Stev.113.
V Ljubljani, o sredo, dne 11 maja 1905.
Leto xxxm.
Velja po pošti:
|a	celo leto naprej K 26'—
za	pol leta „ „ 13-— za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
H celo leto naprej K 20-— ti pol leta „ „ 10-— ti četrt leta „ „ 5'— H cn mesec „ „ 1'70
li poSlIj. na dom 20 h na mesec.
posamezne štev. 10 h.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
___dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se
Sie vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
n list za sivenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■	Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Položni u Stori Srbiji. !
(Izvirno poročilo.)
P r i z r e n , 5. maja. j
Že dolgo vam nisem poročal, ker smo bili takorekoč v obsednem stanju, kakor Rusi v Port Arturju. Ostali smo živi, a kaj je pride, to Bog zna. Arnavti, narod nereda in nerada, se zopet bunijo. Protivili so se vsaki reformi, ker reforme bi jim omejile svobodno življenje, ropanje, požiganje in klanje.
Ker pa Arnavti vidijo, da reforme niso resne in ostanejo mrtve črke, postali so zopet drznejši. Ni ga dneva, da bi ne ubili Srba ali Turka. Vsa pota so polna razbojnikov, niti deset korakov ne smeš iti brez orožja in spremstva od hiše. Arnavti ubijajo može, odvajajo žene in otroke, a turške oblasti molče. Narod trpi grozne muke, ker Arnavti ne poznajo ne Bega ne zakonov. Kdor tega ne vidi in ne čuti, ne veruje, da je tako in da so se izjalovilevse reforme.
Arnavti delajo, kar hočejo, ker se nikogar ne boje, a vendar niso zadovoljni, dasi ne poznajo pravih vzrokov. Bunijo se, ker jim je buna prešla v kri in brez nje ne morejo živeti. Narodu puščajo srčno kri, a tudi s tem še niso zadovoljni. Poslali so v Carigrad do sultana deputacijo največjih zli-kovcev. Ti zahtevajo od sultana, da se razrušijo srbska bogoslovsko učiteljska šola, katoliška cerkev in turška ruždija (gimnazija). Razumemo, da jim nista všeč srbska šola in katoliška cerkev, a ne vemo, kaj jim škodi turška gimnazija. Ker se deputacija ni še vrnila iz Carigrada, prete Arnavti, da pridejo sami v Prizren ter razrušijo srbsko šolo, katoliško cerkev in turško gimnazijo. Vsled tega so se v Prizrenu pričeli oboroževati. Napravili so okoli Prizrena 9 okopov, na vsak okop so postavili po dva topa, katerih se Arnavti boje. Bilo je v Prizrenu pet bataljonov vojakov, sedaj so zahtevali pomoč iz Skoplja in Tetova. Vojaki so na straži cele noči in po okolici so močne patrulje.
Iz Peči, Djakovice in Malesije se je zbralo do 3000 Arnavtov, ki so se utaborili pri izviru Belega Drima. Poslali so k mute-sarifu svoje vodje. Ker jim mutesarif ni hotel ustreči, prišli so Arnavti proti noči pred Prizren od treh strani. Ta napad na Prizren je iznenadil vojake, katerih je bilo do 2000. Ko se je vojska umaknila do mesta, ukazal je poveljnik Ahmet paša, naj se strelja s topovi. Boj je trajal tri ure. Arnavti so se v neredu pričeli umikati. Vojakov je bilo ubitih in ranjenih 30 do 40, Arnavtov pa do 100. Drugi dan je šel vojaški zdravnik v tabor Arnavtov, da zdravi ranjence. V mestu je bil mir, le prodajalnice in gostilne so bile zaprte. Med Arnavti pa vrč, kakor že dolgo
gotovo se bodo maščevali vsled poraza.
Turki so pomnožili svojo posadko v Prizrenu. Prišel je na pomoč Samsi paša, ki je pošten in pravičen človek, kar je med Turki izjema. Srbi so veseli njegovega prihoda, a ustrašili so se ga Arnavti, ker jim je že večkrat polomil rogove. Ko je prišel v Prizren Šamsi paša, je prevzel tudi policijo od mutesarifa. Ta je boječ človek in Arnavti bi bili gotovo udrli v Prizren, ko ne bi bil zaprečil odločni Ahmet paša. V Prizrenu je zopet red in svobodneje življenje.
Arnavti pa pretč, da zažg6 mesto. Zato mnogi pošiljajo svo e otroke čez mejo v Srbijo. Vodje Arnavtov iz Malesije, Debra in okolice so nedavno zborovali v srbskem samostanu sv. Marka in sklenili, da z večjimi silami napadejo Prizren. V Peči so Ajnavti na zboru izvolili odbor 25 največji z^ikotv-cev, da ubijejo Srbe. Isto so sklenili Arnavti iz Ljusne na shodu v Bici. Zato se vedno ponavljajo uboji. Dne 1. maja so Arnavti v Peči ubili srbskega orožnika, drugega težko ranili. Kakor sploh v Turčiji, tudi tu niso našli ubijavcev. Da Turki ne bi zaprli ubijavcev, zbralo se je že drugi dan v Peči do 3000 Arnavtov, ki so strah in trepet za Srbe v Podpeči in okolici.
Turki in Arnavti so ubili kajmakama v Vičitunu. Zložinci so znani, a nihče jih ne zapre. Zato je naravno, da nihče ni varen življenja.
V zadnjem pismu sem sporočil, da je srbiki orožnik Stevan ubil dva sina Arnavta Rustana in da se bode Rustan maščeval. To se je zgodilo. Dva tovariša Stevanova sta se zbala Arnavtov in zbežala v Srbijo. Arnavti so ju napali na poti in oba ubili. V Vrba-stici so Arnavti ubili dva Stevanova prijatelja, ter pretč, da bodo ubili še 10 Steva-novih rojakov.
Katoliško arnavtsko pleme Janjevci so bili doslej mirni. Zadnji čas pa so napadli tri srbske vasi ter odgnali vso živino. Po okolici Prizrena Arnavti kradejo, kar morejo. Nedavno so v Gusinju ubili tri Turke. V Dvoranih so nekemu Srbu odgnali 60 ovac. Srb se je hotel pritožiti, a nihče ga ni poslušal. Srb se je obrnil na ruskega konzula Tuholko, a tudi ta ni ničesar dosegel. Ako ne pomaga zastopnik mogočne države, kaj naj doseže navaden človek. V celi Stari Srbiji pastirji ne smejo z živino na pašo. Ako gredrt, jih Arnavti pobijejo, živino pa odženo
Znanega roparja Čakuba sinovi so vsi zaprti, ker so pomorili nebroj Srbov. Prisilil pa je Srbe, da so sami šli v Prizren prosit srbskega metropolita in ruskega konzula, naj pomagata, da bodo izpuščeni Ca-kubovi sinovi.
Dne 2. maja so se v Prizrenu z noži stepli Turki med seboj in streljali z revolverji. Sedaj dolže Srbe pretepa.
Turki pa ne zasledujejo arnavtskih razbojnikov, marveč jih še podpirajo in plačujejo. Tako je dobil od turškega sultana zloglasni Isa Boljetinac v dar kamenolom pri samostanu Sokolici. Ta kamenolom je last Starega trga, Vlalcija in Miljakovca. Te vasi pa se ne morejo nikjer pritožiti proti sultanu. V tem kamenolomu je delalo do 106 srbskih delavcev. Vsi so zapustili delo, ker je Boljetinac od vsacega zahteval 200 grošev na leto. Našteti bi mogel še mnogo slučajev, ki dokazujejo arnavtsko lopovstvo in turško gospodarstvo.
Prišla pa je še druga nesreča. Vsled dežja so narasle reke, preplavile polja in odnesle več hiš in mostov. Na mnogih krajih je uničena vsa setev. Navzlic temu se prebivalstvo pripravlja na obrambo proti Ar-navtom. V kratkem se pojavijo krvavi boji.
Shod slovanskih časnikarjev.
Tretji dan.
Poslednje zborovanje slovanskih časni karjev je bilo najzanimivejše in najlepše.
Po vseslovanski netočnosti se je zborovanje pričelo ob desetih, uro pozneje, kakor je bilo oznanjeno, dasiravno je gospod predsednik Ivan Hribar včeraj zabiča val, naj se zberejo točno ob devetih.
Telefon.
Najpred je gospod Markov, urednik Galičenina, predaval o predmetu, ki je zaostal od včerajšnjega vsporeda: „0 naročanju časopisov po pošti in o potrebah ga-liškega časnikarstva". Povdarjal je, da gre pošta časnikarstvu zelo malo na roke, domačemu še manj kakor tujemu. Naročanje po pošti se za avstrijske časopise ne sprejema, ampak samo za tuje. Zelo ovirajo tudi previsoke tek fonične in telegrafične cene in slabe železnične in telefonične zveze. Zlasti glavna slovanska središča v Avstriji imajo med seboj zelo slabe prometne zveze. Levov na primer je naravnost zvezan s Trstom, a nima zveze s Prago. To dela Avstrija nalašč, da bi ovirala občevanje Slo-' vanov med seboj. Radi tega je slovanskim listom težko pošiljati korespondentov v razne kraje in morajo zajemati novice iz tvjih virov. Tudi časnikarjem gredo železnice in pošte zelo malo na roke. Obrtnik ali kdo drugi je vedno popred postrežen kakor časnikar. Mi moramo zahtevati, da bodo imeli časnikarji pri železnicah in poštah vsaj toliko pravic in olajšav, kakor uradniki.
K predmetu se oglasi še gospod J a -naš, ki povdarja zlasti naravnost škanda lozno zvezo med Dunajem in Plznom, ker se mora zdaj iz Plzna telefonirati na Dunaj čez Prago ter predlaga, da se zahteva na-ravnostna zveza.
Vse tozadevne resolucije se sprejmejo.
Slovanski korespondenčni urad.
Nato pride na vrsto točka: Zveza slovanskih časnikarjev in slovanski korespon denčni urad. Govori gospod H o v o r k a , ki prebere poročilo g. Prokopa G r e -g r a. Že na prvem časnikarskem shodu se je sprožila misel, naj se ustanovi slovanski korespondenčni urad.
Osrednji cdbor se je z vsemi svojimi močmi potrudil, da bi se oživotvorila ta za vse slovansko časopisje velevažna misel, a žalibog je bilo le malo mogoče doseči, kajti manjka glavne stvari — denarja. Odbor je stopil v zvezo z osebami v središčih posameznih slovanskih, posebno jugoslovanskih narodov. Tako v Zagrebu z dr. M a z -z u r o , v Ljubljani z dr. Ž i t n i k o m in dr. Tavčarjem, v Trstu z dr. G r e -gorinom inČotičem. Čehi imajo sicer nabranega nekaj denarja do 1300 K, ali to je vse premalo, da bi se moglo kaj doseči.
