104
leto XIV / št. 2 / december 2010
ONKOLOGIJA / pregledi
Iz	vle	ček
Ko	nec	mar	ca	2008	so	v	ok	vi	ru	dr	žav	ne	ga	pre	se	jal	ne	ga	
pro	gra	ma	za	raka	dojk	Dora	prve	ženske	iz	Mest	ne	ob	či	ne	
Ljub	lja	na	pre	je	le	va	bi	lo	na	pre	se	jal	no	ma	mo	gra	fi	jo	v	pre	se-
jal	ni	cen	ter	na	On	ko	loš	kem	in	šti	tu	tu	Ljub	lja	na	(OI).	Spom	la	di	
2010	sta	po	leg	pre	se	jal	ne	eno	te	na	OI	po	sto	po	ma	za	če	li	
de	lo	va	ti	še	dve	mo	bil	ni	pre	se	jal	ni	eno	ti.	Ob	vzpo	stav	lja	nju	
no	vih	pre	se	jal	nih	enot	bomo	v	ok	vi	ru	cen	tra	li	zi	ra	ne	ga	dr	žav-
ne	ga	pro	gra	ma	vab	lje	nje	raz	ši	ri	li	na	šir	še	ob	moč	je	Slo	ve	ni	je.
Ka	ko	vost	no	or	ga	ni	zi	ran	pro	gram	pre	se	ja	nja	je	bis	tven	za	
zgod	nje	od	kri	va	nje	raka	dojk	in	zmanj	ša	nje	umr	lji	vo	sti.	Ključ	ni	
ele	men	ti	ta	ke	ga	pro	gra	ma	so	us	trez	na	izo	bra	že	nost	in	stro	kov-
na	us	po	sob	lje	nost	ka	dra	(pred	vsem	ra	dio	lo	gov	in	ra	dio	loš	kih	
in	že	nir	jev,	pa	tudi	os	ta	le	ga	ka	dra,	vklju	če	ne	ga	v	na	dalj	njo	
diag	no	sti	ko	in	zdrav	lje	nje),	za	go	tav	lja	nje	dvoj	ne	ga	od	či	ta	va	nja	
ma	mo	graf	skih	slik,	in	ter	dis	ci	pli	nar	no	so	de	lo	va	nje,	us	trez	na	teh-
nič	na	ka	ko	vost	ma	mo	graf	skih	na	prav,	vzpo	sta	vi	tev	us	trez	ne	ga	
in	for	ma	cij	ske	ga	si	ste	ma	ter	do	lo	či	tev,	sprem	lja	nje	in	pre	ver	ja-
nje	ka	zal	cev	ka	ko	vo	sti	pro	gra	ma.	Po	leg	vse	ga	ome	nje	ne	ga	pa	
je	tre	ba	do	lo	či	ti	cilj	no	po	pu	la	ci	jo	žensk,	ki	bodo	or	ga	ni	zi	ra	no	
in	si	ste	ma	tič	no	vab	lje	ne	na	pre	se	jal	no	ma	mo	gra	fi	jo,	ter	med	
nji	mi	s	kom	plek	sni	mi	me	to	da	mi	do	se	či	us	trez	no	od	ziv	nost.
Od	2008	do	kon	ca	ju	li	ja	2010	smo	na	pre	se	jal	no	ma	mo	gra-
fi	jo	po	va	bi	li	11.503	žensk.	Va	bi	lu	se	je	od	zva	lo	9686	žensk,	
kar	pred	stav	lja	84,2-od	stot	no	ude	lež	bo.	V	tem	ča	su	smo	med	
sli	ka	ni	mi	od	kri	li	86	ra	kov	dojk.
Pro	gram	Dora	iz	pol	nju	je	vsa	me	ri	la	Evrop	skih	smer	nic	za	
za	go	tav	lja	nje	ka	ko	vo	sti	pre	se	ja	nja	za	raka	dojk	in	zdrav	lje	nja	
in	že	daje	prve	re	zul	ta	te.
Uvod
Svet	Evrop	ske	uni	je	je	leta	2003	dr	ža	vam	čla	ni	cam	pri	po	ro	čil,	
naj	do	leta	2008	vzpo	sta	vi	jo	pre	se	jal	ni	pro	gram	za	raka	dojk,	ki	
bo	za	25	%	zmanj	šal	umr	lji	vost	za	ra	kom	dojk	v	Evrop	ski	uni	ji	in	
zmanj	šal	raz	li	ke	v	pre	ži	vet	ju	bol	nic	med	dr	ža	va	mi	na	5	%	(1).
Tako	kot	dru	god	v	raz	vi	ti	Evro	pi	je	tudi	v	Slo	ve	ni	ji	rak	dojk	
po	mem	ben	jav	noz	dravs	tve	ni	prob	lem,	saj	na	leto	zbo	li	več	
kot	1100	žensk,	in	ci	den	ca	pa	vztraj	no	na	raš	ča.	Kljub	hi	tre	mu	
raz	vo	ju	diag	no	stič	ne	me	di	ci	ne	raka	dojk	v	po	lo	vi	ci	pri	me	rov	
od	kri	va	mo	poz	no,	ko	bo	le	zen	ni	več	v	ome	je	nem	sta	di	ju.	
Gle	de	na	to,	da	ga	lah	ko	zgo	daj	od	kri	va	mo	s	pre	pro	sto	
pre	se	jal	no	me	to	do,	s	pre	se	jal	no	ma	mo	gra	fi	jo,	in	to	v	sta	di	ju,	
ko	še	ni	ti	pen	in	ne	daje	kli	nič	ne	sli	ke,	je	uved	ba	pre	se	jal	ne	ga	
pro	gra	ma	smi	sel	na	tudi	pri	nas.
Že	leta	2003	je	On	ko	loš	ki	in	šti	tut	Ljub	lja	na	(OI)	Zdravs	tve	ne-
mu	sve	tu	Mi	ni	strs	tva	za	zdrav	je	pred	sta	vil	os	nov	ne	smer	ni	ce	
pre	se	jal	ne	ga	pro	gra	ma	za	raka	dojk.	Ob	za	čet	ku	uva	ja	nja	
pro	gra	ma	smo	kma	lu	ugo	to	vi	li,	da	si	stem	ma	mo	graf	ske	obrav-
na	ve	žensk	teh	nič	no	ni	mo	gel	za	do	sti	ti	zah	te	vam	Evrop	skih	
smer	nic	za	za	go	tav	lja	nje	ka	ko	vo	sti,	saj	so	bile	ma	mo	graf	ske	
na	pra	ve	pre	sta	re.	Hkra	ti	smo	mo	ra	li	pa	zi	ti,	da	žen	skam	ob	
uva	ja	nju	ne	bi	od	vze	li	pra	vic,	ki	so	jih	že	ime	le	(opor	tu	no	
pre	se	ja	nje,	do	kler	pro	gram	ne	ste	če	po	vsej	Slo	ve	ni	ji).	Zato	
smo	se	od	lo	či	li	za	nov,	cen	tra	li	zi	ran	si	stem	pre	se	ja	nja	in	za	
uved	bo	di	gi	tal	ne	ma	mo	gra	fi	je,	ki	omo	go	ča	te	le	me	di	ci	no	v	
pre	se	jal	nem	pro	gra	mu	za	raka	dojk.
Tako	so	ko	nec	mar	ca	2008	v	ok	vi	ru	dr	žav	ne	ga	pre	se	jal	ne	ga	
pro	gra	ma	za	raka	dojk	Dora	prve	ženske	iz	Mest	ne	ob	či	ne	
Ljub	lja	na	do	bi	le	va	bi	lo	na	pre	se	jal	no	ma	mo	gra	fi	jo	v	pre	se-
jal	ni	cen	ter	na	OI.	Ob	vzpo	stav	lja	nju	pre	se	jal	ne	ga	pro	gra	ma	
smo	upo	šte	va	li	evrop	ska	pri	po	ro	či	la.	Ka	ko	vost	no	or	ga	ni	zi	ran	
pro	gram	pre	se	ja	nja	je	bis	tven	za	zgod	nje	od	kri	va	nje	raka	dojk	
in	zmanj	ša	nje	umr	lji	vo	sti.	Ključ	ni	ele	men	ti	ta	ke	ga	pro	gra	ma	
so	us	trez	na	izo	bra	že	nost	in	stro	kov	na	us	po	sob	lje	nost	oseb	ja	
(pred	vsem	ra	dio	lo	gov	in	ra	dio	loš	kih	in	že	nir	jev,	pa	tudi	dru-
ge	ga	oseb	ja,	vklju	če	ne	ga	v	na	dalj	njo	diag	no	sti	ko	in	zdrav	lje-
nje),	za	go	tav	lja	nje	dvoj	ne	ga	od	či	ta	va	nja	ma	mo	graf	skih	slik,	
in	ter	dis	ci	pli	nar	no	so	de	lo	va	nje,	us	trez	na	teh	nič	na	ka	ko	vost	
ma	mo	graf	skih	na	prav	in	vseh	dru	gih	diag	no	stič	nih	na	prav,	ki	
jih	upo	rab	lja	mo	v	pro	gra	mu,	vzpo	sta	vi	tev	us	trez	ne	ga	in	for-
ma	cij	ske	ga	si	ste	ma	ter	do	lo	či	tev,	sprem	lja	nje	in	pre	ver	ja	nje	
ka	zal	cev	ka	ko	vo	sti	pro	gra	ma.
