Glasilo izhaja od meseca oktobra 1965 Leto izdajanja XIX Število izvodov: 1200 št. 5 glasilo delavcev tosame S 'V” 1. mci£ Slovenci smo tak narod, da po-leti prihodnosti, želje ustvariti čim Več, posebno več kot sosed, radi pra-znujemo. Vsaka prilika nam prav Pride, da se poveselimo in pozabimo na vsakdanje tegobe. Tako ni prav nič čudnega, da srno se Tosamovci že tretje leto do-mli na Studencu, da se poveselijo ob našem prazniku. Ustanovitev in 1. maj smo združili v en dan, dan veselja, dan pridnih rok in ti-ki so ukrivljene malo navzven, “ošteno povedano, tudi taki mora-biti, koga bi pa sicer vlačili po zobeh. Mrzel veter zjutraj in zoprne deževne kaplje izpod oblačnega ne-Pa so mi ubile vso praznično vesele. Da je bila mera polna mi je se »Dragica« crknila. Letanje oko-11 avto-dohtarjev je zoprno, potem Pa še visoka participacija, pa’ vrsta Pa črpalki in spet participacija. Sla-k se Je začelo. Kljub vsemu smo Položeni s foto opremo moja »Dragica«, draga in jaz priropotali na Prostor letnega gledališča na Studencu. Kljub temu, da sem doma Pozabil rojstni list sem dobil bone, kl so mi omogočili brezkrben dostop d0 bogato obloženih šankov. večina nas je žalostnih ksihtov pogledovalo v sivo nebo, ki ni obetajo nič dobrega. Po nekaj kozarčkih 'o omamnih vonjavah, ki so priha- žfV jale iz skrbno zaplankanega kuhinjskega hrama, so se obrazi začeli vedriti, pa tudi v nebu so se pričele pojavljati svetle luknje. Mogoče pa bo sonce, si mislim. In bilo je. Janez s kupčkom lepinj Vse več je bilo prisotnih, vse manj prostih mest, vse več pa je bilo veselih obrazov, obsijanih od »višinskega sonca« Tisti pusti, uradni del srečanja je Joži, dober tek! hitro minil (hvala organizaciji), vendar se je kar naprej še kaj dogaja- lo. Let z motornim zmajem, pa pogovor z letalcem. Tristo lističev, spuščenih z višine, je petim zagotovilo lepe nagrade. Potem smo lahko videli, da so lesene hodulje lahko bolj nerodne od malo gumijastih, lastno opotečih nog. Tudi jedci sladkarij so prišli na vrsto, nazadnje pa še plesalci. Od vsega so verjetno imeli največ mnogi gledalci, ki so se prisrčno nasmejali in korajžnejšem gromko zaploskali. Vse večji živ žav in sproščeni — *xc.tsamiaaKK4S6k< ... .... .................. ................ Mjiva tekmovanja in odlična kuhinja so prispevali k dobremu razpoloženju. pogovori so me opogumili, da moramo nekaj še storiti. Oborožen z aparatom, svinčnikom in nekaj kartonskimi krožniki, namesto bloka, sem se skoraj zaletel v svojo prvo žrtev. To je bila Mimi Vren,jakova, ki je že nekaj časa naša upokojenka. «Veš doma sem se kar malo polenila. Danes sem izredno srečna, takih srečanj si želim še!« "Luštno je!« Med tistimi, ki so skrbeli za ureditev pikniškega prostora je bil tudi Marko Sušnik. Izpod košatih brk se mu je razlegel smeh, ko sem ga pobaral po razpoloženju. "Bilo je prav prima, dokler te ni bilo, sedaj je precej slabše.!« Verjetno sem naredil sila kisel obraz, saj so se mi vsi pri mizi od srca nasmejali. Jaz sem se še najmanj. Zaslišati sem hotel še Janeza Severja, ki je z Markom skupaj po drevju vlekel ka- »Prima« ble za razsvetljavo, vendar pa je s lako vnemo grizel v slastno pečenko, da sem šel raje drugam. Gotar Helena bo še nekaj časa v tkalnici ovojev, potem pa v pokoj. Tako hitro je govorila, da si vsaj polovico nisem zapisal. Da bo šla domov med zadnjimi, je rekla. Tako lepo, kot na tem srečanju, je malo kje. Čudovita družba, ki si jo vsak sam lahko izbira po trenutnem razpoloženju. Jože Keršič je bil najbolj navdušen nad čudovitim okoljem in družabnimi igrami. Zaradi bolezni je bil na srečanju prvič, sedaj pa ne bo zamudil nobenega. "Čudovita okolica!« Simona Paštebar, prikupno rdečelično dekle me je sumljivo pogledala, ko sem prosil, da za trenutek zapusti mesto za šankom. Klub obilici dela je bila navdušena nad prireditvijo in z veseljem je stregla gostom. Prvič se je znašla v vlogi gostinke delavke in vesela je bila vsake prijazne besede. Pravi, da delo ljubi, vendar ljubezen ima pri vojakih in se med ljudmi kar malo zamoti. Marjan Merkužie je neprestano tekal sem in tja ter brisal zasopla očala. Za razgovor ni imel časa. "Po praznikih«, je dejal. Nazadnje sem stopil še v "sveti« kuhinjski prostor. Prvo kar sem zagledal je bil Limonijev Janez z ogromnim nožem in kosom kruha v rokah. Prestrašen sem jo hotel pobrisati, pa me je tako grdo pogledal, da so mi klecnila kolena. Nož se mu je grozeče bliskal v rokah, ko mi je rekel: "Ne glej me tako butasto, temveč raje tudi o nas kaj napiši.« Roka mi je kar sama pisala, kako jim je vroče, dim jim sili v oči in pljuča, komaj najdejo čas za kozarec "takrščenega«. Darko je vztrajno obračal velike okrogle pleskavice, ki jih je Zdravko vlagal v prerezane kruhove hlebčke. Martin, ki je bolj visoko nasajen, )e prek ograde nervozno pregledoval, kdaj bo žena odšla domov. Pa ni šla ... Tako smo Tosamovci počastili dva praznika, praznik dela in obeležje neke velike borbe malega naroda, ki je dal veliko svojih hčera in sinov za svoje ideale in življenje, ki je pred njim. Na tem srečanju smo za nekaj uric pozabili na vsakodnevne tegobe, želimo, pa si, da bi srečanje Tosamovcev postalo res naše, del nas še mnogo mnogo let. Na svidenje v letu 1985. Aktiv urednikov na obisku v Moravčah Aktiv urednikov, ki ga organizira Komisija za informiranje pri OOS Domžale, se je 6. aprila odpravila na ogled TOZD Peskokopi v sestavi DO Termit Domžale. Izpred zgradbe DPO v Domžalah smo se odpeljali kar s tovarniškim Renaultovim kombijem Termita. Vodja "poti« je bil urednik glasila v Termitu tov. Sedušak. Zaradi deževja v začetku aprila je bil teren na območju Peskopokov razmočen in blaten, kar je onemogočilo