Stev. 24. U Ljubljani, v ponedeljek, dne 30. januarje 1905. Leto XXXIII. Velja po pošti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13-—-za četrt leta „ „ 6-50 „ 2-20 za en mesec „ V upravništvu: za celo leto naprej K 201— za pol leta „ „ 10-— za četrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ 1-70 Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev, 10 h. Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez --dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —- Vsprejema naročnino, Inserate ln reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. flli je no Rushem ustava mogočo? Krakov, 28. jan. Prvo razburjenje se polega. Vojaška sila zatira revolucijo. Delavske mase, ki re-voltirajo, bodo brez dvoma potlačene od vojaške sile. Seveda ostane i nadalje kal revolucije v Rusiji, ki bo prej ali slej pognala, a zadnji dogodki zahtevajo, da si stavimo vprašanje: Ali je danes na Ruskem ustava mogoča ? Odgovarjam na to z dejstvi. Da se je velik del inteligence postavil na stran ustavoželjnib, temu se ni čuditi Kajti glasilo liberalne buržoazije „Osvobož-denje", ki se urejuje, tiska in izdaje v Stutt-gartu in skrivaj kolportira v Rusijo, ima jako mnogo pristašev v meščanskih krogih. Delavec nese svojo kožo na trg, da streljajo vanjo kazaki, liberalni meščan pa čaka, kaj bo iz tega, se varuje, a želi, da bi prišlo do ustave. Zemstva so se oglasila. To je naravno, kajti ko so se pod Aleksandrom II. vpeljale reforme, so dobila zemstva veliko oblast, katero jim je pa naslednja reakcija vedno bolj krčila. Zasluge zemstev so velike, ker zemstva so mnogo storila za šolstvo, za ceste, železnice in za upravo sploh. A birokracija jim je prikrajšala gmotna sredstva, ker jim je prepovedala gotove do-klade in izločila važne zadeve iz njihovega delokroga. To je bil korak nazaj, in zato se ni čuditi, ako zemstva hrepene po večji avtonomiji. Duh, ki splošno vlada v zem-stvih je dober in zdrav, boljši kakor duh aristokracije. V „Slovencu" sem čital poročilo, katero Vam moram popraviti. Zemstva niso zahtevala izrecno splošne, enake in tajne volilne pravice, kakor ste Vi najbrže posneli po nemških listih, ampak samo sodelovanje pri ljudskih zastopih, pri obdačenju, zakonodaji sploh, in kontrolo nad državno upravo. Vi si namreč ne smete ruskega ljudstva misliti takega, kakor je na primer slo- vensko. Rusko ljudstvo je še dalečjzaostalo, in niti taka volilna pravica, kakor jo Slovenci vživajo še sedaj, tam še ni mogoča. Komaj tretjina Rusov z.na bratj,-in pisati. Prve šole je ustanovil^d^ho^^^, a teh je bilo malo. Semtertje y Kak pametnejši plemič kaj storil za šolstvo, a zemstva, v katerih so zastopani duhovniki, plemiči in boljši obrtniki in posestniki, so začela zistematično širiti ljudsko izobrazbo, ker so imela oblast, da pobirajo za šolstvo tudi davke. Vendar je celotni uspeh še vedno tak, da več ko dve tretjini Rusov za direktno pismeno volitev nista zmožni. Bila bi največja zmešnjava, če bi se od teh ljudi zahtevalo, česar ne umevajo. Prodrli bi večinoma žganjarji in trgovci, pri katerih je kmet zadolžen. Potem si pa Rusije tudi ne smete predstavljati kot enakorodne države. Po statističnih podatkih se štejejo ljudje tako v Rusiji : je 65 4% . 8 1 % , 5-7% Rusov Tatarjev Poljakov Fincev » 5-3 % Judov „ 2 9% Litvi nov . 2-9% Armencev „ 08 % Georgijcev „ 10% drugih Kavkazijcev „ 1-3% drugih narodov „ 6.6%. Med Ruse so pa šteti pri tem ljudje, ki sami sebe nimajo za Ruse, zlasti „raz-kolniki"; kajti Rus ne pomeni tam le človeka, ki je pokoljenju Rus, ampak ki je tudi po veri član ruske državne cerkve. Razne sekte se že zdaj upirajo, da niso ruske. Te bi nastopile v državni zbornici za svobodo veroizpovedanja proti oficielni ruski cerkvi in tako bi se potem tudi število »Rusov" jako zmanjšalo. Poglejmo pa statistiko po stanovih! Naj več je k m e t o v , namreč 111,899 292. Za njimi prvi po številu so pa nomadi, katerih je 16,497.509. Ti ne poznajo še nobene urejene državne oblike in bi vstopili v državni zbor kot jako nezanesljivi za-konodajavci. Njih zakon je svobodni lov in svobodna paša za njihove črede, kajti oni ne poznajo ne mest, ne vasi, ne urejenih občin, ampak le handžar in pištolo, in ruska oblast je v neprestanem boju ž njimi. Ti ljudje še nimajo pojma o moderni državi, in kdo bi mogel od njih upati, da bodo sklepali koristne postave? Za nomadi šele pride po številu obrt. Stan, kateri šteje 10,121.544 ljudi. Med nje je prištetega še tudi mnogo obrtnega delavstva, katerega je vsega skupaj čez 2 milijona. Potem pride plemstvo, ki šteje 843 462 članov, dalje 562.308 uradnikov in slednjič 702.885 duhovnikov. Plemstvo, uradniki in pravoslavni duhovniki, ti so seveda vzeti le iz »Rusov". A kdor primerja te številke, mora iz-prevideti, zakaj se tako boje ruski odločilni krogi, dati državi ustavo. Kmet, ki odločuje največ, je bil čisto zanemarjen in bi po ogromni večini bil odvisen samo od agitatorjev, od pritiska uradništva in od podkupovanja. A bati se je, da ne bi prišli do moči elementi, katerim je le do tega, da državo raztrgajo in skrbe le za svoje lastne interese, in to bi bila poguba za Rusijo. Kajti vedeti moramo, da so v Rusiji tudi narodi, ki so pokorni carju le, dokler je nad njimi sila, a bi prvo priliko porabili, da se osvobode. Zato pa do ustave po vzorcu zapadnih držav skoro gotovo ne pride. K večjemu oligarhija plemstva in kapitalizma je mogoča zdaj, ako se opusti absolutizem. Ali bi bila pa ta manj škodljiva ? Revolucionarji nimajo nobenega gotovega načrta. Oni zahtevajo le v splošnih izrazih ustavo po zapadnih vzorcih. A ta je, kakor se razvidi iz navedenih dejstev, nemogoča na Ruskem. Najbolje bo, ako se polagoma daje zemstvom večja moč in tako pripravlja pot do poznejše