Dr. Vergun govori o potrebi slovanskega korespondenčnega urada posebno z ozirom na izvenavstrijske zadeve, kakor je sedanja rusko-japonska vojska, o kateri nima slovansko časopisje nikakih zanesljivih poročil. Navezano je večinom na poročila angleških časnikov zlasti na Reuterjev urad, a Angleži poročajo edino to, kar se njim zdi prav za njihovo politiko. Vladni korespondenčni uradi dosledno ne dajejo pojasnil, kateia bi imela kaj važnosti za občeslovan-ske namene. O ruskih razmerah (v carevini) smo v Avstriji vsi, ki jih ne poznamo iz lastne izkušnje, edino navezani na poročila Slovanom sovražnih listov, kakor „Neue Freie Presse" in drugih. Kriva je temu ruska cenzura, katera ne dovoljuje prostega poro-čevanja. Celo brzojavke imajo tako težavno pot, da malokatera doseže svoj cilj nepo-pravljena. Slovanski korespondenčni urad je torej res nujno potreben. Govornik meni, da naj bi osrednji odbor stopil v zvezo z vsemi
slovanskimi časopisi, kateri naj bi žrtvoval vsak po svojih razmerah za oživotvorjenje te misli.
Njemu odgovarja stvarno g. F i c h -t e n h o 1 z , zastopnik peterburškega uradnega agentstva. Ruska agentstva prinašajo vobče zanesljiva poročila, za kar se resno in z dobro voljo trudijo. Za njihove telegrame ne obstoji nikake cenzure. Tudi je ruska vlada vobče slovanofllska.
Poljak Bronislav Laško w -n i c k i je odločno proti temu, da bi se napravil slovanski časnikarski urad. Med nami je doslej še toliko nesporazumljenja in ne-edinosti, da bomo morali še dolgo delati, predno v toliko očistimo in zedinimo naše narode, da bo kaj takega mogoče. Ako bi se sedaj poizkušalo kaj takega, bi prišla v nevarnost osrednja zveza slovanskih časnikarjev. Dotični urad bi moral imeti neko gotovo smešno barvo. Komur bi se ta smer in ta barva ne dopadala, prenesel bi svojo nezadovoljnost na zvezo časnikarjev. Stvar bi morala biti v privatnih rokah. Zasebnik lahko kaj riskira in bi po zgledu drugih zasebnih ustanov stvar lahko prav sijajno izvedel.
G. H o 1 e č e k , podpredsednik osrednje zveze poudarja da bi bilo za sedaj naravnost smešno ustanavljati tak korespondenčni urad. Boriti bi se morali z Reuter. in z drugimi podobnimi oficijalnimi uradi. Pač pa bi bila stvar lahka, ako bi se vlada izkazala napram nameravanemu podjetju tako prijazno, kakor so druge vlade prijazne napram enakim — privatnim podjetjem. Angleška vlada podpira Reuterjev poročevalni urad s svoto poldrugega milijona na leto. Ravnotako podpira nemška vlada Wolfov korespondenčni b'r6. Ruska vlada seveda ne da ničesar. — Slovanski dopisovalni urad se brez očitne tendence ne more ustanoviti. — Sedanja sredstva, katera so v svrho ustanovitve občnega slov. dopisoval-nega urada na razpolago, so premajhna, zatorej so Cehi zato, da se utrdi češki korespondenčni urad, ki bo sčasoma dosegel toliko moči da bo tudi drugim narodnostim lahko dajal obvestila.
Dr. Vergun meni, da bi moral imeti nameravani zavod le informatični značaj, brez tendence, kajti suha fakta, katera naj se poročajo so vendar brez tendence. Predlaga tedaj, naj bi se osrednji odbor obrnil na vse slovanske časopisje, ter določil svote katere bi se morale doprinašati, ali vsaj vprašal, koliko morajo prispevati. Slednjič meni še g. C e j n e k , da je slovanski časnikarski urad za sedaj nemogoč, mogoče je samo privatno podjetje — kakor je češki urad.
Predsednik zaključi debato o tem predmetu. Opozarja na dvojno mnenje: Idealisti-ško g. Verguna in praktično-realno, ki ga zastopajo Cehi in Poljaki. Predlaga, naj se o tem ne sklepajo nobene resolucije, ampak cela razprava prepusti osrednjemu odboru za informacijo in predloži prihodnjemu sestanku. To je bilo tudi soglasno sprejeto. Tako je torej tudi to pot ostala ta velevažna stvar nerešena. Manjka — denarja!
Vseslovanski slovar.
Na vrsto pride še predlog gospoda Szcrepaniskega, naj se osrednjemu odboru naroči, da preskrbi do prihodnjega shoda praktičen vseslovannski slovar za vsakdanje potrebe. G. H o 1 e č e k meni, da bi bilo to zelo težavno delo.
Najpoprej bi bilo treba zbrati gradivo; to morajo napraviti posamezni slovanski narodi, potem bo šele mogoč tak slovar. Gospod Mančalovski pravi, da je tako gradivo zbral že leta 1882. pokojni Jakob Glovacki, torej bi bilo podjetje mogoče. Zlasti naj bi se zbrala vsa slovanska krajevna imena. Slednjič izjavi še gospod Szcrepaniski, da on ne meni znanstvenega in popolnega slovarja, ampak samo malega, praktičnega za vsakdanje potrebe in posebne prilike, kakor je n. pr. shod slovanskih časnikarjev. — Nato se predlog sprejme.
Predsednik Hribar zaključi shod m
zborovanje. Zahvali se gospodu županu Vo-loskega-Opatije, dr. S t a n g e r j u , osrednjemu odboru v Pragi in pripravljalnemu odboru v Opatiji, predlaga, naj se pošlje deputacija okrajnemu glavarju in naj se zahvali parobrodno društvo, ker je brezplačno prepustilo parnik za vožnjo v Senj, zahvaljuje se vsem gostom za udeležitev in prebivalstvu za prekrasen vsprejem, ter konča z opazko, da se še nobeden slovanski shod ni vršil v tako lepi slegi, kakor današnji. To priča, da zavest slovanska prodira med nami, da napredujemo.
Poljski časnikar zahvali gospodu predsedniku, g. Hovorka, kot tajnika osrednjega odbora, za njegov požrtvovalni trud, in gospoda župana Stangerja Z burnim ploskanjem se zaključi zborovanje.
Sledi še zborovanje osrednjega odbora.
Družba sv. Cirilo in Metoda.
Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda opozarja vse Slovence na nekatere narodne naloge, ki čakajo nujne rešitve že v bližnji prihodnosti.
S šolskim letom 1905/6 se otvori novo šolsko poslopje na Savi pri Jesenicah, v kojem je nastanjen ondotni otroški vrtec. Ob istem času hočejo tudi Jeseničani začeti svoj otroški vrtec.
Potrebno je, da se v Mariboru ustanovi družbina ljudska šola. — Tudi v Studencah pri Mariboru je nevarnost potujčenja velika.
V Gradcu bi bil potreben vsaj otroški vrtec.
VS t. Jakobu v Rožuna Koroškem bi radi z letom 1907. svojo lastno slovensko trorazrednico, ki naj se s časom, ko postane deželna ljudska šola zopet slovenska, preustroji v kmetijsko šolo.
Očividno je torej, da se bodo v naj-bližnji prihodnosti podvojili troški naše družbe. R»s je, da imenuje družba štiri šolska poslopja svojo posest res je pa tudi, da ima družba še nepokritega dolga v znesku 34 000 K, ki še tekom tega leta na-rase najbrže na 40.000 K.
Ako pa hoče vodstvo zagotoviti družbi obstanek in ako hoče rešiti vse zgoraj naštete naloge ter odpomoči najnujnejšim potrebam potrebno je vsekako, da pokrije prej ta nepokriti primankljaj.
Radi tega se pozivlje podpisano vodstvo do vseh svojih podružnic, do vseh ča-stitih rodoljubkinj in cenjenih rodoljubov, prošnjo, da vsakdo izmed njih pripomore po svoje do tega, da se zboljša družbino fiaan-cijelno stanje. Ako priredi vsaka izmed podružnic tekom tega leta vsaj eno večjo veselico v korist naše družbe, ako se odzovejo vabilu k takim veselicam vsi zavedni Slovenci ter prispevajo svoj obolus, odplačal bi se lahko precejšnji del družbinega dolga, če ne more biti celo — kar je iskreno želeti — ves dolg.
Kjer pa ni mogoča prireditev veselice iz katerega koli vzroka, tam naj bi podružnična načelstva izkušala pridobiti slehernega iz njihovega okraja vsaj kot družbinega podpornika, od svojih starih članov pa naj bi si izprosila morda izreden dar v navedeno svrho.
Podružnična načelništva naj izvolijo vsaj koncem meseca maja 1905 vodstvu sporočiti svoje sklepe, ki so jih storila glede na to okrožnico.
V Ljubljani, dne 15. maja 1905.
Vodstvo družbe sv. Cirila iu Metoda.
Rusho-lnponsho vojsRn.
Vesti z morja.
L o n d o n , 16. maja. „ Dai!y Telegraph" poroča iz Tokia: Med viharjem, ki je trajal več dni, je pomožna križarka „Velko Maru" pri Fuzanu zadela na pečino ter se poškodovala. Trije parniki popravljajo poškodbe. Kapitan nekega norveškega parnika, ki je 12. t. m. došel v Moji, poroča, da je 11. t. m. med 8. in 11. uro ziutraj čul pod 33° 45' severne širine in 129° 20' vzhodne dolžine streljanje topov. Ozračje se je treslo od gro-menja topov, a vsled megle ni bilo mogoče dobro videti Videti je bilo le v dotični smeri pluti eno japonsko torpedovko.
L o n d o n, 16 maja. „Daily Chronichle" poroča včeraj iz Honkona, da so preteklo noč videli pri Honkonu 12 vojnih ladij z ugaslimi luči. Narodnost in smer ladij je neznana.
London, 16. maja. Iz Tokia poroča »Daily Telegraph" včeraj: Dognano je, da je baltiško brodovje postavilo na francoskem ozemlju postajo za brezžični brzojav, s čegar pomočjo ima preko Saigona direktne zveze s Peterburgom.
Peterburg, 16. maja. Admiralat je dobil zanesljiva poročila, da se glavne japonske pomorske sile nahajajo v Korejski cesti. Na jugu pri T e j c a o in pri Ribi-
ških otokih je več križark in torpedovk. Ruski konzul iz Šangaja poroča, da so Japonci v raznih kitajskih pristaniščih postavili radiografične postaje, s katerimi vedno poročajo na Formozo o gibanju baltiškega brodovja. Ruski poslanik v Pekinu je vsled tega pri kitajski vladi ostro protestiral.