prosto gibanje, kljub temu pa so nas tovariši iz Termita dodobra seznanili s svojo proizvodnjo in nam razkazali proizvodne prostre. Glavna dejavnost je proizvodnja kremenovih peskov, ki se uporabljajo zlasti v livarnah in železarnah, pa tudi v različne druge namene. V Termitu posebno pozornost dajejo vlaganjem v geološke raziskave, na podlagi katerih so ugotovili, da je zalog kremenovega peska na Moravskem za približno 100 let. Letno izkopljejo 140.000 ton peska, predvidevajo pa povečanje na 250.000 ton. Posebno zanimiv je postopek za izdelavo oplaščenih peskov in pa vsestranska uporaba le -teh. Za razvoj proizvodnje Oplaščenih peskov kislih mas in malt ter pomožnih livarskih materialov je Termit angažiral priznane strokovnjake s tega področja. Seznanili so nas tudi s podatki o poslovanju v lanskem letu, rezultati so dokaj spodbudni. Količinski plan v DO Termit (TOZD Peskokopi, TOZD Ilpas, DSSS) je bil v letu 1983 presežen za 1,62 %, vrednostni plan za 21,19 %, plan delovne sile pa za 3,56 °/o. Iz Peskokopov smo odšli sicer z zamazanimi čevlji, vendar pa z novimi spoznanji o nam popolnoma neznani tehnologiji. Lubinič Marjana Predsedniki: Skupni delavski svet — Arnuš Franc, DS DSSS — Dolgan Majda, DS TOZD Saniteta — ♦rčar Milan, DS TOZD Filtri — Ocvirk Tinca, disciplinska komisija — Gorenc Vojko Na volitvah 29. marca 1984 smo izvolili delegate v sledeče samoupravne organe: ~~ skupni delavski svet skupno samoupravno delavsko kontrolo disciplinsko komisijo ~ delavski svet TOZD Saniteta odbor samoupravne delavske kontrole TOZD Saniteta ~~ delavski svet TOZD Filtri odbor samoupravne delavske kontrole TOZD Filtri — delavski svet DSSS odbor samoupravne delavske kontrole DSSS. Na prvih sejah izvoljenih samoupravnih organov so bili izvoljeni Ze tudi predsedniki in namestniki. Skupni delavski svet k ARNUŠ FRANC 2- Drčar Marta •k Jamšek Franc k Jančar Betka 5- Oražem Jože 6. Osolin Dušan k Osolin Franc S- Pavovec Olga 9. Perušek Marija JO. Pirnat Ivanka j k Poznič Marjan J 2. Resnik Olga kk Stare Olga J4- Tomažič Olga 15- Trlep Majda Odbor skupne samoupravne delav-ske kontrole k Belci jan Franc 2. Černelč Joži 3. Florjančič Olga 4. Hribar Joži 5. Pichler Zinka 6. PUNGERČAR MARJETA 7. Rode Peregrin 8. Us Danica 9. Zarnik Anton Disciplinska komisija 1. GORENC VOJKO 2. Cerar Angelca 3. Gorjup Martin 4 Jeretina Metka 5. Kaplja Zofka 6. Štrukelj Minka 7. Verbič Marinka 8. Avsec Pavla 9. Bleje Matija Delavski svet TOZD Saniteta 1. Avbelj Danica 2. Bajde Marta 3. Barle Joži 4. DRČAR MILAN 5. Gostič Valentina 6. Gotar Sonja 7. Javornik Martina 8. Kurnik Dragica 9. Lisjak Marjeta 10. Lukman Marinka 11. Marič Cveta 12. Peterka Tone 13. Rode Mari 14. Rokavec Albina 15. Vidergar Marjan Odbor samoupravne delavske kontrole TOZD Saniteta 1. Jeretina Mari 2. Kveder Poldka 3. Mezek Slavka 4. PIRC BRANE 5. Pervinšek Avgust Delavski svet TOZD Filtri 1. Barlič Marjeta 2. Breznik Mihela 3. Kramar Joži 4. OCVIRK TINCA 5. Pervinšek Tone 6. Poljak Marija 7. Ravnikar Francka 8 Ravnikar Ivanka 9. Urbanija Helena Odbor samoupravne delavske kontrole TOZD Filtri 1. Brnot Rozka 2. Bizilj Vida 3. Brodar Dani 4. CIRER JOŽI 5. Murič Ivo Delavski svet DSSS 1 Cerar Breda 2. DOLGAN MAJDA 3. Kokalj Zdenka 4. Kosirnik Marjeta 5. Hribar Tončka 6. Prelovšek Minka 7. Presekar Marija 8. Sever Janez 9. Stiftar Anuška Odbor samoupravne delavske kontrole DSSS 1 BOLHAR TANJA 2. Kerč Olga 3. Resnik Franc 4. Štrukelj Zdravko 7. Zule Bojan 5. Vojska Pavla Izvršilni organi SDS: Samoupravni organi so že tudi imenovali svoje izvršilne organe in Gospodarski odbor sicer: 1. Batič Ivanka Izvršilna organa DS TOZD Saniteta: 2. Jarc Mojca 3. Pižmoht Janez Poslovni odbor 4. Repnik Marinka 1. Arnuš Betka 5. Velkavrh Janko 2. Dimič Peter 6. Hribar Lojzka 3. Dragar Vinko 7. MURN MARUŠA 4. MISLEJ TONČKA 8. Svetlin Vinko 5. Prenar Tončka 9. Cerar Ivan 6. Sajevic Helena 7. Markovič Milena Odbor za splošne zadeve Komisija za delovna razmerja 1. Merkužič Cveta 1. Rahne Mimi 2. Smolnikar Jelka 2. SVETLIN MARJAN 3. Domitrovič Vanda 3. Tepež Angelca 4. Štempihar Majda 4. Urbanija Irena 5. Limoni Anka 5. Zalokar Ani 6. KOSMAČ ALBINA 6. Zore Tinca 7. Stupica Franc 8. Mavsar Marija 9. Pišek Nada Komisija za nagrajevanje 1. Zupančič Miran 2. Rozman Janez 3. Rožič Franc 4. Merlin Danica 5. Anzi Friderik 6. DOLENC VILJEM 7. Florjančič Vasilija Komisija za inovacijsko dejavnost 1. PODPESKAR JOŽE 2. Domitrovič Vanda 3. Merkužič Marjan 4. Novak Franc 5. Tomažič Stane Vsem delegatom želimo, da bodo svoje samoupravljalske funkcije uspešno opravljali. Lubinič Marjana Predsedniki: odbor za spl. zadeve — Kosmač Albina, gospodarski odbor — Murn Maruša, komisija za delovna razmerja — Svetlin Marjan, komisija za inovacije — Podpeskar Jože S sej samoupravnih organov Samoupravno sporazumevanje Delavska sveta TOZD in DSSS so pristopili k Samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi SIS za preskrbo občine Domžale. Glavna dejavnost skupnosti je sledeča: — združevanje sredstev za zagotavljanje zadostnih količin blaga osnovne preskrbe (kruh, mleko, maslo, olje, sladkor, sveže meso, ribe, sadje, zelenjava, detergenti in premog) — skrb za boljše organiziranje proizvodnje, predelave in trgovine — usmerjanje razvoja preskrbovalne dejavnosti in skrb za skladen razvoj le te v občini — oblikovanje programov preskrbe s kmetijskim in drugim blagom osnovne preskrbe — usmerjanje in sodelovanje pri graditvi, razširitvi in razvoju prodajne in preskrbovalne mreže — sklepanje SaS ali pogodb z namenom boljše organizacije proizvodnje, predelave in trgovine — uresničevanje drugih skupnih interesov na področju preskrbe. Predvideni viri sredstev