FHj- t" Clevelandska Amerika • ■. , NEODVISEN LIST ZA SLOVENStE DELAVCE V AMERIKI. A./" vH .¥-: I -- Ag Issued tlvit tirna* m wMk. Official Organ of 85 Slm. nUn SocMSm and Org«* MtkMM. MM* 250.000 Stote«. Aamicui in spirit* Mgm . " •■ 1 ........... ..... ■ ........ - ^ , . . .,nT , NO. 33. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, MARCH 19th, 1917. LETO X. — VOL. X. TRI AMERIŠKI PARNIK1 T0RPED1RANL - iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimm iiiiimimiiiiiiinniiiiiu»iiiiinmm • * »niiiiiniimniiiniiiiiiiiiiiiiTttmm .......................................... ; Hapatime, Ter one, JVoyon in GO h)asi so za%)ezniKi dobili R>. < J, ■ ' 1 " ~ " "■ l""" ■■ ■ ■■ ■ -.».■ UMI H i^W^ibi■»•*>-' 1'" *A » ' . _ . --'t! Rusija postane svobodna republika. Čar Nikolaj se mudi sedaj na otoku Krim Vojaštvo je zadovoljno z novo vlado, ki bo I nadaljevala vojno do konca. Amerika podpira rusko republiko. Washington, 18. marca. A-i meriška vlada željno pričakujl, da bi ruska revolucija imela uspeh, ker jo-rijo preti nemškemu narodu, ampak proti Hohenzollerneem pruski kraljevi rodbini. In poleg tega bo dala ameriška vlada nemškemu narotlu vedeti, da ča želi mir, se bodejo ameriški zastopniki pobegnili za nemški narod pri Angležih in Francozih* in Nemcem se bo dala prilika, da si sami zberejo vlado, kakoršnjo hočejo. Nadalje so v ameriških uradnih krogih prepričani, da pomeni preobrat v Rusiji tudi preobrat na Danskem, Švedskem in Norveškem. Dočim so se te tri države dosedaj nagibale na stran centralnih zaveznikov, ker so se bale pregiggc gjjjJ; , je, se je ljudsko ninenj-e seaaj spremenilo, in omenjene tri države se bodejo poz uri le stopiti v prijateljsko zvezo z rusko vlado v korist zaveznikov. In dočim Zjed. države ne bodejo takoj priznale novo vlado v Ru-siji, tpa je dobil ameriški posla- j nik v Rusiji, Francis, skrivtfia povelja, naj z vsemi močmi deluje za rusko republiko. s Ameriška vlada bo dala vso pomoč j ruskemu narodu, da pride do popolne svobode. Edino kar se boji ameriška vlada je, da tse , nenvški diplomaciji posreči pri- , dol) i ti ruskega carja, da začne j « proti-revolucij o, da pride zo- , pet do moči. To bi bilo v inte- j resu nemške politike. Toda a- . meriška vlada je mnenja, da je ' sedanja ruska vlada dovolj . močna, da bo prijela carja in ' njegov odružino, ga zajprla ali J obsodila na smrt, Če pokaže znake proti-revolucije. » Nemški odgovor. Nemčija je v nedeljo, 18. mar- i ca odgovorila na oborožene i nevtrahteto s tem, da je poto- < lila tri ameriške pamike, dva izmed katerih sta se vračala i prazna v Ameriko. Najmanj 14 r ameriških državljanov je zgu- 1 Lilo življenje. En parnik je bil l potopljen brez svarila in za- 1 man so prosili ljudje na vodi, r da jih pelje submarin na varno, s Tri ^ameriške zastave so se za-jedno potopile s parniki. Sle- \ deči parniki so potopljeni: Ci- 1 ty of Memphis, 5353 ton, iz s Oardiffa v New York, moštvo s vse ameriško, potopljeno od s ognja iz topov. Vigilancia, 1 5115 ton, potopljen brez sva- 2 rila. Illinois, 5225 ton, iz Lon- .š dona v Porth Arthur, Tex. 57 t Amerikancev na City of Mem- š phis je prosilo kapitana sub- 2 marina ha j jih ipelje na varno, š ker so bili 70 milj od suhe zem- k Ije, toda 'kapitan je v odgovor s pričel streljati na rešilne čolne r Nemčija potopi vse rešilne li ladije. Berolin, 19. marca. Tu se naznanja, da bodejo nem&ki sub- ( marini potopili vse rešilne la- j< dije, ki vozijo hrano stradajo- n čim Belgijcem in drugim na- u , , . * « 1 • I r Avstrijski cesar se boji za življenje. Umetna vez, ki veže avstrijske narode, je pretrgana. Kakor hi^ro se v Avstriji slovanski polki upro nemškim generalom, ni več avstrijske armade, kajti .Slovani štejejo večino v avstrijski armadi. Cesar Karol je slutil, da se v Rusiji nekaj pripravlja, zato je zadnji teden, ko se je mudil v Budimpešti, nemudoma prekinil svoj obisk in se z vso na«■ glico odpeljal na Dunaj. Kolikor je mogla avstrijska vlada je poslala slovanskih polkov na laško mejo, dočim se v Galiciji nahajajo izključno nemški in mažarski polki. Slovanski polki, kar jih je v Galiciji, so ob koljeni od turških armadnih zborov za vsak slučaj revolte. Avstrija in Nemčija je sedaj na vrati. Nobenega presenečenja ne bi bilo, če 1>i zbruhnila hipna revolucija v Nemčiji in Avstrt- 1 ji proti cesarskim rodbinam % Mir, ki se nahaja sedaj v obeh < deželah, je le umeten, in to 1 vlada dobro ve- Da avstrijsko J ljudstvo' e 5 ruski revoluciji,] 1 kaže pisava avstrijskih nem- < ških listov, iz katerih je posneti, da Avstrijo skrbi, če se re- J volucijonarne ideje zanesejo < med avstrijsko prebivalstvo. 1 Škandal v nemškem državnem < zboru. 1 Haag, 18. marca. "Die Kol- < nisehe Zeitung'' prinaša članek i t» debati, ki se je vršila v nem- 1 škeni državnem zboru. Govoril < je socijalist Adolf Hoffman, ki je obdolžil nemško ^lado vele- ] izdaje nad narodom, ker jc 1 znano, da ima vlada spravlje- I ne velike zaloge živil, dočim 1 ljudstvo in otroci po mestih | umirajo radi koz, škrlatice in davice. ker nimajo dovolj hrane. Nadalje je socijalist povedal,-da si je nemška vlada na- 2 'kopala na glavo prokletstvo 1 celega sveta, ker neprestano < izziva in hujska vse narode, i Ivstrijski cesar hoče mir z Rusijo. V Avstriji so pripravlja revolucij v^ff^ •*♦.' t^tfVHj ' 'f t*-. Afi t ill ,f 'f} ''ji'ti»iti • j Dunaj, iS. marca. V Avstriji šumi in vre v političnih krogih, in država se boji najhujšega. Kolikor seje moglo dognati, je avstrijski cesar Karol mišljenja, da se sklene z Rusi nemudoma premirje. .Včeraj se je vršila velika konferenca med nemškim kanclerjem, avstrijskim zunanjim ministrom in avstrijskim cesarjem. Nemudoma ipo konferenci se je nemški kancler odpeljal s posebnim vlakom v Berolin poročat svojemu mojstru, kajzerju Viljemu o uspehih konference. Ne ve se natančno kaj to pomeni, aH da se hoče Avstrija odtrga-"t* od Nemčije in na svojo roko in odgovornost skleniti mir, ali pa so se posvetovali, kako naj skupno udarijo na Ruse. Gotovo pa je, da je na avstrijskega cesarja močno uplivala ruska revolucija. Uradno se poroča, da je cesar nervozen in v strahu za prestol. Obče poznano dejstvo je, da obstoji avstrijska armada skoro iz treh petin samih Slovanov, ki se niso nikdar ogrevali za boje napram Rusom. Edino kar je Slovane držalo v avstrijski armadi, da so se borili proti Rusom, je bilo prigovarjanje njih generalov, da se borijo proti najbolj tiranski vladi na svetu, in to je Rusija. Sedaj pa. ko je slovansko ljudstvo zvedelo, di ne bo samo prelivalo krvi proti lastnim bratom, to