Četrto baltiško brodovje.
Iz Kodanja se glasi, kakor smo poro čali, da bo rusko brodovje po danskih vodah plulo v vzhodno Azijo že v 8—14 dneh. Druge vesti pa trde, da bo brodovje odplulo šele sredi junija. Brodovje bo poveljeval admiral Niedermuller. Obstajalo bo iz oklopne bojne ladje prvega razreda »Slava" (13.516 ton, 58 topov, med temi štirje 30 5 cm. topovi), nadalje iz treh križark prvega razreda, osem rušilcev torpedovk ter iz več transportnih parnikov.
Ko bo Niedermuller došel v azijske vode, kar se zgodi sredi avgusta, bo odločitev ondi že padla, vendar pa bo skupno z vladivostoško eskadro znatno lahko ojačil po bojih oslabljeno baltiško drugo in tretje brodovje.
Iz Londona pa trde, da bo četrto brodovje obstajalo iz treh velikih bojnih ladij najnovejše konštrukcije, namreč »Pavel I.", ^Aleksander II." in »Slava". Brodovje dospe v kitajske vode lahko že sredi meseca julija.
„Peterburške Vjedomosti" poročajo, da v kratkem spuste v morje na baltiški ladjedelnici novo oklopnico „Pavel I."
Iz Peterburga poročajo, da so ladje četrte eskadre dobile povelje, naj priplovejo v Libavo, da se izvrše zadnje priprave. Mogoče, da odplovejo še le meseca julija.
Vladivostoško brodovje.
London, 15. maja. „Daily News" poročajo iz Tokia: Iz Hokaide poroia brzojavka da so 4 ruske vojne ladje ustavile na severni obali otoka J e s o japonsko ladjo, ki so jo pa zopet izpustile, ko so jo natančno preiskale ter zaplenile papirje.
Proti Steslju.
Pariz, 16 maja. „Echo de Pariš" poroča iz Peterburga: Preiskava proti generalu Steslju in drugim generalom in admiralom, ki so udeleženi pri predaji Port Arturja, je vedno manj ugodna za obdolžence. Tudi rusko časopisje iznova silovito piše proti Steslju in drugim poveljnikom. „Nov. Vremja" sklepa svoj članek o tej aferi s silnim napadom na Steslja, ki mu očita, da se on in drugi generali ter admirali niti ne sramujejo, javno se pokazati na Nevskem prospektu v sijajni slavi pobitega generala.
Japonci so ogorčeni na Toga.
London, 15 maja. BDaily News" poročajo iz Tokia: Razni japonski listi ostro pišejo proti admiralu Togo ter ostro obsojajo njegovo ravnanje. Očitajo mu, da je neodločen in slab, ker ni mogel preprečiti združenja ruskega brodovja. Listi izražajo bojazen, da so vsled napak Togovih lahko uničeni vsi uspehi mandžurke armade. Vsled tega je v prebivalstvu nastalo tako razburjenje, ki še vedno silno narašča, da je morala vlada odrediti obširne varnostne odredbe za varstvo družine admirala Toga. Nova ruska vojna oklopnica ,,Andrej Prvozvani". v
„Slovo" poroča, da je nova ruska oklopnica »Andrej Prvozvani" dolga 460 čevljev (138 m), 80 čevljev (24 4 m) široka, ima 16.630 ton, 17.600 konjskih sil, hitrost 18 vozlov. Velikanska ladja ima dva vijaka, dva jambora, ter dobi dva 12 palčna in 8 šest palčnih topov, ter 46 brzostrelnih topov. Posadka šteje 782 mož.
Kako je Roždestvenski preva-ril Japonce.
Admiral Roždestvenski je baje sijajno prevaril Japonce pod Singapurom. Z najmočnejšimi ladjami in transportom je pre-plul ponoči najnevarnejša mesta, kjer ga ni nihče čakal. Ostale ladje so pasirale mimo podnevi, japonske podvodne ladje, ki so čakale nanje, so pa bile drugje. Morda pa vest o teh podmorskih čolnih izvira od Japoncev. da bi s tem vplivali na Ruse. Z bojišča na suhem.
Peterburg, 15. maja Poročila z bojišča trde, da so zadnje japonske operacije čudovito podobne s pripravami Japoncev pred bitko pri Mukdenu. Tudi sedaj poizkušajo Japonci potisniti nazaj levo rusko krilo. V centru je mir, na desnem krilu doslej Ja-panci niso kali miru. z,di se, kakor bi se bili tu Japonci umaknili, kar pa ni res. Ruska konjenica je dognala blizu mesta Cenzjantun dobro organizovano hunhuško četo od 8000 -10000 mož
Peterburg, 16. maja. Velika japonska sila koraka proti desnemu ruskemu krilu. Japonci so močni 320000 mož. Napraviti so čez reko pontansko mostove.
Notranje politični položaj.
V Freivaldavu na Sleškem je govoril v nedeljo podpredsednik državnega zbora K a i s e r o političnem položaju. Zahteval je popolno, ne samo politične ločitve od Ogrske. Strastno je govoril proti nameri, da vstopijo v Gautschevo ministrstvo poslanci. V ministrstvo bi vstopili tudi slo vanski poslanci, ki bi nastavljali slovanske uradnike. Tudi bi si nasprotovali ministri v narodnostnih razmerah. Nekateri listi trde, da se vnema Kaiser za uradniško ministrstvo zato tako toplo, ker tudi njemu v parlamentarnem ministrstvu ni določil Gautsch mehkega ministrskega sedeža.
Včeraj dopoldne je bil prvi shod češko - slovanske agrarne stranke za Češko, Moravsko in S 1 e z i j o. Shodu je načeloval deželni poslanec Ždarsky, ki je izjavil, da je kljub češkemu državnemu pravu kmečko prebivalstvo vedno bolj revno in so zato češki kmetje odpadli od dozdanjega vodstva. Nova stranka je tako močna, da ne bo sklepala pri prihodnjih volitvah n o -benih kompromisov več. Poslanec K u b r je pozdravil osobito nem. agrarno stranko, ker tudi nemški kmetje ne prisegajo več na politične fraze. Poročevalec Prašek izjavlja, da agrarci ne nameravaj® motiti miru v deželnem zboru, a tudi ne bodo dopustili, da bi postala Ceh in Nemec ministra, dokler ne postanejo Cehi enakopravni z Nemci. V ministrstvo ne sme vstopiti Ceh, da varuje Cislitvanijo pred Ogrsko in ne sme sedeti skupaj z ljudmi, ki zahtevajo za se nemški državni jezik in pravico veta v deželnem zboru. Mladočehi nimajo pravice govoriti v imenu češkega ljudstva.
Češki listi pišejo vedno ostreje zoper izpremembo Gautschevega uradniškega ministrstva v parlamentarno.
Avstrijska in italijanska soc. demokracija.
Rimski politični krogi niso zadovoljni s sestankom avstrijskih in italijanskih soc. demokratov v Trstu. Boje se sporov med iredentovci in socialisti, ki jih imenujejo narodne izdajalce in napadajo Ferrija, ki odpotuje na shod. Soc. demokratje izjavljajo, da ne nameravajo boja z iredento, ki jo hočejo izkoristiti za svoje namene.
Zborovanje vseh hrvaških poslancev v Zagrebu.
Med zadnjimi sejami državnega zbora se je posvetoval voditelj opozicije v hrvaškem saboru dr. Frank z dalmatinskimi in istrskimi hrvaškimi poslanci o skupnem po-s veto vanj n vseh v Avstriji in na Hrvaškem izvoljenih poslancev. Frank zagotavlja, da je pripravil vse za enotni nastop vseh hrvaških poslancev v zdanji krizi.
Kriza na Ogrskem.
Burian še ni cdpotoval na Ogrsko. Kot prihodnji mož na Ogrskem se imenuje tudi cesarjev zaupnik baron Samuel J o -z s i k a. „Wr. Atlg. Ztg." piše, da bo še ta mesec imenovano novo koalicijsko ministrstvo. O Banffyju trde, da je odpotoval skrivaj na Dunaj. Izvrševalni odbor združene levice izdeluje delavni načrt za zbornico. Predvsem izjavijo, da je razpustitev zbornice v brezpravnem stanju nezakonita. Proti Tiszovi vladi vlože predlog, naj se jo toži ne samo zaradi nezakonite razpustitve zbornice, marveč tudi zaradi sklenjenih trgovinskih pogodb. Nato razpravlja zbornica predloge o kršitvi ipiunitete, o peticijah in adresah.
Sklenili so, da povzroče v zbornici razpravo o gospodarskih vprašanjih, da se omogoče razprave z Avstrijo o carinskem tarifu.
Dogodki na Ruskem.
L v o v , 16. maja. »Slovo Polskie" poroča iz Rusko Poljskega: Prebivalstvo, ki je bilo prisiljeno prestopiti v pravoslavje, prestopa zopet v velikanskem številu hkatoličanstvu, ker todovoljuje carjev tolerančni e d i k t
Riga, 16. maja. Včeraj zvečer je vrgel nekdo na kazaško patruljo ob ograji Woermanovega parka bombo, ki je pa ranila le enega konja. Kazaki so razkropili množico, ki se je bila zbrala, ker je slišala pok.
Peterburg, 16 maja. V predvčerajšnji noči in včeraj je bilo mirno, dasi so bili prenapolnjeni vsi zabavni prostori. Posamezne poizkuse povzročiti nemire je udu-šila policija, ne da bi rabila orožje. Zaprli so več oseb.
Riga, 16. maja Neznanci so vrgli včeraj ob 11. zvečer v bližini Grimbergo-vega parka bombo na nekega policijskega komisarja in na dva policista Ranjena sta bila komisar in en policist, neranjenega policista, ki je zasledoval napadalce, so pa usmrtili s streli iz revolverja. Z bombo zadeti policist je že umrl
Varšava, 16. maja. V Žitomiru so preganjali zopet jude. Dvanajst ranjenih ju. dov so prepeljali v bolnišnico.
C u r i h , 16. maja. Tu sem je došel Gapon, da se posvetuje z nekaterimi členi varšavskega in peterburškega prekucijskeea odbora.
Spor med Turčijo in Ru* munijo.
Turčija poroča o vzrokih spora z Ru. munijo: Kucuvalaško prebivalstvo v Vorusi pri Janini je zahtevalo, naj se bere sv. maša v kucovlaškem jeziku. Ker tega turška vlada ni dovolila, so nastali nemiri. Vali je 06. dolžil rumunske šolske nadzornike, da $0 povzročili nemire in jih je dal zapreti. Ket je ugovarjalo rumunsko poslaništvo, so bili šele na ponovno povelje turške vlade izpu. ščeni. Turki so mislili, da je stvar končana a ne tako Rumunija, ki zahteva zadoščenja' ker so postopale turške oblasti z nadzorniki kakor z roparji.
lfstaja v Džemenu.