bolj demokratske oblike. Narava ne pozna skokov. K bo]u protijjetibi. Priobčuje »Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolnenapljučih". '(Dalje). Voditi mora oskrbovalnico seveda zdravnik, kajti le zdravnik zna prav presojati zdravje bolnikovo in njegove rodbine in ker le zdravnik ima tisto higijensko in medicinsko vednost, ki je potrebna, da se vselej ukrenejo najprimernejše naredbe. Večkrat je treba tudi zdravniške pomoči v oskrbovalnici sami ali od nje; to je včasi neogibno potrebno. Ker pa se delovanje oskrbovalnice razteza le na najubožnejše prebivalstvo in ker se imovinske razmere slehernega bolnika že prej natančno poizvedo, zato ne more oskrbovalnica nikdar priti v navzkrižje z gmotnim prospehom zdravnikov. Povsod, koder delujejo »dispensairji", se jim je posrečilo, da so odpravili slučajno nezaupnost, in razmerje med njimi in zdravniki je povsod ugodno. Oskrbovalnice so urejene in delujejo seveda v različnih deželah in mestih tudi različno. V deželi, ki ima veliko zdravilišč, morskih hospicev, odpočivališč in počitniških kolonij, lahko posluje oskrbovalnica tudi kot poizvedovalnica in odbiralnica za te zavode. Ali tudi sama zase, brez sodelovanja in pomoči drugih naprav za zatiranje jetikc lahko blagovito deluje. Saj je nastal „dispensaire" v deželi, kjer je večina drugih naredb proti jetiki le malo v rabi in baš v enakih deželah sev nahaja sedaj največ zavodov te vrste. Že z malimi sredstvi, brez podpore drugih organizacij, more posredovalnica veliko doseči in mnogo dobrega storiti. Stroški za posamezne bolnike so primeroma majhni. Pri bolniščini znaša izguba, ki sili jetičnega očeta, da se zdravi, doma, večkrat samo po 60 h na dan; podnajemnik, ki se mora izseliti, da dobi bolnik svojo sobo, plačuje na mesec večkrat samo po 10 do 16 kron najemščine, tej so pa bolnikova rodbina ne more odreči brez kake druge odškodnine. Stroški, ki se naberejo oskrbovalnici z rednim in primernim snaženjem bolnikovega perila in stanovanja, niso neznatni. Reja in ž njo odpornost malokrvnega ali škrofuloz-nega otroka se zelo ojači, če dobimo na dan po 1 liter mleka (cena na debelo 16—20 h). Stroški za enega bolnika znašajo v belgijskem dispensairju v Lillu po 34 89 frk. na mesec. Pa tudi brez gmotne podpore, samo z osebnim in ustnim poukom se lahko mnogo- LISTEK. Pismo z Vestfalskega - H a m b o r n , 24. jan. 1905. Dne 23. januarja je v okraju dortmun-škega višjega rudarskega urada ob desnem bregu reke Rena od 240.976 delavcev, ki so delali v onih rudnikih, kjer je stavka, stavkalo 195.091 mož. V soboto je bilo razmerje stavkujočih delavcev v naši občini sledeče : V rudniku »Nemški cesar" v rovu I. je delalo izmed 928 rudarjev 155; v rovu štev. II izmed 928 rudarjev 155; v rovu štev. III. izmed 1641 rudarjev 127; v rovu štev. IV. izmed 1060 rudarjev 81 ; a to so le oni delavci ki delajo pod zemljo, kakor tudi v Neumiihlu, kjer je delalo v soboto izmed 3650 rudarjev le 209 mož. Od 18. januarja 1.1. je vsak dan delalo manj delavcev. Mnogo rudarjev je sicer, ki bi radi delali, a je delo postalo neprijetno in naravnost nevarno. Res sta red in mir * Ker dela ravno v hambornski okolici mnogo Slovence*, priobčujemo pismo dobesedno. naravnost vzorna, a oni, ki delajo, imajo mnogo prestati, ker jim groze stavkujoči, da se bodo nad stavkolomci gotovo maščevali. In zato je skoraj gotovo, da bo v ponedeljek došlo le malo delavcev na delo. Naše lokalno časopisje ne priobčuje več števila delavcev, ki še delajo v rudnikih. V soboto je bil plačilni dan tako miren, kakor drugače nikdar, in niti čutili nismo, da je plačilni dan. Delavci vedo natančno, da je položaj resen in le malo upajo na uspeh ali na hitri konec stavke. Ce ne bo vlada pritisnila na podjetnike, ne bodo ničesar dovolili delavcem. V soboto so izplačali delavce za mesec december in zato sedaj še ne trpe bede. A ko bo 4 februarja izplačevanje predujema, bodo dobili le malo, in 20. februarja pri plačevanju dnine celo nič denarja, in takrat bo nastala revščina, ker le malo delavcev ima kaj prihranjenega. Na upanje že sedaj delavci ne dobe ničesar. Gostilne niso tako obiskane, kakor druge čase, v nedeljo so bile sploh vse gostilne zatvorjene že ob 5. uri in prepovedano je točenje žganja. V kraju, kjer je stavka, mrgoli orožnikov na konjih Poslali so jih 1600 v kraje, kjer so rudniki. Tudi število policistov in stražnikov je pomnoženo. Z vojaki, vsaj v vojaški obleki, nas še niso osrečili, a pripravljeno je vojaštvo za vsak slučaj v Veselnu, Diisseldorfu, Krefeldu in Mtil-heimu. Seveda trpe vsled stavke tudi tukajšnji Slovenci! Vsi meni znani Slovenci vže pretekli teden niso delali in sicer bolj vsled strahu, kakor pa prostovoljno. Včeraj je delal, kolikor mi je znano, en sam slovenski; delavec. Stavkujoči dobe sicer podporo iz blagajn »Strokovnih zvez" in pa iz zbirk za stavkujoče, a to je le malo in nekateri stavkujoči delavci se tudi ne marajo zglasiti za podporo. Vsak stavkujoči delavec se mora namreč javiti v pisarni stavkujočih delavcev. Dela se na dan še 8—4 ure. Naše rudarsko podjetništvo misli, da oni delavci, ki brez opravičenja ne delajo tri dni, niso več pri podjetništvu v službi, in zato hoče od delavcev odškodnino v znesku plače zadnjih 6 delavnih dnij in je vsem rudarjem, ki stanujejo v hišah podjetništva, s 1. februarjem odpovedalo stanovanje. Stavkujoči pa stanujejo malone vsi v hišah podjetništva. In kam li naj grejo ? Prostovoljno stavkujoči delavci gotovo ne bodo zapustili stanovanj in vse vreči iz stanovanj bi bilo tudi nevarno ter bi kaj takega najbrže ne pripustile oblasti. Po mojem mnenju vlada tudi ne bo tako hitro še izgnala čez mejo avstrijskih delavcev, osobito ker je nekoliko nejevoljna na rudniške barone. Iz raznih