Naj	po	no	vi	mo,	da	pre	se	ja	nje	po	me	ni	is	ka	nje	pred	sto	penj	
ali	za	čet	ne	bo	lez	ni	med	na	vi	dez	no	zdra	vi	mi	ljud	mi	s	
pre	pro	sti	mi	prei	ska	va	mi,	ki	iz	lo	či	jo	ti	ste,	ki	ima	jo	mor	da	
pre	din	va	zij	sko	ali	zgod	njo	in	va	zij	sko	ob	li	ko	raka,	za	ra	di	
če	sar	so	pri	njih	po	treb	ne	na	dalj	nje	diag	no	stič	ne	prei	ska-
ve.	Za	is	ka	nje	raka	dojk	se	kot	pre	se	jal	ni	test	upo	rab	lja	
ma	mo	gra	fi	ja.	Glav	no	me	ri	lo	za	učin	ko	vi	tost	pre	se	ja	nja	je	
zmanj	ša	nje	umr	lji	vo	sti	med	red	no	pre	gle	do	va	ni	mi	žen	ska	mi,	
kar	je	tudi	konč	ni	cilj	pro	gra	ma	Dora.
Pre	se	ja	nje	lah	ko	po	te	ka	or	ga	ni	zi	ra	no,	če	vse	žen	ske	v	neki	
sta	rost	ni	sku	pi	ni	s	pi	sni	mi	va	bi	li	po	va	bi	mo	na	pre	ven	tiv	ni		
(=	pre	se	jal	ni)	pre	gled,	ali	pa	opor	tu	ni	stič	no,	to	rej	po	nas	ve	tu	
zdrav	ni	kov	ali	na	po	bu	do	žensk,	kar	je	se	daj	na	vo	ljo	slo	ven-
skim	žen	skam.	Žal	se	da	nje	opor	tu	ni	stič	no	pre	se	ja	nje	pri	nas	
ne	daje	pra	vih	re	zul	ta	tov,	saj	ima	po	po	dat	kih	Re	gi	stra	raka	
Re	pub	li	ke	Slo	ve	ni	je	le	po	lo	vi	ca	bol	nic	ob	diag	no	zi	bo	le	zen	v	
ome	je	nem	sta	di	ju,	umr	lji	vost	za	ra	kom	dojk	pa	se	zmanj	šu	je	
pre	po	ča	si.	Zna	no	je,	da	lah	ko	le	z	or	ga	ni	zi	ra	nim	pre	se	ja	njem	
do	se	že	mo	uči	nek	na	po	pu	la	ci	ji,	ob	pred	po	go	ju,	da	se	red	no	
pre	gle	du	je	za	do	sten	de	lež	cilj	ne	ga	pre	bi	vals	tva	(naj	manj		
70	%),	zla	sti	če	ga	sprem	lja	pri	me	ren	nad	zor	ka	ko	vo	sti	v	vseh	
ko	ra	kih	or	ga	ni	zi	ra	ne	ga	pre	se	ja	nja.
V­dr­žav­nem­pre­se­jal­nem­pro­gra­mu­za­raka­dojk­Dora­­
do­se­daj­od­kri­tih­86­ra­kov­dojk
M.­Krajc,­M.­Ka­di­vec,­K.­Hertl­in­M.­Pri­mic­Ža­kelj
105
leto XIV / št. 2 / december 2010
Res	pa	je,	da	ima	is	ka	nje	raka	pri	ve	li	kem	šte	vi	lu	lju	di,	od	
ka	te	rih	mno	gi	sploh	ne	bodo	zbo	le	li	ali	umr	li	za	ra	kom,	tudi	
svo	jo	sla	bo	stran:	če	dru	ge	ga	ne,	lah	ko	pov	zro	či	za	skrb	lje	nost	
ob	mi	sli	na	mo	re	bit	no	bo	le	zen,	pa	tudi	prei	ska	va	je	lah	ko	
neu	god	na	ali	bo	le	ča.	Kot	ve	či	na	prei	skav	v	me	di	ci	ni	ima	jo	
tudi	pre	se	jal	ne	ne	kaj	na	pač	no	po	zi	tiv	nih	in	na	pač	no	ne	ga-
tiv	nih	re	zul	ta	tov.	Nji	hov	de	lež	je	si	cer	maj	hen,	ven	dar	lah	ko	
prei	sko	van	cu,	če	je	re	zul	tat	na	pač	no	ne	ga	ti	ven,	ne	pra	vil	no	
za	go	to	vi	mo,	da	je	zdrav,	v	re	sni	ci	pa	že	ima	za	čet	no	bo	le	zen.	
Na	pač	no	po	zi	tiv	ni	re	zul	ta	ti	po	ne	po	treb	nem	pov	zro	ča	jo	
za	skrb	lje	nost,	po	slab	ša	jo	ka	ko	vost	živ	lje	nja,	lju	di	pa	od	vra	ča	jo	
od	po	nov	nih	pre	se	jal	nih	pre	gle	dov.	Z	etič	ne	pla	ti	je	od	go-
vor	nost	dr	ža	ve	pri	vzpo	sta	vi	ti	ta	ke	ga	pro	gra	ma	še	po	seb	no	
ve	li	ka,	zato	je	pri	delu	zelo	po	mem	bna	ka	ko	vost,	ki	mora	
za	go	to	vi	ti	kar	naj	manj	ši	de	lež	na	pač	nih	iz	vi	dov.
No	vo	sti,	ki	jih	uva	ja	mo	v	pro	gra	mu	Dora,	je	več.	Po	zah	te	vah	
Evrop	skih	smer	nic	za	za	go	tav	lja	nje	ka	ko	vo	sti	pre	se	jalnega	
pro	gra	ma	skr	bi	mo	za	do	dat	no	ci	lja	no	teo	re	tič	no	in	prak	tič	no	
us	po	sab	lja	nje	oseb	ja,	pred	vsem	ra	dio	lo	gov	in	ra	dio	loš	kih	
in	že	nir	jev,	pa	tudi	vseh	dru	gih,	ki	so	vklju	če	ni	v	na	dalj	njo	
diag	no	sti	ko	in	zdrav	lje	nje.	Za	ma	mo	graf	ske	na	pra	ve	je	pred-
pi	sa	na	teh	nič	na	ka	ko	vost,	ki	jo	je	tre	ba	pre	ver	ja	ti	vsak	te	den.	
Vse	ma	mo	graf	ske	sli	ke	neod	vi	sno	od	či	ta	ta	dva	ra	dio	lo	ga;	
s	tret	jim,	nad	zor	nim,	pa	se	na	po	seb	nem	se	stan	ku	sku	paj	
od	lo	či	jo,	kak	šen	naj	bo	po	sto	pek	pri	žen	ski,	pri	ka	te	ri	sta	prva	
od	či	to	val	ca	za	pi	sa	la	raz	li	čen	iz	vid.	Če	je	po	treb	na	in	va	ziv	na	
diag	no	stič	na	obrav	na	va,	je	vklju	čen	mul	ti	dis	ci	pli	nar	ni	tim.	