je, proti slovanskim Ru4orn, ampak celo proti najbolj svobodnemu narodu na svetu, se je ohladila zadnja navdušenost. Na drugi strani pa so nekateri politični krogi.v Avstriji prepričani, da bo car začel ffroti-revoludjo, da se bo Rusija razdelila na dva dela, in bo Rusiji nemogoče se nadalje boriti. Medtem pa vlada v celem avstrijskem cesarstv u nemir in nekak vihar pred nevihto. Nemško časopisje v Avstriji si silovito prizadeva, da pomiri razburjene na-roae: « ..... - 1 t London, 18. marca. Sem s6 [ dospela poročila, da se je ruski e car podal na fronto, toda ta poročila niso potrjena- Druga poročila zopet trde, da je car s carjevičem pobegnil na Finsko, ) ga spre- 1 jeli zastopniki Dume, ki so mu 1 povedali, da ne sme poslati nobenih vojakov iz fronte v Pe-trograd, ker vse vojaštvo v Pe-trogradu je prestopilo na stran revolucije. "Kaj naj naredim?" je vtprašal car. "Odpovejte se ,prestolu',, je sledil odgovpr. In j »ko je car Nikolaj nekaj časa * premišljeval, je odgovoril: j "Teško mi bo, Mciti se od mo- t jega sina. Raditega se odpovem I prestolu tudi v njegovem ime- 1 nu in imenujem za vladarja j svojega brata Mihaela." Po- t tem so dali carju že prej pri- s pravljeni dokument, katerega a je ^ar nemudoma podpisal. 1 Izjava začasne ruske vlade. I, Petrograd, 18. marca. Za- v časna revolucijonama ruska j-vlada je iadala sledečo izjavo: 1 Državljani: Izvršujoči odbo^ s \ pomočjo vojaštva in prebival- ;i stva je triumfiral nad staro 't vlado stakim uspehom, da nam k je možno takoj začeti l delova- a njem v boljši naprtdek Rudije, ti Nova vlada se bo začasno rav- ( rala po teh principih: 1. Vsi s ujetniki, ki se nahajajo, v je- r čah radi političnih ali verskih r zločinov, dobijo nemudoma po- s polno svobodo. 2. Ustanovi se r nemudoma svoboda časopisja s * in govora, dovoli se svoboda p tvoriti delavske unije in upri- s zariti šfrajke in to velja tudi za »vojaške kroge, kolikor ni y S nasprotju z vojaškim opravil- n n ikoni. Odpravijo se vse s< družabne, verske in narodne g razlike. 4. Nemudoma s% mo- n ra sklicati ustavna skupščina, ii in vse ljudstvo brez izjeme bo s »melo pravico voliti- 5. Name- 11 sto policije tpride narodna mi- ti licija. 6. Čete, ki so se udeleži- si le revolucionarnega gibanja, k se ne bodejo razorožile, am- n pak ostanejo v Petrogradu. 7. z, Nova vlada bo skušala z vso si- si lo in s pomočjo vsega ruskega k naroda nadaljevati vojno z b ivspehom in prinesti zmago ru- d >kemu orožju. d Kdo bo vladal? o Ali postane iRusaja republi- |» ka aH ustavna monarhija,- to o še ni odločeno. Odstopli car je p prepustil vlado svojemu bratu j< Mihaelu, katerega pa car ni- d liki knez Mihael se je izjavil, :Ia ne prevzame drugače vla-:ie, razv®n če vse rusko ljudstvo glasuje, da ga hoče imeti /r vladarja. ,Kaj dela nova vlada. Nova vlada zasleduje ostale privržence carja in dosedanje vlade, ker se boji, da bi r.nali zanesti >proti-re?volucijo v Rusiji. Aretirani so bili gene-al Remnenkampf, Sergij Kry-ianovsky in grof Kokosev. ka-eri so bili vsi aktivno udeleže-ii pri načrtu, da zapeljejo ru-»ki narod in uničijo njegove uspehe na vojnem polju. Ko-covsa so zaprli, ko se je oglasil pri državni blagajni, da po-egne svojo plačo kot državni svetovalec. Guverner Tverja e bil ubit, ker je nasprotoval evoluciji, nadalje generalni jeneralni guverner Finske, ge- neral Zeinn in senatdr Borovi-tinev sta bila aretirana v zvezi z ustajo ruske posadke v Svea-borgu, ki se ni hotela pridružiti revolucionarjem. M. G'o-ličin, eden največjih reakcijo-parjev Rusije, sije v zaporu prere/.al žile in izkrvavel. Upliv revolucije na ljudstvo. Revolucija je tako hitro, nepričakovano in uspešno prišla v Rusijo, da Je ljudstvo popolnoma iz sebe, in niti ne vrjamc novim dogodkom, Ljudstvo jc bilo toliko zatirano stoletja, o svobodi ni ničesar vedelo, da celo ne vrjame, da bo ostala svoboda, ampak mnogi smatrajo svoImxIo za lepo sanjo, ki bo kmalu zginila, in zopet pride tiranska volja carja. Sicer jpa nova vlada skrbi na vse načine, da se ljudstvo seznani z novimi odredbami. Zavezniki napredujejo za 12 milj. 1 ........ 1 . t " vrH^^I Bapaume in Peronne, Novon vse v rokah za-veznikov. Nemci vrženi nazaj za 12 milj. Rusi so zavzeli Van v Armeniji. |i London, 18. marca. Zavez- j nikom se je posrečilo z enim velikim' udarcem pridobiti 31 milj teritorija, katerega so imeli Nemci zasedenega nad dve leti v Franciji. Zajedno je padla tudi važna nemška jM>s.to-janka Bapaume in važna trdnjava Roye, kjer so se vršili najhujši boji. Angleži so napredovali na fronti 16 milj. Pri Bapaume se je vnel zadnji hud boj med Nenwi in Angleži, to- i da 'konečno so morali Nemci iz : Bapaume in več drugih vasi/ in mest je prišlo v oblast Angležev. , Napredovanje Francozov. Ob istem času so Francozi napadli nemške pozicije na 15 milj široki fronti, med Oise in A vre in pridobili pozicije, katere so imeli Nemci zadnje 2 leti v svoji oblasti, in o katerih so trdili, da jim nihče ne more vzetih Skrajno važno mesto Roye jS padlo v francoske ro- ■t«'1 ' ....................j,,, m 1 j, 11J1, Silno število ujetnikov. I Nemci so v Roye pustili kakih 800 civilnih prebivalcev, ker niso imeli časa jih odstra- : niti. Francozje v leni mestu so ) s skrajnim navdušenjem po- < zdravili isvoje domače čete, i kajti po dolgih dveh letih so se < zopet nahajali pod domačo, 1 francosko vlado. Francosko u- < radno poročilo pravi, da so uje- 1 li neštevilno nemških ujetnikov. < Podrobnosti sledijo pozneje' 1 Nemci so se pri Bapaume trdo- j vratno ustavljali Angležem, In 1 sicer raditega, da so Nemci s medtem lahko oplenili vse mesto Bapaume, in ko so plen odnesli so Nemci celb mesto ža-. ' žgali, privatne in javne lii.še. < V povračilo tega so francoski I zrakoplovci napadli mesto I Frankfurt, kjer so razbffi želez- -niško postajo in več tovaren. Angleško uradno poročilo. London, 18/ marca. Mesto Bapaume smo zasedli po trdovratnem boju z Nemci, ki so mesto najprvp sistematično 1 Oplenili in potem požgali. Na- t še napredovanje tekom zad- j njih dveh dnij je bilo jako hitro 1 ra obeh straneh reke Somme \ Fresnes, Horgny, Villers-Car- \ bonel, Barleux, Eterpigny in t Lamaisonotte, vse je padlo v c naše roke. Severrto od reke 1 smo zasedli mesta in vasi Le r Transloy* Biefvillers" Ablains- i v ille, Buc(juoy in Ivssart. Seve- z rovzhodno od Arrasa smo z 11- 2 spehom napadali nemške postojanke. Tu smo dobili dve strojni puški in 170 ujetnikov, v Pri Vermelles smo z velikimi J zgubami pognali nazaj nem- 1j ške čete, ki so se hotele upira- j' ti. Uspešen zračni boj se je vr- v šil včeraj, ko je 16 nemških r zrakoplovov najpadlo osem na- s ših. Nemški zrakoplovi so bili j< kmalu razkropljeni, trije njih 1 h stroji razbiti, drugi so pobeg- s nili. Vsi naši stroji so se vrni- s li. « Francosko uradno .poročilo. I Pariz, t8. marca. Na celi fronti med Andechy »n Oise d je sovražnik zapustil svoje moč- i' ne in umetne trdnjave in se » umaknil na fronti 15 milj. Na- u - j nami razstreljevali pota m mo-1 stove. Civilno prebivalstvo v i Roye je pozdravilo naše voja- - ke z ogromnim veseljem, ker 1 pod nemško vlado so prestaja- - .i silno gorje. Med Roye in No- ■ yon smo zajeli toliko nemških - ujetnikov, da se ne more še i podrobno pc ročati, kar se zgo- - di pozneje. i Nemško uradno poročilo. 