skupnosti so prispevki skladov skupne porabe OZD v občini v višini 0,4 % na osnovi BOD, sredstva velikih porabnikov, predvsem za izravnavo cenovnih nesorazmerij, proračunska sredstva in druga sredstva. Sprejme se: — Plan delovne skupnosti LB — Banke Domžale za leto 1984 — Program dela delovne skupnosti LB-Banke Domžale za leto 1984 — Spremembe in dopolnitve Statuta LB-Banke Domžale — Spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o združitvi v LB-Banko Domžale — Spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o oblikovanju in uporabi prihodkov in razporejanju skupnega dohodka v LB-Banki Domžale. V DO Tosama naj se takoj prične izvajati potrebne aktivnosti za pripravo in sprejem Srednjeročnega plana DO Tosama za obdobje 1986 — 1990 v skladu s predlaganim rokovnikom Gospodarske zbornice SR Slovenije. Za strokovno vodenje in koordiniranje teh aktivnosti je zadolžena Planska služba v EPS. Referendum Skupni delavski svet ugotavlja, da sta: — SaS o združitvi v DO in — Statut DO sprejeta. Javna razprava V 15-dnevno javno razpravo se daje predlog ovrednotenja del in nalog na beterju in sicer: — pomočnik upravljalca baterja — 9. kategorija — upravljalec baterja — 10. kategorija. Investicijske zadeve Odobri se uporaba sredstev za nakup vodne črpalke Vatrosprem v višini 208.500.— din in za nakup motorja VW 122/25 v višini 468.000 din. Odobri se uporaba sredstev za .. .up dveh jeklenk za kisik v vi-■^ru 20.400.— din za potrebe poroznih obratov. Odobri se uporaba sredstev za nakup uničevalnika dokumentacije n potrebe delovne organizacije v višini 69.500,- din. Osebni dohodki komercialnih Predstavnikov Potrdi se izplačilo proračuna za f^stiTstjepan' Radež Peter Dzafič Edhem Radivoi Pejčič Dragiša ejčic Slobodan Ruzmanovski Vasil Prstec Darinka Puhanj Marija Mushica Bajram leto 1983 za naslednje komercialne predstavnike: Džafič Edhem — 2 % letnega neto izplačila OD Pejčič Dragiša — 2 '°/o letnega neto izplačila OD Prstec Stjepan — 10 °/o letnega neto izplačila OD Sprejme se sklep o višini in % za izračun stavnikov: OD komercialnih pred- plan kategorija °/b 20.879.515 20.303,50 0,70 51.148.433 20.303,50 0,19 19.766.672 20.303,50 0,34 9.322.650 20.303,50 0,67 8.703.522 20.303,50 0,72 14.641.853 20.303,50 0,72 7.058.515 20.303,50 0,72 16.449.823 20.303,50 0,30 12.349.081 20.303,50 0,44 4.337.020 20.303,50 0,12 Sprejeti % služijo za izračun stimulativnega dela OD v razponu — 30 o/o plana. V primeru dosega pod 70 % pla-na i.z neupravičenih razlogov (ni zaključnic s področja), pripada komercialnim predstavnikom sa-rcio OD v višini 21. kategorije. V tem primeru so v prodajni služ-dolžni poiskati vzroke nedoseganja plana in podati obrazložitev. Preseg prodaje 30 %, nad planom pri izračunu stimulativnega t a komercialnega pred- __ Otavnika ne upošteva. Področni prodajni referenti so glede na to, da neposredno naj-P°l.i vplivajo s pošiljanjem izdelkov na tržišče, na višino realizacije plana, dolžni spoštovati dogovorjeni in sprejeti plan prodaje. ~ Ustrezne strokovne službe so dolžne zagotoviti rast OD ko-tnercialnih predstavnikov sklad-n° z rastjo OD ostalih delavcev v DO. S tem bi se izognili dodatnim reševanjem problemov osebnih dohodkov komercialnih predstavnikov. Omenjena sprememba velja od 1. 4. 1984 dalje in se poiskusno uporablja 3 mesece. Korošec Nada S SEJ DELEGACIJ Osrednja točka vseh delegacij SIS in delegacije zbora združenega dela je bil na zadnji sejah: Odlok o uvedbi samoprispevka Samoprispevek je bil sprejet na referendumu 15. 4. 1984 z 52,16'%. Zato ima SOb Domžale zakonito podlago za izdajo odloka o uvedbi samoprispevka. Samoprispevek se uvede za obdobje 1. maj 1984 — 31. april 1989. Višina samoprispevka je 2 % od: — OD delavcev in drugih delovnih delovnih ljudi, zmanjašn za davke in prispevke iz OD — drugi dohodki občanov po zakonu o davkih občanov, razen dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic — pokojnine. vije nje teče HRIBAR MIMI 4iniT-.ma^a j® 50-letnico praznovala p MIMI. Rodila se je na brey0-a^ v Savski družini. Pol-at ji je med vojno padel in sami kmm(aterj0’ je hodila delat po P ..Dah, sta se le s težavo preživ-vin * • ^ ^0'° Mim' hodila v Sent-a m sicer je morala kar takoj v _ .razred, kajti šola je bila prej r 2gana in razmere so bile pač ta- • d3 drugače ni šlo. . ,.s letom se je priložnostno P°slila v Opekarni na Želodniku. tJ» 3e delala približno trikrat na n ea> vendar te dobe nima prizna- • Leta 195J se je zaposlila v da- našnji Tosami, čeprav je imela veliko željo, da bi šla v šolo, vendar denarja ni bilo. »Bila sem »švohceno« dekletce, kot še veliko drugih, podhranjena, saj sem živela v zelo skromnih razmerah. Sodelavke v konfekciji so me izredno lepo sprejele. Sama sem zelo rada imela družbo in hitro sem si pridobila kup tovarišic. Posebno na starejše sodelavke imam zelo lepe spomine — vse so že večinoma v pokoju. Zelo dobro sem se razumela tudi z mojstri, lahko rečem, da so bili z mano vsi dobri. Prvi mojster, pokojni Juteršek Karel, mi ni dovolil nositi košar iz konfekci- je, ker se bila prešibka. Zato sem šla k zobnim rolicam. Takrat smo malico še nosile s seboj, nekatere boljšo, druge slabšo. Potem smo si jo lepo »po bratovsko« razdelile. Lepi spomini me vežejo na tiste čase! Bile smo kot ena družina. V službo sem hodila peš, dokler nisem privarčevala za staro kolo. Se se ga spominjam. Bilo je moško in morala sem stopiti na hrib, če sem hotela stopiti nanj. Potem mi je znanec to kolo »predelal« v ženskega, da sem se vsaj normalno vozila.