Delo	vsa	ke	ga	po	sa	mez	ni	ka,	ki	je	vklju	čen	v	pre	se	ja	nje,	se	
spro	ti	pre	ver	ja	po	vna	prej	do	lo	če	nih	ka	zal	ni	kih.	Ka	dar	je	
po	treb	no,	se	or	ga	ni	zi	ra	do	dat	no	us	po	sab	lja	nje.	Za	pro	gram	
smo	vzpo	sta	vi	li	po	se	ben	in	for	ma	cij	ski	si	stem,	ki	omo	go	ča	
sprem	lja	nje	žensk	v	po	sa	mez	nih	pre	se	jal	nih	kro	gih	in	red	no	
sprem	lja	nje	ka	zal	cev	ka	ko	vo	sti	pro	gra	ma.
V	pro	gram	Dora	so	pi	sno	vab	lje	ne	žen	ske,	sta	re	od	50	do	
69	let.	Vsa	ko	dru	go	leto	prej	me	jo	pi	sno	va	bi	lo	na	pre	gled,	v	
ka	te	rem	so	do	lo	če	ni	tudi	kraj,	da	tum	in	ura	pre	gle	da.
Pou	da	ri	ti	mo	ra	mo,	da	se	do	konč	ne	vzpo	sta	vi	tve	pro	gra	ma	
Dora	na	ob	moč	je	vse	Slo	ve	ni	je,	vsaj	z	or	ga	ni	za	cij	ske	ga	
vi	di	ka,	za	žen	ske,	ki	ne	bodo	z	ob	moč	ja,	kjer	va	bi	mo	
v	pro	gram	Dora,	ne	bo	nič	spre	me	ni	lo.	Še	ved	no	bodo	
ma	mo	gra	fi	je	in	kli	nič	ne	pre	gle	de	oprav	lja	le	z	na	pot	ni	co	v	
ma	mo	graf	skih	am	bu	lan	tah.
Krat	ka	zgo	do	vi	na	or	ga	ni	za	cij	ske	vzpo	sta	vi	tve	pro	gra	ma	
Dora
On	ko	loš	ki	in	šti	tut	Ljub	lja	na	je	že	od	leta	1995	zdravs	tve	no	
po	li	ti	ko	opo	zar	jal	na	po	manj	klji	vo	sti	pri	od	kri	va	nju	raka	dojk.	
Leta	2003	je	pri	pra	vil	Pro	jekt	uved	be	or	ga	ni	zi	ra	ne	ga	pre	se	ja-
nja	za	raka	dojk	v	Slo	ve	ni	ji,	poi	me	no	van	Dora,	in	ga	pred	sta-
vil	Zdravs	tve	nem	sve	tu.	Pro	jekt	je	pred	vi	de	val	vzpo	sta	vi	tev	
or	ga	ni	zi	ra	ne	ga	pre	seja	nja	z	nad	grad	njo	in	preob	li	ko	va	njem	
ta	krat	de	lu	jo	čih	ma	mo	graf	skih	am	bu	lant.	Zdravs	tve	ni	svet	je	
pro	jekt	uvr	stil	med	pred	no	sti	fi	nan	ci	ra	nja	v	na	sled	njem	letu.
V	le	tih	2004	in	2005	so	bila	v	Splo	šnem	do	go	vo	ru	pred-
vi	de	na	sreds	tva,	ki	naj	bi	jih	OI	po	ra	bil	za	vzpo	sta	vi	tev	
or	ga	ni	zi	ra	ne	ga	pre	se	jal	ne	ga	pro	gra	ma.	Iz	šel	je	tudi	Pra	vil	nik	
za	pri	mar	ne	cen	tre	za	doj	ke	(2),	ki	je	po	sku	šal	v	de	cen	tra	li	zi-
ra	nem	si	ste	mu	ma	mo	graf	skih	am	bu	lant	vpe	lja	ti	vsaj	os	nov	ne	
stan	dar	de	za	go	tav	lja	nja	ka	ko	vo	sti.	Leta	2006	smo	za	ra	di	
mno	gih	za	ple	tov	pri	im	ple	men	ta	ci	ji	pra	vil	ni	ka	in	pri	prav	lja-
nju	na	dalj	njih	ko	ra	kov	or	ga	ni	za	ci	je	pre	se	jal	ne	ga	pro	gra	ma	
poiskali	po	moč	in	iz	kuš	nje	v	tu	ji	ni.	S	po	moč	jo	evrop	ske	
sve	to	val	ne	sku	pi	ne	smo	tako	pri	pra	vi	li	os	nu	tek	nove,	cen	tra	li-
zi	ra	ne	or	ga	ni	za	cij	ske	ob	li	ke	pre	se	jal	ne	ga	pro	gra	ma.
Leta	2007	je	OI	pri	pra	vil	na	črt	cen	tra	li	zi	ra	ne	ga	si	ste	ma	
pre	se	ja	nja,	ki	ga	je	mar	ca	2007	zno	va	po	tr	dil	Zdravs	tve	ni	
svet.	Bis	tvo	spre	mem	be	je	bila	uved	ba	hie	rar	hič	ne	struk	tu	re	
z	2	sta	cio	nar	ni	ma	pre	se	jal	no-diag	no	stič	ni	ma	cen	tro	ma	(OI	
in	UKC	Ma	ri	bor)	in	več	mo	bil	ni	mi	pre	se	jal	ni	mi	eno	ta	mi	ter	
kon	senz,	da	se	v	pre	se	ja	nje	uve	de	iz	ključ	no	di	gi	tal	na	ma	mo-
gra	fi	ja.	OI	je	ta	krat	pri	pra	vil	ok	vir	no	or	ga	ni	za	cij	sko	struk	tu	ro,	
ča	sov	ni	na	črt	im	ple	men	ta	ci	je	in	oce	no	stroš	kov	or	ga	ni	zi	ra-
ne	ga	pre	se	ja	nja	za	raka	dojk	v	Slo	ve	ni	ji.	Za	ra	di	ne	re	še	ne	ga	
vpra	ša	nja	ob	de	la	ve	oseb	nih	po	dat	kov	v	pro	gra	mu	Dora	–	ta	
re	gi	ster	v	ve	ljav	ni	za	ko	no	da	ji	še	ne	ob	sta	ja	–	smo	se	ta	krat	
za	mne	nje	obr	ni	li	na	in	for	ma	cij	sko	poob	laš	čen	ko,	ki	je	dala	
po	zi	tiv	no	mne	nje.
Leta	2008	je	Mi	ni	strs	tvo	za	zdrav	je	ob	si	stem	skih	fi	nanč	nih	
sreds	tvih,	ki	so	že	bila	pred	vi	de	na	za	or	ga	ni	za	ci	jo	pre	se	jal	ne-
ga	pro	gra	ma,	za	go	to	vil	tudi	sreds	tva	za	iz	va	ja	nje	pro	gra	ma.	
Ak	tiv	no	sti,	ki	so	omo	go	či	le	pla	če	va	nje	po	sa	mez	ne	pre	ven-
tiv	ne	ma	mo	gra	fi	je,	so	pred	met	po	god	be	med	ZZZS	in	OI,	
ve	lja	ti	pa	so	za	če	le	v	letu	2009.
Mar	ca	2008	smo	tako	na	pre	se	jal	no	ma	mo	gra	fi	jo	po	va	bi	li	
prve	žen	ske	iz	Mest	ne	ob	či	ne	Ljub	lja	na.	Ker	va	bi	la	po	ši	lja	mo	
3	ted	ne	prej,	je	prva	žen	ska	pre	se	jal	no	ma	mo	gra	fi	jo	opra	vi	la	
21.	4.	2008.
Ne	kaj	dni	pred	pr	vim	sli	ka	njem	smo	na	OI	go	sti	li	neod	vi	sno	
ko	mi	si	jo	stro	kov	nja	kov	z	raz	lič	nih	po	dro	čij,	ki	so	ugo	tav	lja	li	
priprav	lje	nost	cen	tra	na	prvo	sli	ka	nje	in	so	ga	z	ne	kaj	pri	pom-
ba	mi	tudi	odo	bri	li.	Ome	jen	ob	seg	pre	se	ja	nja	v	pr	vih	me	se	cih	
uved	be	so	pred	la	ga	li	sve	to	val	ci,	da	bi	do	volj	zgo	daj	za	sle	di	li	
in	od	pra	vi	li	te	ža	ve,	ki	bi	se	lah	ko	po	ja	vi	le	pri	iz	va	ja	nju.