Iz Carigrada poročajo: Položaj y Džemenu je strašen. Voditelj vsta-ških Arabcev Muhamed sili velikega šerifa naj prizna kalifa v Meki. V sultanovih četah narašča število beguncev tako, da spravlja celo sultanovo vojsko v slab glas.
Makedonija.
Sofija, 12. maja.
Srbi so zahtevali, da se v Skoplju nastavi srbski biskup. Turška vlada jim noče ugoditi in mesto ostane še prazno.
Hakir paša, vali skopeljski in kosovski, je prestavljen v Jemen To je zanj kazen, ker ni ubogal Hilmi pašo. Hakir paša je bil še najbolj človeški izmed vseh sultanovih valijev in je še nedavno prepovedal Turkom požgati neko vas. To ga je spravilo v nemilost.
Vas Stubol pri Kumanovu so obkolili Turki in uklenili vse prebivavce. Jetnike so pretepali in mučili z žarečim železom. Nekatere so tako izmučili, da jih njihovi sorodniki niso mogli več spoznati.
Iz Soluna poročajo, da je izginila tor-pedovka, ki je imela nalogo, stražiti morsko obrežje, da bi se ne vtihotapavalo v Makedonijo. Najbrže so potopili torpedovko vstaši.
Vstaške čete, tako grške, kakor bol garske, se živahno gibljejo. Tudi Turki zbirajo večje čete proti vstašem. Bolgari se pripravljajo na boje proti grškim četam. Bolgarske čete prodirajo po gorovju čez Kalnik in Rakovo v smeri proti Drenovu, Prodreti nameravajo v Kastorijo. V mona-stirskem okraju v vasi Satina je močna gr ška četa uničila 15 mož močno bolgarsko četo. Med bojem je bilo tudi pomorjenih več vaščanov in je zgorelo nekaj hiš. Pri Cer-manovem so porazili Turki malo bolgarsko vstaško četo in zaplenili več manlihovk in streliva.
Turško vojno ministrstvo je zaukazalo mobilizacijo štirih albanskih rezervnih bataljonov v Beratu, Mala-kašu, Tirani in Draču. A vpoklicani rezervniki niso hoteli v službo, ker so namenjeni bataljoni proti džemenskim vstašem. Tuli z zvijačo niso opravile oblasti ničesar. Razmere v Zgornji Albaniji niso take, kakor jih slikajo oblasti. Semsi je prosil brzojavno poveljnika tretjega ar madnega zbora ?a ojačenja. Bolgari so opu-stošili v gimenški okolici velike grške nasade. Grki in Bolgari se vedno bojujejo. Pri Smokvici so izgubili Bolgari 13 mrtvih, Grki pa dva mrtva in pet ranjencev. V boju pri Zišici so vjeli Grki 12 bolgarskih vsta-štev, ubili jih pa 6; sami so izgubili štiri mrtve in več ranjencev. Pri Straci so se spopadli srbski vstaši s Turki. Srbi so izgubili sedem mož, Turki pa enega ubitega častnika in osem ranjencev._
Dnevne novice.
Pomanjkanje krme in Kranjsko. v.- kr. poljedelsko ministrstvo se je vendar vkljub neugodnemu vladnemu poročilu oziralo na predloge, ki jih je stavil g poslanec Povše. Akcija »Zadružne zveze" je bila uspešna in poljedelsko ministrstvo je dovolilo Kranjski deželi znesek do 25000 K Za izpeljavo nabave krme je pa določilo c. kr. poljedelsko ministrstvo »Zadružno zvezo" v Ljubljani. Natančneje o tem poroča zadnji »Narodni gospodar". Z veseljem pozdravljamo, da je vkljub znanim zaprekam poslušala centralna vlada vendar pravi glas onih, ki jim je na srcu pomoč trpečemu ljudstvu. Nasprotniki so pa dosegli le to, da se je vsa akcija žalibog tako zavlekla.
Osemdeseto leto svojega življenja dopolni te dni na Dunaju živeči naš rojak, umirovljeni vladni svetnik deželne vlade Kranjske in svoj čas okrajni glavar postojinski, preblag. gospod Anton G 1 o-
b o 5 n i k p 1. Slavodelski. Skromnemu gospoda bi pač ne izkazali nobene usluge, ko bi opozorili javnost na to z daljšim spisom, primernim njega mnogo-stranskim zaslugam. Zameriti pa nam ne sme, da se tega zanj pomembnega dneva spominjamo saj s par vrsticami: Kot blag in plemenit človek, kot veren patrijot še iz časov, ko je mlad« jutro prve narodne pro-buje sijalo nad našo zemljo, kot spreten raziskovalec domače zgodovine, ter razumen ter blagru ljudstva neumorne delujoč uradnik in v tem delokrogu posebna kot vnet pospeševatelj obiska pestojinske jame, zapustil je g. pl. Globočnik v svoji domovini tako časten spomin, da vršimo le svejo dolžnost, če mu povodom osemdesetletnice izrekamo svoje najtoplejše čestike, iskreno želeč, da bi mu bil osojen miren in jasen večnega življenja.
Dinamitni napad na karavansko železnico. Celovec, 16 maja. Danes ob četrt na sedmo uro zjutraj se je pripeljal sekcijski načelnik aalez. ministrstva Wurmb in se je podal takoj z načelnikom celovškega gradbenega vodstva za novo železnico, A n g 1 o m, v Rožno dolino pod Humbreg, kjer je bil dinamitni napad, o katerem sem poročal včeraj. Dognali so, da je 19 m. dolgi in 30 m. visoki viadukt na treh stebrih tako poškodovan, da jih bodo morali podreti. Stavbeni komisar Suhanek ceni povzročeno škode na 20.000 K. Skladišče, kjer shranjuje tvrdka Doderer dinamit, je sicer varno zgrajeno, a ni bilo dovolj zastraženo. Dinamita je bilo shranjenega 1585 kg., nadalje veliko število vžigalnikov in vžigalnih vrvic Orožništvo marljivo zasleduje zločince, a še ni gotovo če jih dobi, dasi je prijela sumljivega Italijana Bel-t r a m i j a. Na kraj, kjer se je zgodil napad, ne sme nihče. Vse dosedanje preiskave o vzrokih napada na viadukt pod Humbre-gom so brezuspešne. Pok je bil tako silen, da so ga čuli eno uro daleč O številu strelov se tudi ne ve nič gotovega. Nekateri trde, da so čuli od polnoči do pol ene ure ponoči 5, nekateri pa 6 strelov. Kakor se govori v Celovcu, so zaprli tudi Bohinjski predor, ker se boje, da so tudi v njem pripravljene mine, a ta vest pač ne bo resnična. V Celovcu so razširjene najrazličnejše govorice. Z vso gotovostjo trdijo, da je zadnji napad pod Humbregem v zvezi z znanim napadom na nov železniški most čez Sočo. Imenuje se popolnoma odkrito za povzročiteljico neka velevlast, a tudi neka konkurenčna železničarska družba. Veliko ogorčenje vlada proti italijanskim delavcem. Splošno obseja celovško prebivalstvo, da so nastavljeni na vodilnih mestih pri zgradbi nove železnice rezervni in ženijski častniki iz italijanske kraljevine, kar je pač v Avstriji le mogoče.
—	Sedmina po f g. Matiji Absec bo dne 22. maja ob polu desetih dop. v Smartnem pri Litiji.
—Tatvina. Včeraj je odnesel v St. Petru Jožefu Koriču rodom iz Veprinaca kovčeg z 2320 kronami neki drugi Jožef Korič in jo popihal v Ameriko. Čudno, da se tat ravno tako piše, kakor oškodovanec.
—	Novice iz Boštanja. Že dva
krat nas je obiskala letos pogubonosna toča. Našim vinogradom je povzročila ponekod mnoge škode. Bog dal, da nas za naprej neljubi gost ne bi več obiska val! — Neznani tatovi so v noči med 12.—13. t m. v vaseh Lukovec in Konjsko pokradli trem posestnikom mnogo različne obleke. Skoda je znatna. Orožništvo je že pregledalo barake Lahov, ki izsekavajo gozd tukajšnje Toriške graščine; a ni mogla priti tatvini na sled — Naši ljudje se v vedno v e č -jem številu selijo v Ameriko, 15. t. m. so zopet štiri delavne moči odpotovale v novi svet, med njimi mlada žena, ki je pustila doma več malih otrok. Ko se je žena solznih oči poslavljala od otrok, so jo otroci tolažili, rekoč: »Zakaj jokate ? Tam bote skupaj z atetom". Žena je namreč šla za svojim možem. Taki prizori so brez dvoma zelo redki. Zares čudne razmere' Lahi hodijo za kruhom r naše kraje, naši ljudje pa v Ameriko.
—	Strela je ubila v Batujah ne kega Remica. Strela je udarila skozi dimnik v kuhinjo.
—	Defravdant Bertoli dospe na Reko. V nedeljo zjutraj je dospel na Reko na parniku „Baross", parobrodnega društva „Adria", blagajnik Karol Bertoli, ki je poneveril reški trgovinski banki okolo 200.000 kron, nato pobegnil na Angležko,
kjer so ga vjeli. Bertolija so z ladje odvedli preiskovalni zapor. Kazenska razprava )roti njemu in njega sokrivcu Szantu se bo vršila prihodnji mesec.
—	Nedeljski počitek v odvetniških pisarnah. |ustično ministrstvo je vposlalo pod 5473/5 na vse od vetniške zbornice okrožnico, v kateri jih jeziva, da izrazijo svoje mnenje o u,vedbi jopolnega nedeljskega počitka v vseh odvetniških pisarnah. V tej okrožnici se naznanja, da se je že nekaj največjih odvetniških zbornic, kakor one na Dunaju in v
ragi, izjavilo za uvedbo popolnega nedeljskega počitka. Iz vsebine okrožnice se razvidi, da je ministrstvo jako naklonjeno za-ltevi uslužbencev po nedeljskem počitku in da jo nasproti odvetnikom najtopleje zagovarja in priporoča. Z ozirom na to okrožnico vposlala je odvetniška zbornica svojim članom poziv, da se izjavijo v osmih dneh, kako stališče zavzamejo napram tej zahtevi. Upamo, da se odvetniki kot eden najizobraženejših in najnaprednejših stanov ne bodo tej posebno dandanes vsestransko utemeljeni zahtevi svojih uslužbencev proti-vili in želimo odvetniškim uradnikom v tem boju popolnega uspeha.
—	Ustrelil se je v Beljaku trgovec s perutnino Karol Tome.