1 qni- - me fronti je naša armada iz i strategičnih ozirov zapustila j bapfctime in obližnje postotjan- - ke in se umaknila na prej pri-1 pravljeno ijchvo fronto. Spraznili smo mesto Roye in več va- i sij v okolici pred francoskim 5 pritiskom. Na vzhodni fronti 1 ri ničesar novega. Francoski • napad pri jezeru Fresba v Ma-. 1 tedonijfje bil odbit. V Rumu-1 ni ji ni nobenih bojev. : Nemci napadejo Ruse? > London,, 18. marca. Eno - glavnih vprašanj, katero raz- - m*t+tm HM hn Mtim, [riii izkoristim no 107 a 1" v Rusi- - ji in napadla vso rusko fronto? , Uradnik ruskega ministerstva - se je izjavil: "Nemci bodejo ) napadli rusike postojanke, to- ■ ('a doživeli bodejo veliko pre-, ?enečenje. Ruska armada se je i celo zimo pripravljala za spo-, mladno nemško ofenzivo, in je ■ danes v položaju ne samo ohra- - niti defenzivo, ampak preiti . celo v ofenzivo. Rusija ima dovolj vojaštva še doma, toda vo- . jaštjvo na fronti zadostuje, in t nič novega vojaštva ne bo po-slanega na fronto. 1 Največji dan za zaveznike. London, 18. marca. Danes je .. bil največji dan za zaveznike, odkar se je pričela vojna. An-gleške čete so zasedle Peronne jHotem ko so dan prej zavzeli 1 o- Bapaume: Angleška armada'je v včeraj sploh napredovala na a- 82 milj široki fronti, prodrla ir na deset milj globoko v nemške a- pozicij«1, dočim so Francozi na« r>- predovali--na 45 milj dolgi fron-ih ti in pro? čeli bežati. Nemško umikanj*" a je največje »txl sept 1914, ko so o se Nemci nahajali tik pred Pa* > rizom, pa jih je Joffre prisilil, c- da so se umaknili za 35 milj. V je zavezniških krogih se trdi, da > še en tak pritisk, in Nemci za-, je pustijo Francijo. ti --- > —Slovenske trgovce uljudno )- opozarjamo na piHHco za ogla- j n se v našem listu pred veliko->- nočjo. Pred. velikonočjo so potroši mnogo denarja, za eno in drugo stvar, in vi bodete poma- ie g ali svoji trgovini do napred-e, ka, če imate oglas v našem li-1- stu. Pridite osebno, oddajte na-e šemu zastopniku ali pa telefo-li nirajte. Se priporočamo! .... Železniški strajb ne bo. •New York, 18. marca. V zad njem času je bil v soboto zve čer odvrnjen štrajk železničar jev po celi Ameriki. Zastopni ki železniških unij so ugodil prošnjam posredovalcev, da prestavijo štrajk za 48 ur, t. j od sobote od šeste ure zvečei do pondeljka do 7. ure zvečer To se je zgodilo, da medtem najvišje sodišče Zjed. držav lahko odloČi, ali je postava, ki zapoveduje osemurno delo za železničarje, ustavna ali ne-Strajka najbrž ne bo. Mr. W. G. Lee, ki zastopa vse železničarje, se je izjavil. Jaz pričakujem, da štrajka ne bo, in da se bodemo v -ponde-jek natančno pogovoriti in odvrnili štrajk. Drugi unijski u-radnik, ki ni dk>voliIi natisniti svojega imena, se je izjavil, da j« ipozitivno prepričan, da železniškega štrajka ne bo, in da so železniške unije toHko odajalna zbornica naToči, skr- k bi za blagor in korist države, j, Vprašanje: Kdo je na čelu c vladi v Zjed. državah? v Odgovr: Predsednik- \ Question: Who is at the head \ of the government of United j States ? ■ i Answer: The President. S Vprašanje: Kako se imenuje v sedajni predsednik ? t Odgovor: Wood row 'Wilson, t Question: What is the name j of the President? ' < Answer: Woodrow Wilson, s Nadaljno vprašanje nastane j sedaj, kako^je predsednik zvo- t ljen. Kdor je lffeseca novembra < 1916, ob zadnjih predsedniških j volitvah bral časopise, se jc I lahko precej naučil o tem. 1 Predvsem, .predsednik je voljen 1 od naroda. Pod eg tega pa mo- ' , ra glasom ustave dobiti tudi večino elektorskih glasov. Kdo so elektorji? Vsaka država jih | ima gotiovo srtevilo. Klektor se n pravi po slovensko pravzaprav 'volivec". Koliko elektorjev J, ima vsaka država. Malo potrp-| lenja. Ljudstvb vsake države ima svoje zastopnike v kongresu ali v parlamentu Zjed. držav. In sicer so ti zastopniki uvojne vme, ca teni, ki so državljani in ne velijo. Država Ohio j ima n. pr. 22 poslancev v kongresu. Koliko je volivcev vsakih 10.000 volivcev eden ' . 1 zastopnik, torej 660.000 volivcev. To je bilo leta 1912. Pri ^ predsedniških Molitvah leta ^ 1916 pa se je skazak), da ima Ohio ned en milijon volivcev, torej bodejo tudi temu pri- ( inerno pomnožili število za-stowylfov' v kongresu, ali pa bodejio spremenili ustavo, in 1 bodejo mogoče ukrenili, da naj pride le na vsakih 40.000 ali 50.000 volivcev en zastopnik za kongres. " .... hSiko^likor $mT Sortč- na država zastopnikov v kongresu in senatorjev. Senatorja ima vsaka država samo dva, pa naj bo .majhna ali velika, naj ima deset milijonov prebival- i cev ali samo 50.000. Vzemimo za vzgled državo Ohio, Rekli 1 smo, da ima država Ohio 22 zastopnikov in priŠtejmo k »temu še dva senatorja, torej ima | država Ohio 24 predsedniških j elektorjev. Te elektorje z vol i , ljudstvo pri volitvah. In ti elek- 1 torji potetn glasujejo za pred- 1 sednika ob istem času kot gla- 1 suje ljudstvo. j Kako se pa kandidat za predsednika zbere? Vsaka stranka postavi svojega kandidata. Republikanci svojega, demokrat- 1 je svtojega, socijalisti svojega in druge stranke svojega. V ta namen imajo posamezne stranke isto leto, kot se voli predsednik, svoje konvencije, kjer se zberejo zastopniki raznih strank, ki potem imenujejo kandidata svoje stranke. Vsa- 1 ka stranka sme postaviti le enega kandidata. Potem se pa vršijo ljudske Volitve,'in sicer : vselej prvi torek v mesecu novembru, vsaka štiri leta. Če pa * pride prvi torek v novembru r.a prvi dan v mesecu, se pa vršijo volitve drugi torek v novembru. Iz vse'ga tega vidimo, da predsednik sicer ni narav- j nost zvoljen od ljudstva, am- 1 pak ljudstvo voli za tiste kan- \ didate, katere so stranke pc- 1 stavile, in loonečno, piredsed- j nik mora dobiti tudi večino elektorskih glasov, če hoče bi- ! ti zvoljen. Seveda tudi elektorje voli ljudstvo, in sicer če je i ljudstvo ^republikanskega miš- 1 henja, voli republikanske elek- 1 torje. <če pa jc socialističnega, 1 voli socijalistične ali demokratične, itd. Vprašanja je torej: Kako je predsednik Zjeid. držav zvo-■ ljen? Odgovor: Od elektorjev posameznih držav in od ljudstva. Question: How is the President elected? Answer: By the electors of different states and by the i people. Vprašanje: Koliko elektof- i3 jev ima vsaka država? j Odgovor: Toliko kot je za- p stopnikov in senatorjev od do- 9 tične državi v kongresu Zjed. j; držav. n Question: How many elect- \ j ors do we have in each states? k 1 Answer: Each state is en- s 1 titled to as many electors as it s< hah representatives and sena- z tors in U. S. Congress. & Nadaljo vprašanje je, za ko- a liko časa sme biti izvpljen pred- (i sedntk Zjed in j enih držav. U- n stava pravi, da za štiri leta, to- j da je lahko zopet voljen za na- ]s-daljna štiri leta, čto ga ljudstvo 4 hoče. Četo trikrat ali večkrat s je isti predsednik lahko žvo-( ja ljen, toda to se ni še nikdar zgodilo. George Washington jc bil prvi predsednik Zjed. dr- • držav. On j« bil dvakrat zvoljen. In ljudstvo ga je hotelo imeti še tretjič, toda Georjge Washington je povedal, da noben ameriški državljan ni vreden, da bi bi' bil trikrat zapore- . doma predhodnik Zjed. držav in je odklonil to cast. In od tega časa je nekako ustno sporočilo, da noben kandidat ne kandidira tretjič za predsednika. Vprašanje ije torej: Za koliko let je predsednik izvoljen? Odgovor: za štiri leta. Question: For how long is the President elected? Answer: For four years. Vprašanje: Ali more biti predhodnik drugič zvoljen ? Odgovor: Da. Question: Can the President be elected for a second term? Answer: Yes. \ Vprašanje: Ali more biti predhodnik tudi tretjič ali večkrat zvoljen? Odgovor: Ustava tega ne prepoveduje, toda to se nikdar ne pripeti. Question: Can the President be elected for a third or more terms ? 1 Answer: The constitution does not forbid it, but it is not a custom to elect a man three or more times successively for f resident. (Dalje prihodnjič.') " o---- Revoliciji ? Rusiji. Uredništvo "Clevelandske Amerike" je v sredo, 14. marca, priobčilo kot »posebno novico na prvi strani, da grozi Evropi revolucija, in da se bo revolucija pričeli tu ali tam brez vprašanja. In takoj drugi dan. 15. marca je dospieJo poročilo iz Petrograda, da se je v Rusiji pričela revolucija. Mi smo naznanjali to revolucijo še prej,že dne 25. januarija, letos, v posebnem članku, da namreč mora priti do revolucij-e v Rusiji, in med drugim smo tedaj rekli: "O Rusih se ne sme govoriti kot o nekaki edinstveni stvari. Rusije so dve: Ena je stara, uradniška, policajna, reakcionarna,k ije po duhu in po miš- ■ffi • i Ozdravi 320.000 BOLNIH 08EB JE ISKALO ZDRAVIL PRI OČETU MOLLINGER- JU, QLASOVITEM DUHOVNU-ZDRAVNIKU V PITT8BURGU, PA. NJEGOV GLA80VITI ZDRAVILNI ■CAJ. Molllngerjev čaj je sestavljen lz najboljših zelišč, cvetja, korenin, zrn In Ustja, ki rastejo v vseh' ftrajlh sveta in ima vsako svojlo zdravilno last* noBt. -Slku&nje dolgih let so naučile tega zdravnika-duhovna, da ravno naturne zdravila so najboljša in naj* bolj uspešno delujejo na človeški organizem, zatoreg Je oče Molltnger vselej priporočal Bvojim bolnikom, da uživajo ta čaj,. pa naj so (bolehali za katerokoli bolezen. Ako trpite na želodčni bolezni, na jetrih, črevah, mehurju, ako nimate teka, ako hodite neredno na stran, ako imate slabo prebavo, ako imate glavobol, ako ste slab, vam bo Mol* llngerjev glasovitl čaj gotovo poma-1 Riil. tudi v onih slučajih, ko so se . dniRa zdravila sftasala neuspešna. Velik zwvoj tega čaja, ki zadostuje za 6 mesecev, dobite za en dolar, 6 zavojev za 5 dolarjev, Ako Selite pošli jate v zavarovano, paMJite 10c več. Ako Selite čaj preakuslti, predno ga naročite, nam pošljite natančen naslov, ln mi vam po&ljemo zastonj na poakufcnje. Naslovite: Molltnger Medicine Co. 207C W. Ohio Si, Pittsbur«. Pa. (March 19, 21, 23, 2«, 28, 30.) * TIRANI SE SPREMENIJO V DIHURJE. Haw* , . I -f , ' • • ' : ' " ..'.»' . ■ Ničvredni načrt hudobne obrekljivosti, da se škoduje prodaji CAMEL cigaret, je sedaj očiten. To je bil naravnost napad na prodajalce in na kadilce. Velika sila pravice in enakosti je zopet premagala vse drugo. K. t . » ♦ - i'. 'MW& V X . « Nekateri pravijo, da ljudje ki so odgovorni za te ničvredne na* pade, so skušali polagoma uničiti CAMEL cigarete. Ker so se jim pa sedaj zobje polomili in prsti pristrigli, niso Več zmožni, da bi grizli resnico, in sedaj pa so si nataknili na noge gumijeve čevlje, spremenili so se iz tiranov v dihurje, in se borijo s svojim silnim smradom proti dobro znanim cigaretam, ki so se priljubile ljudem Sedaj ko je namen teh nizkotnih lažij glede CAMEL cigaret zatii vsemu občinstvu pa deluje ta napad kot bomerang, in koza tek hudobnih dihurjev, mora sed^j sama trpeti radi zlobnega smradu, ki je puhtel iz qjih. f Mi vemo iz dokazov v naiih rokah, čegavi uslužbenci so trosili škodljiva obrekovanja okoli o CAMEL cigaretah. 1 4;rj;. t , * • 1 , • ' * • ' • •: ' r V ' 'r VzroKf zaKaj taKo delajo. Čistost in prijetnost CAMEL cigaret je piovzročila, da se prodajajo v največjem številu po celem svetu. Mi smo v letu 1916 prodali za štiri tisoč milijonov več CAMEL cigaret kakor pa leta 1915. Le pomislite o tej čudoviti prodaji, kako se je pomnožila, dobiček štiri tisoč milijonov na eno leto. In mi smo prodali že letos en tisoč milijonov cigaret CAMEL več kot v istem času leta 1916. In mi se nismo poslužili kuponov ali premij, da prodajamo te cigarete v tako ogromnem številu, pač pa so se prodajale edino r radi čistosti in prijetnosti Naša povečana prodaja teh cigaret je večja že letos kot znaša prodaja vseh drugih cigaret. Kakšnega boljšega in večjega zadostila še potrebujete in kakšnih dokazov o čistosti in dobroti CAMEL cigaret, razven dokaza v kako ogromnem številu se te cigarete prodajajo? Kadilci se ne bodejo dali premotiti, da bi opustili CAMEL cigarete, ker jih predobro poznajo, kef dobro veo, da jim prinašajo te cigare zadovolj-nost, in ker sedaj vedo, da le nevoščljivci in opravljivci so bili na, , delu, da škodujejo tem cigaretam, katerim z resnico niso mogli škodovati, pa tudi z lažjo ne. CAMEL cigarete so čiste in prijetne. Primerjajte jih s kateripii koli drugimi cigaretami na svetu, za vsako ceno, in prepričali se bodete da za denar ne dobite boljših cigaret. Vse kar je prav, in resnica ostane vedno. R. J. REYNOLDS TOBACCO CO. Winston-Salem, N. C. ' j druga Rusija je narodna, na-!: predna, slovanska, dobra in J i sveta: Med tema dvema Rusi-h jama se v^di borba že stoletja, 11 najhujša pa v današnji vojni. . . i V stari, ntnarodni Rusiji je hi \ lo vse polno Nemcev, po roj- r stvu ali po vzgoji. Ti 'Nemci f so hotloH, da Rusi ostanejo v t zveri z Nemčijo, da v obeh dr- i žavah vladajo militaristične in r avtoknatičme sile. ki dušijo in r davijo nalxxl.. .Današnjo voj- z no pa vodi narodna Rusija, d Tej Rusiji je na čelu veliki J knez Nikatajevič. ••• Znano je. r da je sam ruski vojni minister s Suhomlmev prodajal ruske vo- ci jaške skrivnosti Nemcem, zna- r noje, da sorsuki najvišji urad-J v . 