Tre	nut	no	sta	nje	ma	mo	graf	skih	am	bu	lant
Žen	ske	v	Slo	ve	ni	ji	so	že	dol	go	ča	sa	upra	vi	če	ne	do	pre	ven	tiv-
nih	pre	gle	dov	dojk.	Pre	ven	tiv	ne	pre	gle	de	tre	nut	no	opre	de-
lju	je	ta	Na	vo	di	lo	o	spre	mem	bah	in	do	pol	ni	tvah	na	vo	di	la	za	
iz	va	ja	nje	pre	ven	tiv	ne	ga	zdravs	tve	ne	ga	vars	tva	na	pri	mar	ni	
rav	ni	(3)	in	Stro	kov	ne	smer	ni	ce	za	pre	ven	tiv	ne	pre	gle	de	dojk	
v	Slo	ve	ni	ji	z	dne	1.	4.	2001,	do	pol	nje	ne	s	pri	pom	ba	mi	Raz-
šir	je	ne	ga	stro	kov	ne	ga	ko	le	gi	ja	za	on	ko	lo	gi	jo	v	ju	ni	ju	2001.	Po	
pra	vil	ni	ku	za	iz	va	ja	nje	pre	ven	tiv	ne	ga	zdravs	tve	ne	ga	vars	tva	
na	pri	mar	ni	ravni	ima	jo	vse	žen	ske,	sta	re	od	50	do	69	let,	
pra	vi	co	do	pre	ven	tiv	ne	ma	mo	gra	fi	je	vsa	ko	dru	go	leto,	žen	ske	
od	20.	do	50.	leta	pa	do	kli	nič	ne	ga	pre	gle	da	dojk	vsa	ko	tret	je	
leto.
Tre	nut	no	v	Slo	ve	ni	ji	ve	či	no	ma	po	te	ka	neor	ga	ni	zi	ra	no	(opor-
tu	ni	stič	no)	pre	se	ja	nje	za	raka	dojk	sku	paj	z	diag	no	stič	no	
obrav	na	vo	žensk,	ki	vsto	pa	jo	v	zdravs	tve	ni	si	stem	z	na	pot	ni	co	
dru	žin	skih	zdrav	ni	kov	in	gi	ne	ko	lo	gov	za	ra	di	te	žav	ali	spre-
memb	v	doj	kah.	Se	da	nji	si	stem	po	ra	bi	fi	nanč	na	sreds	tva	za	
prib	liž	no	80.000	ma	mo	graf	skih	obrav	nav	na	leto,	ven	dar	ne	
vemo,	ko	li	ko	je	pre	ven	tiv	nih	in	ko	li	ko	diag	no	stič	nih.	Žen	ske	
na	pre	se	ja	nje	ve	či	no	ma	ho	di	jo	prem	la	de	in	pre	po	go	sto.	Ta	
si	stem	je	pri	zmanj	še	va	nju	bre	me	na	raka	dojk	neu	čin	ko	vit,	saj	
je	samo	po	lo	vi	ca	no	vih	pri	me	rov	bo	lez	ni	od	kri	ta	v	ome	je	nem	
ONKOLOGIJA / pregledi
106
leto XIV / št. 2 / december 2010
stadiju,	umr	lji	vost	v	sta	ro	sti	od	50	do	69	let	pa	je	v	zad	njih	15	
le	tih	sko	raj	ena	ka.
Opor	tu	ni	stič	no	pre	se	ja	nje	je	v	Slo	ve	ni	ji	žen	skam	to	rej	
do	seg	lji	vo	(pla	ča	no	iz	sred	stev	ob	vez	ne	ga	zdravs	tve	ne	ga	
za	va	ro	va	nja)	že	več	kot	10	let.	Ma	mo	graf	ske	am	bu	lan	te	
so	v	zdravs	tve	nih	do	mo	vih,	splo	šnih	bol	ni	šni	cah,	na	OI,	v	
zdra	vi	liš	čih,	pri	ne	ka	te	rih	za	seb	ni	kih.	Ne	kaj	ma	mo	graf	skih	
am	bu	lant	je	tudi	sa	mo	plač	niš	kih.	Na	pre	ven	tiv	ni	ma	mo	graf	ski	
pre	gled	žen	ska	na	vad	no	pri	de	z	na	pot	ni	co,	ki	jo	izda	njen	
iz	bra	ni	gi	ne	ko	log.
No	vejših	po	dat	kov	o	oseb	ju,	ki	oprav	lja	od	či	ta	va	nje	ma	mo-
gra	fov,	ni	ma	mo.	Leta	2005	je	Mi	ni	strs	tvo	za	zdrav	je	opra	vi	lo	
an	ke	to	po	vseh	cen	trih,	ki	so	ta	krat	oprav	lja	li	ma	mo	graf	sko	
sli	ka	nje.	Ma	mo	gra	fi	je	so	ve	či	no	ma	od	či	ta	va	li	ra	dio	lo	gi	ali	
gi	ne	ko	lo	gi,	pa	tudi	ki	rurgi,	on	ko	lo	gi	in	tudi	splo	šni	zdrav	ni	ki.	
Po	go	sto	je	šlo	za	po	god	be	ne	so	de	lav	ce,	ve	li	ko	krat	tudi	za	
upo	ko	je	ne	zdrav	ni	ke.	Le	ne	ka	te	ri	od	njih	so	na	ved	li,	kak	šna	
je	bila	nji	ho	va	v	pre	se	ja	nje	us	mer	je	na	izo	braz	ba;	naj	po	go	ste-
je	so	bila	to	pre	da	va	nja	ali	ne	kajd	nev	ne	de	lav	ni	ce.
V	am	bu	lan	tah	pre	ven	tiv	na	ma	mo	gra	fi	ja	in	diag	no	sti	ka	pri	
žen	skah,	ki	so	si	za	ti	pa	le	spre	mem	bo	na	doj	ki,	po	te	ka	ta	
is	to	ča	sno	(evrop	ske	smer	ni	ce	zah	te	va	jo	lo	če	no	obrav	na	vo	
teh	sku	pin	žensk).	Po	go	sto	se	pred	ma	mo	graf	skim	sli	ka	njem	
zdra	vih	žensk	opra	vi	tudi	kli	nič	ni	pre	gled.	Opor	tu	ni	stič	no	
pre	se	ja	nje	po	te	ka	brez	dvoj	ne	ga	od	či	ta	va	nja	slik	2	us	mer	je	no	
izo	bra	že	nih	ra	dio	lo	gov	in	ve	či	no	ma	brez	red	ne	ga	vsa	kod-
nev	ne	ga	nad	zo	ra	ka	ko	vo	sti	ma	mo	graf	skih	na	prav.	V	red	kih	
am	bu	lan	tah	oprav	lja	jo	dvoj	no	od	či	ta	va	nje,	naj	po	go	ste	je	ga	
iz	va	ja	ta	gi	ne	ko	log	in	ra	dio	log.	V	ne	ka	te	rih	am	bu	lan	tah	ga	
oprav	lja	jo	le,	ko	prvi	od	či	to	va	lec	že	li	dru	go	mne	nje.
Cen	tri	v	Slo	ve	ni	ji	ne	za	go	tav	lja	jo	mi	ni	mal	ne	ga	šte	vi	la	od	či	ta-
nih	ma	mo	graf	skih	slik	na	ra	dio	lo	ga	od	či	to	val	ca,	saj	mora	po	
pra	vi	lih	Evrop	skih	smer	nic	za	za	go	tav	lja	nje	ka	ko	vo	sti	(4)	vsak	
od	či	to	va	lec	od	či	ta	ti	vsaj	5000	ma	mo	gra	fij	na	leto,	če	že	li	ob-
dr	ža	ti	li	cen	co	za	pre	se	ja	nje.	Če	se	uk	var	ja	tudi	s	simp	to	mat-
ski	mi	žen	ska	mi,	mora	od	či	ta	ti	še	do	dat	nih	1000	ma	mo	gra	fij	
simp	to	mat	skih	žensk	na	leto.	Za	nad	zor	ne	ga	ra	dio	lo	ga,	to	je	
ra	dio	log,	ki	po	leg	od	či	ta	va	nja	pre	se	jal	nih	ma	mo	gra	fij	oprav	lja	
še	vso	na	dalj	njo	diag	no	sti	ko,	pa	ve	lja	mi	ni	mum	10.000	od	či-
ta	nih	pre	se	jal	nih	ma	mo	gra	fij	na	leto.