vzrokov začetkom stavke stavkujoči delavci niso vživali splošnih simpatij. A sebično postopanje podjetnikov je pridobilo delavcem splošne simpatije. Včasih me pa zaboli srce in smilil se mi je oče 8 otrok, ki je iz skrbi za svojo družino hotel na delo, a je dobil pismo, v katerem se mu je zagrozilo, da če bo še enkrat šel na delo, ne bo več videl svoje žene in svojih otrok. Ako bo trajala stavka dolgo časa, ne vem, kako bo. Vse kaže, da se še ne bo kmalu končala. Igralci našega slovenskega društva so krat koristi ali tudi samo s tem, da se bolniku in njegovim ljudem le pokaže, kako je priporočeno naredbo v tem ali onem primeru praktično izvesti. (Konec prih.) Revolucijo v Rusiji. Mir od sobote na nedeljo. — Trepov časopisju. V Peterburgu odstranjujejo sledove izgredov preteklega tedna. Ceste so mirne, stavka \ tiskarnah končana. Lasopisi izhajajo. Vladni »Journal de St. Petersbourg" opozarja, da je vstaja za časa vojske vele-izdaja, ker slabi obrambno moč države. Generalni guverner Trepov je sprejel ravnatelja nekaterih časopisov, katerim je dejal, da hoče vlada napraviti mir, da more razviti svoje delo. časopisje pri tem lahko največ pomaga. Nemogoče pa je odpraviti cenzuro, ker časopisje lahko napravi tudi nevarne spletke. Vlada pripušča dobrohotno resno kritik«, nikakor pa ne take, da bi žalila. V soboto so v Peterburgu zopet pričeli izhajati časopisi. Zagotovila tovarnarjem. — Car hoče skrbeti za delavce. — Obešenja. General T r e p o v je sprejel razne tovarnarje ter jih zagotovil, da lahko brez skrbi prično z delom, ker je vlada storila vse, da vzdrži red. Nato je Trepov sprejel 15 generalov in admiralov, ki imajo nadzorstvo nad vladnimi tovarnami Pozneje so prišli k Trepovu trije delavci Putilovih to-tovarn, ki so izjavili da so bili zapeljani in da hočejo zopet delati. Trepov jim je odgovori), da je carjeva želja, da se ž njimi velikodušno ravna in da se njihove rodbine denarno podpira. Upravičenim zahtevam se bo ugodilo. Odslej se hoče s takimi sredstvi doseči rtdne razmere Dalje je Trepov naznanil, da je car odredil, da se 350 ranjencev, ki so v bolnicah, dalje zdravi na njihovih stanovanjih in na državne stroške. Isto velja za vse potrebne ranjence. Nasprotno je pa bilo 140 oseb, katere so dobili pri plenjenju, obsojenih, da se jih obesi. Kaj pripovedujejo o strelu na carja. Iz Peterburga pišejo »Schles. Ztg.": Tu pripovedujejo sledeče: Top, iz katerega je prišel ostri strel, spada med stare topove, ki se navadno ne uporabljajo pri salutnem streljanju. Poveljujoči častnik baterije pa je zapovedal uporabo starega topa pod pretvezo, da se morajo novi topovi varovati. Rabiti je mogel pa le stari top, ker je uporabljena kroglja natančno spadala v odprtino starega topa. Krogljo je vzel poveljujoči častnik iz topniškega skladišča, kjer je malo dni poprej imel službo. Oba vojaka njegovega poveljstva sta bila do nezavesti pijana. Gotovo je, da je častnik brez nju-jine vednosti ter drugih oseb pripravil napad in izvršil. Vendar so mu došle baje že pred več časom od zunanjega vodstva stranke .propaganda dela" mnoge ponudbe poleg večjih svot. Akoravno zadolžen, je častnik te ponudbe zavrnil ter pripomnil, da noče ničesar, ker bo umrl in tudi hoče umreti. Napadalec je delal torej popolnoma na svojo roko. Star je od 40 do 45 let. Začetkom leta 1890. je zapustil akademične študije ter postal častnik, da razširja revo-lucijske ideje v vojaških krogih Ze tedaj je koval načrt za atentat, ki ga pa ni izvršil, ker je skrivna policija v periodi Aleksandra II. pazila na vsak njegov korak, kakor tudi drugih somišljenikov njegovih. Ko je počil top, je zletelo strelivo ob carskem mostu pri Nevi ter zadele zimsko palačo. Pribjtelemu polkovniku je za-klical častnik: »Žalibog, zgrešil cilj!" Polkovnik je bil tako presenečen nad temi be- se učili gledališke igre, ki naj bi bila 29. januarja, a so prenehali, ker stavka izključuje veselico. Naše društvo je sedaj brez dolga in imamo v blagajni 76 mark denarja. Pri volitvah v načelništvc sta bila izvoljena novi podpredsednik in pa blagajnik. Burnik in Kodela, odstopila sta pa Štefančič in Pišek. — V naši slovenski koloniji so trije bolniki in več lahko bolnih v bolnišnici. V Heinrichburgu bo na pustni torek splošni misijon tudi za Slovence Prišli bodo, kakor sem zvedel, trije očetje frančiškani. Pri nas bo v Hambornu slovenski misijon 8 dnij, eden bo imel misijon v Markslochu in eden v Schmidthorst-Neumiihle. V naši župniji je sedaj 1500 do 2000 Slovencev, vseh Avstrijcev je pa 11.000; vseh duš je v naši župniji 64000, izmed katerih je 70% katoličanov. Nedavno sta bili v Obermerselohu dve slovenski poroki. sedami, dn je skoraj brez zavesti stopil nekaj korakov nazaj. Eno minuto pozneje je častnik — izginil. Tudi v Kovnu je imela stavka uspeh. Iz Kovna poročajo: Pod predsedstvom guvernerja se je vršila seja tovarnarjev. Sklenilo se je, da se plača delavstvu zboljša. Pariški odvetniki so brzojavno častitali peterburškim odvetnikom, da so protestirali proti nasilnostim, ki so se godile v Peterburgu predzadnjo nedeljo. 