« Mimi pravi, da je razvoj tovarne od takrat do danes ogromen. Tudi razmere — tako delovne kot življenjske — se ne morejo primerjati. Ce se samo npr. spomni starega starilizatorja, pri katerem je delala. »Stara škatla« proti današnjemu avtomatiku! »No, naj se vrnem nazaj! Poročila sem se z 18. leti! Kakšen joj! To za danes ni nič, takrat pa je bilo to nekaj nenavadnega. Z možem sva si na Prevojah zgradila hišo, imava 3 otroke. Sin in hči sta že poročena, najmlajši sin pa je še doma, dijak na srednji elektro šoli.« Mimi je zadnjih 6 let vodja skupine za sanitetne izdelke. Letos v decembru se bo upokojila. »Hitro je minilo, če pogledam leta nazaj. V pokoju mi ne bo dolgčas, tega se ne bojim. Da bo le zdravje, tega pa ni nikoli preveč.« Prijetni sogovornici želimo torej še veliko zdravih in srečnih let v krogu svoje družine. KLOPČIČ IVANKA: Rojena sem v Spodnjem Tusta-nju pri Moravčah. Bilo nas je 9 otrok v družini in smo s starši živeli v stari hiši, pravzaprav v mlinu, ki so ga starši kasneje prodali in smo se preselili v novo kupljeno hišo na Vrhpolju pri Moravčah. Mama je še živa in je stara 85 let, oče pa je pogrešan od 1943 leta dalje. Imeli smo težko življenje, saj nas je mama težko preživljala z majhno kmetijo, ki smo jo imeli. Ker je bilo tako smo morali najstarejši od doma. Ena sestra se je izučila za šivilijo, ena je odšla služit v Ljubljano, brat pa se je izučil za čevljarja. Doma smo ostali le mladoletni otroci. Med vojsko smo kot otroci bili že organizirani, obveščali smo partizane in nudili pomoč na razne druge načine. Danes znani politični delavec tov. Mitja Ribičič nas je velikokrat slikal ko smo se kot otroci igrali partizane. Moja sestra je bila poročena z Francetom Avbljem, bratom Viktorja Avblja. Po vojni sem veliko delala udarniško, bila sem tudi v II. KRANJSKI BRIGADI v času, ko se je gradil novi Beograd, to je bilo 1949. leta. Prav zaprav sem vse skozi sodelovala pri obnovi porušene Jugoslavije po II. svetovni vojni. Kot dekle sem sodelovala v vaškem gledališču, kjer sem igrala tudi glavne vloge v raznih igrah. Leta 1957 sem se poročila in leto kasneje zaposlila v TOSAMI. V tovarni sem vseskozi zadovoljna. V začetku sem delala kot tkalka v tkalnici ovojev. Vedno sem bila dobre volje, po nesreči, ki sem jo doživela 1980. leta pozimi in si zlomila kolk, mi je dobra volja malo pošla. Zaradi te težke poškodbe sem bila dolgo časa v bolniški in po zdraviliščih, Soči, Laškem in Valdoltri. Med zdravljenjem sem imela veliko obiskov s strani sodelavk in sindikalne organizacije. Obiskov sem bila zelo vesela. Sedaj delam p:; štiri ure. Skočili sva še leta nazaj, ko sta z možem kupila majhno hišico na Rodici, katero sta adaptirala in sta leta varčevala, da sta si ustvarila lasten dom. Ima hčerko, ki je že končala ekonomsko šolo in se je 1. aprila zaposlila v Heliosu. Tudi sama bi se rada izšolala, toda takoj po svo- bodi so bili le drugačni pogoji. Vpisana sem že bila in dva dni sem stanovala že v internatu v Kamniku. Vendar sem morala šolo po dveh dneh zapustiti, saj mama za plačevanje ni imela denarja, poleg tega pa bi morala mati prav zaradi kmetije, ki nam je bila za majhno preživljanje šolanje plačevati. Prav med vojno sem nekaj mesecev hodila v partizansko šolo in v kateri je poučevala naša sodelavka v TOSAMI tov. Perko Jelka (kasneje poročena Obradovič). Ivanka si želi zdravja, tej želji se pridružujemo tudi mi. Monika Poharič je bila rojena na Štajerskem. Pri hiši je bilo pet otrok in zato trd boj za vsakdanji kruh. Ko se je skoraj izučila pleterske obrti je doma poginila živina in oče ni mogel več plačevati ter zahteval, da ostane Monika doma na kmetiji in pomaga pri delu. Kasneje se je izučila za natakarico. V Štatenbergu je opravljala svoj poklic in spominja se, kako je na nekem banketu stregla gostom v temno modri svileni halji z belim ovratnikom in črnimi dolgimi kitami. Nasploh je imela delo vedno rada in vse ljudi okrog sebe. Ko je prišla leta 1958 iz Štajerske v Domžale je dobila zaposlitev v restavraciji na Pošti, kasneje je urejala prostore v glasbeni šoli in v šoli Venclja Perka. Kako hudo ji je bilo takrat, ko je v Krtini dobila prostor za zidavo hiše in ker ni imela gradbenega dovoljenja iz občine dopis, da mora ustaviti gradnjo. Na žulja-ve roke so ji tekle solze, ko je v šo- li pripravljala malico. Ravnatelj Lenič se je zanimal za vzrok njene žalosti, odšel na občino in uredil tako, da je lahko postavila svojo hišo. Leta 1972 je prišla v Tosamo v jedilnico. Na tem delovnem mestu bi najrajši ostala do upokojitve, čeprav je delala štiri ure dopoldne in štiri ure popoldne in je morala zato v vsakem vremenu štirikrat s kolesom sem ter tja. Vendar ji to ni bilo težko, če ne bi prišla bolezen in je morala zaradi obolenja gla-silk oditi iz oddelka v mikalnico. Tu ima dobre sodelavke, ki jih je najbolj spoznala v njihovi dobroti ob smrti moža. Med njimi se dobro počuti in so del njenega življenja. Monika se spominja očetove smrti, ko ji je pri triindvajsetih letih omahnil zvečer v naročje. Tedaj je bila mama stara 49. let in sedaj je tudi ona vdova pri teh letih. Moža zelo pogreša in bi svojh pedeset let čisto z drugačnim zadovoljstvom praznovala. Monika meni, da človek ne bi verjel, da zdržiš v življenju več kot živina, kadar pride trpljenje in življenske preizkušnje. Ko so, jih premaguješ in samo to je dobro, da ničesar v naprej ne veš, kaj te bo doletelo. Še pred leti si je pomagala za zdravje tako, da je hodila v poletnih mesecih v kolonijo kuhat šolskim otrokom. Ko je bila čez dan uro prosta je hitro tekla na obalo, da se je posončila in kopala. Tudi letos si zelo želi oditi v prikolico v Vrsar. Vendar nima veliko upanja, da bi ji odobrili, da bi lahko šla sama, pa tudi prikolico moraš plačati za štiri osebe. Morja si zelo želi in ji koristi za zdravje, saj ima za seboj že tri težke operacije. Sedaj si popestrita življenje dva vnuka in soseda Slavka, ki jo povabi na kavico in klepet ob pletenju. Monika, mnogo zdravih, lepih dni v prihodnosti Vam izrekamo tudi mi ob Vašem jubileju! Tekmovanje kovinarjev Letos sta organizacijo tekmovanja kovinarjev obljubljanske regije prevzela OSS Domžale in Kamnik. Posamezna praktična tekmovanja so se organizirala po različnih tovarnah, medtem, ko je bil teoreti- čili del skupen za vse udeležence v v Kamniku. Največ udeležencev je tulo iz Domžalske in ribniške občine. VI-.S VIKI — najboljši Tosamovec mehanične delavnice Fran-»T je Povedal: slax°S organizacija precej . 