Os	nov	ne	zah	te	ve	Evrop	skih	smer	nic	za	za	go	tav	lja	nje	
ka	ko	vo	sti	so	(4):
–		 lo	če	va	nje	simp	to	mat	skih	am	bu	lant	od	ak	tiv	no	sti	pre	se-
ja	nja,
–		 us	trez	na	izo	bra	že	nost	in	us	po	sob	lje	nost	oseb	ja,	vklju-
če	ne	ga	v	pre	se	ja	nje,
–		 za	go	tav	lja	nje	teh	nič	ne	ka	ko	vo	sti	ma	mo	graf	skih	na	prav	
(uved	ba	dnev	ne	kon	tro	le),
–		 us	trez	na	in	for	ma	cij	ska	pod	po	ra,	ki	poleg	ad	mi	ni	stra-
tiv	ne	pod	po	re	omo	go	ča	tudi	sprem	lja	nje	pa	ra	me	trov	
ka	ko	vo	sti.
Vsi,	ki	so	de	lu	je	jo	v	pre	se	jal	nem	pro	gra	mu,	mo	ra	jo:
–		 biti	us	trez	no	po	klic	no	us	po	sob	lje	ni	v	skla	du	z	zah	te	va	mi	v	
po	sa	mez	ni	dr	ža	vi	čla	ni	ci,
–		 opra	vi	ti	spe	cia	li	stič	no	us	po	sab	lja	nje	gle	de	na	zah	te	ve	
Evrop	skih	smer	nic	za	za	go	tav	lja	nje	ka	ko	vo	sti	(sli	ka	1),
–		 se	ude	le	že	va	ti	do	dat	ne	ga	izo	bra	že	va	nja,	us	mer	je	ne	ga	v	
pre	se	ja	nje,
–		 biti	ude	le	že	ni	v	no	tra	nji	in	zu	na	nji	she	mi	ana	li	ze	ka	ko	vo-
sti,
–		 ime	ti	vse	po	treb	ne	cer	ti	fi	ka	te	in	pri	stoj	no	sti.
Sli­ka­1.­ Ob vez na do dat na iz po pol nje va nja za oseb je, ki so de lu je v 
pre se jal nem pro gra mu.
Vse	eno	te,	ki	so	vklju	če	ne	v	pre	se	ja	nje,	tako	diag	no	stič	ne	kot	
te	ra	pevt	ske,	mo	ra	jo	za	go	tav	lja	ti	pri	mer	no	mul	ti	dis	ci	pli	nar	no	
delo	v	de	lov	ni	sku	pi	ni,	v	ka	te	ri	so	me	di	cin	ska	se	stra,	ra	dio	loš-
ki	in	že	nir	in	zdrav	ni	ki	raz	lič	nih	spe	cial	no	sti:	ra	dio	log,	pa	to	log,	
ki	rurg,	in	ter	nist	on	ko	log	in	ra	dio	te	ra	pevt.	Vsa	ko	žen	sko,	ki	
po	tre	bu	je	ope	ra	ci	jo	dojk	ali	kako	dru	go	zdrav	lje	nje,	je	tre	ba	
obrav	na	va	ti	na	mul	ti	dis	ci	pli	nar	nem	kon	zi	li	ju	(pred-	in	poo	pe-
ra	tiv	ne	kon	fe	ren	ce)	pred	zdrav	lje	njem	in	po	njem.
Po	tek	ak	tiv	no	sti	pre	se	ja	nja	v	pro	gra	mu	Dora
Pre	se	jal	ni	cen	ter	je	os	nov	na	or	ga	ni	za	cij	ska	in	pre	se	jal	na	
eno	ta	v	or	ga	ni	zi	ra	nem	pre	se	jal	nem	pro	gra	mu	ter	je	stro	kovno	
in	funk	cio	nal	no	te	sno	po	ve	za	na	z	diag	no	stič	nim	cen	trom	
za	doj	ke	(cen	trom	za	diag	no	sti	ko/na	dalj	njo	obrav	na	vo	in	
zdrav	lje	nje).	Pre	se	jal	ne	ma	mo	gra	fi	je	bodo	žen	ske	oprav	lja	le	
v	mo	bil	nih	ali	sta	cio	nar	nih	pre	se	jal	nih	eno	tah	(sli	ke	2–9).	Na	
eni	ma	mo	graf	ski	na	pra	vi	bi	lah	ko	op	ti	mal	no	opra	vi	li	oko	li	
12.000	pre	se	jal	nih	ma	mo	gra	fij,	šte	vi	lo	oprav	lje	nih	sli	kanj	pa	
je	od	vi	sno	od	od	zi	va	po	vab	lje	nih	žensk.
Sli­ka­2.  She mat ska raz po re di tev pre se jal nih enot (ki so lah ko 
sta cio nar ne ali mo bil ne) in enot za na dalj njo obrav na vo in 
zdrav lje nje. Šte vi lo mo bil nih enot je od vi sno od od ziv no sti 
žensk cilj ne sta rost ne sku pi ne.
ONKOLOGIJA / pregledi
107
leto XIV / št. 2 / december 2010
Sli­ka­3.­ Prvi dve slo ven ski mo bil ni eno ti.
Sli­ka­4.­ Mo bil na pre se jal na eno ta.
Sli­ka­5.  No tra njost mo bil ne eno te – spre jem ni pult.
Sli­ka­6.­ No tra njost mo bil ne pre se jal ne eno te – pro stor za sli ka nje.
Sli­ka­7.­ No tra njost sta cio nar ne pre se jal ne eno te na OI – pro stor za 
sli ka nje.
Sli­ka­8.­ Ča kal ni ca pre se jal no-diag no stič ne ga cen tra na OI.
ONKOLOGIJA / pregledi
108
leto XIV / št. 2 / december 2010
ONKOLOGIJA / pregledi
Žen	sko	v	pre	se	jal	nem	cen	tru	sprej	me	zdravs	tve	ni	ad	mi	ni-
stra	tor,	ra	dio	loš	ki	in	že	nir	pa	opra	vi	pre	se	jal	no	ma	mo	gra	fi	jo.	
Ma	mo	gra	fi	jo	nato	neod	vi	sno	od	či	ta	ta	2	ra	dio	lo	ga.	Dvoj	no	
od	či	ta	va	nje	je	ob	vez	no,	saj	ob	čut	lji	vost	pre	se	jal	ne	ga	te	sta	
po	ve	ča	za	5	do	15	%,	od	vi	sno	od	ra	dio	lo	go	ve	us	po	sob	lje	no	sti	
in	iz	ku	še	no	sti.	V	pri	me	ru	ne	so	gla	sij	in	ka	dar	oba	oz	na	či	ta	
po	zi	ti	ven	iz	vid,	se	na	te	den	skih	se	stan	kih	oba	od	či	to	val	ca	in	
od	go	vor	ni	ra	dio	log	s	kon	sen	zom	od	lo	či	jo	o	na	dalj	nji	obrav-
na	vi	po	sa	mez	ne	žen	ske.	Od	go	vor	ni	ra	dio	log	nato	opra	vi	
na	dalj	njo	obrav	na	vo,	ki	vklju	ču	je	nein	va	ziv	no	(po	ve	ča	va,	
kom	pre	si	ja,	dru	ge	pro	jek	ci	je,	ul	tra	zvoč	ni	pre	gled)	in	in	va	ziv-
no	diag	no	sti	ko	(de	be	loi	gel	na	biop	si	ja).	Od	go	vor	ni	ra	dio	log	
mora	biti	iz	ku	šen	v	ma	mo	graf	skem	od	či	ta	va	nju	in	v	vseh	
me	to	dah	na	dalj	nje	diag	no	sti	ke.
Na	dalj	nja	obrav	na	va	bo	v	ok	vi	ru	pro	gra	ma	Dora	po	te	ka	la	le	
v	2	sta	cio	nar	nih	diag	no	stič	no-pre	se	jal	nih	cen	trih,	v	Ljub	lja	ni	
(OI)	in	v	Ma	ri	bo	ru	(UKC	Ma	ri	bor).	Za	zdaj	do	dat	ne	obrav	na-
ve	iz	va	ja	mo	le	na	OI,	ko	bo	imel	cen	ter	v	Ma	ri	bo	ru	za	dost	no	
opre	mo	in	us	trez	no	us	po	sob	lje	no	oseb	je,	pa	bodo	do	dat	ne	
obrav	na	ve	po	te	ka	le	tudi	tam,	pred	vi	de	no	do	za	čet	ka	leta	
2011.