—	Pri občinskih volitvah v Beljaku sta v tretjem razrodu izvoljena dva pristaša nemške ljudske stranke, šest Vsenemcev, eden obrtne stranke in eden socialni demokrat.
—	Prvo socialistiško društvo na Hrvaškem. Vlada je dovolila ustanoviti socialno dem. pevsko društvo „Jed-nakost", hrvaška vlada sploh ni dovoljevala ustanavljati dozdaj delavskih društev.
—	Iz Novega mesta se nam piše: Naša mestna hranilnica je izdala svoje iz-vestje, iz katerega poročamo sledeče številke: Vas promet je lansko leto znašal K 5 175.292 59. več od lanskega leta za K 399.134 29 Hranilnih vlog se je naložilo lani K 1,158 722 25, vseh vlog pa 2 645 586 K 34 v. Izposojenih je na hipoteke 1,782.078 K 31 v. Menic je bilo koncem leta za K311.690
Čistega dobička je naredila hranilnica K 20 697 22 — Ce pregledamo v raznih izvestjih vseh naših denarnih zavodov denarni promet, se nam nehote vsiljuje misel: Kaka velikanska narodno-gospodarska sila bi se ust v rila, če bi se vsi slove n-ski denarni zavodi združili v eno zveze, ki bi enotno izvrševala revizijo, posredovala izravnavo denarja in dajala smer za enotno narodu koristno pola ganje naloženih kapitalov v varnih in dobičkonosnih podjetjih. Kamen do kamena palača! Naj o tem premišljujejo možje, ki jim je na srcu naš gospodarski napredek!
—	Poskus samoumora. 231etna služkinja Marija Tominšek, ki služi pri neki družini v ulici del Belvedere v Trstu je včeraj popoludne s samomorilnim namenom požrla velike število glavic žveplenk. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so jo rešili.
—	Razpisana je učiteljska služba na štirirazrednici v Kamniku. Prošnje do 5. junija je vlagati na kamniški okrajni šolski svet.
—	Konkurz je otvorjen nad trgovine Ane Tolazzi v Bnhinjski Bistrici.
—	Novice iz Amerike. Društveno dverano so otverili Slovenci v Conemangh Pa. — Radi ponarejanja d e n a r j a je bil v Ameriki obsojen Slovenec Franc P i 1 e k v dveletno ječo. — Zgorela je v Clevelandu 41etna hči Janeza Peterlina. — Za občinskega odbornika vjolietuje izvo ljen Slovenec g. Anton Nemanič.
—	Hrvaške novice. Novi vojaški poveljnikDalmacije fml. pl. Varešanin potuje po Dalmaciji. — Oče umoril zapeljivca svoje hčere. V Kostrcu pri Oseku je 701etni Ferdo I š e k ustrelil zapeljivca svoje hčere 20 let starega Ivana Perekoviča. — Stavka v Oseku je popolnoma ponehala.
Štajerske novice.
š Želja celjskih nemčurjev.
O priliki slavlja 25letnice obstoja Schulvereina in lOOletnice Schillerjevega rojstva so si najeli celjski nemčurji človeče in ga najbrže plačali, da je raztrosilo po Celju vest, da je g. dr. Ivan Dečko umrl. Ogorčenje nad tako neumestno izmišljotino je splošno in jo vsakdo obsoia. Lujemo iz zanesljivega vira1 da se g. dr. Ivan Dečko dobro počuti in se kmalu vrne zdrav v Celje.
š Iz Maribora poročajo, da se je ondotno nemško obrtniško društvo oglasilo za Pfrimerjevo kandidaturo pri dopolnilni državnozborski volitvi.
š Schillerjev hrast so vsadili v spomin Schillerjeve stoletnice v mariborskem parku. Mariborsko nemštro radi tega še ni rešeno.
š Radi uboja je bil pred mariborskimi porotniki obsojen 17 let stari Franc Breg na 4 leta težke ječe.
š Dva umora. V noči od petka na soboto 12. na 13. t. ra. je bil umorjen na potu iz Slivnice v domačijo Hotinja vas pri Mariboru ondotni posestnik Matevž Koren P- d. Gartner. Morilec 26letni bivši delavec pri brzojavu Franc Ojsteršek, rojen v Sodecu pri Laškem, mu je oropal 300 kron. — Ker ga je dolžila očetovstva, je v Drvanju blizu St Lenarta v Slov. Goricah umoril 191etni Anton Manko od Sv. Treh kraljev 191etno Marijo Marcuzzi.
š Pred mariborskimi porotniki je bil včeraj obsojen 171etni Janez Arnuš na 18 let težke ječe, ker je 11. februarja t. 1. umoril svojega očeta in mu potem vzel več denarja. Zločinec je dejanje priznaval. Z očetom je imet vedne prepire, ker je živel oče v grešnem razmerju z lastno hčerjo in ker je oče zapravljal. Ker se je bal, da bi on ostal revež, ko bi oče vse zapravil, je storil grozni čin.
Ljubljanske novice.
]' Statistika o ljudskem gibanju v I. četrtletji 1905 v Ljubljani. Ljubljana štela je z 31. marcem t. 1 38332 prebivalcev, zakonov sklenilo se je od 1. januarja do 31. marca 117. Rojenih je bilo v tem času 271 otrok in sicer izmed teh je bilo 60 nezakonskih, 14 pa mrtvorojenih Umrle je 390 oseb. Zakoni, porodi in mrliči porazdeljeni na posamezne župne urade: V stolni župniji sv. Nikolaja bili so sklenjeni 3 zakoni, bilo je 9 porodov in 11 mrličev; v župniji sv. Jakoba 22 zakonov, 42 porodov in 34 mrličev; v župniji sv. Petra 36 zakonov 55 porodov in 81 mrličev; v župniji D. Mar. Ozoanenja 44 zakonov, 44 porodov in 37 mrličev; v župniji sv. Janeza Krstnika 12 zakonov, 56 parodov in 32 mrličev; v evangelijski župniji je bil 1 porod; dušno pastirstvo v ci-vilnej bolnici pa je zabeležilo 64 porodov, ter 195 mrličev ed kalerih jih je pa bilo 145 vtanjih. Od umrlih oseb odpade jih na starost kakor sledi: 17 jih je umrlo v starosti enega meseea, 52 v starosti do enega leta, 90 v starosti do 5 lel, 3 v starosti od 5-15 let, 41 od 15 do 30 let, 71 od 30 do 50 let, 104 od 50-70 let in 81 preko 70 let. Vzrokismrtisobili: 15 jih je umrlo vsled prirojene življenske slabosti, 86 vsled jetike, 39 vsled plučnega vnetja, 2 vsled davice, 6 vsled ošpic, 3 vsled le-garja, 1 vsled mrzlice v otročji postelji; 1 vsled neke infekcijske bolezni, 5 vsled mr-tvouda na možganih, 34 vsled organične srčne hibe, 21 radi opasnih novotvorb (bos-artige Neubildungen), 165 radi druzih naravnih smrtnih vzrokov, 10 radi slučajnih smrtnih poškodeb, 1 radi samoumora in 1 radi umora. Naravnih smrtnih slučajev je bilo 376, 12 pa nasilnih. Izmej 10 slučajnih smrtnih poškodeb odpade jih 5 na opekline, 2 na železniški nezgodi, 1 na neprevidno streljanje, 1 na udarec s konjskim kopitom in 1 na padec z voza. Samoumor izvršil se se je s strelom, umor pa z nožem pri te pežu.
lj Erarični denar je odnesel na domestni rezervni pijonir Karol Lušna. Od stranil se je na tukajšnjem južnem kolodvoru od vojaškega transporta, ki je bil na potu iz Trsta v Ptuj.
lj Pogreša se od včeraj dvanajst letni šolski učenec Edvard Hofberg, stanu joč v Križevniških ulicah št. 11. Nosi zelenkaste kratke hlače in tak klobuk.
lj V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 140 Slovencev, 90 Hrvatov in 50 Črnogorcev.
lj Obrtno gibanje v Ljubljani. Meseca aprila pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt: Fran Keber, Dunajska cesta 14, urarski obrt ter trgovine z zlatnino in sre-brnino; Anton Simic, Selenburgove ulice 6, trgovino z vinom; Marija Vrhovec, Vodnikov trg, prodaja živil; Elija Griinfeld, Res-ljeva cesta 1, reprodukcijo fotografij na semi-emajl in drug materijal; Avgust Speil, Trnovske ulice, trgovino s šivalnimi stroji in kolesi; Ivan Grajser, Dunajska cesta 32, trgovino z vinom; Marija Hočevar, Metelkove ulice 27, predajo živil; Josip Koprivec, Martinova cesta 22, mesarski obrt; Peter Grassi, Pred Prulami 23, trgovino z lesom; Robert Kriegl, Wolfave ulice 6, trgovino z zlatnino in srebrnino; Frančiška Stark, Pre-dilne ulice 10, branjarijo; Josip Olup, Stari trg 2, trgovino z izgotovljeno obleko; Marija Baruchello, Rimska cesta 14, prodajo živil; Marija KUifi, Zvonarske ulice 11, branjarijo; Frančiška Teran, Poljanska cesta 31, prodajo lončene posode. — Odglasili, oziroma faktično opustili pa so obrt: Josip Gotzl, Mestni trg 25, trgovino z mešanim blagom; Marija Stražar, Vodnikov trg, prodajo živil; Ivana Kržišnik roj. Klemenčič, Stari trg 28, trgovino z manufakturnim blagom in žensko obleko; Marija Kališ, Zvonarske ulice 11, branjarijo.
lj Sumljivo blago. Kakor smo zadnjič poročali, je žendarmerija na Vrhniki prijela nekega Jožefa Stipetiča in pri njem našla 12 servijetov. Sedaj se je dog-
nalo, da so bili ukradeni servijeti last re-stavraterja Karola Smidta pri »Slonu".
lj Umrla je gostilničarka Lucija M e r 1 u z z i
lj Prisiljenca Deflorijanija, ki je v četrtek pobegnil od podiranja Mayerjeve liše na Marijinem trgu, je včeraj orožništvo v St. Vidu prijelo in ga izročilo nazaj v prisilno delavnico.
lj Električno čarovno gleda-išče. V dvorani „Mestnega doma** priredi samo danes v sredo, dne 17. maja 1905 družba K a u t s k y veliko krasno predstave. Več lepaki. Začetek ob polu 6 uri zvečer.
lj Ropar prijet. K to zadevni notici se nam poroča, da sta prodajalki Antonija Vodišek in Anica Koblar pomagale nesti nakupljeno blago roparju Jožefu Mav-riču le do gostilne in potem šle domov. Vlavrič se pri prodajalki ni ženil temveč je le prosil za njen naslov.