300 aretacij. Doslej je generalni guverner Trepov v Peterburgu dal aretirati 300 oseb. Bomba v vojašnico. Czenstohov, 28. jan. V tukajšnjo vojašnico dragoncev je bila vržena bomba. Več vojakov je ranjenih. Atentat se je izvršil, ker so dragonci pri nemirih mahali po delavcih z golimi sabljami. Zemstvo Nižnega Novgoroda v ječi. Zemstvo Nižnega Novgoroda je v četrtek sprejelo resolucijo, ki protestuje proti nedeljskemu klanju Komaj je bila resolucija v Peterburgu znana, že je carski odlok brzojavno zapovedal guvernerju, naj zapre vse člane zemstva. Ponoči so izvršili carjevo povelje. Veliki oddelki policije so šli pred vsako hišo metali člane iz postelj ter jih tirali takoj v ječo ali v trdnjavo. Pogreb padlih. Iz Peterburga se poroča 28. t. m.: Zadnjo noč so v vojaškem spremstvu odpeljali na pokopališče v Obuhov zopet mnogo trupel, da jih ondi pokopljejo Več tisoč delavcev je v temni noči poizkušalo se polastiti krst, da jih prepeljejo na drugo pokopališče. Nastal je pravcati boj. Slabo zabite krste so bile razbite in trupla so padla bo-jevalcem pod noge. Slednjič so čete pregnale napadalce in prepeljale trupla v skupni grob. Kaznovani ruski listi. Peterburg, 27. jan. (Poročilo pe-terburškega brzojavnega urada.) Ob pol 12. ponoči: Sedaj se vrše policijske hišne preiskave v uredništvih svobodomiseljnih listov »Naši Ziznj" in »Naši Dni" Oba lista jutri najbrže ne bodeta izšla. Peterburg, 27. jan. Notranji minister je »Ruskim Vjedomostim" odtegnil dovoljenje za razpečavanje posameznih številk ter prepovedal tiskati saratovskemu »Dnevniku" inserate za dobo treh mesecev. V uredništvu listov »Naša Žiznj" in »Naši Dni" je policija konfiscirala 40.000 rubljev, ki so jih nabrala uredništva v podporo za družine žrtev nemirov. Ruski uporniki v inozemstvu. Iz Geneve, Berna, Curuha in od Sv Gola je z nočnim brzovlakom odpotovalo 40 Rusov v Rusijo, da nastopijo dejansko v sedanjih zmešnjavah. V Londonu je bil 24 t. m. tajni shod ruskih vstaških voditeljev iz Geneve, Pariza, iz Italije in Avstrije. Sklepi niso znani. Doznalo se pa je, da so se razgovarjali, kaj naj store sedaj. Delavski nemiri so jih iz-nenadili in zato hočejo poizkusili delavfce nagovoriti za vstajo. Veliko udeležencev je takoj odpotovalo iz Londona, da poizkusijo priti v Rusijo in tam izvršiti, kar so jim naročili na tajnem shodu. Baje so tudi sklenili umoriti velikega kneza Vladimira, pravo sodnega ministra Murajeva, generala Trepova in Fulena. Zarota na peterburškem pokopališču. Peterburg, 28 januarja. Kakor sme že poročali, pokupujtjo padle mrtve žrtve peterburških nemirov natihoma ponoči. Včeraj proti jutru so začuli orožniki na velikem pokopališču petje, sli so na pokopališče in tu so videli ob novih grobovih 25 dijakov in dijakinj, ki so po končanem petju slovesno prisegali, maščevati padle tovariše. Prva bomba naj zadene carja in pri tej prisegi so visoko držali eno bombe. Vsem zatirateljem so prisegali maščevanje kleče in s k nebu povzdignjenemi rokami. Orožništvo je dobilo povelje, prijeti zarotnike, ki so pa morali biti o tem obveščeni, ker so pobegnili na vse strani. Kljub temu se je posrečilo prijeti 13 zarotnikov. Palača velikega kneza Sergija — razrušena? »Beri. Tagebl" poroča iz Moskve: „Do petka zvečer ni v Moskvi počil ni eden strel. Delavci so se razkropili, kakor hitro je došlo vojaštvo. Le zunaj Moskve ležeča palača velikega kneza Sergija je razrušena. Sergij se je preselil na Kremi. častnikom groze s smrtjo. Peterburg, 29. januarja. Častniki .Semenorskega polka, ki so pri nemirih 22 t. m. zapovedali streljati vojakom na ljudstvo, so dobili grozilna pisma, v katerih jim žugajo s smrtjo. Gorkij. Z ozirom na poročila, da je bil Gorkij prijet in zaprt, je priobčil »Berliner Tage-blatt" dne 27. t. m. oklic z naslovom: .Rešite Gorkega"! Oklic poživlja nemške učenjake, politike, leposlovce in umetnike, naj nabirajo podpise za osvoboditev Gorkega. Smrtne obsodbe. »Laffan Burerau" poroča, da namerava Trepov obsoditi zaradi udeležbe pri nemirih na smrt pet delavskih voditeljev, med njimi tudi Maksima Gorkega. Cestni boji v Rigi. Neki peterburški dopisnik javlja v London 28. t. m.: Ravno sem govoril z nekim možem iz Rige, ki je dejal, da je v četrtek velika množica delavcev vdrla od dveh strani v Rigo. Oboroženi so bili s puškami ter se branili, ko so jih napadle čete, z velikim uspehom. Boj je trajal celo noč ter je še divjal, ko je dotičnik zapustil Rigo. Dejal je, da je v mestu vladalo veliko klanje in velika zmešnjava. Cenzura izkuša zadušiti vse vesti o stavki; toda jasno je, da se stavkarska in revolucijska agitacija vsak dan širi. Kjer se oblastem posreči narediti na zunaj mir, ondi tem bolj vre na tihem. Poljaki. V Varšavi so razne poljske stranke že nekaj časa sem izdelovale spomenice na ministrstvo, ki so v njih vsaka s svojega stališča opisavale razmere in pojasnovale svoje želje in zahteve. — Odkar so se pojavili nemiri, se je to delo še bolj razširilo. Ni ga dnč, ne noči, da [bi se ne Jzbirali ljudje večinoma v zasebnih stanovanjih in ne izdelovali spomenic. Gotovo jih je sedaj še izdelanih 40; nekateri pravijo, da jih ima knez Mirski že 120 v rokah. Kaj se vse zahteva v njih ! Dijaki, ženske — vse jih dela ! Obnovitev poljske države na temelju splošne volivne pravice se tudi med drugimi stvarmi polaga ruski vladi na srce. Nekaj jih je razumnih. Sedaj sta dve taki v delu, ki se imata izročiti Witte ju. Eno sestavlja Spasovič v imenu Rusiji prijaznih Poljakov, drugo pa svobodomiselni varšavski naprednjaki. Policija ve za mnogo-brojne sestanke v tem oziru, pa nič ne nasprotuje. Samo en socialistiški shod je raz- ! gnala; nekaj demonstrantov je zaprla, a kmalu zopet izpustila. Vlada in njena policija ne vesta, kaj naj storita. Poljaki za enakopravnost. Včeraj došla poročila se glase: Na Ruskem Poljskem je v teku velika akcija, da se uvede poljski uradni jezik v upravo vaških občin. Občinske seje so to odločno zahtevale in na nekaterih krajih so s sestavljanjem poljskih zapisnikov kar pričeli ne oziraje se na rohnenje vodje glavarstva. Stavke na Rusko-Poljskem. V Varšavi stoji 3000 vojakov, samih Rusov, ki so pripravljeni, vsak čas streljati. V sobote je stavkalo v Varšavi 100000 delavcev. Promet na tramvaju je bil ustavljen, teljfonski promet z Lodzeu pretrgan. L o d z, 28 jan. Tukaj je delo ustavljeno. Okolo 100 000 delavcev štrajka. Listi niso izšli. Varšava, 28. jan. Voznike