0a> teko, da menim, da rezultati 0 cisto objektivni. Tekmovalni Predmeti za vsako disciplino so bili mreč izdelki iz proizvodnih pro-sramov posameznih tovarn. Tako 1 .tekmovalec, ki je izdeloval izde-svoje tovarne in na stroju, kjer Praktično dela vsak dan, imel obču-o prednost pred ostalimi, ki so iz-x videli prvič. Mislim da če se „ P^anizira tako tekmovanje, naj ' '^oeluje izdelek, ki še ni v pro-u; Tako bi bili pogoji enaki za vse tekmovalce. od pa so se naši zadovoljivo rezali, pač glede na že prej pove- s ^ Preteklem tromesečju smo do-^s‘l naslednje poslovne rezultate: celotni prihodek je dosežen v višini 816 mio din od tega smo dano inglede na drugačno tehnologijo, kot jo imamo v Tosami. Tekmovali so Ves Viktor in Kern Stane (strugarja), Kokalj Milan (rezkalec), Peterka Tone, Rems Janez, Ceglar Milan in Rusjan Silvo (strojni ključavničarji). Strugarji so tekmovali v Mlino-stroju, strojni ključavničarji, orodjarji, rezkalci in varilci za plamen-sko varjenje v Titanu, varilci po TIG postopku v Papirnici Količevo, varilci po MAG postopku pa vSto-lu Kamnik. KOKALJ MILAN — 7. mesto Komisija je točkovala teoretični in praktični del ter objavila enotno oceno. Med strugarji je v občinskem merilu Ves Viktor zasedel drugo mesto od skupnega števila udeležencev pa 4. Med rezkalci pa se je v občinskem merilu Kokalj Milan uvrstil v skupnem seštevku pa na 7. na domačem trgu dosegli 723 mio din v izvozu pa 93 mio din. Skupni prihodek je za 87,2 % večji kot v enakem obdobju pretek- lega leta. — Porabljena sredstva so dosežena v višini 573 mio din in so za 81,3 % večja kot v prvem tromesečju 1983. leta. Pri porabljenih sredstvih je najvišja postavka material, surovine in energija, v višini 522 mio din, kar pomeni povečanje za 110.7 %. Od pomembnejših postavk velja omeniti še stroške transporta, ki so porasli za 96,8 % in stroški amortizacije, ki so porasli za 83,5 %. — Dohodka smo ustvarili 243 mio din, kar je za 102,7 l0/o. več kot v letu 1983. — Čistega dohodka smo ustvarili 201 mio din in ga začasno razporedili za naslednje namene: — za osebne dohodke 74 mio din — za stanovanjske potrebe 3,5 mio din — za druge potrebe SP 8,9 mio din — za poslovni sklad 102 mio din — za rezervni sklad 11 mio din. Ob primerjavi doseženih poslovnih rezultatov s planiranim v gospodarskem načrtu za leto 1984 ugotovimo, da celotnega prihodka, ki je bil predviden v višini 901 mio din pa tudi porabljenih sredstev, ki so bila planirana v višini 710 mio din, nismo dosegli. Vzrok je predvsem v tem, da zaradi zamrznitve cen na vseh nivojih ni prišlo do takih podražitev, kot smo jih glede na gibanje cen v letu 1983 predvideli. Sicer pa so v večini primerov vse pomembnejše postavke gospodarskega načrta dosežene in presežene. Od pomembnejših kazalcev uspešnosti poslovanja velja omeniti povečanje fizičnega obsega proizvodnje, ki je doseženo z indeksom 115.7 in povečanje produktivnosti, ki je doseženo z indeksom 114,9. To so vsekakor pomembni uspehi, ki so predvsem posledica razmeroma dobre oskrbljenosti s surovinami in repromateriali in tudi rezultat uspešnih rešitev pri koriščenju notranjih rezerv (koriščenje sekundarnih surovin, vključitev v proizvodnjo novih, doma izdelanih strojev ipd.). Na področju izvoza ugotavljamo razmeroma dobre rezultate, saj je izvoz dosežen v višini 1.036.079 $ in je za 135 %, večji kot v enakem obdobju 1983. leta. Pri tem pa moramo upoštevati, da je v tem izvozu s skoraj 60 °/o udeležena TOZD Filtri in da je izvoz TOZD Saniteta znašal samo 421.760 % oziroma je za 1,3 °/o večji kot v enakem obdobju preteklega leta. Uvoz je bil v tem obdobju dosežen v višini 471.856$ kar pomeni 66 % lanskoletnega uvoza oziroma 58 % planiranega uvoza v prvem četrtletju 1984. leta. Glede na predhodne navedbe je pokrivanje uvoza z izvozom ugodno (indeks 233,1) in bistveno boljše kot smo predvideli z gospodarskim načrtom. Delež izvoza v skupnem prihodku znaša v TOZD Saniteta 7,2v Poslovanje v prvem četrtletju 1984 V drugi polovici meseca aprila smo obširno obravnavali po-siovne rezultate prvega četrtletja 1984 in na teh obravnavah ugoto-, l’1, so doseženi rezultati dobri oziroma bistveno boljši od listih, smo jih načrtovali v gospodarskem načrtu za leto 1984. Seveda pa moramo pri tem upoštevati, da je to šele ena četr-lna Poslovnega leta in da bomo šele v naslednjih obdobjih občutili učinke ukrepov, ki so bili sprejeti na nivoju Jugoslavije in kate-'h osnovni cilj je, stabilizirati naše gospodarstvo. Cc želimo, da bo ak nivo poslovanja dosežen tudi v bodoče, se bomo morali oziroma sc moramo teh novih ukrepov resno zavedati in vložiti maksimalne apore pri izvajanju tekočih delovnih nalog, pri iskanju in korišče-n!u naših rezerv pa naj bo to na področju povečane produktivnosti, zmanjševanju vseh vrst stroškov poslovanja, povečanju izvoza ali pa J1*1 Področju finančnega poslovanja, ki se odraža predvsem na zagotavljanju potrebnih dinarskih in deviznih sredstev. TOZD Filtri 45,9 °/o in na nivoju delovne organizacije 11,4%. Na področju delitve osebnih dohodkov ugotavljamo naslednje: Celotna masa sredstev za osebne dohodke se je napram letu 1983 povečala za 46,5%; planirano višino za to obdobje pa smo dosegli z 81,6 %. Povprečni osebni dohodek za obravnavano obdobje znaša 19.134 din je za 52,3 % višji kot v enakem obdobju 1983. leta. Sicer pa nas na področju delitve osebnih dohodkov čaka še precej zahtevna naloga to je, uvedba novega sistema nagrajevanja. Prav gotovo bi na tem področju dosegli hitrejše premike, če bi bilo pri izdelavi novega sistema nagrajevanja več realnosti in strpnosti. V tem sestavku je navedenih le nekaj osnovnih podatkov o poslovanju v letu 1984. Poslovali smo uspešno in naša osnovna skupna naloga je, da doseženi nivo tudi obdržimo. 