Osred	njo	vlo	go	pri	pre	se	ja	nju	ima	žen	ska.	Ka	kr	šna	koli	
ko	mu	ni	ka	ci	ja	z	njo	mora	po	te	ka	ti	tako,	da	ne	pov	zro	ča	
po	sred	ne	ali	ne	po	sred	ne	ško	de.	Po	mem	bno	je,	da	so	žen	ske	
sez	na	nje	ne	s	ko	rist	mi	in	tve	ga	nji	pre	se	ja	nja.	In	for	ma	ci	je,	ki	
jih	prej	me	jo,	mo	ra	jo	biti	urav	no	te	že	ne,	is	kre	ne,	pri	mer	ne,	
ute	me	lje	ne	na	z	do	ka	zi	pod	pr	ti	me	di	ci	ni,	do	seg	lji	ve,	spošt	lji-
ve	in	pri	re	je	ne	in	di	vi	dual	nim	po	tre	bam,	kjer	je	to	le	mo	go	če.	
Žen	ske	zato	po	leg	va	bi	la	prej	me	jo	tudi	zgi	ban	ko	(sli	ka	10),	v	
ka	te	ri	sta	raz	lo	že	na	po	tek	in	na	men	pre	se	ja	nja,	na	vo	ljo	pa	
ima	jo	tudi	te	le	fon	sko	li	ni	jo,	ki	de	lu	je	v	ok	vi	ru	klic	ne	ga	cen	tra	
Dora	(te	le	fon	ska	šte	vil	ka	01	5879	561).
Žen	ske	se	v	pre	se	ja	nje	lah	ko	vklju	či	jo	tudi	same,	če	us	tre	za	jo	
vklju	či	tve	nim	me	ri	lom,	in	si	cer	tako,	da	po	kli	če	jo	v	klic	ni	cen-
ter	in	se	do	go	vo	ri	jo	za	ter	min.
In	for	ma	cij	ska	pod	po	ra
Pro	gram	Dora	je	in	for	ma	cij	sko	pod	prt	s	po	se	bej	iz	de	la-
no	a	pli	ka	ci	jo.	Ta	je	po	ve	za	na	z	zu	na	nji	mi	iz	va	jal	ci	(e	CRP,	
sta	cio	nar	ni	mi	in	mo	bil	ni	mi	pre	se	jal	ni	mi	cen	tri,	eno	ta	mi	
za	na	dalj	njo	obrav	na	vo,	si	ste	mi	PACS	…),	ki	so	vklju	če	ni	v	
raz	lič	ne	dele	pre	se	jal	ne	ga	pro	gra	ma.	Ker	so	iz	va	jal	ci	sa	mo-
stoj	ne	in	od	re	gi	stra	neod	vi	sne	eno	te,	je	ar	hi	tek	tu	ra	ce	lot	ne	ga	
in	for	ma	cij	ske	ga	si	ste	ma	re	gi	stra	Dora	pri	prav	lje	na	tako,	da	
ne	gle	de	na	in	for	ma	cij	sko	re	ši	tev	pri	po	sa	mez	nem	iz	va	jal	cu	
de	lu	je	ka	ko	vost	no	in	ne	mo	te	no.
Prek	a	pli	ka	ci	je	lah	ko	tako	ak	tiv	no	sprem	lja	mo,	v	ka	te	rem	
ko	ra	ku	pre	se	ja	nja	je	po	sa	mez	na	žen	ska,	hkra	ti	pa	lah	ko	
sprem	lja	mo	ka	zal	ni	ke	ka	ko	vo	sti	pro	gra	ma.
A	pli	ka	ci	ja	Dora	ob	se	ga	6	lo	če	nih	a	pli	ka	cij.
1.	 Cen	tral	ni	re	gi	ster	Dora.	Nje	go	va	os	nov	na	na	lo	ga	je	
vablje	nje	žensk	iz	cilj	ne	sku	pi	ne	na	pre	se	jal	ne	ma	mo	gra-
fi	je.	A	pli	ka	ci	ja	omo	go	ča	iz	bi	ro	žensk	po	raz	lič	nih	me	ri	lih,	
pre	na	ro	ča	nje	in	spre	mi	nja	nje	po	te	ka	pre	se	ja	nja.	V	ok	vi	ru	
cen	tral	ne	ga	re	gi	stra	de	lu	je	tudi	klic	ni	cen	ter,	ka	mor	lah	ko	
žen	ske	po	kli	če	jo	in	se	na	ro	či	jo	ali	pa	pre	na	ro	či	jo	(sli	ka	
11).	Iz	Cen	tral	ne	ga	re	gi	stra	Dora	po	ši	lja	mo	tudi	ob	ve	sti	la	o	
oprav	lje	nih	ma	mo	gra	fi	jah	(iz	vi	de).
2.	 A	pli	ka	ci	ja	za	sli	ka	nje.	Na	me	nje	na	je	delu	v	pre	se	jal	nih	
cen	trih,	kjer	se	bodo	iz	va	ja	le	pre	se	jal	ne	ma	mo	gra	fi	je.	Vsak	
cen	ter	ima	na	raz	po	la	go	splet	no	a	pli	ka	ci	jo,	ki	omo	go	ča	
pre	gle	do	va	nje	na	ro	čil	(ča	kal	ne	vr	ste),	spre	jem	žensk	na	
ma	mo	gra	fi	jo,	vnos	anam	ne	ze	in	vnos	po	dat	kov,	ki	jih	za-
pi	su	je	ra	dio	loš	ki	in	že	nir.	Sez	nam	na	ro	če	nih	se	bo	vsak	dan	
pre	ne	sel	v	po	sa	mez	no	a	pli	ka	ci	jo	iz	cen	tral	ne	ga	re	gi	stra	
Dora.
Sli­ka­9.­­ In for ma cij ska zgi ban ka in va bi lo pro gra ma Dora.
3.	 A	pli	ka	ci	ja	za	od	či	ta	va	nje	in	vnos	iz	vi	da	ra	dio	lo	ga.	To	je	
sa	mo	stoj	na	a	pli	ka	ci	ja,	ki	jo	ra	dio	lo	gi	upo	rab	lja	jo	za	od	či	ta-
va	nje	ma	mo	graf	skih	slik,	neod	vi	sno	od	lo	ka	ci	je	ra	dio	lo	ga.	
Ta	a	pli	ka	ci	ja	pod	pi	ra	pro	ces	dvoj	ne	ga	od	či	ta	va	nja	in	
kon	sen	za	ter	vnos	iz	vi	dov.
4.	 A	pli	ka	ci	ja	za	na	dalj	njo	obrav	na	vo.	Na	me	nje	na	je	us-
trez	ne	mu	vno	su	iz	vi	dov	na	dalj	nje	obrav	na	ve	ter	pred-	in	
poo	pe	ra	tiv	nih	kon	fe	renc.
5.	 Po	dat	kov	no	skla	diš	če.	Omo	go	ča	sta	ti	stič	no	ob	de	la	vo	
zbra	nih	po	dat	kov	iz	ce	lot	ne	ak	tiv	no	sti	preseja	nja.
6.	 e	CRP.	Re	gi	ster	Dora	se	mora	red	no	po	ve	zo	va	ti	s	Cen	tral-
nim	re	gi	strom	pre	bi	vals	tva,	da	se	va	bi	la	in	iz	vi	di	po	ši	lja	jo	
na	pra	ve	na	slo	ve	žensk	ter	da	se	pre	ver	ja	vi	tal	no	sta	nje	
vab	lje	nih,	da	ne	bi	va	bil	po	ši	lja	li	umr	lim	ali	od	se	lje	nim.
Teh	nič	na	ka	ko	vost
Za	vod	za	vars	tvo	pri	delu	(ZVD)	sprem	lja	in	nad	zo	ru	je	teh	nič-
no	ka	ko	vost	ma	mo	graf	ske	de	jav	no	sti	in	opre	me	v	pro	gra	mu	
gle	de	na	zah	te	ve	evrop	skih	smer	nic.	ZVD	je	vzpo	sta	vil	Cen	ter	
za	nad	zor	teh	nič	ne	ka	ko	vo	sti,	ki	ga	pod	pi	ra	splet	na	a	pli	ka	ci	ja	
za	cen	tral	no	zbi	ra	nje	in	ob	de	la	vo	po	dat	kov	dnev	nih	te	stov,	ki	
se	iz	va	ja	jo	na	ma	mo	graf	skih	rent	gen	skih	na	pra	vah	pre	se	jal	nih	
cen	trov.	ZVD	je	prav	tako	iz	de	lal	me	to	do	lo	gi	jo	teh	nič	ne	ga	
pre	gle	da	di	gi	tal	nih	ma	mo	graf	skih	rent	gen	skih	na	prav.	Za	upo-
rab	ni	ke	so	iz	de	la	na	na	vo	di	la	za	iz	ved	bo	pred	pi	sa	nih	te	stov	
ter	na	vo	di	la	za	upo	ra	bo	splet	ne	a	pli	ka	ci	je.
