. je, da ta čut tako trdno spi tedaj, kaul»r se gre izkazati pravico tujcem, onim naseljencem, ki še nimajo državljan* stva Združenih držav. Iz Denverja je prišlo poročilo, ckt jeodklouilo tatuošnje sodišče tožbo neke Italijanke za odškodnino, ker je njenega moža ubilo v tamošnjem rudniku in sicer vsled kri vde dotične kompanije, ki je lastnica rudnik*. Sodišče je tožbo odklonilo, češ, dani tožiteljica državljanka Združenih držav. Tamošnji italijanski konzul seveda ni bil s tem odgovorom za-dovoljen iu zato bo prišlo med vlado Združenih držav in Italijo do diplo-matičnega nesporazumljenja. To nebo prvi slučaj. Seveda se ne dafže z gotovostjo trditi, kako stališče lx» zavzela vlada v Washingtonu na sproti temu slučaju v Deuverjn, vendar se da vsaj približno to soditi s poprejšnjih enakih slučajih. Predstoječi slučaj sam zase nii»;» nikakega posebnega pomena, vendar je zanimiv zato, ker nam le prejaKno kaže, kaki pojmi vladajo pri natt o občnem, mednarodnem prav«. V zadnjih letih je imela ftalijan-»ka vlada že trikrat priliko se reftn« potezati za svoje pravice, ki ji pri-tičejo po mednarodnem pravu. V New Orleans je obesil poulični mol* 11 italijanskih podanikov, pri IV loolah, La., je preskrbela unorit.w željna množica petim Ita.lija.non* isto smrt in nedavno sta umrlav Erwin, Miss., dva Italijana "v oev^ Ijih", eden pa je bil težko ranjen. Kot vzrok smrti seje navedlo, dano bili nepriljubljeni pri občinstvu. V vseh teh dosedanjih slučajih je odvrnila Zvezna vlada vsO odgovor nosb in obvezanost za povrnitei* škode od sebe in jo zvalila na samo stojnost in neodvisnost posameKtiil* držav. Samo v zadnjem slučaju «e je pokazala nekoliko odjenljivejšo in je ponudila svojcem umorjeni!* Italijanov $2,000 prostovoljnega-daru kot odškodnino. Pri teh umorih je zahtevala, italijanska vlada poleg odškodnine tudi strogo kaznovanje zločincev. Kdor le količkaj pozna našo sodno upravo, ta ve takoj, da je morala ta zahteva, italijanske vlade ostati neizpolnjena. Moj Bog, ria kakšen odpor bi zadel:*, zvezna vlada, ako bi hotela kaznovati "najboljše" državljane iz lu* terih se navadno rokrutirajo morit,v« željne tolpe. Ako je morala tedaj vlada že pokazati svojo nezmožnost v zadevi kaznovanja linčarjev, tedaj je rtaravno, da je tudi odklonila povrnitev škode. V najuovejšem plačaj u pa cela stvar povsem drugačna. Tu se gre za navadno civilno pravdo. Uboga vdova zahteva od rudniške družbe nekaj dolarjev, s katerimi hi jt bilo mogoče preživljati zapuščene otroke- Komaj verjetno pa je, da bo mogla zvezna vlada še dolgo prikrivati-svojo nemoč nasproti p.oflamesnitM državam in zlasti ne, če Batna ta hm odločno bran! pravice nvoji-ev * inozemstvu, kakor jen. pr. dokassata. na Kitajskem. Nase stališče kot-velesila, naša narodna čast in naš ponos na kulturo, nam nalaga dolžnost, da varujemo z isto pravico koristi drugih, kakor želimo, da nam jih drugi varujejo. Dneva! Izleti po Nickel Plate železnici iz Chicago v Buffalo in NewYork._ Posebno nizke cene iti ugodni pogoji-na vse vzhodne kraje. Vprašaj usfc-mono ali pismeno glavnega zastopnika John J. Calahan, lil Adaum St., Chicago, IU. Čistost združena s čednostjo je-močna zvoza. Severov balzam k*. pljuča je pravi vzgled in oadraw prehljajenje iu vse pljučne bo)«-*m.-prav gotovo. 6 . . A.fllEftlKANSKl SLOVENEC, AVG. 16, 1901. Pesem o m^gu. Napisal Andrej.«- : , }1> i Najprej za goro zažari, . . .« ,. potempa se mesec dviguje. • • • • Počasi1 navzgor se vali, in zdi se, da težko vzdihuje. Hm, kakor ga namreč nekdo -bi rinil na-kvišku težavno.' Lepo je, srebrno kolo, rad gledam to sliko pradavno.. ' Da gleda me, — časih se zdi,'1 ' kadar: se navzdol zaobrne, a on se spet kvišku spirati, in rti pokaže srebrno. Kako je to vzvišen polet!!-- A, kdo se za mesec zanima? Pri njem le kak lačefc. poet zaljubljene pesmice rima. Na liro nerodno igra in meseou rane odkriva.... Poet in ti mesec, — oba sta res idejalao lažnjiva. 