Tečaj LY i za četrt leta 90 kr po zhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 17. septembra 1897. m » Politiški oddelek. M odnosno hrvatskim narodom, vešči v govoru in pismu slovenskega odnosno hrvatskega jezika, in da se jezika neveščim, že nastavljenim uradnikom določi rok, v ka terem se morajo izkazati s tem znanjem Poroče- Vseslovenski shod. va lec dr. Fer jan 6 i č. Dne 14. t. m. zbralo se je v Ljubljani blizu 1500 zaupnikov slovenskih in istrsko-hrvatskih na shod, čigar sijajni vspeh poveličuje še jedinost, ki je vladala mej zbo-revalci zastopniki raznih strank. Vseslovenskemu in istrsko-hrvatskemu shodu je dr. Gregorčič, pozdravili so shod » » i predsedoval posl. kranjski dež. glavar Detela, ljubljanski župan Hribar zastopnik maloruskih drž. poslancev prof. Bar win ski odposlanec kluba mladočeških drž poslancev dr. Stránský vodja deputacije hrvatskik drž. poslancev baron Rukavina in češki drž. posl. dr. Stojan. Po daljšem utemeljevanju posamičnih poročevalcev so bile izprejete naslednje resolucije: III Zbrani na vseslovenskem in istrsko-hrvatskem shodu pozivajo svoje poslance v državnem zboru, da skupaj s svojimi zavezniki, zahtevajo z vso odločnostjo od c. kr. vlade, kot pogoj za podpiranje iste : da se že dolgo trajajoči sistem v pokrajinah Trstu z okolico i Istri, kakor i v celem Primorju, idoči naravnost na zator slovenskega in hrvatskega naroda korenito spremeni; da se zadovolji v osnovnih državnih î v zakonih utemeljenim zahtevam Slovencev i Hrvatov cerkvenih, šolskih, upravnih, sodnih in gospodarskih stvareh ; ter v obče da preneha njih neznosno stanje, in da se njimi postopa po zakonih, kot ravnopravnimi državljani in ljudmi; Vseslovenski in istersko-hrvatski shod sprejme zdru žen je vseh slovenskih in hrvatskih državnih poslancev tako, da se slovenski otroci podučujejo z veseljem na znanje in odobrava v vseh točkah program „Slovanské krščansko-narodne zveze"! Slovenskim in istrsko-hrvatskim državnim poslancem posebej glede Trstá z okolico: da so uredé v mestu Trstu in okolici ljudske šole v svojem materinem se izreka popolno zaupanje in se isti pozivljajo da naj v parlamentarni večini vstrajajo, dokler bode, odločno in neodvisno od trenotnih tendenc, dejansko izvrševala svoj program Poročevalec dr. Šušteršič II. slovenskem jeziku ter da se v srednjih žolah uvede po učevanje v slovenskem jeziku. . da se za tržaško okolico — vseh šest okrájev ustanovi posebno c. kr. okrajno glavarstvo za prenešeni delokrog povsem neodvisno od tržaškega magistrata, a odvisno naravnost od c. kr. namestništva v Trstu- da se z ozirom na volitve v državni zbor Vseslovenski in istersko hrvstski shod zahteva, da slanca voli izloči okolica od mesta, ter da okolica sama svojega po » se v članu 19. temeljnega zakona o splošnih pravicah . 142. drž. zak. Posebej glede na pokrajino Istro: 1. Da se pod uplivom organov c. kr. vlada, in tud državljanov z dne 21. decembra 1867., zajamčena narod na in jezikovna jednakopravnost v šoli, z novci hrvatskih vernikov ne odgajajo duhovniki, skoro uradu in javnem življenji izvrši tudi glede slovenskega in izključno sinovi italijanskih roditeljev, v italijanskem oziroma hrvatskega jezika na Kranjskem, Štajerskem, Ko- ziku in duhu j ter se nastavljajo mej hrvatske vernike roškem in Primorskem. duhovniki italijanske narodnosti in čuvstva j nevešči hr Toraj se zahteva, da so pri vseh državnih uradih vatskemu jeziku — kakor se to dogaja posebno v jedni v teh deželah uradniki, ki imajo občevati s slovenskim diecezi —, ampak da se za hrvatske vernike vzagajo du- 366 hovniki vešči hrvatskemu jeziku in zavzeti za blaginjo hrvatskega ljudstva; 2. da se za 17.000 hrvatske odnosno slovenske dece, neimajoče šole, ustanové hrvatske odnosno slovenske ljudske šole, in da sa tudi obstoječe ljudske šole prenaredé tako, da bode vsa deca poučevana v svojem materinem jeziku ; ter da se zakon o šolskih taksah, kot nasproten razvoju ljudskega šolstva, odpravi ; 3. da se za 140 000 Hrvatov, in 44.000 njim povsem sorodnih Slovencev ustanovi v Pazinu gimnazija s hrvatskim učnim jezikom; 4. da upravne oblastnije rabijo s Hrvati in Slovenci hrvatski odnosno slovenski jezik, da ne zavlačijo in z najjednostavnejimi řečmi in ne delajo zaprek, ampak hitro, postavno in nepristransko rešavajo vse zadeve, in podpirajo hrvatsko in slovensko ljudstvo zanemarjeno ne samo v prošlih, nego i v novih, novejših in najno-vejših časih; 5. da c. kr. sodnijske oblastnije rabijo s Hrvati in Slovenci hrvatski odnosno slovenski jezik, in sploh po zakonih in predpisih postopajo, ter da se že jedenkráte. r kr. okrožno sodišče, obstoječe za velik del Istre, vmesti v takovo mesto, kjer bodo zamogli človečji govoriti hrvatski tožitelji, obtoženci kakor tudi njih svedoki in branitelji, in kjer bode omogočena hrvatska porota; 6. da se pri volitvah v občinska zastopstva, v deželni in državni zbor, pazi na to, da se vršijo zakoni, da vlada red, in da bode volilcem zajamčena osebna sigurnost, ter da se stanje v isterskem zboru in odboru, vstvarjeno in vzdrževano nezakonitimi in nasilnimi sredstvi, spremeni v zakonito, in da se zbor ne le premesti v drugo, naj-primitivnejim zahtevam odgovarjajoče mesto, nego pod-vzame potrebne mere, da bode vsaj v tem drugem mestu hrvatskim in slovenskim poslancem zajamčena slobodna in osebna sigurnost; 7. da se podvzame vse mogoče mere, s kojimi bi se povzdignilo toli zanemarjeno gospodarsko stanje hrvatskega in ljudstva sploh, in še poseboj, da se mu pomore v bedi, koja ga čaka vsled jako slabe letošnje letine. — Poročevalec Spinčič. IV. Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod v Ljubljani priznava : da se Slovencem na Gorškem, osobito v mestu in okraju goriškem, kratijo v državnih temeljnih zakonih zajamčene državljanske pravice; da se v nasprotju z naravnim pravom ter z državnimi in deželnimi zakoni Slovenci na Goriškem siloma ovirajo v svojem kulturnem razvoju; da vlada prezira dosledno in čedalje očitneje slovensko narodnost na Goriškem, ki štejo v mestu nad jedno tretjino, na deželi pa dve tretjini prebivalstva; da je vladino postopanje nasproti goriškim Slovencem rodilo v njih prepričanje, da jih vlada smatra za pleme manjše vrednosti in veljave ; protestuje najodločneje proti tem odnošajem na Goriškem, ki so zakřivili, da je v tamošnjem slo- venskem ljudstvu izginila vera v temeljno načelo naše države; zahteva: naj visoka c. kr. vlada uvede na Goriškem zakonite razmere v vsakem oziru; naj omogoči goriškim Slovencem uživanje državljanskih pravic in tak kulturni razvoj, kakoršni zahteva naravno pravo ter ga jamčijo obstoječi zakoni; naj tirja od sebi podrejenih nradov in uradnih oseb strogo in dosledno, da postopajo popolno nepristransko, uljudno in zakonito tudi nasproti slovenskemu