2e uvodoma je poudarjeno, da bo to izredno težko doseči, saj novi ukrepi, ki so že ali pa še bodo sprejeti, bistveno otežujejo pogoje poslovanja, hkrati pa posredno ali neposredno zahtevajo skrajno racionalnost in maksimalno produktivnost pri vsakodnevnem delu in poslovanju. Mladi ob prazniku dela PRVI MAJ — PRAZNIK DELA Prvi maj, praznik dela, pomeni simbol mednarodne solidarnosti delavskega razreda. Praznujejo ga po vsem svetu kot spomin na dogodke iz leta 1886, ko so delavci v Chicagu postavili zahtevo po 8-urnem delavniku. Z nastankom nove Jugoslavije je postal 1. maj državni praznik in tako izgubil prvo.no vsebino in dobil bolj pomen uspehov naših delavcev in njihovih delovnih kolektivov. A kljub temu je bila dolga pot, pot k pravici do dela. Vsak v sebi mora spoznati, da gre za odnos do. našega skupnega svobodnega dela. Kadar imamo v mislih praznično oblečene ljudi, ljudi, ki se zbirajo v naravi, nosijo transparente, rdeče zastave in rdeče nageljne v gumbnicah, nas ogreje narodna zavest. V šolah imamo razne proslave, v tovarnah se zberejo ljudje in skupaj počastijo ta praznik. Dan ipred prvim majem se kurijo kresovi. 2e navsezgodaj nas budijo budnice. Za prvega maja gredo nekateri ljudje na izlet, drugi pa ga praznujejo doma. 2elim si, da bi bil mesec maj čim lepše okrašen s pisanim cvetjem in zadovoljstvom vseh ljudi. Mojca Stupica, 5. b OŠ Martin Koželj, Dob KAKO DANES PRAZNUJEMO I. MAJ? 1 1. maj je mednarodni praznik dela. Danes ga praznujemo zelo slovesno s spoštovanjem do dela, za- kaj brez dela ne bi živeli v tako lepih hišah in ne bi imeli dovolj hrane. Zato je potrebno spoštovanje do dela. A vendar ga včasih niso smeli praznovati. Tudi slovenske zastave niso smele plapolati po hišah. Do danes se je mnogo spremenilo. Na 1. maj imajo vsi delavci in učenci prost dan. Po vaseh zakurijo kresove, obešajo po hišah zastave in prirejajo razne proslave. Veliko ljudi se odpravi na prvomajski piknik. Praznovanje 1. maja pa je zaradi prebujajočih cvetic, pomladnega sonca in ptičjega petja toliko lepše, saj je maj najlepši mesec v letu. Ker moramo med letom kmalu vstajati, nam prazniki pridejo kar prav, da se odpočijemo. A na 1. maj nas že navsezgodaj spravi pokonci prvomajska budnica. To je dan veselja za vse. tiste, ki so delovni, ne pa za tiste, ki ne delajo veliko, ker praznik zanje nima pravega pomena. Tako danes praznujemo 1. maj slovesno in veselo. Drolka Vlasta, 6. a OŠ Martin Koželj, Dob DELAVCI NEKOČ IN DANES Delavci so imeli nekoč slabše pogoje za delo kot danes. Njihovo delo je trajalo 14 ur, včasih celo 16 ur. Poleg tega so morali skrbeti še za družino. Dobivali so plače imenovane mezde. To so bile majhne plače, s katerimi so delavci bolj životarili kot živeli. Za to plačo pa so morali garati ves dan. S seboj si je delavec pri- nesi obrok, ki ga je na hitro pojedel kar stoje. Danes delajo v tovarni 8 ur. Delovna organizacija priskrbi delavcem topel obrok. Plače so takšne, kakršne so si prislužili v mesecu dni. Tovarna jim je priskrbela zdravstveno in socialno varnost. Ce si želijo počitka, si vzamejo dopust in gredo na morje ali v gore. Po počitku se vrnejo v tovarno. Včasih tega ni bilo. Čeprav so sedaj boljši časi, smo vendar v krizi. Cene se še kar dvigajo in mnogokrat je delavcu tudi današnja plača prenizka. Maja Kerč, 6. b OŠ Martin Koželj, Dob Dan zmage Milioni trpečih in zatiranih ljudi po svetu še vedno nosijo v srcu veliko željo, da bi si izbojevali svobodo, kot so jo pred skoraj štiridesetimi leti naši dedje in očeti. Koliko trpljenja, samoodpovedova-nja prinaša s seboj vojna vedo povedati samo tisti, ki so jo doživljali v vsej njeni grozoti. Lahko si zamišljam naše vasi in mesta tistega davnega 9. maja, ko je končno prišla toliko pričakovana svoboda. Plapolajoče zastave, pesem borcev in neštete solzne oči mater, ki jim je ta dan prinesel konec strahu za svoje drage. Danes, še ne polnih štirideset let po koncu zadnje svetovne vojne se zdi, kot da so ljudje pozabili na vse gorje in trpljenje, saj neusmiljeno tekmujejo v najmodernejšem obo-- roževanju in države grozijo druga _^ugi in s tem prav izzivajo nesreče že ne mislimo nase, obvaruj- mo pred vojno naše otroke in vnuke, da bi tudi oni živeli mirno in srečno življenje, kot ga danes mi. S. Rode r,Sobotno čiščenje" 14. aprila smo v okviru akcije za s 0 in zeleno občino Domžale tudi vi osami organizirali čiščenje. Pro-? ,?and^ je bila dokaj velika in prišlo °ya i sm°. da bo tudi udeležba vnna. Vreme je bilo kot nalašč soh s,l30rn^adansko čiščenje, delovna čas0- Pa Ponavadi pravi dolg-nr ’ tCe rnora® 8 ur čepeti v zaprtem T ,(.)st°ru- Vendar smo se krepko uš- »č'1 ci ur’’ nai k** zbor j 'stucev« pred vratarjem, se nas In ta^ .Zbral0 komaj kakšnih 10-20 ay“ušencev« z raznim orodjem-z v *arnji> grabljami, lopatami. Malo sria eni smo se spraševali - le kje drugi? Saj vendar ni nobena sra-o a prijeti za metlo!? Končno je to dnm tovai7la> tako rekoč naš drugi . , zakaj ne bi poskrbeli za lepšo ohco? Zlasti smo se čudili nad r .ri,lrnalno udeležbo mladincev, sta-tiln Pa .s.