1 ' ' ' ............... ■1 |M,1""11 i.iti ziveza, niti streljiva- In knečno je znano, da j>e bil $am ruski ministerski predsednik Sturmer za to, da se izda vsa ruska armada Nemčiji, in že njegovo ime kaze, da je Nemec. Znano je, da j1© ruski minister Sturmer, rodom Nemec, ?abranil generalu Brusilovu, 3a nadaljuje ofenzivo proti Nemcem m Avstrijcem, katero je ča'ko uspeSno začtal. Taka struja v Rusiji je odgovarna, Sa narod ne pride naprej, da je narod prodajan in izdajan, iti za /se to so odgovorni Nemci, ki • ie Tartar radu Romanovcev in če bi imel ruski narod v resnici vladarja miskega rodu, bi drugače skrbel za svoj rod To je potreba vedeti vsakemu Slovanu, da natančno pozna Stanje, v Rusiji. Rusija ima danes svoje zastopnike v Dumi, in ta Duma bo zrušila nemške Sturmer je.. Tako smo pisali mi meseca januairija. In ravno tako je zgodilo sedaj. Ruska Duma, ruski državni parlament, zborovanje ljudskih poslancev, je obsodil Sturmerje in ga poredal smrti. Sedaj je Rusija rešena svojih pijavk. Sedaj se je zifle1-bila onega, kar je Rusijo ne-, rod, tako zasramovan od Nemcev in barbarjev, razvpit kot najbolj divjaški, ta ruski narod si je prvi sam pomagal. Rusije — republika! Največja slovanska država, mogočna republika, kjer je ljudstvo svobodno. 2e je razpisana svoboda časopisja in govora, že so se odprle politične ječe in muifce-niki svobode uživajo svoboden zrak. Ta uspeh ruske revolucije, fci.se je zvršila skoro brez krvi, ker so na čelu revolucijske-Dalje nt tretji strani. stSttwL ga gibanja rfkrajno premisij^i I ljudje, pomeni za zaveznike | več kot en cel ducat velikih nemških zmag. Pomeni mnogo, mnogo več kot nemške /mage v 'Srbiji, Franciji, na Poljskem in Rumanijt. Te revolucija pomeni, da se je ruski narod rešil more, ki ga je da-\ tla sto letja, da se je otresel nemškega upltva; pomeni da bo šele sedaj rusko vojaštvo vedelo zakaj se bori, in — Nemce je strah. Kdaj bo ta "kulturni" hi * proisvitljeni" ne m šle i narod se ?pomnil, da je čas, da požene svoje Viljeme in Fridiedke v zapore ali v klavnico? Ruski narod je pokazal Nemcem, ka-Tvo "se dobi svoboda, prava svoboda, kultura in prosveta, Nemci naj se gredo k Rusom u£*t, kako se iz tiranije spremeni vlada v. svobodno republiko. . ..i i . » Kakšno vlado dobi Rusija.? Najbolj promrnentni ljudje ruske revolucije včeraj paradilo po , mestu, in mnogi so nosili rude če zastave. Nova ru^ka vlada neumorno dela. Profesor Miljukov, ki vodi ruske zunanje posle, je včeraj brzojavno naročil vsem ruskim poslanikom po svetu, naj naznanijo dotičnim vladam, katerim so akreditirani, da "Je namen nove ruske vlade voditi vojno do konca in do sigurne zmage. Slike carja so zginile iz vseh ruskih uradov, poveljniki iz fronte so se izjavili, da je vojaštvo udano novi vladi in se bo sedaj začelo z drugim duhom boriti. NOva Rusija je vsa pripravljena na skrajni hoj za zmagp. 60 mest in vasij vzetih. Eno izmed najbolj važnih mest, ki so je Francozi zasedli, je Noyon, silno utrjeno mesto, kjer se je pričakovalo, da se bodejo Nemci najmanj pol leta upirali. Tu je važna železniška zveza lepa; pot in pripraven kraj za bojevanje. Toda Nemci so se neprestano umikali »pred strašnim ognjem zaveznikov. Peronne, ki šteje 40.000 .prebivalcev, in Noyon z i'2.ooo prebivalci, je sedaj v zavezni- i Ških rokah, poleg tega so pa Francozi in Angležii zasedli še 60 vasij in mest, dosedaj v nemški oblasti. Berolin priznava, da se je morala nemška fronta umakniti na 50 milj dolgi fronlti za kakih 10 milj. .' j*. ,„ . \ , . ' ' Avstrijski in ogrski listi "Slo venec" dne 5. jan. piše: Min*-sterstvo za trgovino je izdalo v sporazumu z ogrskim prometnim ministerstvom odredbo glede pošiljanja avstrijskih listov v ogrsko polovico. Po tej novi odredbi - i j HOfiE MOLLINGER, GLA80VITI SVETOVNI ZDRAVNIK V TROY HILL, y PA JE IZNENADIL SVET 8 0UDQ. 1 VITIM ZDRAVILSTVOM. d - ) Včasih Je doapalo do 10.000 bolnih v njegovo cerkev v Troy Hill, P«. t- ■ 5 OCe Mollinger je lmtel čudovite us- ■ pebe za fiaaa svojega 40 letnega de* r lovanja. Bolniki, katerim druga idra> ) vila niso pomagala, ao popolnoma ozdraveli s njegovimi adravlll. Mollinger Mpdtdne Go. ispolnjuje _ teljo Bvečenlha-zdravnika a tem, da (je ohranila njegove sdraMni$t* pred*-{• plae, spisane v njegovem rokopisu, In točno po teh predpisih pripravlja oje* gova zdravila, tako da vsakdo, ki na-rofil ta zdravila, je lahko siguren, da , dobi Ista zdravila kot jih je dajal oče 1 Mollinger. 2. Molllngerjeva tonlka In "J ..v telesni zdravnik......en dolar, a 4. MolUngerjevo sredstvo za ielodčue bolezni......en dolfr, 5. MolUngerjevo zdravilo za C tenake bolezni........en dolar, n MolUngerjevo sredstvo za • jeterne bolezni...>,k..en dblar, 7. MolUngerjevo sredstvo za K ilvčne bolezni........en dolar, 8. MolUngerjevo sredstvo za I krvne bolexnl.........en dolar, 3 10. Mollingerjev* mast za oezemo in ture........en dolar, - 12. MolUngerjevo zdravilo za oslovski knielj........en dolar, 14. MolUngerjevo zdravilo za padavl* - co, popolnoma osdravi. ..dva dolarja, ^ IS. 14. MolUngerjevo zdravilo za zlatenloo ..........dva dolarja, • 17. MolUngerjevo sredstvo za kamen : v fcolCu in mehurju......tri dolarje, 1 IS. 29. MolUngerjevo glasovlto sred-t stvo sa oči, mast in voda.dva dolarja 22. Molllngerjeva mast sa a celite v ran...........en dolar, . 23. MolUngerjevo zdravilo za naduho ..............en dolar, 24. MolUngerjevo zdravilo za * : • labruh krvi...........en dolar, 26. MolUngerjevo zdravilo za otroke, (brez alkohola).......en dolar, . 27. MolUngerjevo popolno zdravilo za trakuljo.........tri dolarje 28. MolUngerjevo zdravilo za znojne . In utrujene no&e..........en dolar. k Vsa ta zdravila dobite popolnoma r, sveJa. Zdravila so naravna s sliko in ■y podpisom očeta Molllngerja. Pošljite gotov denar, money all express order 1 ali naročite s podvzetjem. Ako želite Imeti paket zavarovan, po&ljlte 10 centov vefi. ' Naslovite. C ) Mollinger Medicine Co J : 207C. W. Ohio at PdUburg, Pn. Opotnbs: (Knjlilco, kjer se nahaja . tivotopig in čudodelna saravljenja očfta Molllngerja pošljemo na za-' htevo zastonj. I (March. 