2. V živahnem sem pomenku bil • so»4di prej na vrhi, na zemljo meseo žar je lil in kazal svetle rti. V pomenku pravi sosed moj, da mesec morje.srka., , "Seve!',' mu rečem jaz takoj, "in časih mlade trka!" ! Zasmeje drugi se, rekoč: "Sedaj so taki časi, zato naš hlapec celo noč nori nekod po vasi." » In brž se tretji oglasi: "Pri srcu mu je Mara, bogate vdove zvita hči, ki hlapca samo---vara." . Berač. Hptidl Fr, Ki. iMko. Konec. < <>Ne — tukaj najbrž tudi ničesar ni!" je obupno adihnil. Čutil je, kako ga bolj in bolj zapuščajo moči. Bergle je komaj še vzdigoval in noge je težko pipaliz snega; posebno lesena mu j6 povzročala dokaj neprilik in težav.... Začel se je opotekati, kakor bi bil^ijan. In toplo mu tudi ni več bilb. Zato je večkrat za hip postal, da si je tesneje privil k drgatajoče-mu telesu staro suknjo. — Le na hrbtu gA je časih nekaj segrelo, kakor bi mu curila topla, vroča toda sredi dol po hrbtu.... "Jezus Marija, ali bom res moral ostati v tem snegu tukaj na polju!" je zdihoval v srcu. Ni več govoril glasno. Čutil se je že skoro preslabega — in tudi izreči ni hotel glasno tega, kar je le mislil, česar se je tako bal, kar j a mu je postajalo vedno jasneje. In ne da bi prav pazil, kod da gi-e, je gazil naaaj. Ni se vračal po ravno isti tiri, koder je prišel, artipak šel je nekoliko strani od nje---- Gazil je počasi. Dihal je že težko, hropeče. Oči so se mu izbulile ter so nemirno plule po zasneženi planjavi. Hipoma pa je veter nekoliko raz-gnal pred njim gosto padajoče snežinke. Ta hip je lahko videl precej dileč po polju. In tedaj 8e mu je dozdevalo kakor bi se dvigalo ravno v premi črti pred njim nekaj črnega. ''Vendar!" mu je nekaj veselo vzkliknilo v srcu. "Vas jealipa vsaj kaka čuvajska hišica!" Da ga je nemara varal vid kakor poprej posluh tega niti misliti ni upal in ni hotel. ' V otrplih udih je začutil novih moči. In jadro in kolikor mogoče »igurno je gazil po mekhem snegu na ono stran. In re» •• je čez par sto korakov nekaj aabrisano in nejasno črnilo v belem ozračju pred njim. Kaj da pravzaprav je, še ni mogel jasno razločiti. Spet par sto korakov — in berač je iznetiaden, žalosten in prestrašen £>.bstal. m • s ■ ' " ' Sredi,polja je« osamljeno Stal' velik, star hrast. Skozi razsohasto vejevje .je ,žvižgal sever'. Na vejah pospbno na,debelejših, se je'kOpičil inehki sneg. Zdaj in zdaj, posebno ko,je močneje potegnil veter se je v kepah sipal na zemljo. In to je irto-,tilo nekoliko tišino, v katero je bila ovita v;sa krajina. < Berač je popolnoma obupan sklonil glavo., Hrast mu ni bil znan. Ni torej vedel, kaj naj začne,, kam naj, se obrne. Ves je bil . ž1® odreveni; utrujen in speha^, da sp ja lcomaj'še držal po koncu." v;! / "'>"'• žalostno je gledal brezli&ti hrast. Ob eni strani debelega debla se je videla,še trava. Ker je veter pihal od nasptsotne strani, so se snežinke! kopičile 1« na strani, vetraobdeblo, a nasprotna stran je bila zavarovana proti vetru in kolikor toliko tudi proti snegu. "Kaj, ko bi tukaj nekoliko počil? Za vetrom je. Na travo sedem. Potem grem laže dalje." Pristopil je povsem k hrastu. Z zdravo desno nogo je odgrnil sneg še nekoliko dalje v stran;1 Raz suknjo in kučmo je otresel sneg; kolikor je bilo vobče mogoče. Potem pa ja »edel ob hrast ter naslonil hr bet ob raskavo.deblo. Bergle je položil tik sebe, roko pa ja porinil naVskriž v rokave. Oči so mu hotele zapreti. A vedel je, da zaspi, če jih zapre. Zato je napeto gledal v daljavo, da bi se u-branil spanca. "Mrači se že malo" — je mislil sam pri sebi. "Skoro užgo luči. Če je vaa blizu zagledam morda kako luč, ki mi bode potem vod niča." Pozorno, z zanimanjem in priča-kovaje, da ros kje zagleda luč, je zrl v daljavo. A videl ni ničesat razen snežnega meteža. Pogled na snežinke, ki so se vrtele pred njim, in na enakomerno belo okolico, mu je le še bolj utrujal itak že trudne oči. Polagoma se mu ja vsa okolica začela dozdevati nekako čudno pisana. In čimdalje je gledal to pisano krajino, tembolj so postajale te raznovrstne boje nerazločne, zabrisane, nekamo temne. Bilo mu je, kakor bi se svet začel vrteti okrog njega. Vsa okolica je izginjala v mraku, v temi. Glava se mu je sklonila napisi, in oči so se mu zaprle, da niti sam ni vedel kdaj. Zadremal je. * « * Sneg je še vedno padal tako gosto, in enakomerno kakor poprej. Le ozračje se je dozdevalo še bolj zgoščeno, bolj temno. Mračilo se je. Nastala je noč. Berač je trdno spal. Spal je dolgo brez sanj, brez vse zavesti. Potem pa je začenjal sanjati. Sanjalo se mu je, da sedi v sobi pri Obranovih. Pripoveduje stari materi, kako je v snegu izgrešil pot in je ni mogel več najti. Kako je gazil v mehkem, visokem snegu križem po polju ter je že začel obu-pavati in misliti, da bode moral prenočiti v snegu, Kako lahko bi zmrznil zunaj v tej ledeni noči! .... A tukaj je tako gorko, tako toplo, volno! "Le potisni se tesno k peči! Topla je!" mu prigovarja starka ter pomikava s staro, suho glavo, kakor bi ga bodrila, naj se le tesno pritisne h gerki, železni peči, da se dobro ogreje. In on se privija k peči. Postaja mu gorko, volno. A nekamo zaspan je. Stari Obran pa prinese žganja ter mu ga ponuja. A on ne iztegne roke po njem. Hrbet, roke — da, celo noge, sploh vse truplo pritiska tesno in nekako boječe k peči. Ta ga greje ter mu lije