prebivalstvu na Goriškem v smislu svoje uradniške prisege ; ter pričakuje: da bo visoka c. kr. vlada zahtevala jednako postopanje, kakor od svojih uradnikov nasproti slovenskemu prebivalstvu na Goriškem, tudi od mestnega urada v Gorici in njegovih organov ter od kupčijske in obrtnijske zbornice goriške, in to tem bolj, ker gospo-dujoča, Slovencem sovražna stranka v Gorici in sploh na Goriškem se vzdržuje jedino le z vladino pomočjo. — Poročevalec dr. Franko. V. Deželna vlada: Osredna vlada se pozivlje, da premeni upravni sistem pri c. kr. deželni vladi na Koroškem in skrbi za to, da bode deželni predsednik brez ozira na katero politično stranko pravičen obema naro-doma, ki prebivata na Koroškem in z jednako ljubeznijo skrbel za duševno in gmotno blagostanje nemškega in slovenskega ljudstva v deželi. Slovenščina in c.kr. uradi na Koroškem Vlada naj se ozira na dejanske potrebe koroških Slovencev in naj nastavlja pri vseh državnih uradih v slovenskem in mešovitem ozemlju take uradnike. ki so poleg druge službene sposobnosti popolnoma vešči slovenskega jezika; podložnim uradnikom naj pokaže, da je resne volje, jezi-kovno ravnopravnost strogo izvajati. Slovenščina pri prometnih uradih na Koroškem. Slovenski jezik ne uživa pri prometnih državnih uradih slovenske koroške pokrajine pravic, katere so mu po ustavi zagotovljene ; nujno potrebno je. da pride najvišja prometna uprava tem nedostatkem v okom ter jih kratkomalo odpravi. Šolske zadeve. Dosedanje jezikovna uredba ljudskih šol po slovenskih pokrajinah koroške dežele je krivična, kvarljiva in nepostavna. Poduk slovenskih otrok na podlagi tujega jezika zavira pravo in dobro vzgojo slovenske mladine, zabranjuje duševno izomiko in gmotni napredek ob jednem narodni obstanek koroških Slovencev. Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod zahteva, da najvišja šolska uprava postavi tudi ljudske šole na slovenskem Koroškem na jedino pravo pedagogično didaktično podlago. maternega jezika, kakor to zahtevajo državnoosnovni in šolski zakoni, na vseh šolah, koroškim Slovencem na-menjenih, naj bode učni jezik slovenski. Zato shod tudi zahteva, da se umaknejo temu načelu nasprotni učni na-črti za ljudske šole, ki jih je proglasil c. kr. koroški deželni šolski svet z odlokoma od dne 26. septembra 1890. št. 1623, in od dne 9. novembra 1891, št. 3178 — 30? ter smatra vsako drugačno uredbo malih šol kot ne- da bode poduk v večini podučnih strog v slovenskem postavno. jeziku. Nadalje zahteva shcd, naj visoka deželna šolska Vprašanje o poduku v slovenskem jeziku na celjski oblast iz pedagogično didaktičnih ozirov skrbi tudi za gimnaziji v uelji naj se reši tako, da se na gimnaziji slovenske marjšine na Koroškem tako, da se povsod, kjer napravijo slovenske paralelke za slovenske dijake ter da se nahaja postavno število slovenskih otrok, osnujejo javne se za tako popolnjeno gimnazijo zgradi novo državno lj udske šole v slovenskim učnim jezikom. Če pa število srednje šole dostajno poslopje. i slovenskih otrok ne dosega postavnega števila za usta- Za štajerske Slovence treba osnovati v Celji državno i ovitev slovenske šole, in jih je najmanj deset, naj se nižjo kmetijsko šolo za praktičen poduk v umnem kme- trcci v skupni šoli ločijo po materinem jeziku v skupine tijstvu in za vinorejo in sadjerejo, in potem državno ali oddelke. Samo ob sebi se razumeva, da ima dotični podkovsko šolo, obe seveda s slovenskim podučnim je- učitelj vešč biti obeh učnih jezikov. zikom. Po tem načelu in vodilu naj se uredi tudi poduk v Na srednjih šolah naj se nastavljajo slovenskega tistih nadalje valnih in strokovnih šolah, katere obiskujejo jezika zmožni in slovenski mladini naklonjeni možje i ne slovenski mladeniči 9 pa odločni nasprotniki nemškonacijonalnega in liberalnega Ob jednem pa zahteva shod, da naj se preosnovi mišljenja, kakor se to godi za Celje. celovsko učiteljiščo tako, da se bodo na tem zavodu vzgo- Nadzorstvo glede vseh spodnještajerskih in srednjih jevali učitelji, ki bodo zmožni poučevati slovensko mla- šol more se odvzeti možem, ki so znani protivniki slo- dino. Učitelj, ki ni dokazal pri maturi in pri izpitu uči- venskega naroda, ter izročiti možem, katerih preteklost teljske zmožnosti, da je vešč slovenskega jezika v govoru daje jamstvo da jim bo napredek slovenske šole zares in pismu, ne sme se namestiti na šoli, katero obiskujejo na srci. slovenski otroci. Pri imenovanju uradnikov za Ako dostno spodnje Štajersko se na pripravnici v Celovcu ne oglasilo za- mora nehati sedanja krivična praksa, po kateri se iz-število slovenskih pripravnikov, naj se razpišejo ključujejo navadno uradniki slovenske narodnosti, in sicer letne podpore tištim pripravnikom na učiteljiščih v Ljubljani, celo domačini od službenih mest na Spodnjem Štajerskem. Uradniška meste na Spodnjem Štajerskem morajo biti pristopna tudi, in to v prvi vrsti, uradnikom slo- v Mariboru, v Kopru, ki se zavežejo, da hočejo vsaj 6 let delovati na Koroškem. Tako bi dobili v teku nekaterih let zadostno število takih učiteljev, ki so zmožni sloven- venske narodnosti ščine v govoru in v pismu in ta mesta ravno tako predsednikov Volilni red za deželni in državni zbor. Volilne razmere na Koroškem za deželni in državni zbor so Slovencem neugodno in krivično. Visoka c. kr. vlada naj skrbi, da se dosedanji volilni red v obeh ozirih prenaredi in sicer na državni zbor po predlogu, ki so ga nasveto- . v 17. sej, » » vali slovenski poslanci dne 24. majnika v ravno preteklem zasedanju državnega zbora. — Poro čevalec Grafenauer. okrožnih sodišč, okrajnih glavarjev in drugih predstojnikov uradov, kakor nižjih, tem predrejenih uradnikov pri sodiščih, pri politični in finanačni upravi, pri šolah pošti in železnicah. Pri imenovanju uradnikov za Spodnje Štajersko gledati je strogo na to, da vsak imenovanec ima že pri imenovanju popolno znanje slovenščine ter da je zmožen uradovati v slovenskem jeziku ustno in pismeno. Krivični volilni red treba spremeniti tako. da bodo VI. Slovenci na Spodnjem Štajerskem dobili svojemu številu Da se ugodi opravičenim težnjam vseh Slovencev primeren broj zastopnikov v državnem zboru, in da se da na Spodnjem Štajerskem po jednakopravnosti, treba, se one slovenske župnije, katere spadajo sedaj še pod uvrstijo v v mestno skupino vsi sedaj izpuščeni trgi. Poročevalec dr. Dečko. sekovsko škofijo, združijo z lavantinsko vladikovino v Mariboru, ter da se sodiščni okraji Radgona, Cmorek in Arvež podredijo novemu okrožnemu sodišču v Mariboru. Brezpogojna potreba ) da se ljudska šola, name njena za poduk slovenskim otrokom, uredi skozi in skozi na podlagi materinega jezika kot izključivega podučnega jezika, ter da neha biti ista v rokah nemškonacijonalnih in libe- A ralnih šolskih nadzornikov golo sredstvo za