19. 21, 23. 26. 28, 30.) > svarilo. Tem potom se nazilanja, da : John Zaje in Louig Strehovec ne delata več pri nas, in ako. .. prideta po vaše obleke pod na^ i iim imenom ste prošeni, da njima ne daste, ker mi potem i ne bodenio odgovorni, ako jih . ne dobite nazaj ali pa da ni do- - bro urejeno. . The Frank's Dry Cleaning Co. Naš novi zastopnik pride do . vas prej ko mogoče, in slučaj-, no, da nas potrebujete, pokliči-. te po telefonu ali pišite dopis-. iiico ali pa sami prinesite vaše i potrebščine za čistit. (Dry > Cleaning.) Mi smo vedno pripravljeni, \ cia vain najbolje postrežemo, najboljše, najbolj gotovo, v j najkrajšem času, garantiramo 1 j delo. , The Frank's Dry Cleaning Co. : 1361 E. 55th St. I zraven St. Clair nasproti Lake j »Shore banki. Tel. Central 3813 YV. Rosedale 5471 W. (36) Naprodaj je jako čedna hiša j 7a 3 družine, 13 sob, se proda po zelo nizki ceni, ker odpotu- ' ic lastnik iz Clevelanda. Lepa prilika za pridnega Slovenca. Vprašajte na 1271 E. 58th Street. (33) pozor* ; I Naprodaj je pet dobrih konj, teže od 1400 do 1700 funtov vsak, nadalje vozovi in vsa o* ( prava. Zanesljivim kupcem sc , proda tudi na odplačila. Mihael Jalovec, 6424 Spilker ave. (36) , '''' 'i**r 11 I A. M. KOLAR, I ■ Slovenska gostilna. I I . \ ■ i I 3222 LAKESIDE AVL I' 8« priporoča Slovanom v H . obilen obisk. Točna poatre- ■ ,J ■ iba. Vedno sveže pijače. ■ f ■ ■ _ ■ < Dr. LE. SIEGELSTEIN 3. NADS. PERMANENT BLDt 746 EUCLID ATE. blizu E. 9th St. KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO Na isti načitk in % istimi aparati kol sdrsvijo v VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI Uradno sr«t t. do 4. p«*. T. ivci. do & nosi* 10.de 12der.«b*o4eUab. Ixreirt* ta ojlcu, da n* pozabit* nastoHJa niiiiiiiminmiiiiiiiiiiiiiimiinmmiiiiiB I FRANK WAHČIČ, i Sltmsb Mita Trgovini i -=====- 746 E. 182nd STREET COLLlNNtyOOD, OHIO ffiHniiiiimmiimitiitiiHM""""""""" KAUS^K BRATA, 6202-04-06 St. Cl|ur ave. Lepe sobe za prenočišče se oddajo v najem, posebno pripravne za potni-ke, ki pridejo v Cleveland, pa tudi za vse druge. Geo. Boston, 5602 St. C air ave. (36^ Slovenec dobi dobro in .stalno c!elo in dobro stanovanje. Delo je z enim konjem. Plača po dogovoru. Zglasi se naj na 984 Addison Rd.' . (34) 1 t 1 .r tir IšČe ae pomčnik za g^ocerijo. mlad fant, ki ima veselje za učiti se in ki bi razpelaval naročila. 5810 Prosser ave. (34) Cedi}« soba se odda v naj eni za 1 ali 2 čedna, poltena fanta .1564 E. 45^ St. f (33) Grocerija ih mesnica naprodaj, proda se radi vzroka, ker prevzame lastnik druge 'posle. Na zahtevo se pokažejo trgovske knjige. Sijajna prilika za Slo venca. Vprašajte takoj na 1263. E. i;oth St._(33)' Opremljena soba se odda za J ali dva fanta, ■! ■■ I I .....I ,.,'t, .. „„. . .. .....■..........-j. .'^Ld ^ j. tmD aparat, s katerim lahko ddateaitf^l I U1T P*® »lik« narave. Pa tudi slike valih HwH ill Lf prijateljev in znancev. F. B R AJJ N L I C H ^ m 1353 E. ftfith ST. NAJSTAREJŠA SLOVENSKO - HRVAT-i , SKA TRGOVINA Z LIKERJI V AMERIKI < ' Wwwl»|w> wJMjfa *«—j« p* «l»dUUll Brlnjerec, 6 iteklenlc..............................| 1M , Brlnjevec, IS atcklenic......................................................»18.0« i ! t O Foaameina steklenica..........................................................t 1.M < { 5 Troplnorec, salon.............12.25. »2.50, »2.75 In | 8.00 ^ 2 6 steklenic..................................................................» 5.60 " P 12 ttoklenlo.........................................»10.00 S \ • L £ SllTorka, salon »2.7» ln......................................................»3.00 > 9 1 < N«*e »Urno mano "60" kfanje, 7 let staro, 5 « steklenic..................................................................» 6.00 ® 3 12 ateklenlc..................................................................»11.00 S| , , L ^ Concord rino, rudsfie, bsrel..............................................»»».00 i ( ' Concord ylno, rudeče, pol bsrel........................................»16.00 £ q Po 6 ln 10 galon ta gslono....................................i M p 3 Peaamesna salons................................................................» l.oo > < Belo Tino. beral.........................................................»»».oo 2 * * i Belo vino. pol bardl...............................................»l».oo 3 Z Zs S ln 10 salonom u s»lono..........................................I WS P M Poasmsdna «sloas........................ ..............» 1.» \ 4 Zs posodo so posebne cene ln sicer ss 3, 4, ln 4% s* ^ 1 ione posode 60o riakt, 5 A 6, ln 10 gsL posode po »1.00 ln sa 25 sni* 11-60. Bsrelnl io asstonj. r i i ' THE omo BRANDY DiSIILIJllG COMPANY, •10M104 ST. CLAIR AVE.. CLEVELAND, OHIO | --1' p^U'-wU' w^V1 »"A" -^B ■ ■ Čistenje in likanje oblek. 1 DOBRO DELO. NIZKE CENE. Molke obleke.................»1.00 Ženske kikljc.....................60« Molke attknje.................SI .00 Žcnake dolge« auknje.......Sl-00 Jopi«...............................BOc Ženake obleke.................S 14)0 The DAMM DRY CLEANING Co, c^tTSi-w 1574 e. 55th ST. 2024 I ' -k- _ _ • • I Isdelt^e alike se Beaitbe In dnHaslte slike, o troika I slik«, poe^noT^ii »odi In ponWUfceenekZe SUDS ■ Tvedaoetnlh slik (en doe&t), naredimo eno veliko allko ▼ nanmil Ttlikoeti I sestoj. MT VSE DELO JE OAKANTUUNO. __ . POŠILJATELJEM DENARJA! \ ^ . . 1 ■, 1 + • ■ M 5c vedno se lahko denar pošlje v staro domovino po brezžičnem brzojavu in potom poŠte, toda sprejemamo ga le pod pogojem, da se vsled vojne mogoče izplača 2 zamudi Denar ne bo v nobenem slučaju izgubljen, ampak nastati zamorejo le Zamude. Po brezžičnem brzojavu se zamore poslati k okrogle zneske po sto, na primer 100, 200, 300, 400, 600 in tako dalje do deset tisoč kron. Za brzojavne stroške je najboljše, da se nam pošlje $4 za vsak naslov; ako bode kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj, oziroma pisali za primanjkljaj. Z ozirom na sedanje razmere, 'ko se veljava denarja večkrat izpremeni, bomo od sedaj naprej do preklica, ako se bode cena kronam zvišala, medtem ko je denar na potu do nas, istega zadržali, ter s pošiljateljem stopili pismeno v dogovore. ' Denar po avišani ceni bomo le tedaj odposlali takoj naprej, ako bo pošiljatelj izrecno zahteval, da naj se denar odpošlje tudi v slučaju, ako se cena kronam zviša. Kdor želi, da se izplačilo izvrši po brezžičnem brzojavu, naj pripomni na denarni nakaznici "pošlje naj se brzojavno." Za cene kronam glejte v listu "GLAS NARODA" TVRDKA PRANK SAKSER, 8s. Cortlandt Street, New York, N. Y. > .'lV|T f ■ . Vi. V • ; 1 v • . .