je množica prisilila, da so morah odložiti svoje uniforme. Varšava, 28.jan. Iz vojašnic je pobegnilo z vojaško obleko, orožjem in opravo mnogo rese rgv i s t o v namenjenih za m a n -džurijsko bojišče. K r a k o v o, 28. jan. Poljskim listom poročajo iz Varšave, da vlada med prebivalstvom velika skrb, ker se širi delavsko gibanje. Danes so se sicer v očigled oblastvenim odredbam vršile le neznatne cestne demonstracije, toda delavci vseh tovarn ter 3000 delavcev varšavsko-dunajske železnice je stopilo v stavko. Ako se bodo kurjači pridružili stavki, se bo moral promet na omenjeni progi ustaviti. Delavci onih industrijskih podjetij, ki se doslej niso pridružili stavki, so bili napadeni in prisiljeni k stavki. Mestu Varšavi grozi pomanjkanje vode. luči in kruha. Vsled stavke delavcev pri vodovodnih napravah že sedaj manjka v mnogih ulicah vode Vojaki delujejo po plinarnah. Mnogo voz s kruhom je na ulicah ustavljenih in oplenjenih. Telefonska zveza je poškodovana. Pri tovarni Gerlach in Puls so bile ubite štiri straže Stavkujoči preprečujejo promet tramvaja. Cene živil in petroleja so zelo poskočile. Mnogo proda-jalnic je obitih z deskami Policija in vo jaštvo je pomnoženo. K r a k o v o , 29. jan. Splošna stavka v Varšavi, Kovnem in Vilni se je progla sila, kakor poroča »Naprzod", po sklepu poljske socialistiške stranke. V Vilni oni delavci, ki organizirajo stavko, silijo delavce tovarn in delavnic k stavki Za stavko se zelo zavzema poljska socialistiška stranka in mednarodna »Zveza". V Vilni je prebivalstvo vznemirjeno. Polic jske patrulje krožijo po mestu Peki stavkajo. Varšava, 29 jan. Varšavski prebivalci so se iz previdnosti preskrbeli z ži- vili za en teden. Tja so došli iz Peterburga odposlanci delavstva. Varšava. 29. jan. Včeraj popoldne so prisili delavci cestno železnico, da je morala nehati voziti. Cestni premet je skoraj popolnoma ustavljen. Na Kališki cesti so bili poškodovani stroji in skladišča cestne železnice. Postajo črte Varšava-Dunaj straži vojaštvo. Stavka se naglo širi; tudi delavci v železničnih delavnicah stavkajo. Včeraj zvečer so pričeli stavkati potem, ko je bila plačana tedenska dnina, vsi tovarniški delavci. Stavkujoči delavci so se sprehajali v gručah po mestu, a nemirov ni bilo. Policija je prijela 70 oseb. Ob 6. zvečer so bile zatvorjene vse prodajalnice Tudi šole so zaprli. Lodz, 30. jan. Delavci zahtevajo za 30% zvišano plačo in 8urni delavnik. Po ulicah hodijo delavske čete, vmes pa mnogo-brojne vojaške patrulje; vsak trenotek se lahko spoprimejo. Bombni napad. Kakor poročajo iz Smolenska, je ondi v noči od 13 na 14. t. m. ekslodirala bomba pred sobo guvernerja, ki ga pa slučajno ni bilo doma. Ena stena in oprava je razbita. Storilec je neznan. Ministrski svet o štrajku. Petro grad, 28. januarja. Ob otvoritvi seje ministrskega sveta dne 24. t. m., je predsednik ministrov Witte povdarjal potrebo, da se ministrski svet izjavi o najnovejših dogodkih, da poizveduje o njih vzrokih ter stori potrebne korake, da se enaki dogodki več ne ponove. Po kratki debati je ministrski svet ta predlog odklonil, češ, da ni v to kompetenten. Stavka v Kolpinu prenehala. Peterburg, 28. januarja. Delavci ladjedelnice v Kolpinu so se po svojem duhovniku obrnili na metropolita Antonija ter ga prosili za posredovanje pri carju. Zagotavljali so, da so vse njihove želje le gospodarskega značaja. Metropolit je obljubil, da bo delavsko prošnjo podal carju. 11 Peterburgu delavci zopet delajo. Razburljiva vest, da bo 50000 delavcev včeraj prikorakalo pred carjevo zimsko palačo, se ni obistinila. Tudi se ni obistinilo poročilo, da tisoče delavcev koraka iz Moskve v Peterburg. Nad 54 000 stavkujočih se je v Peterburgu vrnilo k delu. Peterburg, 28 jan. Danes je delo zopet pričelo: v nevi predilnici 1775 delavcev, v ruski manufakturi 690 delavcev, v duraski tovarni Tentelov 500 delavcev, v papirnici Vargunin 700 delavcev. Putilova tovarna namerava v ponedeljek začeti delo deloma, v nekaj dneh pa v celem ebsegu. V Moskvi. Delavski voditelji v Moskvi so v nočni seji sklenili, da stavka preneha. Delavstvo je dobilo nekaj koncesij. Časopisi zopet izhajajo. Zahtevam delavcev v tiskarnah se je ugodilo v polnem obsegu. Iz Moskve poroča »Voss. z,tg.": Od mestnega glavarja sklicana seja dume je bila zelo viharna; mestni zastopniki so brezobzirno kritikovali postopanje vlade. Zastopniki plemstva se posvetujejo o obliki izjave, ki naj bi bila 2. februarja predložena shodu plemstva. Moskva, 29. januarja, (Uradni brzo-jav ob 10. uri dopoldne.) Mesto je mirno. Občinstvo se ne zbira. Policija je odredila obširne varnostne odredbe. Moskva, 30. januarja Stavka pojema. V vseh tovarnah, izvzemših šest, se je delo pričelo. Povsod so se delavci in tovarnarji sporazumeli. Med moskovskimi obrtniki se nabirajo podpisi za udanostno adreso. RusKo-jopoosko vojska. Ruska ofenziva. »Na desnem krilu smo pričeli ofenzivo proti sovražniku", tako se glasi Kuropat-kinovo poročilo. Od druge strani se pa poroča, da je Kuropatkin nujno zahteval po-jačenj, ker se bo sicer moral umakniti in izogniti se odločilni bitki, katero mu Ojama vsiljuje. Doslej res nič druzega nismo izvedeli, da so Rusi zasedli nekaj krajev, od katerih pa n. pr Kligutaja niti od Japoncev zaseden ni bil. Ce ni druzega, je te k večjemu večja rekognoskacija, ne pa ofenziva. Ali je Kuropatkin dobil morda povelje iz Peterburga, naj prodira, da se oči Rusije in ostale Evrope od žalostnih dogodkov na Ruskem obrnejo na bojišče v vzhodno Azijo. Najverojetnejše se nam zdi, da je Kuropatkin odredil prodiranje na svojem desnem krilu, da dobi pozicije za brambo svojega desnega krila, ki je v nevarnosti, da ga levo japonske krilo, pomnoženo p» Nogijevi armadi obide. Od Rusov