v žile toploto, a obenem tudi neko svinčenotežko zaspanost. Hipoma pa je bil v vojski. Silo je vse kakor takrat — takrat namreč, ko mu ja kroglja podrla nogo ter mu zdrobila kosti. Z dvema tovarišema se plazi ob robu nekega gozda. Pridejo do majhne ledine ter se ustavijo na eni strani. Hipoma pa stopijo tudi na nasprotni strani iz grmovja vojaki -r- sovražniki. Za hip vsi osup-li pobstoje. Čez trenotek pa dvigne na nasprotni strani mlad, šc golo- brad mladenič jjuško. — Dvigjne jo( 'tudi on^Štefuc. A predeii sproži, sliši strel, in kakor bi ga kdo udaril s kijem po glavi, se-zasuče ves gozd okrog njega. Zvrne se v travo. Sliši še drug. strel. Krik. Potem pa'je spet vse tiho. " Rad bi. vstal, a zaman se trudi: Ne more se dvigniti, niti gibati se ne tnorei. Ves je nekako odrevenel^ kakor bi bil- izklesan iz lesa, iz Eta-m6na. • ' "'■"■ i'-""' ' a A polagoma se je za$el prebujati iz teh sanj. In spoznal je, da'ni ne pri Obranu, ne v vojski,' !ampak da sedi sredi polja snegu. ' ' " Spominjal se je .povsem"-jasno, kako je brezuspešno blodil po pel ju dokler'oi šel pod hrast, da si odpočije. ',(•'..■ .......... Bil je zasnežen že čez pas. Hotel je potegnitidesno roko iz levega rokava, da bi odbrcal sneg raz sebe. A ni je mogel genili. Poizkusil je z desno zdravo nogo. A tudi ta se ne' dageniti. Bila je težka kakor svi'nec ali kakor bi bila prirastla k zemlji. Niti čutil je nit Čutil je le, da je ves ves trd, prezebel in premrl. "To je zadnji trenutek mojega življenja!" mu je hipoma šinilo v glavo. In to se mu je dozdevalo1 nekako tako naravno, kakor bi že davno poprej vedel, da mora danes tukaj umreti, zmrzniti. Niti trudil se ni več, da bi se izkopal iz snega ter vstal. ... >; <; - ■■ 1 "Umiram!" — je pomišljal po* časi, mirno tar povsem vdano. Ta vdanost in mirnost je bila vendar nekoliko ali pa najbolj utemeljena v tem, da se. ni mogel gibati, ter je moral spoznati, da je vsak poizkus rešitve zaman. Čutil ja, da ni težko umreti take smrti. v' "Pod milim nebom umrem"—je pomišljal dalje. Hm, sicer pa res nič me de, če umrem. Sam sem na svetu brez doma, revež, siromak. Nihče ne bode plakal za menoj. Res, nič ne de, če umrem. Bog mi bodi milostljiv ter mi podari boljše livljenje! V tem življenju nisem užil mnogo dobrega!" Spet se ga je loteval spanec mrzel, leden spanec, še težji, kakor je bil prejšnji Vedel je, da najbrž ne ne bode več vstal iz tega spanja, da ga sneg pokrije, žamete, in d_ Ko je stara; Obranovka izvedela za nesrečo, je zdihovala: v"Oj saj sem slutila nekaj takega! Da bi vendar ostal pri nas, da bi vendar ostal!" 1 Za dolgih zimskih večerov pa, ko 'so v toplih kmetiških sobah robkali možki koruzo, ženske pa pridno vrtele kolovrate, so govorili 0 beraču ter ugibali, kaj' je pač mislil in čutil ko je v snegu brez poti blodil in taval po širnem polju. Polagoma pa so tudi ti pogovori utihnili. Vse je pozabilo Štefuca. Np, bil je pač — berač. ' " (Konec.) Dr. Heiserjev umetno sestavljen izvleček sarsa-parile z jodom, odstrani neprilike skrupolozjtiih boleznij Vročinskega glavoboljg, mehurčkov, izpuhtkov, /oteklini fin, peg bradanič, solnčnič, kroničnega in sifilisičnega revma-Ijizma posledio zastrupljenja «in vseh z nečisto krvjo, provzročenih boleznij. Izvrstno zdravilo za Čistenje in množeiye krvi. Kupi pri W. C. Holzhauer, lekarnar na 109 N. Chicago cesti, Joliet 111. Uljudna prošnja rojakom! V, farni cerkvi v Št. Lovrancu ob Temen ici nameravaj o se s prihodn j im letom napraviti nove orgije. Sedanje bile so postavljene leta 1830. in že takrat stare kupljene, vsled česar so postala ysa popravila, ža koja se je izdalo že čez.OOOgld. brez vapeha in se piora cerkveno petje vršiti največ brez spramljevanja orgelj. Po i*j»vi orgijarskega mojstra stale bi nove orgije 240Q gld. Gotovo ogromna svota in to zlasti za našo faro, okojijedokaj siromaštva in se je ubožnemu kmetu pri sedanjih razmerah boriti z neumornim trudom, da si zagotovi vsaj; lastni obstanek. Podpisano županstvo se toraj v imenu cele fare obrača do Vas,, dragi bratje Slovenci, da se blagovolite blagohotno ozirati na navedena dejstva in nekaj prispevati za napravo novih orgelj, Akonepri-hite darovalci iz drugih krajev na pomoč, nam je to delo pri tako velikanskih stroških nemogoče izvršiti. Storite nekaj v ljubezni in spoštovanju do svojega naroda sa našo farno cerkev, za povzdigo lepega petja, žrtvujte se pa nekoliko za tiste uboge farane, kateri, kakor vsi drugi občutijo to nujno potrebo in pri najboljši volji ničesar darovati ne morejo. Vsak najmanjši dar, katerega nam dopošljete, se sprejme s hvaležnim srcem. Županstvo občine Velika