lj Krasna kletka v gotskem slogu razstavljena je v izložbenem oknu g. Oro-slava Dolenca v Wolf«vih ulicah. Kletka je delo gojenca tukajšnje c kr. umetno-obrtne šole Aleksandra K r a 1 j i č a ter priča o josebni vztrajnosti in dobrem okusu mladega izdelovatelja. Res lepo uspelo delo je na prodai.
lj Zavod za gluhoneme v Ljubljani sprejema gojence do 15. junija t 1. Prošnje je poslati do 15. junija na deželno vlado.
lj Razgrnjeni računi o prejemkih in izdatkih raznih zakladov so skozi 14 dni od 9. maja nadalje v ljubljanskem mestnem knjigovodstvu občinstvu vpogled.
lj Iz poročila mestne klavnice za leto 1904. povzeti je nastopno: V tem letu bilo je v klavnici zaklanih: 4338 goved, 71 konj, 9450 prašičev, 7421 telet, 2314 koštrunov in 2014 kozličev. Zaklane živine pa je bilo vpeljane: 18 goved, 317 prašičev, 1043 telet, 45 koštrunov in 628 kozličev. Poleg tega pa še 20 846 5 kg. mesa različne vrste. — Pristojbina za klanje in ogled živine ter mesa znašala je v letu 1904. 45 323 K 59 h. — Največ govedine poklali so v tem letu nastopni mesarji: Jagrovi dediči 521, Marija Čeme 519, Ivan Košenina 476, Josip Kozak 388, Marčan Andrej 267, Kozak Milan 223. Leta 1904. je bilo 390 goved manj zaklanih, kakor leta 1903 Prašičev poklalo se je največ v mesecu januarju (1400), najmanj pa aprila in junija (450); telet pa največ julija (900), najmanj januarja in novembra (450); govedine poklalo se je največ meseca oktobra (400), najmanj aprila (330); koštrunov največ meseca julija (375), najmanj januarja (25); kozličev največ meseca aprila (600), najmanje Januarja in od julija do decembra (50).
Razne stvari.
Najnovejše.
Sultan umoril svojega bra-t a ? Ameriški listi poročajo iz Carigrada, da je turški sultan umoril svojega mlajšega brata Ahmed Kemal Edina.
Poslanec Klofač je obolel na pljučnici.
Obolel je srbski finančni minister Paču.
Velike povodnji so na severnem Laškem.
Pri občinskih volitvah iz 21. dunajskega volivnega okraja so v III. razredu zmagali krščanski socialci z veliko večino.
Kraljica Natalija toži srbski kraljevi zaklad za 30.000 kron, katere si prilašča kot glavni dedič po kralju Aleksandru iz skupička posestva Negoj na Romunskem.
Srbska skupščina ima 21. t. m. izredno sejo.
Črna kuga na Škotskem. V Leithu je pod zdravniškim nadzorstvom 21 oseb, ker so sumljivi, da so oboleli na črni kugi.
Napačna kraljica. V Bostonu so aretirali neko Marijo Terezijo C r o v o, ki se je izdajala za vdovo meksikanskega cesarja Maksa in s tem esleparila za štirideset tisoč dolarjev. — Dama je nosila krono.
Mes t o tre t j eg a županovega namestnika namerava ustanoviti dunajski občinski svet. V dunajskem občinskem svetu so izvolili 16. t. m odsek, ki se bo posvetoval o posledicah morebitne carinske ločitve od Ogrske.
Telefonska In brzojavna poročila.
Opatija, 17. maja. Rešitev vprašanja, kje bo prihodnji shod slovanskih časnikarjev se je prepustila glavnemu odboru. Mnenja so različna, nekateri so za Moravsko, drugi za K r a k o v in tretji za Zagreb.
Dunaj, 17. maja. Nižjeavstrijski deželni zbor je imel danes sejo. Izrekel je samo sožalje nad smrtjo podpredsednika
16
17
Čas opazovanja
9. zveč.
7. zjutr. 2. pop.
dež. zbora Strohbacha, nakar je bila seja zaključena.
Belgrad, 17. maja. „Narodni list", ki je pisal, da hočejo srbskega prestolonaslednika nenadoma proglasili za polnoletnega, je bil zaplenjen. Baludžič je z Ogrskega poslal prošnjo za pomiloščenje
Sofija, 17. maja. Vojni minister Sa-vov bo v kratkem z brigadnimi in divizij-skimi poveljniki prepotoval južnovzhodni del Bolgarije z ozirom na morebitno vojsko s Turčijo.
Rim, 17. maja. Cuje se, da bo sklical sv. oče konferenco kardinalov in teologov, da se posvetuje o reformah.
Varšava, 17. maja. Profesor Ka-bolski je aretovan radi vohunstva.
Peterburg, 17. maja. (Kor. urad) V Ufi je med gledališko predstavo nekdo večkrat ustrelil na guvernerja Sokolovskega ter ga smrtno nevarno ranil. Storilec je pobegnil.
Peterburg, 17. maja. Na carjev ukaz se znatno olajšuje položaj Poljakov.
London, 17. maja. Angleški kralj je imenoval španskega kralja za generala angleške armade.
London, 17. maja. Nemški cesar je poslal ruskemu carju izjavo, da v svojem zadnjem govoru ni govoril o ruskem in japonskem vojaštvu tako, kot so poročali nemški listi, ampak da je celo pohvalil rusko vojaštvo. Tudi nemški poslanik v Peterburgu je isto sporočil grofu Lambs-dorfu.
Rim, 17. maja. Bivši italijanski pravosodni minister N a s i, ki je poneveril mnogo državnega denarja in potem pobegnil, je v Siciliji zopet izvoljen za državnega poslanca.
Peterburg, 17. maja. Japonci so odposlali v Mandžurijo 88000 mož in 86 topov. Ojačenja so prišla iz Japonske na inkavskih džunkah.
London, 17. maja. S severne Koreje se poroča zopet o večjih akcijah. 4000 Rusov je prekoračilo reko Tumen. Ruske torpedovke iz Vladivostoka so videli na raznih krajih. Z ozirom na japonsko prodiranje so poslali Rusi v Posjetski zaliv po-jačenja.
London, 17. maja. Japonska je 6. t. m. zopet poslala Francoski energičen protest, ker je dobila zagotovilo, da se je rusko brodovje 12. t. m. vrnilo v Honkoi.
Kronstadt, 17. maja Stf baltiškega brodovja Birilev je sporočil poveljniku četrtega baltiškega brodovja, naj bo 14. junija pripravljen za odhod na Vzhod.
Tokio, 17. maja. Kje je Togovo brodovje nihče med občinstvom ne ve. Posadki brodovja je prepovedano pošiljati pisma svojcem.
London, 17. maja. Cuje se, da je Roždestvenski definitivno zapustil indoki-tajske vode, ter se bo hitro izkušal zdru žiti z Nebogatovom, priti v Vladivostok ter pričeti s Togom bitko, če jo bo Togo hotel sprejeti.
Pariz, 17. maja. „Echo de Pariš* poroča iz Peterburga: V mornariškem ministrstvu kroži govorica, da je vladivo-stoško brodovje, in sicer križarki ^Rosija" in „Gromoboj" z vsemi torpedovkami in torpednimi lovci odplulo iz Vladivostoka proti severu, da poizkuša dospeti skozi mor. ožino sev. od Sahalina v Tihi ocean. — Poveljnik vladivostoškega brodovja se namerava združiti z Roždestvenskim v Tihem oceanu. Od druge strani pa trde, da ima vladivostovško brodovje namen v Korejski cesti pritegniti nase del Togovega brodovja da tako nekoliko osvobodi Roždestvenskega.
Berolin, 17- maja. Vest, da so nem ške čete zasedle Haihu dementirajo.
Pariz, 17. maja. „Echo de Pariš" poroča iz Peterburga: Ruska vlada pripravlja sedaj transport velikanskih zalog na bojiSče. Živila se večinoma nabirajo v Odesi. Večji del bodo poslali v Nikolajevsk ob ustju Amurja. Od zanesljive strani zagotavljajo, da je cilj b r o d o v j a R o ž d e s t-venskega Nikolajevsk in ne Vladivostok.
Peterburg, 17. maja. »Nov. Vr." poroča da je imela ruska konjenica resen boj z japonsko konjenico pri Ljaoke. Ja-
ponska konjenica, ki je štela pol polka, je bila po dveurnem boju vržena nazaj ter je pustila na bojišču mnogo ranjencev in vjet-nikov. Rusi so zaplenili poleg tega velik transport s strelivom ter 250 glav goveje živine.
flVeteorolojično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
Stanje baro-metrn T min
Temperatura po Celzija
Vetrovi
Nebo
735 3
735 9 736'2
+12-2
4-12 3 4-17-9
sl. sever.
sl. jzah. sr. svzh.
obl.
pol. obl. del. obl.
Srednja včerajšnja temp. +13 4°, norm. 4-14 2».

Primerno berilo za f ^ mesec I
Pozor!
Le »Templjev"- in „Styria-vre-leo" sta zakonito zavarovana kot rogaška kisleca. Vsi drugi proizvodi, ki ne nosijo oznamemla Templj«v-vreiec" ali Styria-prelec" in ki se varljivo prodajajo kot .Rogaška kisla voda", naj se odklanjajo.	679 a 2—2
Deželna velska uprava Rogaška Slatina.
Kartuzijanskega brata Filipa
t
Marijino življenje.

Slavospev s podobami, obsegajoč nad 11.000 verzov.
Po staronemškem izvirniku speval Matija 964 6—5 Zemljič.
Cena s poštnino K 2 20. Dobiva se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru
Hlodi
Nova parna žaga v Ljubljani kupuje, začenši od 15. maja t. 1. hlode po sledeči ceni:
J
:;::::i«siisiii;::s;i;s;st:iii .....».t.... .«...............»«««•.•'«.. .........
««»tf»»tt»MMM.««MM«W»MIWM.-«»M»tM>»M
.............
10153-2 Kupiti se želi
Zahvala.
Povodom bolezni, smrti in pogreba velečastitega gospoda
Matije Absec-a
bivšega duhovnega pastirja v Hotič-u, častnega občana v Litiji, krajnega šolskega nadzornika itd.
Naslov: IW. Jemec, trgovina Ljubljana.
izreka podpisanec vsem, ki so izkazali pokojnemu gospodu svoje sočutje in zadnjo čast, iskreno zahvalo. Osobito pa zahvalja: g. zdravnika dr. Premrov-a, ki je rajniku s toliko požrtvovalnostjo lajšal trpljenje; slavno c. kr. uradništvo, častite tržane litijske, velečastite gg. duhovne sobrate, farane iz Hotiča, slavno pevsko društvo „Zvon" iz Šmartna za ginljive žalostinke, obe Marijini družbi iz Smartna, vse darovalce vencev in vse mnogoštevilne pogrebce. Dobri Bog Vam bodi plačnik ! Spominjajte se pokojnika v molitvah!