*• .f'.- 1 • . -n',*!*.;'.* N .. ^ i UDOVICA m II I 11 ~ w% Roman iz 18. stoletja. Bi S T I Napisal L K. UmU. Poakvcall Štefka Klan* V 8 Sobe so bile veliko in zračil«?. tla so bila malo nagpjtMu p nori oknu, a to ni oviralo, ni \ kljub tOMi se je lcj»v plesati na nagnenili h, ki s«, bila vcdn«* čiita in sv k a kur ogledalo Okna a biia ;>r votno nir radi r ni o bile sobe »i.ko svetle - i n.. sVetu soseda grofa CVulitm i« dal asrsor napraviti večja. kj»r je naprav»!o notranjt . rostoM ir.nogo ^rijaznejj-' Okoli dvor a ic ti! '"a1 1 vnn" gasttiui > ezami, vodecimi čc/ trfcvnik, nt katerem j-, bilo zasajenih i tkaj smr ,kj »'ih in brezovih fkiipin. V : n- vrtu, katerega > bil krasen p..ylerl na Visoko Ivančico ir na so setlne lir.^e, se je 0 a mudila najrajše. Ženi živega tem »:rar/r-m.i. k4k"»r ie ' ;,a ona, Ri J« i > /» veti na ; tisti deželi 'Kirekan scfv.tth ; uav, fostij iit/H'.'fiil* — • vendar je bi'." K.-ba spoštovati navadi m dolžnosti. ki fa j ill pos.'»h zivktt nalagala ceikev in '-uzSa. ti je bilo vedno do K," ', d.i ji ni nn»jr-' nihče kaj op rekuti, ne fltfdr efkve in V.d ne ]><.-svotjie oh' e, in zato ; v času žal »vanja po svoj m možu «> : ( /iveti povs m krščansko, kakor prava v črno zavita vdova. Ma ie malokdaj kun. •'>::■» , kovala je samo one, ki jih je morala, i to so bili n;<'ni sedi- ki so jej pris'i kondoli- i lii- r.idi i- oževe smrt . Iz samega doj očasenja » . m' jc i priljubila domača de'. in liKuo i gospodarstvo. Poleg vselit 11- < j;a je živo čutila, da ,i : bo m-. gla dolino vzdrževa • takega, ! življenja, ker je bila se mlada j lr> . željna življenja. Vročo 1 sy0jo kri je s težavo krotil«, I Sem hujše jej j*^ kipela v sr «da s tem večjo silo privre ; kasneje na dan, ^ He sta minula dva meseca .v s sataoti in bližal se je čas žetve. Nekega malega srpanske- i dneva popoludne, ko so f ktlptje privažali polne vozove 1 žita na pod, in je gospa Gita, 1 seleč v senci, pazila na mla- t tiče in druge delavce, ki so se- 1 |alp žito, spravljali slamo in [»leve — je prihajal čuden gost na dvorišče. Bila je to odlična '* gospa na visokem žrebcu. Go- < sti, že po rlekod sivi lasje so ' jej bili oviti okoli glave, širo- ' ko lice, zelo značilnih potez, i nad očmi zelo široko zrasle o- I brvi, orlovski nos, gorenja ust* I niča posuta s črnimi brčicami. ■ Imela je na sebi dolgo obleko 1 iz lahne zelene svile in okoli i glave je imela omotan bel paj- i Lolan. c ""Hcij, dečki!... Kaj ni nobenega tu?'' — je zaklicala go- J spa z glasom, ki ni bil ženski i tudi ne zrelega mozkega, temvče podoben glasu dečka štirinajstih do šestnajstih let. Gita je dobro poznala ta jlas. Od vseh Znancev iti enank je .imela samo ena oseba tak glas. Njeno uho je ni jprevarilo. , "To je Pudencijana!" je rekla glasno Gita in je, skočiv- ii na noge, pohitela na ono 1 stran, odkoder je prihajal glas i gosta. Postrežljivi njen kuhar je medtem prvi začul klic prihajajočega gosta ter je bil prvi na mestu, da je prijel konja za ' uzdo, s katerega je gospa sko- ' čila lahkotno kakor mladenič-Kuhar je odvel potnega kon- ! ja po dvorišču, da ga je izročil prvemu hlapcu v oskrbo. Gospa baronica si je obrisala pot s čela z finim robcem od upek, a na to je raztegnila roki v zrak ter pretegnila ude svojega velikega telesa. Ta čudna gospa je bila Pudencijana baronica Patačič, vdova po pokjnem Nikoli baronu Patačiču, posestnica graj-sčine Kaštel, Demerje in Lo~ vič. Smatrala je sebe za neka- ' ko zasčitnico in pokroviteljico Gilino samo za to, ker jej je i ona mnogo bolj ngajala od vseh drugih plemenrekih in i ... M • ffiffil č-1 meščanskih gospa. To poicro-la viteljštvo ni moglo škodovati tu Giti, tem več narobe: moglo >j jej je biti samo v korist, ker .(» baronica je bila ženska ener-» gične volje,, ki je še razven r tega imela mnogo zvez z zelo > vplivnimi in mogočnimi oseba-l mi. Vsled tega je Gita zado-i voljno sprejela njeno pokro* r viteljštvo, čeprav odsedaj še i ni potrebovala, razven takrat; i ko jč bilo treba zavezati ljiy - dobne jezike, možke in ženske, k ki so bili pripravljeni obreko-^ - vati lepo in mnogo zavid/uio i Gito. Gita se je iskreno radovala 1 I aroničnega prihoda, pa jej je že oddalee mahala z robcem, i kličoč jej: "Dobrodošla, dobrodošla !" Baronica je šla nekaj korakov nasproti mladi prijateljici,' ki je po svoji navadi poljubila i baronici roko, na kar sta,se poljubili. VAve, 'Margarita!" je spre- ! govorila sedaj baronica, držflc ( vdovo za rame in jej ostro' ' zroč v oči... Ljubo mi je, da pri prvem mojem srečanju nisi zajokala... jok ne pomaga nič... Ki a t voluntas, tuaf... To mi ugaja, da se ljubeznivo smeješ... vidim, da se veseliš prihoda..." "Moja dobra, m i los t i va prijateljica!" jo je prekinila Gi- J ta. "Sigurnoje potrdila ba- ■ tonica. ""Bila sem, ravno ha Dunaju pri sinu Adamu (bil je kanonik in referendar pri ogrski dvorni katiceliji), ko sem dobila vest o smrti tvojega moža. Kaj hočemo, imel je su-šico; ,tu m bilo pomoči. Boljše je preje nego kasneje da odhajamo ad patres conscriptos ... iSicer sem ti hotela pisati z Dunaja ^condokntionales", a ti ves, da nisem prijateljica teh ceremonij, — ip k temu še zelo nerada pišem.. \tej tem sta pritekli Jelena in Magdalena, kličoča na ves tflas: "Gospa baronica, gospa baronica!" In kakor prilizlji-\a mačka sta se obesila baro- , niči na rame in jej p61jubo- «. vali roke in obraz. / "Mir, vedve, male veverice: < ... sedaj imam dovolj tega H- S zanja!" je pokarala baronica J dekletci na pol v šali, na pol ^ resnici. "Laskati se in polju- < bujete me. kakor bi vedeli, da < rišem prišla praznih rok." Na ^ to je segla baronica v žep in I ri vlekla ukusno škatuljo. "Tu < sem prinesla vama mal dar ;; < Dujiaja," je govorila baronica < in ^odpirala škatli I jo. "Ni Bo^j ) ve kaj, a bosta vendar videli. < c'a sem tudi na vaju mislila. < ...Tu je zlata ovratnica, za-te i Jelena. Pravo benečansko de- ^ _ < Naprej rokami NE VERUJTE ONIM OGLASOM, KI ! PRAVIJO, OA SPRAVITE 8 KAKO < MA8TJO ALI LINIMENTOM REV- | MATIZEM IZ TELE8A. j i REVMATIZEM STANUJE V KRVI. | Oče Molllnger, javni zdravnik-* e- < Cenik, ki je >kozl 40 let sdravll ne | Ramo duftevne ampak tudi telesne hn- , lesni Cloveltva, In to e najboljšim uspehom, In kateremu se Imajo sto i in sto tisoči zahvaliti za povrnjeno zdravje, Je »ku&al rvematlzem v več — kot «0.000 slučajih, in pronajdel, da •fe to notranja bolezen, In zato Je na podlagi