ponemčevanje slovenskega naroda. Treba je, da se deželni šolski svet štajerski razdeli v dva oddelka, nemškega in slovenskega, kateri opravlja vsaki samostojno vse posle, zadevajoče njemu podrejene šole. ; VII. Vseslovenski in isterski hrvtski shod pripoznava za rešitev naše narodnosti kot najsigurnejše sredstvo na rodno avtonomijo, zato zahteva, da vlada predloži v državnem zboru zakon, ki podeli vsem narodom narodno avtonomijo m omogoči ustanovitev posebnih narodnih kulturnih zastopov za vsako narodnost, ki imajo v vseh svojih narodnostih in jezikovnih potrebah samostalno raz- sojevati in sklepati. Poročevalec Povše. VIII. Vseslovenski in istersko hrvatski shod priznava kot nujno potrebo, da se delujoči stanovi našega naroda Učiteljišče v Mariboru, namenjeno izgoji učiteljev organizujejo v posamezne strokovne zadruge, v katerih za slovenske spodnještajerske šole, mora se urediti tako, bodo sami o svojih podtrebah in namenih odločevali è 368 Zato pozdravlja skod predlog kmetijskega ministerstva, po katerem se imajo osnovati kmetijske zadruge. Priporoča in nalaga svojim poslancem, da skrbe za to, da se v vseh pokrajinab, koder bivajo slovenski in hrvatski kmetovalci, osnujejo za nje, po vzgledu zadrugna Češkem in Tirolskem, posebne, neodvisne in samostalne kmetijske zadruge. b) Zahteva se, da se po vseh pokrajinah osnujejo kmetijske in obrtne šole s slovenskim, oziroma hrvatskim poučnim jezikom; prav tako naj vlada ustanovi za naš narod trgovinsko učilišče. c) Vseslovenski in istersko hrvatski shod zahteva od vlade izdatne podpore v svrho pospešitve in izbolj-šanja poljedelstva, osobito vinogradarstva in živinoreje. d) Da se delujočim našim stanovom, kmeti jskim in obrtnim, pomore, snujejo naj se povsod posojilnice, deželni zastopi pa naj to podpirajo s podporami in posojili ; prav tako naj skrbe za konvertovanje visokoobrestnih dolgov v nižjeobrestne. e) Vlada naj že skoro izroči drž. zboru že obljubljeni zakon o pristojbinah, po katerem se imajo pristoj-bine urediti, oziroma znižati osobito za manjša posestva pri podedovanji ali prevzetju od starišev. f) Državno in deželno zakonodajstvo ozira naj se na potrebe delujočih stanov, zlasti kmeta, obrtnika in delavca, naj izdaje zakone, potrebne v obrambo in varstvo poštene produkcije. Da se izboljša naše socijalno stanje, da se ohrani in osiguri imetje naših stanov, pospešijo naj deželni zastopi raznovrstno zavarovanje in država naj se loti zava- rovanja delavcev za čas onemoglosti in starosti. h) Od vlade zahteva se, da izdatno podpira osobito malo obrt, da ta zmožná postane vstrajati v tekmovanju na domačem in svetovnem trgu.— Poročevalec Povše. Politični pregled. Slovenci in večina. — Resolucija vseslovenskega in istersko hrvatskega shoda precizujejo dosti obširno in jasno zahteve slovenskega naroda. Te resolucije so navodilo slovenskim in istersko-hrvatskim državnim poslancem za vse njih nadaluje prstopanje in v zavesti, da je slovenski narod na njihovi strani, imeli bodo svobodné roke in bodo lahko te naše zahteve zastopali z vso eneržijo in na vse strani, tako napram vladi, kakor napram večinj. Na podlagi teh resolucij so slovenski poslanci primorani, nastopati proti vladi, ako vlada ne ugodi njih željam, primorani pa so tudi večino postaviti pred alternativo, da iih podpira ali pa izstopijo iz večine. Slovenski poslanci store to lahko toliko bolj, ker ne zahtevajo ničesar, kar bi ne bilo utemeljeno v državnih zakonih, kar bi ne za-hteval adresni načrt in kar bi se ne bilo že neštevilnokrat obljubilo v prestolnih nagovorih. Ako većina neče ugoditi našim zahtevam, potem je dolžnost naših poslancev, da jej takoj po-kažejo hrbet. Državni zbor. — Bliža se trenutek odločitve. Dne 23. t. m. se snide državni zbor in tedaj bo vlada, ako ostane večina trdna in jedina, morala pokazati svoje karte. Minole konference mej vlado in večino niso prinesle zažaljenega pojasnila. Vlada hoče 'desnico samo izkoristiti, v to pa desnico ne sme privoliti na noben način in vse kaže, da tudi ne privoli. Badeni postopa tako, kakor da v parlamentarni večini združene stranke ne štejejo nič, obstrukcijonisti pa vse. — V sredo so se zopet začeli dogovori mej vlado in še niso končani. Dogovori se ne nanašajo samo na način, kako onemogo-čiti obstrukcijo, ampak tudi na pogoje, pod katerimi je večina pripravljena podpirati vlado Rešeno še ni niti vprašanje, ali naj se premeni državnozborski opravilnik s pomočjo parlamentarne većine, ali naj to stori vlada na svojo odgovornost; o jedinosti v drugih vprašanjih še govoriti ni, Naklepi obstrukcijonistov. — Nemški obstrukcijonisti niso bili mej seboj nikdar jedini in tudi sedaj še ne soglašajo glede postopanja v bližnji prihodnjosti. Nemški liberalci iščejo pomoči pri Madjarih in jim za to obetajo, da ne bodo delali ovir pogodbi z Ogersko, zajedno pa mislijo izstopiti iz drž. zbora, ako se posreči, udušiti obstrukcijo. Nemški nacijonalci s temi nameni liberalci niso zadovoljni, nego zahtevajo, naj se Nemci lotijo boja zoper pogodbo z Ogersko, iz drž. zbora pa naj na noben način ne izstopijo, ampak naj se bore z vso silo in z všemi sredstvi proti vladi in proti večiui. Najbrž obvelja slednje, saj je zdaj zapovednik združenih obstrukcijonistov vitez Schonerer. Nova češka stranka. — Mladočehi so stranka „starih gospodov". Mladina ni na njih strani in tudi ni zadovoljna z njih politiko. Zlasti sedanje koketiranje mladočeske stranke z vlado in z nemškimi konservativci jej ne ugaja. Doslej so bili ti radikalni element razkropljeni, zdaj pa so se organizovali v posebnem klubu „Neodvisnost", kateremu so pristopili vsi nekdanii omladinci in kateremu je predsednik posl. dr. Baxa Nova stranka utegne Mladočehom postati še jako ne- varna. — Predsednik poslanske zbornice. — Ker je vlada zadnje zasedanje drž. zbora zaključila in se zsčne dne 23. t. m. povse novo zasedanje, treba bode izvoliti povse novo predsestvo. Predsednikom je namesto dr. Kathreina določen nemški konservativec dr. Ebenhoch. kateri je inteligenten in energičen mož, podpredsednika pa ostaneta Abrahamovicz in dr. Kramar. Kriza na Nemškem. — Nemški kancelar knez Ho-henlohe je star gospod in nikakor ne soglaša s politiko cesarja Viljema. Hotel je že opetovano odstopiti, a cesar ga ni pustil, ker ne more dobiti naslednika. Vsled tega je kance-larska kriza na Nemškem parmanentna. Te dni se je poro-čalo, da postane drž. kancelar general Biilow in da odstopi Hohenlohe, a cesar se z Bulowom ni mogel zjediniti in vsled tega mora Hohenlohe še nadalje ostati na svojem mestu, kakor se pravi, do oktobra Ministerská kriza na Bolgarskem. Razni listi jav-ljajo, da so mej bolgarskimi ministri nastala nesporazumjjenja in da nekateri izmej njih odstopijo, v prvi vrsti finančni minister, ministerski predsednik Stojlov pa ostane in ž njim seveda tudi sedanji sistem. Orijentalno vprašanje se bliža svoji začasni rešitvi, toda le silno počasi. Blokada Krete je razvel ja vijena in turška vlada se pogaja z velesilami glede avtonomije tega otoka. Poroča se tudi, da se je mej velesilami doseglo porazumljenje glede grško-turškega miru. Angleška je stavila nov predlog, kateri so vsprejeli zastopniki velesil in s katerimi sta zadovoljni tako Turčija kakor Grška. 