Anton Žlogar,
dekan.
Hrastovih hlodov od 25 cm debeline naprej Bukovih „ „ 28 „ „ Jelkovih „ „ 24 „ „ Smrekovih „ „ 20 „ „ „ Borovčevih „ „ 22 „ „ dolgost od 2 metra naprej. Cene se razumejo per kubik meter franko državni kolodvor, Ljubljana.	255 c (25) Za daljša pojasnila blagovolite se obrniti na A.
Deghenghi v Ljubljani.
I	II
K 31,	26
„ 15,	14
„ 17,	16
„ 18,	17
„ 17,	46
Hiša
v kateri se nahaja
pekarija
v bližini tovarne,. S&2T* se takoj proda
oziroma se tudi odda samo pekarija v najem.
Več pove lastnik na Savi pri Jesenicah hiš. št. 77.	1024 3-1
je najboljše in najfinejše
čistilno sredstvo.
Dobro, cen6 je in pije se lahko samo v
restavraciji A. RASBERGER
sv. Petra nasip 37, poleg jubilejnega mostu.
Vedno sveže puntigamsko marčno in bavarsko pivo.
Ob vsakem času koncert s pneumatičnim pianoorkestrionom ,',Puck". — Fina 1022 10—1	———godba. ————
fl. Primožič, Ljubljana, Mestni trg 25
OtI 1. maja 1905 naprej
razprodajo se fino modno Nago
za gospe, svila, batisti, površne črne j'opice in razne preproge radi
popolne opustitve
teh stvari.
400 104—21
920
PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE.
154.
NRJFINEJŠE telefom BRRVE ZR UMETNIKE
DRR SCH0ENFELDR & KO. V DClSSELDORFU
FINE OLJNRTE BRRVE ZR
ŠTUDIJE DRn- SCHOEMFELDR & KO. V DGSSELDORPT)
(pušicr 20 vin.) - MEČILR,
RPRRRTE, BRRVE IN PREDLOGE ZR
SLIKRRSKI PRPIR PLRTNO, ČOPIČE IM VSE DRUGE POTREBŠČINE
N
ŽGRLM0 SLIKANJE
VELIKO IZBIRO
LESEMIH IZDELKOV
ZR VŽIGRNJE IN POSLIKRNJE IMRTR
BRRTR EBERL
MIKLOŠlCEVR CESTR 6 LJUBLJRNR.
ČOPIČI. - BRONCE. - KARBOLINEJ. - LIM.
T0VRRNR 0LNJRTIN BRRV, LRKOV IN FIRNEŽEV
Priloga 113, štev. »Slovenca" dne 17, maja 1905,
KoroJke novice.
k Rusi in Japonci na Korož-kem. »Slovenec* je poročal o novem letu, da bo moral plačati tisti Rus v Kot Ijah, ki je stavil, da Port Artur ne bo padel, eno krono za Ciril Metodovo družbo. Tisti Rus pa je le sklenil za slučaj, da Rusi sploh zmagajo, kdo bo namreč končna zmagal. Akoravno pa še ni konec vojske in se ne ve, ali bodo Rusi zmagali ali ne, je plačal tisti Rus v Kotljah na občnem zboru podružnice sv. Cirila in Metoda za Tolsti vrh in okolico 2 kroni, kar lahko vsak dan potrdi predsednik podružnice. Vsota se je z drugo nabrano vsoto vred odposlala vodstvu Ciril Metodove družbe v Ljubljano. Ko bi na Koroškem imeli same take Ruse, potem bi kmalu premagali nemškutarske japonce. A16, Rusi na Koroškem, na dan s kronicami za šentjakobsko šolo v Rožu!
k Plazovi, ki so drknili pozimi z gor na potu iz Črne proti Koprivni, še vedno niso skopneli.
k Deželni odbor daje deželni denar le nemčurjem. V Skofičah, kjer izvrstno deluje slovenska posojilnica, je učitelj s par pristaši ustanovil kljubujočo nemško posojilnico. »Siidmarka" je dala uradne knjige in blagajno, deželni odbor pa podporo tisoč kron!! „Zur Festigung des Deutschthums!" Pa v Skoficah še pet Nemcev ni. In prometa je imela ta posojilnica okoli 6000 kron! Slovenske posojilnice pa niso dobile od deželnega odbora še vinarja ne, čeravno plačujejo toliko davka. Koroška
mera
jj
Trauet den Geistlichen nioht". Ta nesramni stavek se sveti v vabilu, katerega usiljujejo vrbski nemčurji po celi okolici. Podpisan je vrbski župan Ulbing. In ta možakar potiskuje otrokom na jezike v istem hujskaškem vabilu: „Jetzt \vissen wir, dass wir von den Geistlichen durch's (!!) Licht gefiihrt werden.H Taka so še vabila na njihovo „Schillerfeier". Kdo torej hujska ? Takih reči se bodo torej otroci pri tem slavi ju naučili. Kam plovemo?!
k Koroški orožniki. Vrlo dobro je razkrinkal poslanec dr. Žitnik kranjsko orožništvo, a slabše je v tem oziru še na Koroškem. Neki postajevodja v čisto slovenskem okraju se je nekje bahal: .Beim unseren Kemmando verstehen wir nicht win-disch!" Torej tudi c. ki. orožniki so uradni germanizatorji. Slišali smo tudi že, da je bilo orožnikom prepovedano, govoriti slovenski v zasebnem, medsebojnem in družinskem življenju.
k Iz Vrbe. Nemškutarska slavnost, ki je vzbudila že toliko zanimanja med Slovenci in tožb proti njim, praznovala se je tako le: Ob 11. uri dopoldne prikorakali so učenci sedmih šol, ki so se zbrali v ljudski šoli v Vrbi, z godbo na čelu, kjer je pozdravil župan Ulbing v prvi vrsti učitelje, kakor tudi njih gojence učence. Ko se je nato pela cesarska pesem, je bilo precejšnje število šolarjev pokritih, med trikratnim klicem „hoch!" na presvitlega česatja pa je bilo slišati tudi „hoje!" Potem so korakali šolarji, katerih je bilo kakih 800, v MOsla cherjevo restavracijo, kjer so jih pogostili s klobasami in kruhom. Predavanja vrbljan-skih otrok so bila posebno zanimiva, ker so bila vsa proti koncu naperjena naravnost v zasramovanje slovenskega naroda in v po-vzdigo nemškega. Najbolj zanimivo pa je bilo pri vsej stvari to, da se je ves čas govorilo med otroci, kakor tudi med drugimi obiskovalci, izključno le slovensko. Samo uradniki in učitelji so zakričali tu in tam kak ^hajl!" in ploskali predavanjem, drugi seveda tega niso mogli, ker so sploh malo ali pa nič razumeli. Po obedu so bile igre itd. in peli so nazadnje tudi „Wacht am Rhein". Tako se je naša siidmarkina, šulferajnova in — nazadnje tudi malo — Schillerjeva slavnost končala ob štirih popoldne.
k Schillerjevo slavnost so imeli tudi v celovškem semenišču. Bolje bi bilo, da bi vztrajnejše študirali in proslavljali Tomaža Akvinčana, da bodo vedeli ločiti med katoliškimi in kan-tovskimi pesniki.
k Vojaškega beguna 17. pešpolka, Vladimirja Zajca, so te dni prijeli v Porečah.
Književnost In umetnost.
# Smarnice. Glasi moje mladosti. V proslavo Marije, brezmadeža spočete device in preveseli spomin 501etn ce progla-šenja te verske resnice. Zložil R a d o s 1 a v Silvester v Vipavi. Z dovoljenjem knezoškrfijstva. Dobiva se v Katoliški bukvami. Cena: broš. 60 v., vez. K 1 30. Slo venci imamo mnogo šmarnic, ki so kaj različne vrednosti. Ta knjižica pa je lična in se nam takoj prikupi po svoji ljubkosti. To je zbirka pesnrc, po katerih bo pasebno mladina rada posegla. Pesmi pričajo o veliki ljubezni s katero je pisatelj opeval
kraljico majnikovo. Primerno je za mladino tudi to, ker je enostavna in se gladko bere. Pesmice toplo priporočamo.
® Otvoritev 6eške deželne galerije. V navzočnosti naučnega ministra, deželnega maršala, cesarskega namestnika in drugih odličnih oseb so otvo-rili češko deželno galerijo, ki jo je ustanovil cesar. Naučnega ministra vit. Hartla je pozdravil predsednik grof Harrach. Naučni minister se je zahvalil na pozdravu in izrekel nado, da bo deželna galerija mnogo doprinesla za sporazumljenje mid češko in nemško narodnostjo. Po govoru deželnega maršala kneza Lobkovica so si gostje ogledali galerijo.
* Dr. Evgen Lampetov spis o njegovem potovanju („Dom in Svet" št. 1 1. 18 . .) v London je v nemški prestavi objavil deloma „Custos", Korrespondenz und Offertenblatt fiir den kathol. Clerus, Schaan, Furstenthum Lichtenstein št. 5, VI. letnik, pod naslovom „Agonie der iiltesten Tochter der Kirche".
Socialne stvari.
soc. Mednarodni shod o delavskem zavarovanju bo zboroval od 17. do 23. sept. t. 1. na Dunaju. Posvetovali se bodo o starostnem in invalidnem zavarovanju, o delavsko zavarovalni statistiki in kako uprostiti delavsko zavarovanje. Med drugimi bo poročal tudi bivši francoski minister Millerand o delavskem starostnem in invalidnem zavarovanju.
1123 100- 92
Zahtevajte
brezplačna in franko
moj ilustrovani cenik z v»f ko H)0 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga n godbenih reči
Hanns Konrad
tovirai ia ur« ln livoina trgorlot Mo»t it. 955, Caiko
Pr»T» imet. -Ik reniontolr - uri • sidro, , -«l« t-m uOiiopf patent r trpeU.m futrlln (T M O'P0 i Jeleaoregi usiji % .leg. rerlllto iz nlk- SIU* .)"• U* Ia pritokom, komad ___
»Katoliška Bukvama"
v Ljubljani.