po znatnih žrtvah zasedeni Sandepu, pri katerem so se ruski konjeniki za hrbtom Japoncev jako odlikovali, je za to velike važnosti. Gotovo bodo Sandepu Japonci poizkusili dobiti nazaj. Iz NewYorka brzojavljajo o vojnem položaju, da so ondi mnenja, da je boj, ki sedaj divja ob Šahu, začetek velikega odločilnega boja za posest Mukdena; za ta boj sta se obe stranki že dolgo in skrbno pripravljali. Boj se je pričel na japonskem levem krilu; njegov začetek se je pospešil najbrže vsled tega, ker je Kuropatkin odkril japonsko premikanje, ki je grozilo desnemu njegovemu krilu. Že šest tednov se na japonski strani o tem ni ničesar poročalo, kaj se godi na Ojamovem levem krilu, medtem ko so se ruske vesti glasile, da je bil precejšen del Nogijevih čet in mnogo težkih topov odposlan proti desnemu ruskemu krilu. .Pojavlja se mnenje, da „Grič osamelega drevesa", ki je na obeh straneh stal toliko krvavih žrtev in ki so ga Rusi med tem tako silno utrdili, ne bo več ostal ključ ruskih pozicij ob Sahu, ter ga bodo morda Rusi zapustili, ne da bi počil en strel v njegovo obrambo. Potem bi se vršili glavm boji ob črti Hunho na desnem ruskem krilu in severno od Banjapuce na ruski levici. Pozno v noč 26. t. m. niso niti v ruskem niti v japonskem poslaništvu v Wa-sbingtonu vedeli kaj podrobnega o boju. Na poslaništvu so mnenja, da ni verjetno, da bi se večje operacije vršile pred pozno pomladjo. Nedatirana brzojavka iz Kurokijevega tabora se glasi: To jutro smo slišali bojni hrum. Ruska artiijerija je pričela streljati ob celi japonski črti. Japonski topovi niso odgovarjali, razun na levem krilu, kjer je boj od prejšnjega dne prenehal z nočjo ter se zjutraj zopet pričel. Oblaki in sneg so omogočili razgled več ko nekaj sto korakov naprej in ruski topničarji so streljali v slepo. Popoldne je streljanje popolnoma prenehalo. Ako nameravajo Rusi splošno bitko, je njih načrte preprečil vihar in megla. Ne bili bi si mogli izvoliti slabejšega časa, že radi velikanskega trpljenja, ki so mu izpostavljeni vojaki v nezavarovani ravani. Iz Londona se glasi 28. jan. V Peterburgu govore o izgubah, ki so znašale samo na i uski strani 1000 mož in 45 častnikov. Niti v Londonu, niti v Ameriki niso znane podrobnosti. V Amerik še vedno menijo, da se gre tu za veliko bitko, ki se je že pričela in ki lahko traja cel teden. Iz Tokia se poroča 28. t. m.: Desno rusko krilo ob Hunhu je pričelo ofenzivo že v sredo. En vojni zbor je prodiral od Čantuna proti Hejkojazi in Čenčipau. Japonci so odgovorili s protigibanjem. Postavili so prodiraj očemu sovražniku nasproti večje oddelke ter vrgli Ruse pri Čenčipau nazaj do Ljaotiaokana. Neki drugi japonski voj ima že od četrtka pri Hcjkojaju opraviti s sovražnikom. Vojaški strokovnjaki sodijo, da je bitka pri Sandepu začetek odločilne bitke, na katero sta se obe stranki pripravljali tri mesece. Boj se je začel na japonskem levem krilu. Ojama je hotel potisniti nazaj rusko desno krilo, a Kuropatkin ga je prehitel. Peterburški brzojavni urad poroča 27. t. m. iz Čunsjamatuna : V centru in na levem krilu je skoraj popoln mir. Le redko-kedaj je slišati na obeh straneh streljanje topov. Vesti se širijo, da so Japonci velik del svojega topništva poslali na svoje levo krilo. Na najskrajnejšem desnem ruskem krilu je bilo danes zjutraj slišati streljanje topov. Boj pri Sandepu je trajal še danes. Vleče zopet močen veter ter mete. — Iz Sahetuna poroča isti brzojavni urad z dne 28. t m.: Tu vlada popoln mir. Posameznosti o boju pri Sandepu še ni. General Miščenko je ranjen na nogi, a je ostal v fronti. Peterburg, 29. jan, Peterburškemu brzojavnemu uradu poročajo 28. t. mes iz Maturana: Včeraj so ruske vojaške čete utrdile pridobljene postanke. Naša konjenica je 25. in 26. novembra pregnala Japonce iz krajev med rekama Honho in Conoho. Sibirski polki so osvojili vas Sunapu na le vem bregu Hunhe. Čete so se izborno borile Saharovo poročilo. Saharov poroča 27. t. m.: Naše čete so nadaljevale ofenzivo proti Šandepu. Naše topništvo na severozahodu je imelo nalogo, razdreti glavno japonsko reduto. Ko je 26. t. m. naša konjiča prekoračila Hunho ter se 10 vrst južno od Šandepu obrnila proti vzhodu, je zadela na več sovražnih kolon, obstoječih iz 4 bataljonov in 6 eskadronov, ki so prodirali od Hejgautaja. Vsled naših napadov so se nasprotniki umaknili v begu, pometali od sebe orožje ter pustili na mestu vozove mrtvece in ranjence. En oddelek je ujel 30 Japoncev; pri zavzetju vasi Čitajce in Mamškag je bilo ujetih 20 Japoncev. Oddelek na vzhodu je pobil sovražnika pri Ernandapoil ter zasedel sotesko. 30 vrst od Kouajenzana so imeli konjeniški oddelki spopade s sovražnikom. General Steselj v Saigonu. Agence Havas poroča iz Saigona z dne 27. t m.: Oeneral Steselj in soproga sta došla sem z več častniki. Velika množica ljudstva je pozdravila došle Ruse, mlade deklice so podale Stesljevi soprogi cvetke. Oeneral Steselj je vsprejel le vabilo guvernerjevo na diner ter na sprejem v vojaškem krogu. Nadalje bo prisostoval dobrodelni veselici v korist »Rdečega križa." Prvi je pozdravil generala poveljnik ruske kri-žarice „Diana", oba častnika sta se prisrčno objela. V razgovoru je ponovil branitelj Port-Arturja že znane stvari. Blokada je bila že dva meseca popolna; preskrbovanje z živežem ni bilo mogoče. Glavni vzrok padca trdnjave je pomanjkanje živil, streliva in zdravil. Ranjence so morali obvezovati z vlaknom od kabla. Živila so dosegla velikanske cene; tako je veljala ena kokoš 20, eno jajce 60 in en prešič 300 rubljev. Steselj je bil le enkrat ranjen s grogljo na glavi. Oeneral je poln upanja na konečno rusko zmago. Izrazil se je pohvalno nad korektnim ravnanjem Japoncev pri predaji trdnjave, ter dejal, da je sporazum med