4 Ustanek v Indiji. — Angleška ima z Indijo velike y ^ ' - skrbi. Število ustašev se množi od dne do dne in glasom naj-novejših poročil imajo ustaši v svoji oblasti že jako mnogo trgovinskopolitičnih in strategično velevažnih postoj ank ter so zasedli vse soteske, po katerih vodi pot na Pamir, v Afga-nista in Beludžistan. Angleška bode imela silne težave, da uduši to gibanje. % .109 & * S Kmetijstvo. »S* Nacijonalna ekonomija in kmetijstvo (Dalje.) Kmečki delavci se dele na posle in na dninarje. Prvi zavezali so se za gotova delà in dobe zato, razun zmenjenega plačila za gotove roke (leto, mesec, teden) i tudi popolno oskrbovanje (hrano, stanovanje itd.) od svo jega gospodarja. Zaveza poslov za delo se ne razteza na gotove ure, marveč posel mora biti gospodarju vsak čas na razpolaganje, ako prevzeto opravilo to zahteva. Posle se rabi zatoraj posebno za taka delà, ki se ne dado vezati na gotovo ure in pri katerih je ugodno, da jih izvršujejo trajne isti ljudje. Posebno velja to za delà, kakor rejo živine in notranjo gospodarstvo. Za hlapce, pastirje in za oskrbovanje kuhinje rabi se navadno in pravilno posle. Njih delà zahtevajo. da so noč in dan na gospodarstvu ali v obližji ker se njih pomoč vsak trenotek rabi. Iz tega sledi nujnost ali vsaj primernost, da sta-nujejo posli na kmetiji ali gospodarstvu samem in dobe od gospodarja vse oskrbovanje. To je mogoče, če so posli, kakor je itak navadno, neoženjeni. Oddaja stanovanja in hrane na oženjene osebe je ravno tako težavno, kakor drago; tudi je skoraj nemogoče od oženjenih oseb zahtevati, da bi bili vsak čas na razpolago. Služba poslov je večjidel v rokah mlajših ljudij in je navadno prehodna služba, ker skoraj vsi kmečki delavci so bili pred svojo ženitvijo nekaj časa posli. Seveda se tudi oženjeni posli, a teh je le manj šina ali lastnega zemljišča. Navezani so na zaslužek, kateri jim daje delo njihovih rok in vsled tega, ako nimajo nič svojega, so najčešče izpostavljeni bedi siromaštva, zlasti po zimi. ko njih delavnosti nihče ne potřebuje. Tištim seveda. ki imajo kaj sveta, stalno svoje bivališče, se godi dokaj bolje, ker jim daje posest vsaj toliko, da morejo za silo preživeti sebe in svojce. Navadno je pri teh delavcih-posestnikih domače gospodarstvo tako razdeljeno, da išče mož zunaj doma zaslužka, domače gospodarstvo pa opravlja žena z otroci. Delavec, ki ima nekaj posestva, je najboljši. Navadno je štedljiv, ker ve. da si tudi z malo glavnico dosti opomore, saj lehko kupi kos sveta, ali ga vzame v najem, ali kupi kaj živine itd. Povsod, koder je mnogo se izkazalo, da so delavcev, ki imajo kaj posestva mej vsemi delavci najboljši, najzanesljivejši, najmarljivejši in najinteligentnejši. » Pogodbeno vezani delavci, kateri se nahajajo samo na večjih posestvih, so razmeroma v slabém položaju. Posesnik jih rabi samo po leti, po zimi pa navadno nimajo nič zaslužka, kakor na dan najeti delavci ne zaslu-žijo nikdar toliko, da bi mogli s prihranki zboljšati si svoju eksistenco, vsled tega pa se kaj radi selijo v mesta kjer jim je vsaj tudi po zimi dana prilika, kaj zaslužiti. Zategadelj so veleposetniki ponekod že jeli zboljšati svojim kontraktno vezanim delavcem eksistence, seveda samo » tam, kjer je svet največ v rokah posamičkov, ne pri nas v Avstriji. Delavcev, kateri imajo kaj posestva, po največ tam, kjer ni latifundij in kjer je parceliranje posestev v navadi. Pri nas na Slovenskem na. pr., je veliko več tacih de-lavcev-posestnikov, kakov poslov in kontrakno vezanih ali slobodnih delavcev. Položaj kmetijskih delavcev se da najbolje presoditi Oženjeni posli, ki so splošno bolj izkušeni in zanesljivi in ki tudi navadno delj časa v jedni službi ostanejo, kakor po njih dohodkih. Teh pa ni lahko izračunati. Najlaglje neoženjeni, se vzamejo za taka delà, katerih dobra izvr- se preračuni pri tistih slobodnih delavcih, kateri nimajo šitev posebno skrbnost in zvedenost zahteva ali katerih nikacih postranskih zaslužkov, ampak delajo po leti in pomankljivo izdelovanja zamore delodajalcu Veliko škodo po zimi samo za dnino; težje pa je, če se jeden del za- napraviti. Sem spada posebno reja domačih živali. Pri služka plačuje s kmetijskimi pridelki i če delavcu po vsaki večji čredi ovac, goveđe ali konj vzame se še najmanj naagajo žena in otroci, če ima sam kaj sveta in seveda enega oženjenega posla, ki prevzame odgovornost za dobro iz njega tudi kaj dogodkov, ali pa če nima celo leto delà, ravnanje z živino. Mnogokrat vzamejo se tudi za konjske ampak vsako leto samo nekaj časa. hlapce oženjene osebe, da se kapital, ki tiči v vsakem voznem konji, kolikor mogoče dobrim rokam zaupa. Za Avstrijo še nimamo natančnih podatkov o do hodkih kmetijskih delavcev, zategadelj se bodemo v na Dninarji se dele na slobodne delavce in po pogodbi slednjem ozirali v prvi vrsti na Nemčijo. Povprek zaslu-vezane. Oboje označi to, da morajo vsak dan ob gotovih žijo posli na Nemškem : moški posli na večjih posestvih urah pri vsakem gospodarskem opravilu delati, za katero 300 gld. (120 gld. v gotovini in 180 gld. v hrani), na delo dobe plačilo, ki obstoji ali v gotovem denarji, ali manjših posestvih 270 gld. (90 gld. v gotovini 180 v razun tega áe v prirodninah. Plača v denarjih se preračuni hrani) ; ženski posli zaslužijo na večjih posestvih 200 gld. vselej za vsak dan posebej, medtem ko se dovoli plačilo (65 gld. v gotovini in 135 gld. v hrani), na manjših 8 prirodninami večkrat za daljšo dobo ali za delo ce- posestvih 180 gld. (60 gld. v gotovini in 120 gld. v hrani), lega leta. « To seveda povprek. V Šlezviku na pr. zasluži posel v Slobodni delavci nimajo nobene določene službene po- * gotovini in v hrani celo 420 gld. > kar jako mnogo ker godbe. Za vsak dan dobe od svojega delodajalca dogo-vorjeno plačilo in delavec kakor gospodar lahko vsak čas službo odpovesta. Svobodni delavci stanujejo navadno v v gotovini in naturalijah, zaslužijo na Nemškem povprek vaseh, bodi si kot najemniki, ali posestniki lastne hiše 90 kr. na dan. To seve ni povsod jednako. Ponekod zaslužijo na Nemškem vse silno po ceni. Dninarji, kateri dobivajo plačilo samo v gotovini, ali 370 taki dninarji tudi to 1 gld. 50 kr., drugod pa komaj po 40 noč, v katere naročji so dremali lesi in gore in morje , povprek pa pride na vsacega 90 kr. na dan ali na „Življenje je sen in sen je