Loka, pri Trebnjem, dne 3Q. julija 1901. Alojzij GiiHa, župan. Imena darovalcev se priobčijo v kranjskih Ln amerikanskih slov. časnikih. Ako bi mi bili muhe bi imeli primeroma mnogo večjo moč in vstrajnost, kot pa bolehni ljudje, ki smo v primeri s telesnimi krepostmi mnogih živali veliko sla-bejši. Kot muhe bi z^mogli veselo letati, plažiti po gladkih sipah in bi se ne utrudili tako hitro. A človek je le občutljivo stvarstvo, ki podleže kaj lahko uplivom pretegnenja, slabega Vremena in netečne hrane. - Sreča je za vse, da imamo krepilno zdravilo, namreč Trinerjevo grenko zdravilno, vino, (Triners American Elixir of Bitter Wine) ki je popolnoma priznano od izkušenih zdravnikov. Ono je izborno poživilo telesa in duha, čistilo krvi in zanesljivo prijetno zdravilno proti vsem boleznim želodca jeter in ledic, posebno pa priporočeno kot neovjrgr ljivo zdravilo proti poletnim boleznim. Kdor želi zadobiti zopet svoje vsled vročine, ali z napetostjo telesa in duha ali z boleznijo prebavljivih organov zgubljeno zdravje in ker. post, ta naj kupi v lekarni stekle-nioo pristnega Trinerjevega, gren-kega.zdravilnega vina, izdelovanega edino le od Jos. Triner 799 S. Aah-land a ve. Chicago, III. in nikogar drugega; To vino ja tudi dobra okusna poletna pijača,priljubljena celo pri'otrocih in bi morala biti vedno pri rokah y vsakej družini, posebno sedaj v vročih dneii'. " ' Jožef Stukel JAVNI NOTAR 209 INDIANA ST., JOLIET. ILL. se priporoča Slovencem in Hrvatom za vsa notarska dela, kakor pobotnice, kupne pogodbe, tožbe, pooblastila, prošnje za oproščenje vojaških vaj i. t. d. . Nadalje prodaja FARME na najugodnejših krajih Združenih držav po najnižjih cenah. Zastopa tudi najboljše prekomorske družbe in prodaja vožnje karte za najhitrejše brzovozne parnike. kakor " Deutschland", "Puerst Bismarck", "Augusta Victoria", "Columbia" itd. JOHN GRDIH A, 1751 St. Clair St., Cleveland, 0. ToI 8Mt usow. Priporočam tukajštiim Slovencem v obilen obisk svojo prod^jalftico založeno * mnogovrstno spodnjo in zgornjo obleko. Velika izber raznih srajc, jopic, hlač, nogovic, rokov ic, trakov, dežnikov, žen. skih in moških klobukov, mašuih knjig, poresty in še mnogo drugih k tej trgovini spadajočih reči j. Niake cone in dobro blago. Pri mmiteMMco vsakdo naroči na ''Amer Slotimea'' JOHN KOŠIČEK, «64 S. Centre Ave., Chicago, III. priporoča Slovencem svoj l. aprila 1901 ' -otvorjeni- i to vi saloon, kjer točim najboljše pijače. Kupi les ali lumber tam, kjer ga dobiš najccnejše! MI HOČEMO TVOJ DENAR, TI HOČEŠ NAft LES! Č« boš kupoval od nas, ti bomo vstlef postregli z najnižjimi tržnimi omami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: Za stavbo hiš in poslopij, mehki in trdi les, late, cederne stebre, deske in Singlne vsake vrste. Maš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Prodno kupiš Lausa oglasi s« pri u»», in oglej ai uato zalogo I Ml t« bomo »adovolliU in ti prihranili dsnar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC, JOLIET, ILLINOIS. Kdor rojakov išče pravice kdor ima opraviti pri sodniji ali ima kako tožbo, naj se obrne do mene. Mnogim Slovencem sem že pomagal, da so dosegli svoje ali za poškodovanje dobili plačano. Ker sem angleščine popolnoma vešč, lahko pretolmačim vsako tožbo in v to se priporočam ALOJZ LOUSHE, 1749 St. Clair St., Cleveland, O. TROST & KRETZ —• izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše '"The D. S." lie.'in "Meembaim" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na * • i , 108 Jefferson cesti v Joliet, Ills. Josip Zelnikar, Cor. Ruby & Broadway Sts. JOLIET, ILLINOIS, priporoča Slovencem svojo gostilno v obilen obisk. Točim kalifornijsko vino in najboljše pivo ln druge pijače. Vedno sem preskrbljen s svežimi pijačami in dobrimi smodkami. DR. H. G. SCHiSSLEB nemški zdravnik. Office: Cor. Hickory & Exchange Sts. Over Horneys Drug Store.,— West Side Telephone 100. Stanovanje: 315 N. Broadway. Uradne ure: Od 10. do 12. dopoludne. " 2. " 4. popoludne. " 7. " 8. zvečer. Številka telefona: 1872. ' To bo zanimalo mnoge. Kako se more vsakdo ozdraviti po večletnem bolehanju vsled živčne oslabelosti, varjkocele M' ter dobiti nazaj svojim organom moč in krepost? Pošlji ime na naslov: Mr. Aug. J. Adams, Box 324 Chicago, 111. in on ti ,bo poslal prost recept s popolnim navodilom, tako da se lahko vsakdo sam doma ozdravi. Več tisoč oseb je rabilo že to zdravilo in o-zdravelo in le pametno je misliti, da naj vsakdo vporabi ( korist tega leka. Ti ^ izvlečki iz prejetih pisem kažejo kaj mislijo ljudje o njem: "Vaš recept je najboljši kar sem jih še kedaj pokusil."