obema vojskujočima se strankama mogoč. Iz razgovora je razvidno, da je vladalo med silami na suhem in na morju nesoglasje. Izpad brodovja se je izvršil brez Steseljevega privoljenja. Oeneral seje posebno pohvalno izrazil o Kondratenku, ki je bil duša brambe. Skorbut je silno divjal med četami ter pomoril 17 000 mož. Pri predaji trdnjave se je dvigal iz mesta neznosen smrad. Kje je Kuropatkin. »Standard" poroča iz T»kia 27. t. m.: General Kuropatkin stoji pri Tašanu. Pojačil je obe krili. Na desnem krilu zbira konjenico v moči 20.000 mož Lokomotive za Japonsko. London, 27. jan. Japonci so naročili v Glasgnvu 18 lokomotiv. Parlamentarni položaj. „Freie Stimmen" poročaio z Dunaja, da bodo sklicane delegaeije šele jeseni. Po Veliki noči bo vlada sklicala češki deželni zbor, nakar bo zboroval državni zbor do poznega poletja. Zbornica bo v tem času rešila proračun, naknadne kredite in tiskovni zakon. Zaradi izida volitev na Ogrskem bodo delegacije zborovale pozneje in tudi t.ovi brambovski zakon bo pozneje predložen, kakor so mislili prvotno. Z Balkana. V Monastiru so bili 23. t. m. veliki izgredi proti Kucovlahom. Kucovlahi so zgradili novo cerkev in veliki vezir jim je dovolil, da smejo na pravoslavni praznik sv Treh kraljev s službo božjo otvoriti cerkev. Grki so pa priredili v Monastiru proti Kucovlahom demonstracijo in vlada je prepovedala Kucovlahom bogoslužje v novi cerkvi. S Kucovlahi so se združili Bolgari in jim obljubili, da jim bodo prihiteli na pomoč, ako bodo proti njim nastopili Grki. V neki grški solunski hiši ter v poslopju ondotne banke so našli zaloge streliva. Nadalje so odkrili, da hočejo Grki z oboroženo silo napasti ondotne Bolgare. V srbskem ministrskem svetu so 28. t. m. razpravljali o novih topovih in o makedonskem vprašanju. V petek ponoči je našla policija pri preiskavi v hiši, kjer stanuje neki sorodnik ravnatelja podružnice banke „De Metelni" veliko revolvorjev in več tisoč patron. — Policija je bila obveščena, da so med vodilnim grškim osobjem navedene banke politični agitatorju in je v skladiščih banke še mnogo orožja in streliva. Turška policija je zastražila skladišča banke. Sofija, 27. jan. Po sultanovem na ročilu je prišel sem turški nadzornik obmejnih straž Hamdi P a š a , ki je obenem sultanov adjutant, da se dogovori glede nekih spornih točk na rusko bolgarski meji. Vabilo Družbe sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja s tem uljudno vabi vse Slovence k pristopu za 1. 1905. Prosi, da ji ostanejo zvesti dosedanji udje tako v naši slovenski domovini kakor izven nje, a tem naj se pridruži še kolikor le možno novih! Ravnilo nam mora namreč vedno biti resnica: Mohorjevih udov število je verskega in slovenskega duha merilo. Zapomnimo si to in delajmo tako! C gg poverjenike zopet prosimo, naj čim preje dovršijo svoje, sicer težavno, a talino bolj hvalevredno in koristno delo nabiranja družbenih udov. Vse ude pa prosimo, naj ne le samo pravočasno vplačajo svoj donesek, da s tem olajšajo delo poverjenikom, marveč vsakdo naj se tudi potrudi, da Mohorjevi družbi pridobi novih članov. Plačilo za sedanje prispevke in razno teri trud sprejme sleherni Mohorjan jeseni, ko se razpošiljajo družbene knjige. Odbor se nadeja, da bo letošnji naš književni dar zadovoljil vsakega M'sne. Prvi del je vzbudil velemnogo zanimanja med Slovenci, tudi dtugi del bo po bogati vsebini in mnogib podobah gotovo ugajal. 4. „Slovenske večernice." 57. zvezek. - .Večernice" so Slovencem že stare znanke. Letošnje obsegajo samo lepe povesti. 5. „Gospodarski nauki." I. knjiga. — Novo podjetje Mohorjeve družbe. Zbirka ra^novrstn h gospodarskih sestavkov bo dobro služila vsem slovenskim g >spodarjem in gospodinjam. 6. „Ko 1 eda r za leto 1906 " bo zopet prav mnogovrsten. Med mnogimi drugimi sestavki bo prinesel življenjepis slovečega učenjaka in junaka, Jurija Vege, črtice iz rusko japonske vojske, razgled po svetu itd. Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopošiljajo do dnč 15. marca. Mnogo truda, sitnosti in nepotrebnih iroSKov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času udnine! Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnini (2 kroni) do ■, dati še 40 vinarjev za upravne stroške, namreč za zavoj, spremnico s kolekom, delo itd. Seveda morajo potem poštnino, ki znaša veliko več, še sami plačati Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo bodi: „Ne nazaj in navzdol, marveč vselej naprej in navzgor!" V Celovcu, dnč 29. prosinca 1905. Odbor. Idrijske novice. i Občinski račun za 1904 je razpoložen do konca tek. meseca. G. tajnik se je nekaj pritoževal, da ne pride nobeden gledat. Kaj pa pomaga pregledavat, ko se nič ne popravi! Ali so računi preteklih let že v rHu? Ali ste že našli letnik 1900? i Časa nima nekdo, da bi postrezal ljudem naglo. Pravijo, da mnogo časa jemlje kovanje dopisov v „Slov. Narodu", kjer dopisniku en dan ni všeč klerikalen vpliv, drugi dan pa bije po socialnih demokratih ter se norčuje iz naprednjakov. Književnost in umetnost. Slovensko gledališče, „Mi-gnon" je prav ljubka opera liričnega značaja, ne z dalekosežnimi glasbenimi motivi, a zato nič manje prikupljiva, in kdor jo je enkrat čul, jo bode rad tudi v drugo. Včerajšnja uprizoritev na slovenskem odru je bila prav častna. Sicer je burja preteklih dni pustila sledove pri gg. pevkah in pevcih, zaznalo se je mestoma, da glasovi niso bili povsem čisti, a celotnega uspeha to bistveno ni kazilo. Snov besedila opere „Mignon" je povzeta po Gotbejevem „Wilhelm Meister". Mlado cigansko dekle, Mignon, odkupi vsled surovega ravnanja načelnika ciganov ž njo boRati potnik Wilhelm in jo tako osvobodi krutih izkoriščevalcev. Iz hvaležnosti in ljubezni mu sledi M gnon celo, ko ga koketna in zapeljiva igralka Filina popolnoma vjame v svoje mreže. Ko nastopa Filina na odru malega gledališča v gradu nekega plemeni-taša, kliče Mignon, naj nebo z ognjem pokonča zapeljivko in rušiteljico njene sreče. To čuje polblazni hartenist Lothario, ki ves čas z očetovsko skrbjo pazi na Mignon in — zažge leseno gledališče. Filina zahteva, naj ji Mignon prinese iz ognja šopek, darilo Wilhelma, kar M gnon tudi stori a Wil-helm skoči za njo v plamen in jo v naročju prinese na prosto Bolno Mignon potem spremlja on na jug, v Italijo, kamor sledi tudi Lothario; ustavijo se ob morskem obrežju v gradu, kjer se zave Mignon in spozna kraj, kjer je živela v mladosti, predno so jo ugrabili cigani; kraj in grad spozna pa tudi Lothario kot svojo last in Mignon kot svojo izgubljeno hčer Sperato. O prvi predstavi te opere smo dobili poročilo : G.