življenje", šepetal sem sam kr. letos računši 300 delavnikov, 270 gld. Premisliti je vedno, pri sebi. „Kje je meja mej idealom in resnico?" da je življenje na Nemškem jako ceno in da izda tam en goldinar toliko, kakor pri nas poldrugi goldinar. (Dalje sledi.) Poučni in zabavni del. Sreča. Potem sem prosil Umbrijanija, da bi pripovedal i Ustregel je mojej želji. Njegov glas prihajal je tiho in sladko k meni, kakor poblažen in očišćen po teh plamenih kateri so v časi visoko zaplapolali med menoj in njim. Oči njegove svetile so se sanjarsko kakor zvezde, in zvezdi gledale so kakor oči v jamo. Nepopisen čar imel me je v oblasti ves čas njegovega pripovedovanja, katero se je blizu tako le glasilo: * * * (Čarobna pripovedka. Češki spisal Julij Zeyer.) (Dalje.) Porodil sem se v malém mestu v pokrajini kian-slavnej zaradi izvrstnega vina. Oče moj bil je sicer Zravnal sem se in sedel mu nasproti, da bi mu gledal v oči ; tako je dělalo njegovo pripovedovanje vselej močnejši utis name. Čakal sem težko. ř preden skej, ubog, ali užival sem vendar za najine razmere nenavadno vzgojo. Oče prodal je tkanine, katere se izdelujejo v Ka- nekoliko besedi začnem rekal lachanu iz dlake belih velblodov. Te tkanine so tako mehke in âne kakor perje, bele kakor sneg. Nosil jih je Umbrijani. „Slišali ste, da sem bil, ali da sem morebiti nek mož iz Kalahana k nam in ta pripovedal mi je mnogo o teh redkih velblodih labudje barve z očmi kakor rubini. še sedaj blažen. Moram vam pojasniti to reč. Bil sem Razun te tkanine imel je oče še kupčijo s pahljačami * kot dete neizrečeno občutljiv in prezgodaj zrel. Fantazija bila bolna. Žrl sem vsakovrstne knjige, katere moja sem proprogami in prozornimi zagrinjali, ktere je slikal in vezel sam. Izučil je tudi mene te umetnosti in kmalu vladal na pol razumel, razlagal in pretvarjal po lastnih sem tako ročno nazorih. Enkrat prišli so mi po naključji zapiski nekega misijonarja v roke. Bil je to brat mojega deda. Potoval je po Kini in te zapiske pisal na potovanji. Nikdar niso čopič i da so govorili o meni v mestu. mladi Hoangti, kateri umeje pisma kakor učenjak, tudi slika kakor umetnik. Govorili so dalje; da pojem in igram na lavto kakor dama. Lavta moja iz belega agata bila je bili natisneni, ne vem po kakem naključji. / teh spominih moja edina dedščina po materi, katera sama se je ime- našel sem suhoparno pripovedovano zgodbo nekega mla- novala Laochyn, kar pomenja revno lavto iz agata. Nikdo deniča, po imenu Hoangti. Na to sem zblaznel — i den- tfiikoval sem lastno svojo osobo s tem mladeničem. Trdil sem, da sem sam ta Hoangti, ki je živel znabiti več ko sto gem o njej mnogo, domišljal sem si, da tiči neka tajnost let pred mojim dedom . . . vendar razumno? Razložil sem vam hladno fakta, kakor v celem mestu ni bil poznal moje matere, jaz sam se je nisem spominal, in oče ni govoril nikdar o njej. Sanjal No, sedaj govoril sem vam v razmerah očetovih do nje. Morda sem bil sin samega cara? Take misli prouzročile so, da se mi je mešalo v ko bi govoril o kakej tujej osobi. Sedaj pa poslušajte moj glavi. Zdelo se mi je enkrat, da se je pred manoj odpi pravi i jedino resnični nazor: Bil sem jaz ta Hoangti v rala perspektiva sreče, bil sem prepričan, da bode usoda neki přetekli eksistenci. Kakor hitro sem čital samo ime, moja svitla/ nenavadna. To poslednje se mi je izpolnilo. spomnil sem se vsega, kar sem bil pred sto leti preživel pa sreča ? Kako morem o njej govoriti v Kini s krasno Mingeo. Dosti ljudi je, ki verujejo na metempsychozo in ki se imajo za norce. Jaz pa ne verujem j nisem poznal, razun nekoliko trenotkov, seveda neskaljene, popolne sreče ! za sanjarje in nikakor Potem živel sem mirno z očetom. Bila sva revna, ali za-na selitev duše, temveč dovoljna. Le z navadnim zagrinjalom bila je oddeljena od celó po usodnem, nerazjasnjenem naključji spominam se prodajalnice najina stanica; tam je visela moja mala popolnoma prejšnje svoje eksistence. To je morebiti neču- kletka, v katerej so peli veselo in harmonično cvrčki, vena izjema in radi tega sem v očeh treznih blažen. tam je bila moja mizica, na katerej sem si urejeval lepo Pa nečem se prepirati o tem, kaj sem in kaj nisem, niti dišeče tuše in barve? na katerej sem slikal in pisal svoje z vami, niti z drugim, hočem vam samo reči, da ne morem verze. sebe in Hoangti razločiti v dve osebi ; pripovedovati moram kakor o sebi, če pripovedujem o Hoangti. Tedaj beli vazi v kotu cvetel je čajevec od katerega sem veroval, kakor se pripoveduje, da pomaga dobrému povejte, ali naj sploh pripovedujem. Potem bode to kakor rimovanju, in malo cimetovo drevo, čegar duh bajé pri-o lastni osebi. Imejte to, če hočete za puh bolnih mož- haja oc[ meseca. Proti večeru posedavala sva na ulici in mejtem, ko so nama pripovedovali sosedje, kaj se je zgo- ganov glavi se mi je nekoliko vrtelo po tem predgovoru dilo novega na svetu, jedla sva svoj skromni obed iz riže Pogledal sem oštro na Hoangti Umbrijanija. Bil je m praženih lilijinih korenin. Potem sva legla m z ponosen in miren. Ogledal sem se okrog, če spim, ali vshodom solnca začela sva zopet delati. Tako bdim. Kiklopska jama bočila se je temno nad menoj, iskre kalo najino življenje sicer jednolično, ali prijetno i pote-tje do sipale so se iz njene odprtnine ven v od lune se žarečo dné, ko mi je bilo sedamnajst let. Pa dogodila se je ve 371 lika, nagla sprememba tek mojega življenja. i bila odločilna za celi ostali podobno obličje ! O padaj luč iz oči moje krasne kraljice v terpetajočo to posodo iz rubina. Napijem se večno Tega dnè jezdil je namreč nek bogat mandarin bom živel!" (Dalje sledi.) Bkoz naše mestece. Žena njegova bila je z njim in veter jej je odnesel pahljačo iz roke. Mandarin je stopil v pro-dajalnico mojega očeta, da bi jej kupil novo. Slišal sem = 5a ga Ta dan bil sem namreč zeló truděn, ne od studij, ampak od neznanih čutov, kateri so se v meni borili in drvili uže od neke dobe sem. Ćutil sem kakor žejo ljubezni v kakor v polusnu, kako je o tem pripovedoval očetu. Novice. sebi, a vedel nisem niti dobro, kaj je ljubezen. Kakor v črnomaljskega vodovoda. Osebne vesti. Mestni zastop črnomaljski izvolil je dež. predsednika barona H e i n a in dvornega svetnika S u k I j e j a častnima ineščanoma in to v priznanje njiju zaslug za zgradbo Imenovanja Višjesodn* svetnik Albeit Levičpik imenovan podpredsednikom dež. sodišča ljubljanskega, de- dr. Karol Pauer je imenovan višjesodr'm meglah videl sem često obraz žene, toda zginil mi je vedno kakor dim. Čutil sem včasi neko mrzlico, a tega dne bil sem od nje bolj kakor kedaj zdelan. Ležal sem zagrinjalom na preprogi in slišal kakor v snu vse, kar je ptujec, izbiraje pahljačo, govoril z očetom. Tu se je pripetilo, da je veter naenkrat nekako bolj silen postal pravdnika namestnika