Književna poročila,
Kavčič, Katoliška liturgika ia šolski in domači pouk. Vezano K 2.—, — Kimovec, Smarnice. Marijine pesmi K i.-, — \Veber, Drei-zehnlinden. Billige Ausgabe. Vezano K 3. , — Krauss, Der Kampf gegen die Verbre-chensursachen. Cbers chtlich dargestellt fiir alle Volka- und Vaterlandsfreunde K 4.80, — Der Sfreit um die Echtheit des Grabtuches des Herrn in Turin. In seinem merkwurdigen Anlass, interessanten Verlaut und tragisehen Aus-gang dargestellt von einem katholisehen Geistlichen K 1.44, — Schuen, Predigten fiir das katholische Kirchenjahr. I. Band, II. Abtheilung: Predigten fiir die Festtage. Dritte vermehrte Auf-lage K 4.80, - Oesterreichisch - Ungari-scher Fahrplan. Eisenbahn- und Dampfschiff-Routen der Oesterreichisch-Ungarischen Monarchie, Auslandische Anschlusse, Ocean-Dampfer-Linien-Fahrpreise etc. Sommersemester 1905 K —.80, — Kramer, Das Laibacher Moor. Das grosste und interessanteste Moor Oesterreichs in natur-wissenschaftlicher, kulturtechnischer und landwirt-schaftlicher lieziehung. Mit 3 Karten und 43 Abbil-dungen K 5.— , — Bab, Wie werde ich Red-ner ? Aus der Praxis fiir die Praxis K 1 20, — Kerer, Die Hladit der Personlichkeit i m Priesterwirken. K 1.20, — Althuber, GlUck und Segen der Beichte. ln Erziihlungen, Be-ricbten und SelbstbekeDntnissen K —.70, — Probst, Handbuch d .ir gesamten Landvuirtschaft K 2.40. — Krisch, Astronomisches Lexikon. Auf Grundlage der neuesten Forschungen beson-ders der Ergebnisse der Spectralanalyse und der Himmelsphotographie. Mit 327 Abbildungen. Vezano K 15 —, — Haec- er, Schafers Lc hrbuch der Hausvvirtschaft. Ein Leitfaden fiir den Uatericht an Haushaltungsschulen und z\veckver-•vvandten Lebranstalten, sowie ei> e Anleitung zur Erlernung und FUhrung der Hauswirtschaft, unter tesonderer Beriicksichtigung der landlichen Verhult-nisse. Vezano K 4.20.
Knjige v čast presvetemu Srcu Jezusovemu
(posebno za mesec junij): Molitvenik in pouk o pobožnosti pre-svetega Srca Jezusovega. Izdal in založil dr. Anton Bonaventura Jeglič, knezoškof ljubljanski. Cena: rudeča obreza K 1.20, zlata obreda K 160, mehka vezava K 2.— , - Dolenec, Presveto Srce Jezusovo ali molitvene bukve za pobožno ■verno ljudstvo posebno pa za goreče častilce Jezusovega presvetega Srca. Navadna obreza K l.8o, zlata obreza K 2.40, — Arnoudt, Die Nachfolge des heiligsten Herzens Jesu in vier Bii-chern. Vezano K 315, — Hattler, Herz-Jesu-Monat. Vezano K 2.40, — Nieuwenhoff, Die Schule des heiligsten Herzens Jesu. Vezano K 2.40, — Noldin, Die Andacht zum heiligsten Herzen Jesu. Fur Priester und Candidaten des Priesterthums K 1.50, — Portzgen, Das Herz des Gottmenschen im AVelten-plane- Fiir Freund und Feind K 2.40, — Hattler, Herz-Jtsu-Ehrenpreis. Erklarung der Litanei vom heiligsten Herzen Jesu, zugleich Monat des selben giittlichen Herzens mit tiiglichen Gebeten. Vezano K 3 60, — Hattler, Die neun Liebes-dienste zu Ehren des giittlichen Herzens Jesu in Betrachtungen dargelegt. Nebst den Legenden der neun Patronen und Gebctbuch K 2.40, — Leitgeb, Das dem heiligsten Herzen Jesu ge-vveihte Jahr. Betrachlungen und Gebete zu Ehren des heiligsten Herzens Jesu fiir die Tage der monatlichen Geisteissammlung und die ersten Frei-tage eines Monats zum Gebrauche fUr Ordensper-sonen und fromme Weltleute. Vezano K 3.30, — Hattler, Der Garten des Herzens Jesu oder der Christ seinem Erloser nachgebildct K 3.36, — Horstmanns, Herz Jesu-Predigten K 2.40.
Kuharica
srednje starosti, vajena voditi gospodinjstvo želi vstopiti v službo h kakemu gospodu duhovniku v večje župnišče na Kranjskem, Štajerskem ali Koroškem. Nastop takoj ali tudi pozneje. Naslov se izve iz prijaznosti pri Antoniji Saje, Dunajska c«sta 19 (trafika) Ljubljana. 977 3-3
Gospodične
katere se žele izobraziti v šivanju in krojnem risanju sprejema	904 10—5
Franja Jesih,
Ljubljana, Stari trg 28. •Bar Dobi se tudi kroj po životni meri. *£s
Odlikovan
zlato kolajno In astno diplomo
v Parizu.
>	f^	603 104—17
Anton Presker
krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 14
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovnijke obleke
U trpežnega in solidnega blagp po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov.
Razpisuje se služba
organista in cerkvenika
ion 3-2 v Ribnici
katera se ima nastopiti s I. julijem t. I. Prednost imajo oni, ki znajo voditi večji pevski ali tudi tamburaški zbor. Oglasiti se je zanjo do 1. junija pri župnem uradu v Ribnici.
Dobro idoča gostilna
z lepim vrtom pri državni cesti blizu Ljubljane se odda s I. junijem v najem ali
1014 3-2 na račun.
Vprašanje pri upravništvu tega lista.
pomladanska In Jesenska doba
1 9 0 5. 343 40-24
Pristno brnsko blago.
En kos Mtr. 3.10 , K 7, 8, 10 iz dobre (
SS!iko",i g2oa,pk?^: | K l2, K 14 bo,jše J J
nja, hlače, telovnik)
stane le
En kupon (kos) za črno »Ion. obleko K 30, kakor tudi blago za povrinlke, turist, loden, sviln. kamgarne razpošilja po tovarniiklh cenah kot reelna In solidni znani tovarniški zaloga za sukno
Slegel-lmhof v Brnu.
Viorcl r.aitenj ln franko. Zdanit poilljateT po Tiare« Velike so prednosti, ki jih Imajo odjemalci, ki dobivajo blago direktno pri tej tvrdkl na mestu tovarne.
) IV 1 „, JY
| K 16, K * K 21 iz
18 iz finejše I > najboljše '
Posestvo na prodaj
iz proste roke, oddaljeno pol ure od Ribnice, poleg deželne ceste obstoječe iz petih sob obokane kuhinje, treh kleti in obo kanega hleva. Ena obokana klet je tik ceste in se nahajajo v njej iz žive skale izklesane lege za vinske sode. Poleg iste kleti je s smrekami zaraščen gozd, na drugi strani ceste pa sadni vrt, poleg katerega teče potok Bistrica. Posestvo je v dobrem stanu, primerno za gostilno ali kako drugo kupčijo. Bolj natančno se izve pri	979 5—3
Janezu Sadniku
_v Podatenah h. št. 18 p. Ribnica, Dolenjsko.
Gostilna na račun
se prevzame kje na Kranjskem ali Štajerskem v mestu ali na deželi, najraje v trgu blizu žel. postaje in pa župne cerkve. Nastop takoj ali s 1. avgustom. Naslov pove iz prijaznosti Antonija Saje, Dunajska c. 19 (trsftka) Ljubljana. 976 3-3
Hlapce za konje
kateri so vajeni s capinom delati in v gozdu krcle vlačiti, 1010 3-2 sprejme
parna [žaga Hornwald pri* Kočevju.
Plača 64 K na mesec.
000 %r
V
najizvrstnetfa voda za lase.
Ista pospešuje rast las, odstrani luskine, utrjuje živce, zabrani izpadanje in lomljenje las.
Nobena dama naj ne zamudi poizkusiti tega sredstva. Cena ene steklenice 2 K.
Izdelovalec Paško Domianovlč, frizer v Ljubljani.
Osebe, katere hočejo „Horidas" v prodajo vzeti, dobijo rabat.	698 10—7
lastni bi si
reglstrovana zadruga z neomejenim poroštvom
| v lastni blSi f ^ iijubijam
- - -
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
2 52-24
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sam* za vložnik«
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. ln od B.—4. ure popoldne.

Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske If 7 Ani 7iQ«Qa posojilnice znaša	IV /»UZ^./IO oy.
3taXhran- k 7,651.915-41. DP=i K 32,039761*84. sKdT' K 120.878*15.
Varnost hranilnih vlog Je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hraullničnega urada št. 828.406. —Telefon št. 185
>
Zahtevajte pfi nakupu
671 60-80
chicht-ovo štedilno milo
Ono Je
WF zajamčeno čisto
in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
z znamko „ jelen". "HM
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime »SOfflOHT" in varstveno znamko »JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
Vedno najnovejši =—
pr- gramofoni
kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le pri zastopniku nemške akcijske družbe ja gramofone
1069 100- 93
Rudolfu Uueber,
urarju v JLjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „Svropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja s* na obrok«■ — S*<*rt ploila r« samanjajo.
\ Na
---T"-
jNa najviSJe povelje NJeg.^ c.in kr. apost, Veličanstva /JŠ
XXIV. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija	18 898 dobitkov tfgotovlnl
853 io_4	v skupnem znesku 512.980 Kron.
Glavni doblfek znaša 200.000 kron v gotovini
Srečkanje nepreklicno 15. junija 1905. - Ena srečka stane 4 K.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrase 7, v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzc javnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.	.
d c. kr loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije.)
j

najmoderneje opremljenega
lotoernfsKega umetniškega zavoda
prve vrste
Avgusta Berfholda
Sodnijske ulice 11 v Ljubljani Sodnijske ulice 11.
r	Ob otvoritvi svojega atelierja se najvljudnjeje priporočam visokorodni gospodi in slav-
nemu občinstvu v Ljubljani in po okolici za izvršbo fotografskih slik, kakor: portretov, pokrajinskih slik, interieurnih slik (v notranjih prostorih), nadalje športnih in skupinskih slik, vsakovrstnih reprodukcij, povečeb, platinskih, gumijevih in ogljenih tiskov itd. Zagotavljam, da jih izdelujem umetniško, po solidnih cenah in prav hitro.
Posnetke zunaj atelierja računam najceneje., Atelier je otvorjen tudi ob nedeljah in praznikih. Za mnogobrojna naročila prosim z odličnim spoštovanjem
957 3—3
V Ljubljani, dne 6. maja 1905.
Avgust Bertholdj fotograf.
F. P. Vidic & Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
opeke
742^40-9
K	(Strangfalzziegel).
Barveiaj rdeči naravno iflani, b) črno impregnirani.
Te vrste strešniki so patentovoni v vseh kulturnih državah, o Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Harzoia.
Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. ^m
Vzorce In prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Sprejmejo se zastopniki.	Takojšnja in najzanesljivejia postrežba.	Sprejmejo se .astopn.ki.