-^-"Vaša ponudba je res pravo božje darilo poslano trpečemu človeštvu"—"Recept sem prejel. sem imel nobenih ovir, da bi ga ne izpolnil. Ravno kar sem jaz potreboval.'' Vse dopisovanje je popolnoma zaupljivo in poslano pod navadnim zavitkom. AUG. J. ADAMS, » . ! Box 334, Chicago, Illinois.. J I ♦04040404040404040. John Kraker, 1199 St. Clair St.. Cleveland, Obi* ToL Maia 3868. L. Priporočam t obilen posat »vojo novo gontl!** obilno zaloiono z dobrimi pijaiami, doma k""!, nim žgaujam, ttopinovcom.pivom.Tiftam in,»lBWl kami. - Prodajam tudi p ro m o « in v*pnij0®» l rsalcornitna naročila za pr«va£an]e tovor*. T A. Schoenstedt, naslednik firmi Loughran & Schoenstedt Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja-zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske voŽn« listke. .., Cor. Cass & Chicago Streets. I. nadstropje, JOLIET, ILLINOIS. Ageat for Besley's Wnukegan Ale tad Porter. BAR GOOD«; J. C. SMITH, BOTTLER. 4U Vaa Bvrea St. 'Pboae 171». Joliet, M G. B. HAYWARD GO.. Prodajalci papirja in tiskarji' V zalogi imamo vsakovrsten: JPisalmi papir, koverte, pisalne p^ SSice, peresa, tinto, svinčnike, • zapisnike, knjige v rabi pri knjigovodstvu, škatlje za pisma in raznovrstne drug' potrebščine. Ha voglu Cass & Scott St., Joliet, $ Severov __želodecni Loclioo.j grenčec Podviza popolno prebavljen}« hrane. Prijetnega okusa, ču-doletnega delovanja na telesno krepost, povečuje slast in poživlja živčne in duševne moči-On uničuje kali bolezni, stori bolne krepke in poživi ves telesni sestavek. Na prodaj pri A. GOLOB ITSH-U NA 799 - 805 N. Chicago St. Joliet, III'. MIHAEL KRAL toči: najbolj priljubljeno ter ok.us»# Anheuser-Busch pivo, vsakovrstna vina in žganj®' Prodaja tudi smodke. 1210 N. Scott St, JOLIET, ILL- AMERIKANSK1 SLOVfcNfcC, AVG. 16, 1901. 7 Kratkočasnice VABILO NA VESELICO, --katero priredi- žensko društvo Marija Prečistoga Začetja v soboto, dne 24. avgusta 1901. v novi dvorani g. A. G010B1TSH-A, 805 N. Chicago St., Joliet, Si!. Cesar Jožef brivec. Ko je prišel cesar Jožef II. na potovanji v Pariz pred spremstvom na poštno postajo, kratil si je dolgčas s tem, da se je sam bril. Ker je poštar vedel, da pride danes cesar mimo postaje, vprašal je tega tujca, ali ni morda tudi on izmed cesarjevega spremstva. "Sem, sem!" odgovori Jožef. Nato je poštar šele radoveden, vprašuje in vprašuje ter naposled tujca celo Vpraša kakšno službo opravlja pri cesarji. "Ej" pravi Jožef "brijem ga časih!" P r e m e n j e n & s i t u v a c i j a. Posestnik: "Kako pa to, da sami snažite čevlje. Kaj nimate, več služkinje; ste jo li dali strani?!" Obiskani: "O, tega ne; toda jaz sem se poročil z njo in kot žena neče več čevljev snaziti." [ Nikdo ne pozna več zeloteii boleznij, j, ki je začel rabiti novo'p jetiino-vspešno. GRENKO VINO, katerega je po dolgoletnem- trmlu iznaSel zdravn$i ! JDt. M. F. Bozmch. .i|il, da si »Idili , »Mplti jed noga Komaj sem rabil vaš olekt.riP.ni križ par duil mi Je že Mto ttoBo&i vstati p,,. 1 N,-^'" "•"'"J popolnoma zdrav. Zahvaljujem se vain lmjsrčnejSe. LEO i.HAK\ AKi ^(Sastinau, v. The Diamond Electric Cross Co., "®Pt. 38. 3 o i; Milwaukee Ave., CHICAGO; ILL. Snažen človek. A.: "Vi ste pa danes gotovo jedli riž na juhi?" B.: "Kako to? O,--danes? Ne. A.: "Pa vidim, eno zrno v vaši bradi." B.: "O, to je že od včeraj!" Tako j e r e s. Hčerka posestnika velikih rudnikov: "Gospod baron, jaz res ne vem kaj vam na meni najbolj ugaja?" Baron: "Draga gospica, vaše jamice so me popolnoma očarale" Hčerka: "Vi hočete'reči; jame mojega očeta?!" Krajevni zastopnik vseh najboljših prekomonkih črt na atiamiškem morju je JOHN KUKAR Poravna se. Cost: "Pečenka ni prav za nič!" Natakar: "Kaj ni res, to je prava sreča da so pri nas tako majhne porcije." HL*' m J>20 N. (Chicago St., Joliet, 111., Hk^ JSKL * kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji in drugi m rojaki, želefi potovati v staro domovino. /,»- ^llllOP .i stopam pa te-ie znamenite žrle VHk. iMfei^ 'i HBVEHoNEMSKJ LLOYD, .ki vozi med flHHHk, VhHk . .. Bremenom in .New Y brkom; 181% JSmSESm ODMPA(3N]E GENERALE TRANS - AT WuHyiHV LAN TI QUE, francoska linija, vozi na Haver: RET) STAR LINE m INTERNATIONAL ^^nK V NAVIGATION CO., vozečo na Antwerpen: ^■Hyr AMERICAN LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION CO., vozečo na Southampton. DKJVAJt v staro domovino pošiljam zanesljivo in po (hwnem. kunv. Dasovs« moje pošiljat ve poštene, imam na razpolago obilno zahvalni li pisem. Prodajam in kupujem tudi uvstrijuki denar v bankovcih ne manjših ko za 5 goldinarjev. Priporočam svojim rojakom tudi lepo UORPINIOO, preskrbljeno z vnemi