° vedeli povedati, da čis-e akcije mladincev pred leti niso e n°bena redkost, pa še posebne organizacije ni bilo treba. Danes pa izgleda, da smo postali »prefini«... Torej-lotili smo se dela! 4 mladinci, vodstvo EPS, oddelek uvoza--izvoza, skoraj kompleten SKS in nekaj redkih izjem iz TOZD Sanitete. Ker smo bili tako maloštevilni, smo se odločili, da se bomo »vrgli« na prostor okoli vratarnice in upravne stavbe. Dela je bilo za 3 ure več kot preveč in če bi hoteli počistiti vse zelenice in celo dvorišče, bi potrebovali kar cel dan ali pa še več. Posadili smo vrtnice, za silo pobrali kosme vate in druge odpadke z zelenic in se še spravili nad kolesarnico. Ura je bila mimogrede 2. Ko smo se »ta delovni« po akciji vsedli h kavi smo si bili enotni, da ta akcija ne sme biti zadnja in da se moramo potruditi, da bo prihodnjič udeležba večja. Tito - borec, vodja, človek Ob novici o smrti tov. Tita, predsednika Jugoslavije, pred štirimi leti je onemel ves svet. Odšel je človek, ki ga je spoštoval .sleherni izmed nas. O njegovi osebnosti so spregovorili največji politiki sveta, njihove izjave pa so nazoren dokaz o njegovi veličini. »... Bojeval se je za neodvisnost svoje države. Zasnoval je ekonomsko teorijo družbene demokracije in razložil svetu teorijo mednarodnih odnosov, zasnovanih na sožitju, ki bi omogočilo življenje v miru ...« ».. . Titova skrb, če to lahko izrazimo z eno samo besedo — je bil človek, to je bila njegova izhodiščna beseda, njegova misel, vse njegove besede, vselej in v vsem — ČLOVEK!« » ... Bil je predvsem Jugoslovan. Vendar je njegova vizija zajela ves svet...« »... Lahko razumem, zakaj je bil uspešen revolucionar in partizan. Ni bil slabič. Četudi je bil zelo močan, pa je bil hkrati zelo topel. Kombinacija moči in topline...« »... Za človeka, ki je bil maršal in je ostal eden vodilnih vojaških voditeljev v svoji državi, je bil izjemno human ...« ZAHVALA Ob smrti moje mame Rozalije Vidergar, se vsem sodelavkam in sodelavcem iz otroške konfekcije zahvaljujem za denarno pomoč in izrečeno sožalje, enako sc zahvaljujem tudi OOZS. Vidergar Marija 1182 Za upokojence • lahko prečitajo tudi drugi Korošec M. — Svilanit 3. Štrukelj Marjan — Drčar Marta — Tosama Na zadnjem sestanku odbora Kluba upokojencev Tosame smo se dogovorili, da bi letos oragnizirali izlet naših članov, v mesecu- juniju in to v Kočevski Rog — Baza 20 Belo krajino, zibelko partizanstva. O TOČNEM DATUMU IZLETA BOSTE PRAVOČASNO OBCeSCE-NI! Izrečena je bila tudi želja, naj bi se naši upokojenci udejstvovali na športnem področju, na primer balinanje, šah, kegljanje. Se najbolj pa vam priporočamo, da hodite na izlete v naravo! Zato predlagamo, da prehodite «Pot spominov občine Domžale«, ki je dolga okoli 110 km in jo lahko prehodite v večih delih. Na prvo pot spominov gremo v soboto, 19. maja 1984. Zbirališče za upokojence in druge pohodnike iz Domžal in okolice bo 19. maja ob 7. uri zjutraj pri domžalskem spomeniku (Pošta). Smer pohoda je Domžale — Tabor — Trojica — Moravče. Za udeležence iz Vira in okolice pa je zbirališče pri spomeniku na Viru, prav tako ob 7. uri od koder bo odhod čez Sumberk na Tabor, kjer se združimo z ostalimi udeleženci pohoda, ob 8. uri. Prav tako se bodo na Taboru priključili pohodniki iz Doba in okolice. Skupne hoje je približno za 6 do 7 ur. Od spomenika na Taboru pojde-mo združeni po poti spominov na osvojitev Moravč. Na tem prvem pohodu se bomo dogovorili za naslednjo smer pohoda. Knjižico »Vodnik po poteh spominov« dobite na občinskem odboru ZZB ali v Mladinski knjigi v Domžalah. Vsak, ki želi prehoditi to pot, naj si knjižico priskrbi in jo ima s seboj na vsakem pohodu. Za celotno prehojeno pot se dobi 19 zigpv, s katerim se potrjuje, da si v resnici prehodil pot. Na večih mestih imajo poleg žiga tudi knjigo,' kamor se vsak pohodnik vpiše. .< Do sedaj je to pot prehodilo že preko 1000 ljudi in jo vsi zelo pohvalijo. Mimogrede naj omenim, da pridejo na to našo pot tudi Celjani, Mariborčani in celo iz Hrvatske. Vsi, ki boste to pot prehodili, boste povabljeni na slavnostno podelitev značk — bronaste, srebrne, zlate in posebne značke Poti spominov. Vodič na teh pohodih bo naš, vsem poznani Jurij VULKAN, ki je to pot prehodil že 26.krat. Seveda pa se te poti lahko udeležilo tudi delavci Tosame, posebno pa je vabljena mladina. Da boste lažje premagovali to našo skupno pot ,ne pozabite na primerno obutev in seveda tudi matico! KORAJŽO V ROKE IN POT POD NOGE, ŽIVIMO Z NARAVO, KAR NAJBOLJ JE ZDRAVO! Iz Moravč v Domžale, se vrnemo z avtobusom, okoli 15. ali 18. ure. Francka Avbelj — Šport — šport — šport — Regijska tekstiliada 21. aprila 1984 je bila v Kamniku na kegljišču Planinka regijska tekstiliada. Nastopile so 3 kegljaške ekipe in sicer Svilanit, Univerzale in Tosama. Discipline so bile 6x100 metov za ženske, 6x200 metov za moške in borbene igre. V ženski ekipi Tosame so nastopile: Kerč Joži, Štrukelj Minka, Drčar Marta, Kunstelj Darinka, Hafner Mojca in Hribar Joži, rezerva Cerar Breda. V moški ekipi pa so tekmovali: Limoni Janez, Kerč Miha, Kerč Jože, Štrukelj Marjan, Hafner Marjan in Štrukelj Zdravko, rezerva Pre-nar Silvo Vzdušje je bilo prijetno, v stilu športnega navijanja, konkurenca pa srednja. Rezultati so bili sledeči: Ženske 6x100 kegljev 1. Kerč Joži — Tosama 381 2. Štrukelj Minka — Tosama 375 3. Drčar Marta — Tosama 366 Ženske — pari kegljev 1. Štrukelj Minka — Kerč Joži — Tosama 756 2. Orešek K. — Osolin 1. — Univerzale 704 3. Drčar Marta — Hafner Mojca — Tosama 689 Moški 6x200 kegljev 1. Novak Franc — Svilanit 854 