v Ljubljani; gg. Adolf Eisner, svetnišfr za želnosodoi svetnik svetnikom v Gradci, deželnosodnimi svetn;k: so imenovani : za Ljubljano g. JuHj Polec, soctei svetnik 'n načelnik okr. so- dišča v Kamniku ; dr Jakob Kavčič in Karol Ekl, dež. in zaveso povzdignil. Jaz sem zagledal na ta način pred tajnik v Ljubljani, in dr Viktor Wagner, svet-;ški tajnik v prodajalnico na ulici nosilnico, v katerej je na pol sedela, na pol ležala žena mandarinova. Zastori nosilnice so se povzdignili tudi od vetra nad njo kakor zlati oblaki in Celji ; za Novo mesto Albin Smola in Tomaž Einspieler, svetniška tajnika v Novem mestu, io Anton Levec, okr. sodnik v Ložu. Deželnosodnimi svetniki in predstojpikl ok:. sodišč na dosedanjih svojih mesťh so imenovani gg. Alojzij Gregorin v sagledal sem obličje njeno, belo kakor mesec ; srebrne Krškem, Pavel Juvančič v Kranju, Ivaa Kovač v IUrsk3 Bi igle 7 zasajene v temnih laséb 1 delale so kakor aureolo strici, Fran Andolšek v Kranjsk; gori, dr. Ivan Pekolj ra okrog njene glave,. Lepota njena bila je opojna 1 duh cveta „lan u Svet 1 kakor tega simbola vsake kreposti v poetskem govoru Li-sava. Imela je zares tudi kitico tega redkega cvetja, rudečega in belega v roki. Gledala je náme kakor Babnik in Ivan Kavčnik v Ljubljani; za Celje oK sodr'ki Brdu, Fran Mikuš v Škofjiloki, Matevž Kobal na Vrhniki, Anton Klobučar v Trebnjem íq Ivan Nedog v Cerknici niškimi tajniki so imenovani: za Ljubljano ok*. sodnik Wajkart Gandini v Kostanjevici, sodna pristava cr n osp. dr. Ivan večernica, v pogledu tem bilo je vse, kar omami, majes- ty & Makso Langer-Podgoró v Radačah, dr. Herm? u teta, sanjarstvo, tuga, navdušenje ! Padel sem kakor Scháftlein v Kočevju in Karol Grebene v Kostnjevici ; za Novo uničen na svojo preprogo; obraz idealne žene, kateri se mesto sodni prstavi dr Eivard Volčic v Ložu j Karol je potapljal negotovo do sedaj razjasni! se mi Mulley na Vrbniki in Blaž Doli.nšek v Ribnici. Premeščen je v meglah mojih misli, 0kr. sodoi.k g, Ernest vitez Hôffern iz Črnomlja v Kočevje, sedaj hitro ! Zaprl sem oči. Ko sem Okrajnimi sodniki so imenovani sodni pristavi gg. J«lij Bučar jib zopet odprl, pustil je veter zastor, visel težko med menoj in oblažujočo prikaznijo. Ležal sem tiho in slišal, kako je govoril moj oče: n Če vam, gospod, nobena v Črnomlji za Crnomelj : Aleksander Ravnih?? v Logatcu za Lož, Fran pl. Garzarolli v Škofjiloki za Kamoik, Rajko Do-ležalek v Novem mestu za Kostanjevico, dr. Ivan Kladva v Kamniku za Tržič, Makso Vidic v Ribnici za Gornji grad iu pahljača ni všeč, najde morda posledna, danes dogotovljena, Anton Rosina v Radečah za Ra leče. Drž. pravdr/ka namestnifc milost v naših očeh." Vedel sem, katera pahljača je to v Novem mestu g. dr. Martin Travnar je premeščen v Lju bila. Bil sem jo dogotovil zgodaj zjutraj. Bila iz bele bljano, imenovani pa so za namestnike dn& pravdnika v Lju- svile. Naslikal sem nánjo, po bajki, vrt cesarja Vuti, ki se je trudil dobiti pijačo nesmrtnosti. Potřeboval je za to rose zarje in sredi posvečenih dreves in čudapolnih bljani sodna pristava Viktor Verderber in dr. Gustav Smolej v Ljubljani, za namestnika dri. pravdnika v Novem mestu sodni pristav gosp. Alojzij Kessler v Krškem, Vseslovenski shod cvetic dal sijajr* vseslovenski ma vsled tega postaviti pozlačen steber iz ko- nifestaciji dne 14 t. m. govorimo na prvem mestu. Ljublj vine, ki je segal tje do aeba. Zaradi finosti delà in pri- je bila ta dan lepo okrášená, žal, da se ni poskrbelo za pri merne tenkosti imenoval se ta steber zlato stéblo. Zgoraj stala je posoda iz belega nefrita čarobne krasotě ) pripravljena da padala rosa vánjo. Vse to sem na slikal na belo svilo z zlatimi in purpurnimi barvami, in mernejši vzprejem zaupnikov na kolodvorih ponedeljek po poludne prišli so Korošci, zvecer Hrvati. V" sokolski dvorani je bil ta pa Primorci, Slovenci in prijateljsk sestanek kateri je jako dobro obiskan. Na dan shoda bili so razen banketa v veliki dvorani „Narodnega doma" še čašici večeri z drobnimi biseri označil sem roso. Na drugo stran pa v sokolovi telovadnici, pri Frlincu in pri Hafnerj sem napisal s srebrom ob vijoličastem robu verze, s ka-terimi sem dal dušek tesnemu srcu svojemu in kateri so se glasili nekako tako: Slovensko gledališče Vodstvo slovenskega gle gleda dališča razglasilo je te dm svoj program za pr'hodnjo liško sezono. Gojilo bode zlasti izvirno in pa k^sično d^amo, v operi pa ostane zvesta laškim skladbam, to pa iz ozirov na » Kakor ona draga posoda, ki raste na steblu po- angaževano osebj Zeleti bilo da bi slovensko občinstvo zlačenom do neba, da bi kapala vanjo rosa izpod oblako v ki prinaša Vutinu nesmrtnost — tako se moje srce po- » katero mestna obč soda iz rubina, k tebi dviga v omotično tvojo višino, kjer se prikazuje iz megel negotovih, sladkih želja, tvoje cvetu žrtvami žgradila, se je dne 18. t. m. slovesno storilo podpiralo slovensko gledališče i v prihodnje tako pož^tvova^no kakor doslej. Gimnazijsko poslopje v Kranju. Novo gimna zijsko poslopje v Kranju z vel'trwi 3Î2 — Mestna višja dekliška šola ljubljanska V tem tako važnem za Slovence zavodu, se vrši ta teden vpisovanje v prvi in drugi letnik. O potrebi te šole, posebno za boljše meščanske in uradniške kroge, je pisal naš list že mnogokrat, danes opozarjamo le še na to, da so se nade, katere smo stavili na njo, že v prvem letu nje obstanka izpolnile. O lepih uspehih tega zavoda smo poročali koncem šolskega leta, o njih so se prepričali tudi vsi roditelji onih gojenk, ki so hodile lani v prvi letnik. Nemoremo si pa kaj, da ne bi danes opomnili izvenljubljanskih. posebno štajerskih svojih rojakov še jedenkrát na ta zavod Opetovano se je pokazalo, da so to vrli, požr-tvovalni rodoljubi, da so pa njih rodbine, žalibog — mnogokrat čistro nemške, da njih žene, njih hčere govore večinoma nemški, da često celo slovenski ne znajo. Bratje, dokler nimate slovenske rodbine, slovenske žene, tako dolgo je ves vaš boj — zamanî A kaj naj porečemo onim ljubljanskim Slovencem, ki si dado za. skope novce doma ali na na tujem ponemČevati svojo žensko omladino? Izkaži se torej vsak pravi Slovenec najprvo s pravo slovensko vzgojo svoje dece, ki je prva nada naše boljše bodocnosti ! — Da se omogoči izvenljubljanskim rojakom, ki nimajo ženskih osemrazrednic ali meščanskih šol, vzprejem v ta zavod, za to skrbi posebna določba šolskega statuta, po kateri se smejo take gojenke, ako so le dovolj stare, vzprejeti na podlaga primernega izpita. — Nov slovenski list. V Celji je začel izhajati nov slovenski list „Svobodni glasovi", poučno-zabaven list za slovensko ljudstvo. List ni niti dober niti pameten. Zastopa so-cijaldemokratične težnje, a čitatelj spozna kmalu, da jih pi-satelji sami dobro ne razumejo, da prodajajo samo neprebav-ljene reči in še te v slabi slovenščini. — Uradna pristranost. C kr. korespodenčni urad, — čegar načelnik je v Ljubljani dež predsednik baron Hein — poroča navadno v vsaki malenkosti osrednjemu korespo-denčnemu uradu, kateri potem dotične vesti časopisom naznani. Obč svet ljubljanski je povodom velikih letošnjih povodnji na Češkem, Moravském, dolenjem Avstrijskem v Šleziji itd. dovolil 1500 gld, Ljubljana je bila prvo mesto, ki se je spom-nilo oškodovancev, a c. kr. korespodenčni urad je to popolnoma zamolčal. — Dvestoletnica vojne pri Zenti. V soboto je bilo 200 let, ko je dne 11. sept. 1897, premagal Turke pri Zenti princ Evgen Savojski. (Zenta je mesto ob Tisi na Ogrskem in je bilo jako dobro zavarovano s krepkim ozidjem). Princ Savojski je po tej zmagi podil Turke notri v Bosno do Sarajeva. 