pijačami in smodkami, kakor tudi svojo brivnko. Dober pri jat el j. A. "Slučajno sedaj sem v denarni zadregi, prav zato mi je v veliko veselje, da imam še od tebe dobiti 50 dolarjev!" B. "Da se prepričaš kako sem ti naklonjen, dragi prijatelj, ti še ne maram skaliti tega veselja. N a j v e č j e z 1 o. A.: "Kako pa živi rodovina C. sedaj. B.: "O, prav dobro; sedaj se vsi pečajo le z literaturo. Starejša hčerka zlaga pesmice, katerih neče nihče tiskati, mlajši brat piše drame, katerih nečejo nikjer igrati in mama piše dovcI«, katerih nihče ne čita." A.: "Kaj pa oče?" B.: "Ta,--ta pa piše menjice katerih nihče ne izplača." Sosed: "Gospod brivec, kadarkoli pridem k vam, vselej najdem vašega učenca da ž^Pje in koni koprive in travo okrog vaše hiše. Na ta način »e pač ne bo nikdar izučil rokodelstva!" Vaški brivec. "O, pač! To so prve vaje za striženje las." NEODVISNA od kakega trusta ali kombinacije SUNNY BROOK DISTILLERY CO., LOUISVILLE, KY. Pitajte to! <*«>♦ Želim opozoriti SLOVENCE v JOL1ETU in okolici, da imam veliko zalogo svetovno znanih *ttP*citeta za di. ' ftnJe je 20.000 l(>v na dan j ka-^'teta 8,0(H),000 J on. Največji di- ^"'J' za-izvrstno «eao - in- sour lfls" žranje v vsi »'eriki. - Nekaj e|(nčarjev tega ii-,a trKl|je z našim ^om i0 istega osebno pri po V dopisova-priporočamo, aiilov; Vendar nekaj. Gospod tajnik: "Kje j« uradni pečat?!--- Tudi žtf ga nima, »a- aprrrlot!" Sluga: "Gospod tajnik!" Tajnik: "No, kaj vi veste, naglo povejte, meni se, mudi, eaaprrr-lot!" Sluga: "Vem,--vem, gospod tajnik, gospod knjigovodja ga je dopoldan iekal dve uri, pa ga - _ ni našel." i Heinzevih glascvirjev kakor tudi Kimfcaovih in ...orgelj.. Imam prt tudi polno zalogo Bivalnih rtrojev 0e kdo zdravil brez v*peU :n v.cei, ua mu nikdo več ne more'iio-magiiti, naj obišče ali se pismen* v lla «'ojetra roiaka Dr« IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN HTOTINE nevarno bolnilfosetPozdrav?' poneb.no pa mu je ljubo pomagati ^-ojemu rojak.. :D b^tu po rodu in krvi Dr. &. 'Am I'ohek se jc pvtmal imUm mforjtMga pri edra^euju i«mk iu vtrek. --.VSI ON!:- . kater; nc morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje JaMy zdravilo ,n imvod, kako se irria zdraviti V slučaju, da vidi, da je bolezen hm.zdrs.-, iJ;va, on to pove Uotifcni osebi, ker neče da bi trošii svoj krvavo ..U-. uzem denar po nepotrebne«. Jujj gomilo >■<> I'yheka nižje podpisani: VSAKEMU KATEREMU-PR^!' V ROKE:— Svedočim, da. M-n. osebno /.nun / G. 1. Pohekom in vem, da je zdravnik f prvega razreda in gei.tieman® "- e po«-wt,i. Morem ga vsakemu toplo priporočili, i - ' >• 1 Vv'llITE, sodnik sodišča v Kansas Citv, Kas, 8 tem potriujen". (':a je 'ir/Pobek' finanči;el}'0 'odgovoren za vfkkar " I spada v rijepov. zdrin"HiO:i pokli,- ;e v*v.ko oenjen-za-svoje poštenje in prizijsti za r najbvi-jšega zdravnica v ivansas ity. MART3S HT.EWA1- T, občini, blagajnik v Kansas City, Mo.. 11. S. A. j spnttovani zdravi-ik •-Kaznaii|a„i , ,„„ Ch B(, „„ V.,)r»iviiii porabii ,n inn popolpctaa ozdravil. ! Zelo se van. zalivaljujcu.. mi sei» bt.U-ln. © ,H , „ h „,„,.,, iu ;W.vit .*> awn u.iclil, da ni \»č pomoffl I, u,,jo bolezen. \ .c.ai,.. .IUS. ZQANJC Ha«tii ft IV f Dr' »WB t valu za ,-.iwivlje«je inojetfa reymatiznia. vsled. katerega sem r trpeU'eWi •«) If t. .lAKOKRJiLLKR. ll.^na, Wont. Dragi g. I)r. P; iiek^~-NAz,uanj*;ifc vain, da moj sin izgleth, cV.su,-ztlrar ,„ v»m ten« »abvulita za vaš«' »(peSno zdravljenje. KTEVS MARAK, Csmir, r, Teza" pragi zdra »fk:-8 tem vam i aznaniaiv. ..» )* Kl" povsem dobil zrak iu dobro vidi,.kar ni mi obf'-n oisu ■ ii-t. tjmei dolgo času. Miioko mili; "t"1 za dobn- »zdijivlien^-., SpoStovaui goi-p. zdruvni :- Vi lia van bvuln za svoje dadrav'iji n «' THOM. .lUKKOVlr. iron Mountain, Mich —NASVETE DAJE ZASTONJ..... •ne pozabite priložiti znamko za 2 o za odgovor.—>'*& pisma naslovite na: I t ____v . '"' .... 'Y,:' DR o, milost 'jiva, jaz se ves čas ne morem pogoditi vaše boles®; in zato mi ne preostaja drugega B(.g0 poslati vas za par mesecev v toplic*. Gospa: "Hvala Bogu, ste vendar srečno pogodili- " FrcdSchfin?-— Brewing Company ^vovarji h izdelovalci pive v steklenicah. : iežano pivo joliet, ills. . ™ »■ 7 h CJTft y I 14 IeP511 £tari,! Največja kupita rofsudba sedatiilega časal Lnv I UI* J lllaK° si ogledati ne staoe nič! Prodajno najboljše urer Moil;a ali f.i uska tihi. iz prirapya fcroerikaudSS!«« fctoi'itRepttfloiibU zlati. v. ovojrtiio pokTovBai, s Huliii kolesovjom in dragimi kumei . ,. :.v. -. .laniHtvo1Vl, ,.„ ■„ podobna čisto zlati v vrednosti $40.— Onim, k! jo kni i-.