tvoje skuknje sestavil trojna zdravila, ki so ozdravela na tisoče In tisoče na revmattsmu trpečih, ln sigurno tudi vam v kratkem povrne xdravje. i Ta trojna zdravila sčlstljo kri, od-st ranijo revmattzem, katerega povzročajo kisline, podelijo Jakost ln tllavoat In odstranijo bolesti ln tre-senje. Cena teh treh zdravil, ki se mora- ; jo sajedno rabiti. Je tri dolarje, ln poMjeJo se vam, ko prejmemo to svo-te. Zahtevajte it. 1. Naslovite na: Mollinger Medicine Co. 707C W. Ohio St., FmAmr., Pa. Opomba: Ako »elite poilljatev za •varovano, poiljlte de 10c. (M»rch 19-2«) JBA n M g lo... Vzemi... A tebi, mala, I sem prinesla zapestnico iz pra- i j vih koralj.. .ISedaj paidita... j j tu vaju ne potrebujevi!" < Deklici, vzradoščeni nad da- < I rom,sta hotel i zopet poljubiti t j boranico, a ona jima ni pusti-| la do sebe. Sestri sta se pri- t | jeli za roko in stekli k mlati- c * čem. "Jelena!" je zaklicala mati j " za deklicama, ki sta se ustavili. ( 1 ' '^Zapoveduješ, mamica?" je k y vprašala Jelena-, vračajoč se k r gospema. , r "Moraš preskrbeti" kaj jedi- š 1 la," je rekla Gita. "Povej ku- t * barju, naj napravi pohana pi- s« sčeta... Kaj ne, baronica?" "Ne maram; čutim, da bi j« jih ne mogla tečno jesti " 1> "Vem za nekaj, "kar baronica zelo rada je," se je oglasila ,n Jelena z zvitim smehom na o- sj 1 brazu. ( "Povej, če uganeš?" v< "Svež sir s smetano," je re- hi kla Jelena pptihoma. "In z rženim kruhom!'" je k, pristavila Magdalena, ki je tu- b-di vedela, kaj baronica rada ie. j)( "Resnica je," se je nasmejala baronica. "To §e mi boljše . prileze v tej vročini, nego pi- na ščeta sama/' # . Xj< "In na to še čašo dobrega, je starega alodijalca. Kaj ne, .^o- kj spa baronica?" je pristavila pri še odhodu Jelena, smejoč se lo- že kavo čini dalje bolj. ni la. "Da, tla, dete moje! Dobro a- staro vino, to je lek za stare .. gospe... vinum senibus medicina," je odgovorila ^baroni-a- ca, ki je pQa vino kakor vsak iti možki. ti- Domačinka je odvedla baro-'i- nico v vrt, ki je komaj čakala, da sede v hladu na klop. "Ah, kftko mi je vroče!" ti je rekla baronica. "Prosim te, li. Gota, odpcii mi obleko! Ta pro-je kleti steznik!" k Gita jc hitela odpenjati ba-, ronici obleko na" rami in nato i- še pod obleko steznik, ki so ga i- tedaj ze pričele nositi gospe vi-i- sokega rodu. "Ah, 1164 NORWOOD ROAD ^ TEL. PRINCETON IXM K ' < > ie priporočam Stovereem za gradnjo hiš po najboljših i £ ačrtih in trpežnega materijala. Izdelujem načrte za < > sakovrstna poslopja i > 1164 NORWOOD ROAD MP 3> O TEL. PRINCETON IS9M. FRANK ČERNF M. SLOVENSKA TRGOVINA S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMa FONI, SREBRNINO IN ZLATNINO. " 6033 St. Clmir Are. Kadar šellte kopiti dobro uro in dntf o ilatnino, Columbia (rafofone, ploKe ▼ rich jesikih, pocebno Importirane tlojenike ploiSe ii stare doaiorinc ter tm t to stroko apadajo^ predmet«, obrnite m saupno na svojega rojaka. Prodajam tndl na mesečna ; odplačilo. Točno popravljalne urt zlatnine tn grafofonov. Vsako blago jejamčeoo. • PAINEXPELlEff^ trpite na ravmsttrma ki vam povzroča r®6- ^kiTu^ Pain-Expeller. fNL^ Oidrnvel vas bo v krnikeni — ln č« bosta g ^ (fig ijim drgnili boleč« del« xjutraj in rrečer, vas UA 9 »dravi ponolnoina. Hranile eno »t<-klenico te- [a loka vednr v hipi. Z-irnvilo je dobro ea rev vOjI ^H/ natisem, vnetjn, oliromelo-t. zaprt)«, bolečine v yyAJP^^^Ba 1 «drihinnaČI*-nkih, h»Iwi1m»| ionevmlnijo. jšJV^Mj^^mjfiM ^ vseh lekarnah po 2fi in SOc. kazite na sidro /fViil^^^tf * jptv na steklenirah. r / P. Ad. Richter & Co. mmt ' St" cf^fcrB^^S V i j 1 Jhm^^^JW*^ YORK ' | i V teh dragih časih se pozna ysak cent j PRIDITE IN KUPITE TU EDWARD HAHN, I GROCERIST ■ Samo za gotov denar. Nič stampsov. Vsa naročila pripeljemo na dom 16027 ST. CLAIR AVENUE Vsaka moka, 98 CC OC Octogon milo $4.50 baksa A^g^ { funtov vreča . . ; 10 kosov za "tli* | Vsaka moka AP Fels nafta milo AH 49 funtov vreča . . fLiOw 10 kosov za . HlC 1 Fina koruzna moka, 4c CO CA Sweetheart milo ORg* 1 funt, sto funtov za . 4>OnOU 6 kosov za C9C | Ječmenček 4 Soapine 2 zavoja • Q 2 funta za.....BOG za . . %JG 1 Najboljši riž 7c funt CC C H Octagon prah QA I sto funtov za . . . ^vivU 2 zavoja za j Sladkor v kockah foot 5 funtov Argo štirke 22C I Zdrobljen sladkor ^Q fllOt Velijo steklenica { Ptnfižo1 10c funt p^kava. . 22c fant ! UrnaW 1 1C fimt ^Ukava 22C Auit j Vsinakaroni J QQ fant .^f* . 45C | Cešplje 2 Junta 25C Brankova aktmja g^ j % ^olje $ t .25 gaL °tCross mleko 11c kanglja m&m'M ■ 47c ar• • • 13c Steklenica NE IGRAJTE SE Z ZDRAVJEM f . • Zdravje je več kot premoženje, če »e ne počutite dobro, ne stavljajte vašega zdravja v nevarnost z raznimi alkoholiČnimi grenČicami, ki samo oslabijo kri in paralixirajo krvne celice. Kri je dragoceni tok življenja. Kri se pretaka skozi žile in prinaša hrano vsaki celici telesa. Ob istem času odnaša nabirajoče se nečiste snovi in se bori proti bacilom, ki napadajo telo. Raditega se morate znebiti vsega, kar slabi krvne celice. Samo močne in živahne krvne celice so zmožne pravilno delovati za rast telesa, čisto naravno viAo ne škoduje krvi, pač pa utrdi telesni sistem, živce, odpravi nervoznost in tako povzroči v telesu, da lahko opravlja svoje življenske dolžnosti, pravi dr. Armand Gautier, član Francoskega Inštituta v listini, ki se je brala pred kratkim pred francosko akademijo. To jc vzrok, zakaj bi morali uživati v J "" • : " "1 Trineijevo ameriško grenko vino. To neprimerljivo zdravilo je narejeno iz zdravilnih zelišč, korenin in lubja, ki imajo veliko zdravilno vrednost in iz čisto naravnega rudečega vina. V njem ni nobenih kemikalij ali strupa. Pomaga prebavi, učvrsti živce. Je pomoč zoper ZAPRTJE, NAPETOST, GLAVOBOL, BRUHANJE, NERVOZNOST, SLABA KRI, POMANJKANJE ENERGIJE, SPLOŠNA SLABOST. -*1 :' . . . i if; , , \ * . ' ■ ■ " ■ ' Ozdravi hitro in varno. Zavrnite slabe ponaredbe, ki samo kradejo vam denar. Naš namen je narediti zdravilo kolikor mogoče dobro, in cena je kljub silno zvišanim potrebščinam vsega, stara: $1,00, po lekarnah. < - \f. i . ;. 't Sedanje vreme prinaša s seboj razne goste kot revmatizem in nevralgijo. Ali se jim mate upirati? Najboljše je, če rabite Trinerjev liniment To močno zdravilo je jako uporabno tudi pri otrplem vratu, napetju in razpoklipah. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60 centov. , Pri vfeh boleznih, katere spremlja kašelj, zahtevajte Trinerjev pomirjevalec kašlja. 25 in 50c, po lekarnah. Po pošti 35 in 60 centov. JOSEPH TRINER, IZDELUJOČI KBMI8T 1333-39 So. Ashland Ave. Chicago, 111. H. *__