0 bivanju Evgenove vojske v Sarajevu je malo znano, le to se ve, da se mu je Serajevo postavilo krepko v bran in da je bilo potem, ko se je moralo udati, pokončano z ognjem. Pri Zenti so bili Turki od Evgenove vojske hudo te-peni in pognani v valove reke Tise, kjer so potonili ; bila je najlepša zmaga nad Turki v vsem 17najstem stoletju : 20 000 Turkov je padlo, 10 000 pa jih je utonilo v Tisi. Paše anetolski in bosenski in Aga Janičarjev bi)i so med mrtvimi Plen je^ bil jako bogat. Cesarski pa so imeli samo 400 mož mrtvih in okolo 1600 ranjenih. — V spomin no to zmago se je krstila tudi najvecja torpedovka, katora se ja nedavno temu v Pulju spustila v morje, na ime „Zenta". To se je zgodilo na posebno željo cesarja samega, ki je želei na ta način proslaviti spomin velikega avstrijskega vojskovodje. V kratkem se postavi princu tudi velik spominek. Model iz gipsa je krasno izdelal kipar Josip Rona in je našel najboljše priznanje od dunajskega umetnika Zumbucsha. Spomenik bode 12 metrov visok in bode stal 138.000 gld. Dasi pa spomenik še ni gotov, vendar slavi mesto Zenta že zdaj na sijajen način dvestoletnico te velikanske zmage nad Turki. — Velika tatvina v Karlovih varih. Minolo nedeljo je v Karlovih varih najel neki tujec jedno sobo v prvem nadstropju hiše, v kateri ima svojo prodajalnico prodajalec bi' serov, Josip Borski. Soba se nahaja baš nad prodajalnico, in to ugodnost je izkoristil tujec v svoje zločinske namene. Po noči, ko je vse spalo, napravil je v tla sobe tako veliko luknjo skozi strop prodajalnice, da se je mogel po motvozu spustiti doli. V prodajalnici je pobral vse bisere v vrednosti kacih 50 000 gl. in zginil. Do sedaj še niso mogli zasledi*» tatu. — Krokodil v Galiciji. V vasi Mogila poleg Krako-vega v Ghliciji je zavladal minule dni velik strah. Otroci in kmetje so viděli več dni zaporedoma grozno pošast, ki je pri-hajala iz reke Visle na breg in zopet izginjala v vodi. Kmetje so leteli v mesto stvar naznanit in prišlo je več gospodov k vodi, da viiijo, kaj je. V nemalo začudenje so viděli, da je pošast — krokodil. Neki tiskar Ančič je ustřelil třikrát na zver, ki se je žvalila v vodo. Potem so jo še pobijali s koli in jo konečno mrtvo potegnili iz vode. Nikomur ni znano, kako bi bil přišel krokodil v Vislo. lsti je bil dolg dva metra in je tehtal 30 klgr. — Zopet umor v Bolgariji ? Po „Obzoru" posne-inamo, da so madjarski listi poročali o novem umoru neke pevke v Sredcu. Neka pevka, ki je nedavno prišla iz Bol-garske v Budimpešto, je baje pripovedovala o neki „Olgi" Rumunije, ki je imela ljubavne razmere z nekim bolgarskim častnikom Ko se je je ta naveličal, vstřelil jo je v nekem gozdu. Rumunski poslanik da sedaj energično zahteva od bol* garske vlade razjašnjenja v tej zadevi. — Kolera. V Bombaju se je baje zopet pojavila kolera. Od 28. junija do 3. avgusta da je umrlo v Bombaju 420 oseb na tej grozni bolezni. Dne 16. avgusta je došel i& Bombaja parnik Suez, ki je imel na krovu tri osebe, bolne na koleri. Jedna je umrla v štirih urah po prvih pojavih bolezni. — Koza, ki jé bankovce. Nekemu mesarju v Plznu je koza požrla že več papirnatega denarja, tako da konečno ni vedel. kam izginja denar, Nedavno temu pa je zapazil, da njegova koza žre bankovce, katere je puščal brez skrbi po mizah okrog. Ko je nekega dne pustil na mizi nekaj de3e-takov, stegnila se je koza po Jistili in jih jela zvečiti. Dva desetaka je še srečno iztrgal iz njenega žrela, a tri je pojedla Mož je takoj zaklal kozo, a bankovci, ki jih je našel v njenein želodeu, niso bili več za rabo. Živali je najbrže dišal papir, ki se je valjsl dolgo po človeških rokah in je menila, da je kake posebne vrste želišče. — Pravilo zadovoljnosti. Iz recepta nekega starega modrijana od leta 1644. posnemamo naslednjo plavilo, po katerem se ravnaj člověk, ako hočeč biti zadovoljen. Glasi se: „Ako hočeš biti zadovoljen jeden dan, daj se frizirati ; ako hočeš biti zadovoljen jeden teden, pojdi v svate ; za jeden mesec ; kupi si konja in jaši ; za pol leta : zidaj si lepo hišico, ako hočeš biti zadovoljen vse leto : vzemi mlado, lepo ženo ; ako hočeš zadovoljnosti za dve leti, nastopi dedščino bogatega strijca ; ako hočeš biti zadovoljen vse življenje, tedaj pa koj u m ri ! — Kako Indijanci snubijo? V Indijanih je ljubezen slabost, katere se sramuje pravi indijanski junak, radi tega skriva ta čut in ga javi k večjemu luni ali veliki šamoti puščave. Tudi deklici jo pove, to se pravi oni deklici, o katerej že ve, da čuti enako tudi ona zanj. Toda tedaj gresta oba v luni ven v puščavo Prerije in se zmenita v besedab katere narekava indijanski bog ljubezni. Ako pa se pripeti, da se uname več mladeničev za jedno in isto lepotico, gre pa stvar drugače. Indijanski fantje — in radi tega jim vsa čast pred našimi fanti — se kar nič ne tepo in ne pobijajo radi ene dekline, marveč oni ukrenejo tako : vsi oni, ki lju-bijo jednega in istega dekleta, ležejo zvečer na trebub okoli koče, v kateri biva izvoljenka, seveda v toliki daljavi, da 373 ie ne vidijo drug druzega. Potem stopi dekle pred kočo in v tem hipu planejo vsi krati njej in jo hočejo ugrabiti Loterijske srečke. Kdor jo ugrabi prvi, njegova je, ako je namreč oni, katerega i ona mara. Ako pa ni pravi, tedaj mu priloži lahko zauš-nico in fant odstopi. Potem se ceremonija ponavlja tako dolgo. da pride na vrsto pravi, in drugi odlazijo. Ta način snubitve, bi ne bil napačen tudi pri nas in veliko lepše bi še vedno bilo, da fantjeležejo na trebuh pred kočo seoje izvoljenke, nego da 19 V Linču dne 11. sept. t. 1.: 18, 61, 42, V Trstu dne 11. sept. t. 1.: 44, 10, 71, 88, 85. V Pragi dne 15. sept. t. 1.: 1, 43, 28, 66, 61. se klali med saboj radi nje. Seveda pri nas bi v največ slučajih hotel stopiti pred kočo mesto dekleta — njen oče in bi si izbiral „pravega" ; v toliko smo mi bolj „civilizováni" od lndijanov. Pa še nekaj o indijanskih zakonskih zadevah. Koristna v vsakem gospođinjstvu je raba prave sladne