-v ..ritu.iJIMjiHS' We!.. dodunj,,, sMefc darila; I fino dnnajsko pipioo iz takozvai.i- morsk' pom ' v v:e.diiort*TS&'! I''^-.. .ifpie :-,a .-i<;a r-t.'!, 1 ttsnjato mosuji'-.o ..i, ^©i.ak, i nikijasif. hkatljico za e.j. oui.e.-.j »MlBp-z1 zlato i,iu5 1 par uhanov s kani- ritki, l.-travatuo bodice, sumbf .u\. 1». ""MMjjlfcpIlMiSlM "'o 1 •• C O P za |4,«8 in ek«pni»u« ■ troši:.. Hlapi; ce lahko kop.i proti P< ,< uti diaKBRfWji1-'' Ixtu trtii:!«. dnti n .ie vrniti na riaiSt- - troSko.' Co ti rusi^-aja. Kjer iii.sl:spi*ivi-v-po^i*|MHfcl'»j>l|«ini vred In takim dodamo Se bo vrlin lep " pni iiOžek, ».lupo i » ; pisn.u. »e kupi ali proda Sest ur, dobi eno v nagrado .zastonj. Pi« m : ATtAHHWRllY COMPANY, 33 Metropolitan Block, Chicago, [H. SEPRIATEL1A L'DDSKEHO POKOLEMIA, ' -ktoryc-h -*- PROF. COLLINS BIJE A PORAZA. || Bozlicne choroby prs, srdea, «či, žaludka, ladvin (okrutfcyV bolenie hlavy, prechladnutie, katar, znpalenie pl'uc.slaboA mrtvica, krče, lamka, vred, zaduch, vodttatelka, reuinatr , reus, bol' hrdla, nosa, horučka, zadneho ereva (zlata frW vysyp na lilave, kožne vyrazky, tanec sv. vita, prnh. palenie modzgu, nezaživnosf, krče žaiiidkove, ?ačiatcc5fj suchotiny, rak, hlisty, osypky (poky), tyfus, zaha, svr}i'' rany, opuchh'nv, otekliny, ruža, predušnicu, zavra t. h'| chota, slaby zrak, klanie v križoch a štiepanie v iidoe^ všetky tajne a rodne nemoce, matične, xichyrky larnosti, krvotok, bielotok, neplodnost, porodne bol a*' ti, neduhy pečene (jater), zapalenie čriev, bronchitis, vysiehanie mlieča, mechurove choroby, Pe-'-'' lisa je atd'. atd. Toto su tthlavni nepriatelia ludskeho pokolenia, proti ktorv?* povolani su nas branit lekari a učenci. Najlepšie Obrali' l udstvo proti tymto našim nepriatelom dobre znaxny Professor COLLINS, ktory už vel ke tisice Tudi uzdravil z rozmanitych choro*1 vytrhnul mnohych a mnohych z hrtana smrti. On lif ( mužov, ženy a deti. Krem here spomenutych nenK>clJ istotou liečl aj ine choroby, v pade choroby plšte najp^ jemu pod dolu udanou adressou. Uniontown, Pa., 5 mij" Pinu Prof. Collins — New York, N. Y- Ctrrv pane: V Vyznam teraz, ?e som neufal, ie by ste ma ^ dravif. Ale sa tomu nedivte. Keif ?loveka lieca c . t lekriri a ncnioJu mu pomoct, t&k ztrati d over1' ^ in^m doktorom. Pretonie s vel'kou vol'ou . z expressu lieky, ktcre ste mi boli poslali. Axe ux je t^Jdnesom ku svojej vel'kej radosti badal, *f lepšie. Teraz už vel'a lepSie vyreram, so«" ''Eitf citim sa by< zdravem. Ja som myslel. Je mam suc , a ?e d&io nebudem po svete choditf,; lebo Y"? ■srtfct' viae som citil fajkosf na prsiach. Prijmite moje Z^c neiSie vcfaky za moje uzdravenie. Z povcTafnosli uCtca Vas kaidemu odporueat S pozdaravom » Albert KaUay- sifouis, MISSOURI AMERIKANSKl SLOVENEC 1901 MAH OGLASI j(SCE SE JOHN TOTER KDOR *e aa njegov naslov naj ga blago-• voli tako mms&bcHi na upr. Ano. •Slovenca, Joliet 111. KJE JE FRANK ŽLINDRA IX>-ma i k Vel. Laš sob. Vredna je J|a.400. Polovico je plačati takoj, drago pa na dogovorjeni rok. ■— Za podrobnosti vprašaj pismeno ali uMtmeno pri John <.-3olob 203 Bridge »L Joliet, 111. JOŽEFA VIDIC IZ DOLFNJE vasi, fare St. Mihci na Kianjskem želi prodati na dražbi zemljišče s hišo. Zemljišče ni veliko a je po ceni. 28 mernikov se labko vseje. Za druge podrobnosti vprašaj ust-meno ali pismeno pri Jos. Nasen-beni 903 N. Chicago St. Joliet, lil. ID PL OX-iYlsTE ZDRAVNIK IN OPERATER OJTPJCB IN STANOVANJE: 402 So. Ottawa St., JOLIET. ILL. URADNE URE: Oil 12 do 4 popoludue. Od C lic S zvettr Številka telefona 842. Anton Horwat izdelovalec avstrijskih viržink. Oefle viržinkam so $22.00, drugim Kwodkani od $20.00 do $120.00 na tisoč komadov. Vse te smodke so EDINE UMUSKE, ki •jMi izdeluje Slovenec v Ameriki, i Ob jednern priporočam Slovencem in Hrvatom svoj vedno ■/. dobrimi jedili preskrbljen (SALOON in lepo urejena prenočišča. I« UN1JSKA BR1VN1CA. Anton Horvat Photie No. 3431 PAXIL SCHNELLER, NOTAR—NOTA KY PUBLIC vdalamet-u, Mich, naxnanja, da je pri-M svoja poslovanja ter se Slovencem in Hrvatom priporoča pri oskrbovanju njihovih pravnih poslov v stari domovini. prodaj 10 lot ji a voglu Hutchinson in Center Streets po Miywgodnwjsili ^gojili. Plača na obroke ali pa v gotovini v 5% popusta. Piši ali pa se oglasi pri JOHN GRAHEK4), kjfr točim v*i1& naj Ti takoj odpifiem ko bodcin harmonike prejel, a sern mislil 4. julija nam priti v Joliet oljifcknt svoje znance in se Ti pri tej priliki zahvaliti za poslane harmonike, katere mi silno ugajajo in jih sedaj ne dam nikomur četudi bi ml zanle 2« dolarjev več ponudil. To spričevalo smeš priobčiti v časopisu, ker dobro delo se pač sme javno pohvaliti. FRANK HORWATICH, Bos 770. ALDR3DGK, MONT., 21. marca 10»1.