Vred	no	te	nje	in	oce	na	ka	ko	vo	sti	pro	gra	ma	pre	se	ja	nja
Eden	os	nov	nih	ele	men	tov	ka	ko	vost	ne	ga	pre	se	jal	ne	ga	pro	gra-
ma	sta	do	lo	či	tev	in	sprem	lja	nje	ka	zal	cev	ka	ko	vo	sti	iz	va	ja	nja	
pro	gra	ma	in	učin	ko	vi	to	sti	pro	gra	ma.
109
leto XIV / št. 2 / december 2010
ONKOLOGIJA / pregledi
Ka	zal	ci	iz	va	ja	nja	pro	gra	ma	se	upo	rab	lja	jo	za	sprot	no	vred	no-
te	nje	ka	ko	vo	sti	pro	gra	ma.	Za	oce	no	učin	ko	vi	to	sti	pro	gra	ma	
po	tre	bu	je	mo	dol	go	roč	no	sprem	lja	nje	cilj	ne	po	pu	la	ci	je	in	
ka	zal	cev	učin	ka	pro	gra	ma.
Na	splo	šno	je	tre	ba	lo	če	va	ti	med	krat	ko	roč	ni	mi	in	dol	go	roč-
ni	mi	ka	zal	ci	ka	ko	vo	sti.
Krat	ko	roč	ni	ka	zal	ci	za	vred	no	te	nje	ka	ko	vo	sti	de	lo	va	nja	pro-
gra	ma	so:
–	 po	krit	je	cilj	ne	po	pu	la	ci	je	(po	va	bi	lih,	po	pre	gle	dih),
–	 stop	nja	ude	lež	be	cilj	ne	po	pu	la	ci	je,
–	 stop	nja	po	nov	no	vab	lje	nih	za	ra	di	teh	nič	no	sla	be	ma	mo-
gra	fi	je,
–	 stop	nja	do	dat	nih	sli	kanj,	ki	se	opra	vi	jo	po	pre	se	jal	ni	ma-
mo	gra	fi	ji	(iz	klju	če	na	so	po	nov	na	sli	ka	nja	za	ra	di	teh	nič	nih	
vzro	kov),
–	 de	lež	žensk,	ki	so	kli	ca	ne	na	po	nov	no	sli	ka	nje	za	ra	di	–	
na	dalj	nje	obrav	na	ve,	gle	de	na	vse	sli	ka	ne	žen	ske,
–	 stop	nja	na	dalj	nje	obrav	na	ve,	tj.	de	lež	žensk,	ki	so	opra	vi	le	
na	dalj	njo	obrav	na	vo,
–	 stop	nja	in	va	ziv	nih	diag	no	stič	nih	prei	skav	(tan	ko-	ali	de	be-
loi	gel	na	biop	si	ja),
–	 de	lež	ma	lig	nih	le	zij,
–	 de	lež	ul	tra	zvoč	no	(ali	ste	reo	tak	tič	no)	vo	de	nih	de	be	loi	gel-
nih	biop	sij	z	na	pač	no	nega	tiv	nim	re	zul	ta	tom,
–	 po	zi	tiv	na	na	po	ved	na	vred	nost	(PNV)	za	pre	se	jal	no	
ma	mo	gra	fi	jo,	PNV	za	na	dalj	njo	obrav	na	vo,	de	be	loi	gel	no	
biop	si	jo,
–	 raz	mer	je	med	be	nig	ni	mi	in	ma	lig	ni	mi	biop	si	ja	mi,
–	 oprav	lje	ni	ki	rurš	ki	po	stop	ki,
–	 čas	med	pre	se	jal	no	ma	mo	gra	fi	jo	in	po	sla	nim	izvi	dom,
–	 čas	med	pre	se	jal	no	ma	mo	gra	fi	jo	in	pr	vim	dnem	na	dalj	nje	
obrav	na	ve,
–	 čas	med	pre	se	jal	no	ma	mo	gra	fi	jo	in	zad	njo	obrav	na	vo	
(ki	rurš	ki	po	seg),
–	 de	lež	žensk,	ki	so	bile	kli	ca	ne	na	na	sled	nji	krog	(v	2	le	tih	
+/–	2	me	se	ca),
–	 de	lež	žensk,	ki	so	bile	kli	ca	ne	na	nasled	nji	krog	čez	2	leti	
in	6	me	se	cev.
V	ta	be	li	1	so	pri	ka	za	ni	ne	ka	te	ri	ka	zal	ni	ki	ka	ko	vo	sti	pro	gra	ma	
Dora	od	za	čet	ka	pre	se	ja	nja	21.	apri	la	2008	do	31.7.2010,	v	
pri	mer	ja	vi	s	spre	jem	lji	vi	mi	in	že	le	ni	mi	vred	nost	mi	ka	zal	cev	
ka	ko	vo	sti	iz	va	ja	nja	pov	ze	te	po	evrop	skih	smer	ni	cah	(4).
Za	ugo	tav	lja	nje	vpli	va	pre	se	ja	nja	na	umr	lji	vost	je	tre	ba	cilj	no	
po	pu	la	ci	jo	žensk	sprem	lja	ti	dlje,	ak	tiv	no	is	ka	ti	in	za	pi	so	va	ti	
po	dat	ke	o	vi	tal	nem	sta	tu	su	in	in	ter	va	lu	brez	bo	lez	ni	ter	po	ve-
za	ti	re	gi	ster	pre	se	jal	ne	ga	pro	gra	ma	z	dru	gi	mi	da	to	te	ka	mi,	kot	
so	re	gi	ster	raka,	pa	to	loš	ki	iz	vi	di,	po	dat	ki	o	smr	tih.
S	pri	mer	ja	vo	šte	vi	la	opa	zo	va	nih	in	pri	ča	ko	va	nih	ra	kov	dojk	
pa	lah	ko	z	ma	te	ma	tič	ni	mi	mo	de	li	izra	ču	na	mo	prib	liž	ke	
po	ten	cial	ne	ga	vpli	va	pre	se	jal	ne	ga	pro	gra	ma	na	zmanj	ša	nje	
umr	lji	vo	sti	za	raka	dojk.
Ker	je	tre	ba	ča	ka	ti	na	uči	nek	zmanj	ša	nja	umr	lji	vo	sti	za	ra	kom	
dojk	(RD)	da	lje	ča	sa,	se	za	sprem	lja	nje	učin	kov	pre	se	ja	nja	
upo	rab	lja	jo	na	do	mest	ni	ka	zal	ci	in	sle	de	nje	nji	ho	vih	spre-
memb	v	ča	sov	nem	in	ter	va	lu.
Za	na	po	ved	zmanj	ša	nja	umr	lji	vo	sti	se	uporab	lja	jo	raz	lič	ni	
ka	zal	ci,	na	pri	mer	(ta	be	la	1):
–	 stop	nja	in	ter	val	nih	ra	kov,
–	 stop	nja	od	kri	tih	RD,	tj.	šte	vi	lo	od	kri	tih	RD	na	1000	pre	se-
jal	nih	ma	mo	gra	fij,
–	 sta	dij	ob	diag	no	zi	RD,	ki	je	bil	od	krit	pri	pre	se	ja	nju,
–	 de	lež	RD	(≤	10	mm),
–	 de	lež	in	va	ziv	nih	RD,	od	kri	tih	pri	pre	se	ja	nju,
–	 de	lež	RD,	od	kri	tih	pri	pre	se	ja	nju	z	za	sev	ki	v	bez	gav	ke.