kave, bodi-si v zdravstvenem, kakor v denarstvenem oziru. Tvrdki Kathreiner gré zasluga, da je med svet spravila povsod pod imenom »Kneippova kava« dobro znano pristno V Indiji se nezvestoba zakonske žene kaznuje na čuden način, sladno kavo, katera ima okus prave kave in se je prav za to zeló vdomačila. Marsikdo jo pije kar čisto, navadno pa kot dodatek k pravi kavi. Naj se ne pomišlja nobena gospodinja, katera še ne rabi te kave, ter naj začne rabiti toliko zdravo in okusno pristno Kneippovo kavo. Svarimo pa tudi pred ponarejeno in slabejšo kavo tega imena, ki jo nekateri ponujajo". Ta seveda ne podá onega, kar se pričakuje od prave Kneipove sladne kave. Treba torej paziti pri se glasi: Oče gre s svojim sinčkom na sprehod. „Dragi sinko", nakupovanji ter tirjati pristno Kathreinerjevo Kneipovo sladno Siux-Indijanci prekoljejo nezvesti nos in nahaja se ondi žen, imajo po pětkrát in šestkrát preklane nosove. Kaj hočeš postati ? Sloveči pesnik Ehegaray Madridu je ravnokar objavil v nekem listu satirično črtico, v nagovarja oče svojega otroka, še modreje gleda v svet, modro stopa poleg njega in kavo v zavitkih s podobo župnika Kneippa in z imenom Kathreiner. dragi za kak poklic, star si dovolj, sinko, čas je, da se odločiš torej Hočeš biti učenjak ? Potem zamoreš luč sveta in bodeš od vseh spoštovan Drugače zavito ali celó nezavito blago naj se ne sprejme. Hudo-voljno nekateri razširjajo vest, da se po smrti Kneippovi sladna kava ne izdeluje več, ampak mesto nje nek drug fabrikat. To je doseči slavo, postaneš pop o In oma ne re sničn o, kajti tvrdka Kathreiner je od rajnega voli, kaj hočeš postati ? m čislan. t • " „Pa umrjem od glada ! Ne, oče. In potem, da postanem učenjak, postani državnik Lahko n Pa da celó do ministra". „Da moral bi se vse preveč učiti", jo pribašeš do tajnega svetnika. bi me potem umorili. Ne, očka, tega nočem. Tudi bi se moral klečeplaziti". „Pa se poprimi politike. in preveč uklanjati Kakor poslanců se ti bode klanjalo vse in te častilo, pri tem ničesar znati. „Da, da," in pa ni treba ničesar vedeti in „ne, ne" zna rekati vsakdo in obljubiti pa ne držati tudi ni težko torej ostane pri poslanců ?" „Hm, to bilo že nekaj ; a ne, moj očka, od volje n nevolje naroda biti od- visen ? Brrr ! Tega že ne ! Volja naroda se spreminja vsaki hipec, kakor bi mignil in s tem ni nič". „Kaj pa hočeš postati? Vojak? General? No, boii general! Da me porazi „Kaj pak ! pri Filipih ? Ne, moreš biti". Bi tudi prvi ustanek na Kubi ne ali hvala, oče !" „Nu, kralj, kralj pač ne hotel, najmanje ! Takle ubogi kralj, o ne ! toda glej, to-le je pokazal sinko na zlat voz, na ka- bi rad bil !„ in pritem terem je sedel krasno opravljen člověk, kateremu je vriskalo hočem biti ! Junak, katerega narod to ljudstvo. „Da, oče, ljubi in slavi, za katerega plamtijo vsa srca, moška in ženska Kateremu letijo zlati kakor muhe skupaj in katerega časti vse v življenju in po snrti, tak mož hočem biti, o katerega slavi si še pozni rodovi pripovedujejo kakor o kakem bogu. Da, moj očka : borilec z bikom hočem biti !" španjskem. Tako sodijo na Književnost. Zbirka domaćih zdravil se imenuje knjiga, katera je že. v tretjič na svitlo prišla. Izdaja Dragotin Hribar v Celji Cena knjigi 5o kr., s poštnino 55 kr. že kaže, kako se je ta knjiga priljubila, prav toplo priporočajo svojim bralcem. Tudi Tretja izdaja „Novice" jo Tržne cene. V Ljubljani dne 28. avgusta 1897. Pšenica gld. 12. kr rž gld. 7 50 kr., ječmen gld. kr., oves gld. 6 30 kr. ) kr proso gld ajda gld. leča gld. 12 ^Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr turšica gld. 6*50 kr kr., grah gld. 10 kr., iižol gld. kr g. prelata Kneippa dobila za vse čase pravico, njegovo ime in njegovo podobo rabiti kot varstveno znamko, in izdeluje pa prodaja kakor dosedaj edino pristno Kneippovo kavo. Jedino pravi (Tinctura balsamica) iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne farmacevtičnih pre paratov A. Thierry-ja Pregradi V svrho varnosti ob činstva pred nic- pri Rogatec-Slatini. Preskušen in potrjen od zdravstvenih vrednimi ponareja-nji nosim od sedaj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. (60 oblastev (U) Najstareje, najpristneje, najoe-neje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plućne bolesti in že-lodečni krč itd. ter je uporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapicu, v katero je vtis-njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim ce- nejo tem č ednejo ponaredbo. Pazi naj se torej vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Pona rejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prelcupce nič vrednih ponarejenih, občinsívo va-rajočih drugih balzamov,. zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in na« elja varha lékárno A. Thierry-ja v slovi: Na Pregradi pri Rogatec-Slatini 12 malih 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot i2 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnem povzetju. Pazi naj se vedno natančno na zgoraj sno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 374 m kr. pnv m odlikovana tovarna raznih likerov in maraskina (Maraschino di Za-ra) N a j b o 1 j i, n a j z d r a v e j i glasoviteji svetu bemu želođc Kdor si hoče ohraniti zdrav že-|Odec, kdor se želi dobro počutiti, biti vesel, obvarovati si zdravje, pije naj po celem svetu razširjeni od vseh hvaljeni liker Vlahov, katerega iz zelišč kršne Dalmacije edini na svetu napravlja R. Vlahov v Zadru. Varujte se ponarejanj in zahteyajte vedno pravi Ylahov iz Zadra, katerega je dobiti y y saki trgovini in kavarni. (9) Odlikovanja: Moji in Založnik Nj. c. in kr. Visokosti presvitlega gosp nadvojvoda Leopolda Salvatorja. Založnik kraljevske hiše Lussignan, Pariz. Častni član italijanskega zavoda „Pogresso" z odlikovalno svetinjo. Privilegiran od vlade Zveznih držav severne Amerike. Odlikovanje s poprsjem Libertadora, republike Venezuela. Odlikovan na sledečih razstavah: Dunaj 1873. Svitinja za zasluge. Neapel 1880. Svetinja I. razreda. Kalkuta 1883 84. Velika svetinja. Neapel 1885. Zlata svetinja. Spa (Belgija) 1891 Zlata svetinja. Skradin 1875. Zlata svetinja. Trst 1882. Zlata svetinja. Cork (Irska) 1884. Častna diploma Zagreb 1891. Zlata svetinja. Bordeaux 1892. Zlata svetinja. Berlin 1892. Zlata svetinja. Ý izdelki se razpošiljajo dajajo v: Avstro-Ogerski, Italiji, NV • • • emciji, Angliji, Rusiji, Svediji in Norvegiji, Svi ci, Danski, _ V • • • urciji, Grški, Španiji, - Portugaliji, Rumuniji, Srbiji, Bolgariji, V Crnigori, Otoku 3Ialta, Belgiji, Zjedinjenih držav ah amerikanskih, Braziliji, Meksiki, A r gen ti nj i, Indiji, Kitajski, Japonski, Egiptu, Perziji, Arabiji, 4 TI v ••• r v Alzeriji, Tunisu, Maroku, Otoku Kipru. pro Odgovorni urednik: Avgnst Pucihar. Tisk in založba : J. Blasnikovi nasledniki.