2. Štrukelj Zdravko — Tosama 842 3. Limoni Janez — Tosama 781 Moški pari kegljev 1. Hafner Marjan — Štrukelj Zdravko — Tosama 1620 2. Novak F. — Goričan J. — Svilanit 1600 3. Kerč Jože — Štrukelj Marjan — Tosama 1516 Mešani pari kegljev 1. Štrukelj Zdravko — Štrukelj Minka — Tosama 1217 2. Novak F. — Iz rezultatov je razvidno, da so bili naši kegljači v absolutni prednosti. Zlasti dobro so se odrezale ženske, ki v šali zatrjujejo, da so njihovi dobri rezultati »izvlekli" našo moško ekipo, saj so tudi v skupnem seštevku kot ekipa dosegli 1. mesto. Vendar pa so si enotne, da se imajo za svoje uspehe zahvaliti rednim in vestnim treningom in ne nazadnje tudi svojemu požrtvovalnemu trenerju Marjanu Hafnerju. Želimo jim še veliko takih uspehov, zlasti pa še na republiški tek-stiliadi v Kranju, ki bo 26. maja 1984. KERC JOŽI Joži je letošnja zmagovalka regijske tekstiliade v kegljanju, ki je bila 21. 4. 1984 na kegljišču »Pia-ninka« v Kamniku. Kot je rekla Joži treme ni bilo, saj drugače ne bi »podrla« 381 kegljev kot jih je. Toliko »podrtih« kegljev je za žensko že zelo lepa številka. Kegljišče v Kamniku je težko, ponovno prenovljeno z novimi plastičnimi keglji in zato je še toliko bolj potrebna natančna roka. »Za uspeh se moram zahvaliti Hafner Marjanu — našemu ženskemu trenerju. Bil je prisoten na vseli naših treningih in nas je s svojo strokovnostjo, ki jo ima v tem športu naučil dobro kegljati. Vsega skupaj kegljam že 9 let. Ta šport mi je v veselje in rekreacijo in mi ni žal časa, ki ga žrtvujem za vse treninge in tekme. Vsa ta leta sestavljamo ekipo več ali manj iste tekmovalke. V ekipi se počutim dobro, saj smo po letih skoraj enake z otroki, ki jih ponavadi vozimo s seboj na treninge. Mojega uspeha so se veselili tudi moji trije otroci in seveda mož." Njenega uspeha smo se veselile tudi ostale tekmovalke in ji ob tej priliki želimo še veliko zmag in »podrtih« kegljev. Kadrovske vesti Rojstni dan v mesecu maju praznujejo ^likalnica Adamič Lidija, Cerar Vida, Grčar vana, Kerč Helena, Kovič Marija, loneta Frančiška, Peterc Metka, ervinšek Marija, Pestotnik Janko, er Dragica, Poharič Monika, Prašnikar Anton, Prelovšek Ivanka, '•ems Ivanka, Rems Olga, Stupica 5>zi. Skok Vanda, Šlajmer Ani, Crankar Nada, Vintar Ana, Sanitetna konfekcija Rarišič Ivanka, Bizjak Marija, Gro-^el.1 Angelca, Hribar Marija, Jerak vanka, Jurak Zlatka, Kovač Ivan-p lončar Majda, Mislej Antonija, oznič Francka, Starbek Branka, Selja Ljubica, Otroška konfekcija Andrejka Marija, Gotar Sonja, Jančar Ivanka, Klemenc Franc, Novak lermina, Pichler Marija, Prašnikar Stanislava, Hribar Ivica, 1 kalnica ovojev Brenčič Marija, Burja Dragica, Kokalj Antonija, Klopčič Ivanka, Lekan Milica, Strehar Pavla, Svetlin Ivanka, Švigelj Ančka, Stefe Van- Tkalnica širokih tkanin Anžlin Danijel, Barle Jožefa, Cerar Lanka, Kos Franc, Kovač Janez, Kovač Jakob, Luksič Zdenka, Poznič Marjan, Suša Vida, Pripravljalnica Rorec Magdalena, Modlic Hinko, Rokavec Zofija, Uštar Marija, yiaknovinski oddelek Jasenc Jože, Krulc Feliks, Rclilnica Ojuraševič Rajko, Gorjup Janko, Kokalj Filip, Pavli Janez, Pervin-Sek Avgust, tozd filtri Bizilj Vida, Jarc Marija, Osss — SKUPNE SLUŽBE ^ro5??r Ivanka, Cerar Breda, Florjančič Bogdan, Grčar Stane, Jamnik Janez, Keršič Jože, Marolt 'ianc, Marinček Danica, Petek rane, Rihtar Breda, Vrenjak Mile-a> Vodlan Vida, Cvetkovski Boris, Gaberšek Ciril, Kocjančič Franc, Lakič Radivoj, Miculinič Dušan, Močnik Rajko, Ocepek Vinko, Pevc Franc, Radkovič Viko, Štempihar Majda, Urankar Srečo, Muhič Joži. PRIŠLI V DELOVNO ORGANIZACIJO — Sare Doroteja — TST — Grčar Marko — DSSS ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE — Kokalj Cilka — upok. — Koprivnikar Rozka — upok. — Pivec Marija — inv. upok. — Sobočan Ana — predčasno upok. — Čebulj Dora — predčasno upok. — Polanc Janko — JLA RODILI SO SE — Pavlič Dragi — sin — Rihter Silvi — sin — Okorn Majdi — sin — Novak Ivanki — hči •••••••«•••••••« UJ I«: Uredniški odbor: Majda Štempihar — korektor, Marta Drčar, Julijana Avbelj, Sonja Rode, Silva Mežnar — blagajnik, Janez Pižmoht, Stane Tomažič, Friderik Anzi, dipl. ing., Vida Vodlan, Tone Stare — fotograf, Marjana Lu-binič, dipl. iur. — glavni urednik. Naklada: 1200 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško i Nagradna križanka mm gl m OSTUitl podpor«« IGR hLKI mm LUKNJIC SIR GLAS, TON PERZIJKA PRIUIK. bitjf VEZNIK DOBA, VEK s f OOiAGAl SMF77 Z 1 11 m tADJA VtAČIKA m [V/NSK* RUSTlIVfl IVO n LOZIC A lI »F J5D. nka srnin- DRONZ. l&RfBRO žm s ČLEHkStih TELEM — Zim v AFRIKI ODPOR 1 MEmci PRI ZADRU NCOS LEČE mčžčT ČLOVEK N f>KEL*2 VAT/AOIMF BODICfi ŽELA 1 tlEHO- TAK- mmr 1 i t ! ! TOMŠIČ RADam ANA! OSTRIVEl REČiČKVi TEČ10& mu POKOMHj — SVET/sce v MEKI ZAKOVO- DAjA ZECU PAVL OSMINA SESTAVA v.i GOZOKA VzPfNJIli LIDIJ* SOTLAR POMILO DEL KMEČKEGA VOZA 100 SVETA PODObA omii MOŠKO IHE TOllARNII At 1(0 «. PIJAČ ISO PEHAHl SESTAVINA ZRAKA POUČIM PREGOH IZRASTEK NA GLAVI F” mREZI TUDOR MLOMc Kmio ČREDA REKA V smui cmmpii COOPER HITER TEK 1(\S Vk TMLOR DAVENPORT ŽIVUEHM TEKOČINA SANJF IZPLAK- mm KAbTEUc AlBFftr s tantal IVAN TAVČAR GOZDNN UPRAVA 5TAR0G. mm KRAJ PRl LJI/BUIKI 0KRC&.6SJ GAZE L IT E P VELJKO slaIcka PRIIMEK IME ODDELEK Nagrade To pot smo dobili le malo pravilnih rešitev. Srečo pri žrebu pa so imele: 1. ZUPANC Marta — otroška konfekcija 2. JARC Mojca — filtri 3. KAMIN Pavla — TRS Pravilna rešitev: Poljska, otia-ter, Eratosten, ZAR, nos, Kairec, vrt, oš, Ankaran, Ob, Šket, JE, ona, Noe, tabu, el, KU, Crt, aorta, vlak, kin, vboklina, RI, Ina, IL, atlas, tek, IK, srd, ekran, idiot, Vašte, tank. Rešitve današnje križanke oddajte v nabiralnike do 28. maja 1984! Čestitamo!