Kot	je	raz	vid	no	s	ta	be	le	2,	je	bilo	v	pro	gra	mu	Dora	od	za-
čet	ka	pre	se	ja	nja	pa	do	31.	7.	2010	sli	ka	nih	9349	žensk.	Od	
teh	smo	jih	1583	(16,93	%)	obrav	na	va	li	na	kon	fe	ren	cah	za	
kon	senz.	Na	do	dat	no	obrav	na	vo	je	priš	lo	519	žensk	(5,69	%	
gle	de	na	vse	sli	ka	ne).	Pri	sko	raj	treh	če	tr	ti	nah	smo	opra	vi	li	do-
dat	no	diag	no	sti	ko	z	do	dat	nim	sli	ka	njem.	Pri	45,47	%	žensk,	
ki	so	priš	le	na	do	dat	no	obrav	na	vo,	smo	na	re	di	li	UZ-pre	gled	
dojk,	pri	31,79	%	pa	smo	na	re	di	li	igel	no	biop	si	jo.	Raz	mer	je	
med	be	nig	ni	mi	in	ma	lig	ni	mi	de	be	loi	gel	ni	mi	biop	si	ja	mi	zna	ša	
1	:	2.	De	lež	žensk	z	od	kri	tim	ra	kom	dojk	gle	de	na	vse	sli	ka	ne	
zna	ša	0,92	%.
Če	se	žen	ska	na	prvo	va	bi	lo	na	sli	ka	nje	ne	od	zo	ve,	jo	
po	va	bi	mo	še	dva	krat	–	v	raz	mi	ku	2	me	se	cev.	Za	to,	da	laž	je	
or	ga	ni	zi	ra	mo	ča	kal	ne	vr	ste	(po	vab	lje	nih	je	več	žensk	na	isti	
ter	min),	izra	ču	na	va	mo	tudi	od	ziv	nost	na	va	bi	la.	Na	prva	va	bi-
la	se	od	zo	ve	84,95	%	žensk,	od	ti	stih,	ki	jih	zno	va	po	va	bi	mo,	
se	jih	od	zo	ve	47,69	%.	Na	tret	je	vab	lje	nje	se	od	zo	ve	17,78	
%	žensk.	Če	se	žen	ska	tudi	na	tret	je	va	bi	lo	ne	od	zo	ve,	v	pro-
gra	mu	dobi	sta	tus	»do	konč	na	neod	ziv	ni	ca«	in	je	ne	va	bi	mo	
več.	Se	pa	lah	ko	žen	ska	ka	dar	koli	vklju	či	v	pro	gram	tako,	da	
nas	po	kli	če	v	klic	ni	cen	ter,	na	ro	či	se	lah	ko	tudi	po	elek	tron	ski	
po	šti.
Sklep
Apri	la	2008	smo	na	OI	za	če	li	va	bi	ti	žen	ske	v	dr	žav	ni	pre	se-
jal	ni	pro	gram	za	raka	dojk	Dora,	ki	z	vna	prejš	njim	vab	lje	njem	
omo	go	ča	žen	skam	med	50.	in	69.	letom	pre	se	jal	ni	pre	gled	
dojk	z	ma	mo	gra	fi	jo.
Za	ra	di	po	stop	ne	ga	uva	ja	nja	pro	gra	ma	smo	za	če	li	va	bi	ti	
žen	ske	iz	Mest	ne	ob	či	ne	Ljub	lja	na.	Iz	stro	kov	nih	raz	lo	gov	je	
tre	ba	pre	se	ja	nje	ši	ri	ti	po	manj	ših	geo	graf	skih	eno	tah.	Sta	ti	sti	ka	
po	2	le	tih	(april	2008–ju	lij	2010)	ka	že	ve	li	ko	ude	lež	bo	žensk,	
saj	se	je	84,2	%	po	vab	lje	nih	ude	le	ži	lo	pre	se	jal	ne	ga	sli	ka	nja,	
med	sli	ka	ni	mi	pa	smo	od	kri	li	86	ra	kov	dojk.	Tako	ude	lež	bo	
po	leg	oza	veš	če	no	sti	žensk	pri	pi	su	je	mo	tudi	dejs	tvu,	da	se	v	
pro	gram	lah	ko	vklju	či	jo	same.	Prav	tako	smo	se	po	ve	za	li	z	
ZD	Ljub	lja	na,	kjer	žen	ske,	ki	us	tre	za	jo	vklju	či	tve	nim	me	ri	lom,	
preu	smer	ja	mo	v	pro	gram	Dora.
Na	pre	se	jal	no	ma	mo	gra	fi	jo	va	bi	mo	zdra	ve	žen	ske,	zato	
je	zelo	po	mem	bno,	da	jim	to	sto	ri	tev	čim	bolj	prib	li	ža	mo.	
Pre	se	ja	nje	zato	or	ga	ni	zi	ra	mo	na	zem	lje	pi	sno	ome	je	nem	po-
droč	ju.	Ključ	ni	ele	men	ti	ka	ko	vost	ne	ga	pre	se	jal	ne	ga	pro	gra	ma	
za	raka	dojk	so	us	trez	na	izo	bra	že	nost	in	stro	kov	na	us	po	sob-
lje	nost	oseb	ja,	pred	vsem	ra	dio	lo	gov	in	ra	dio	loš	kih	in	že	nir	jev,	
pa	tudi	vseh	dru	gih,	ki	so	vklju	če	ni	v	na	dalj	njo	diag	no	sti	ko	
in	zdrav	lje	nje.	Ko	bodo	us	trez	no	stro	kov	no	us	po	sob	lje	ni	
novi	pre	se	jal	ni	cen	tri	–	tako	teh	nič	no	kot	ka	drov	sko	–	se	bo	
ob	moč	je	de	lo	va	nja	ši	ri	lo	in	po	stop	no	bodo	v	pro	gram	Dora	
vklju	če	ne	žen	ske	iz	vse	Slo	ve	ni	je.
Pro	gram	Dora	ima	do	bre	re	zul	ta	te,	od	ziv	žensk	je	nad	na	ši	mi	
pri	ča	ko	va	nji.	Upa	mo,	da	ga	bomo	lah	ko	čim	prej	ši	ri	li	na	čim	
več	slo	ven	skih	re	gij	in	tako	vsem	žen	skam	v	dr	ža	vi	za	go	to	vi	li	
vi	so	ke	stan	dar	de	ka	ko	vo	sti	v	pre	se	jal	nem	pro	gra	mu.
110
leto XIV / št. 2 / december 2010
ONKOLOGIJA / pregledi
Li	te	ra	tu	ra
1.	 Coun	cil	Re	com	men	da	tion	of	2	De	cem	ber	2003	on	can	cer	scree-
ning	(2003/878/EC)	OJ	L	327/34–38.
2.	 Pra	vil	nik	o	po	go	jih,	ki	jih	mo	ra	jo	iz	pol	nje	va	ti	pri	mar	ni	cen	tri	za	
doj	ke.	Ur.	l.	RS,	št.	110/2004.
3.	 Na	vo	di	lo	o	spre	mem	bah	in	do	pol	ni	tvah	na	vo	di	la	za	iz	va	ja	nje	
pre	ven	tiv	ne	ga	zdravs	tve	ne	ga	vars	tva	na	pri	mar	ni	rav	ni.	Ljub	lja	na	
1391/2002:	1–11.	2002.	Urad	ni	list	RS,	št.	33-1391/2002:	1–11.
4.	 Perry	N,	Broe	ders	M,	de	Wolf	C,	Törn	berg	S,	Hol	land	R,	von	Kar-
sa	L,	Put	haar	E	(eds)	Eu	ro	pean	Gui	de	li	nes	for	Qua	lity	As	su	ran	ce	
in	Breast	Can	cer	Scree	ning	and	Diag	no	sis.	Fourth	Edi	tion.	Eu	ro-
pean	Com	mis	sion.	Lu	xem	bourg,	Of	fi	ce	for	Of	ficial Pub li ca tions 
of the Eu ro pean Com mu ni ties, 2006	(ISBN	92-79-01258-4).
Ta­be­la­1.  Ka zal ni ki ka ko vo sti pro gra ma Dora od za čet ka pre se ja nja 21. apri la 2008 do 31.7.2010 v pri mer ja vi s spre jem lji vi mi in že le ni mi vred-
nost mi ka zal cev ka ko vo sti iz va ja nja pov ze te po evrop skih smer ni cah, ki ve lja jo za prvi krog pre se ja nja.
Ta­be­la­2.­­Ab so lut no šte vi lo in de le ži po sa mez nih ak tiv no sti v pro gra mu Dora.