—Drap rojak: Namenil sem se Vam pisati, da ne saino jaz, ampa(£ vsak kdor me obiSče, se čudi umetnim Klasovom vaiUh harmonik. Ako bi se slučajno ke-daj pekazile, se vam priporočam v popravo. ANDRO KOVICI). LEADV1LLB, COLO-Dtok prijatelj : c Har-monlke sem prejel in sem jih prav vesel, ker ste mi jih tako yi!o dobro popravili. Zopet imam iedne za v popravo, in tudi te bodem vam poslal, ker se zanesem na vaie tlelo. JOS. H EU LEE. Si. .DORTER, prcdsedulk. JOSEPH BRA0M, tfcj. in. blag. E PORTER BREWING COMPANY. EAGLE BREWERY. Izdelovalci uležane ptve PAL ALE in LONDON F0RTER P««ctiiiost jc »»ale Wiener Bier. Pivovarna- Soutla Ulnft'Stsneet JOLIET, ILLINOIS TISKARNA AMERIKAMEGA SLOVENCA izdeluje vsakovrstne tiskovine lepo in v kratkem času. A. GOLOBITSH, 799-801-803-805 N. Chicago St. Long Distance Telephone SSJf (naspreti slovenske katoliške cerkve sv. Jožefa.) lina vedno veliko '/.alogo procerijskeKa blaffa, [)atentovanih iu importovanih zdravil, suhega in prekajenega mesa, perutnine in doma izdelanih ''kranjskih klobas". Istotako ima v zalogi finih oblek, obuval, klobukov in raznih drugih potrebščin za oboji spol. ttOSTILNICA je vedno preskrbljena z dobrimi pijačami in smodkami. Prodaja tudi raznovrstni PREMO«, pošilja DENAR v staro domovino hitro in zanesljivo po dnevnem k u r z n; zastopa tudi znamenito prekmorsko črto 8EVERO- NEMŠKEGA LUTYDA, katera daje hitro vožnjo in d»i»ro postrežbo svojim potnikom. ROJAKI! Obrnite se vedno le na podpisanega kadar želite pošteno, zanesljivo in hitro postrežbo v vsakem oziru. JOLIET ILL. A. Golobitsh, lastnik. Geo. L. Brozich, manager. 3g-41 FRANKU^ST. CHICAGO, * IZDELOVALCI vsakovrstnega vina in zganja F. KORBEL & BROS ppodaialec ^ ina odi trte in žgania Sonoma Co. Caliiornia.' A. BAUER & CO. Importers & Dealers FINE CASED LIQUORS AND WINES 142-1144-146-148 E. Huron St. CHICAGO, IL 1 w-12 S1- Giucaeo, ills. nlon. • >♦ . (. in jedini lastnik 10 > t'\i tucky žganja. SOLE DISTRIBUTERS OF jdjl M: jst . ESTABLISHED 1879. Straus Brothers Company Distillers, Importers. 203-205 East Madison St. CHICAGO. Louis Sievejs Sons Co. Velika zaloga importovanega vina ln žganja na debelo. POSEBNOST: "CUBAN BITTERS" «o naša neprekosenaO specijalitetal 47 & 40 Fifth Arenne, C 102 & 104 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Potovalna družba. VOŽNJI LISTEK (KARTA) LJUBLJANA-BASEL-HAVRE-NEW-YORK SKOZI COMP. GENERALE TRANSATLANT1QUE (FRANCOSKA ČRTA) IN AMERICAN LINE PRIPOROČA NAJCENEJE Z NAJBOLJŠO OSKRBO Zwilchenbart v Baselu, Švica, 61 (Greenwich St.. NEW YORK. ...PRIZNANO NAJBOLJŠE PIVO JE... THE ANHEUSER-BUSCH CO. I Milwaukee, Wis., 12 aprila 1901. Valen* Professor Collins. Pisal som Vam,, R'ketT rim vylie£ite, dam Vam po-tfakovanie do novin Clnim to tt«|y teraz. Ja dolu podpisan^ tymto o/.namujem v5etk^m kra-j anom, Že ma Professor Collins vyiieti1 z takej choroby nad ktorou runajfcf doktori len h lavam knitili, lebo nez-nali jaka je to nemoč. M aval som tasu na čas vel'ke bol'asti vo vnutornost'ach, pred ociami zrobila sa mi tma, hlava <,a mi zatočila a studeny pot vySiel mi na čelo. To prichadzalo na mfta kaJidv ai dva tri razy. ()d toho som slAbnul a chudnul. Le2 slavn^ Professor Collins poslal mi lieky, ktoi*e -a tri tyJdne ma celkom azdravily. preto odporviČam Prof. CoUinsa kaidemu čo opravdivtho lekara. S pozdravom na vSetk^ch krajanov Jan Kubsktf. Passaic, N. J., 2 maja t^1' Vel'acteny p. Prof. Collins. Vy ste skutoČne ten najlepši doktor, jakebo : kedy zkusila. Už som V Am bola pisala, le jak r"1^.. som trpela ka2d]? mesiac za viae dni. Mala som v ^ bol'asti nielen v Živote, ale aj hlava ma vždy bol»ev ^ Na kol'ko sa pamtam, trpela som na tu nemoč il&' .(Vf. dem rokov. Uživala som vSeliČo, Co mi susedky ril aletovesu bolo marni. A j doktori ma liečili* ^^ pom6ct mi nemohli. O VaSich medicinach ale,1710 povedat, že su hodny viae zlata ako v&žia. ^^ * uplne zdravi. S hlbokou uctou Maria Sabo'1 V lekarskej vede zname sti pnznaky, ktorC* ke , rozpalenym? či vidite v moči ka- mienčoky? či sa citite byf vždy ospanliv^m? pOtia sa vam nohy? citite na vreh hlave bolenie? ste 'rano ustati a slabi? pali vas v chrbtovej kosti?' nemožete rano jiestf tečii vam z ust sliny? mate slabuchrbtovu kost? chodito sb"beni rano, od 2-5 popoludni. V hod. popoludni. v ktorukol'vek stranu Spoje Pište v akej kol'vek reči Prol. Collins New York Medical Instituti West 34th St., New York. a vyhtii ich rychle Netreba ist' do New Yorku — piXte mu; Voungtown, p., 4 Aprila 5901. Ctentf I^rof. Collins, Ani nemožem najsf slov, aby som sa Vžm podWko-val za n