>spa S k a 1 o v a je vkljub prehlaje-nju lepo rešila svojo vlogo v pevskem in igralskem oziru; posebno je ugajala arija „Poznaš deželo . . (G6 hejev znani in lepi „Kennst du das Land, wo die Citronen b.iitin"), dalje „Pesem lastovkam", katere prosi, naj jo vzemo seboj na jug. Ravno-tako je pohvalno omenjati gosp. O r ž e 1 -skega; arijo »Ostani zdrava" je zapel s tako finim čustvom, da je bilo veselje ga poslušati. Posebno lepo je pela in igrala gospica Klemensova, ena izmed neobhodno potrebn h glavnih moči nate opere. Jako zadovoljni smo bili z g. Oufednikom, čegar simpatični bar>t m se takoj prikupi vsakemu poslušalcu. Ugajal je tudi gospod P e r š 1 , čegar vloga je sicer boli ep zodna, a gospod L c b e d a pa to pot menda ni bil disponiran. Končno naj pocebe omenjamo ouver-ture, ki se začenja z mehko tiho godbo, polagoma prehaja v hrupno cigansko glasbo, menja živahni tempo, prehajaje v adagio in konča v mogočnem akordu. Proizvaja je ouverture je izzvalo poseben aplavs. — Gledališče je bilo dobro obiskano, vendar pa bi bilo prostora še za več poslušalcev. Trikrat je bila uprizorjena na slovenskem odru velemelodijozna opera nMignon", in vsakokrat s popolnim uspehom. Vse lepote in vrline te opere, enega izmed najlepših glasbenih del liričnega gžnre-a, kar smo jih čuli na našem odru. so prišle posebno pri zadnji reprui do ve Ijave. Vsekakor "asluži opera, da bi jo poslušalo več občinstva; seveda kaka brez-sm selna burka pri nas bolj „vleče!" Vsi solisti so b li kar najbolje razpoloženi. posebno pa gg. O r ž e 1 s k i in Outednik, zlasti v nežnih momentih, v katerih se s posebno milino odlikuje mehki tenor prvega; obsežni in polnodoneč bariton g. Ouf ednika stopa ravno pri tej operi mogočno v ospredje. Tema dvema vrlima igralcema pridružila se je v polni meri g. S k a 1 o v a in dosegla posebno v duetih i njima celoten uspeh. O tretji uprizoritvi „Martina Krpana" se nam poroča: „Martin Krpan" bo imel vodigled narodnega značaja svojega vedno privlačno silo in hvaležno občinstvo. Na razne nedo-statke poslušalci niti ne mislijo in igra doseže svoj namen; domača je in to pomeni pri nas nekaj ! — občinstvo je zadovoljno in krepko ploska, zadovoljna je intendanca in blagajna! Tretja uprizoritev je bila dobra, dasi ne baš na vrhuncu umetnosti. Da je bil g Verovšek prava korenina in glava igre, je samoobsebi umevno. — Saj pa tudi ni kmalu umetnika, ki bi tako dobro kreiral tipe iz kmetskega življenja. So pa zopet gg. igralci, ki se ne morejo povspeti do tega, da bi v raznih vlogah ustvarili tudi različne značaje, ampak izblebeče ti svojo vlogo po isti šabloni, premeni pač kostum ia masko, a nič drugega. — Imen danes ne navajamo — nomina sunt odiosa — dotični oziroma dotične kojih se tiče, bodo že sami vedeli! Priporočamo gg. igralcem ogibati se deklamatoričnega tona v prizorih, kje pripovedujejo kako čisto navadno stvar: to se ne pravi igrati ! „Trubadur" je ena izmed najstarejših oper slovenskega gledališkega repertoarja, a se več let ni uprizorila na našem odru. — V živem spominu nam je ravno pri „Tru-badurju" naš nepozabni baritonist, pokojni Nolli, ki je štel vlogo grofa Lune med svoje najboljše partije. S tem večjim veseljem moramo priznati, da je dobil v osebi gospoda Oufednika sebi vrednega naslednika. Le žal, da je bil nekoliko hripav, radi česar se je pred predstavo opravičil. Vendar pa je pel svojo vlogo prav lepo, s finim prednašanjem in nijansiranjem ter dosegel pepoln uspeh; ponosni smo lahko, da imamo tako vrlega baritonista — pevca umetnika. Pred vsemi pa zasluži največjega priznanja gospa S k a 1 o v a , naša dična primadona. Menda še nobena pevka ni tako briljantno pela vloge Leonore, kot ona; zlasti krasno je izvedla koloraturno vlog ) v prvem dejanju. Pohvaliti je tudi gdč S t o l z o v o , ki obeta pri stalnem napredovanju postati vrla pevska moč. V veliki tenorski vlogi je nastopil kot Manrico gospod L e b e d a. Nad vse pričakovanje je svojo vlogo prav dostojno izvedel; prav lep je bil njegov „stretto" v tretjem dejanju. Bolj živahne igre bi njemu, pa tudi drugim priporočali, kajti pomniti je treba, da italijanska igra zahteva živega temperamenta. Zadovoljni smo z g. Betettom, posebno krasno pa je nastopil topot moški zbor, ki ja dobil za svoio »bojno pesem" poseben aplavz. Gledališče bi bilo lahko boljše obiskano. Če ima gledališče namen, izobraževati, če ima oni del občinstva, ki ne more pose-čati večernih predstav, ampak le popoldanske, tudi pravico do izobraževanja, če konečno to občinstvo tudi plača vstopnino, sme torej zahtevati, da se mu da nekaj dobrega. Pri nas seveda se misli, vse je dobro za nedeljske popoldanske predstave, a res je nasprotno: ravno te bi se morale vestno in skrbno prirejati, a ne poniževati jih na c i r k u š k i n i v 6. „Roktvnjači" so se že neštevilnokrat predstavljali a menda še nikdar tako — rekli bi lahkomiselno, kot včeraj — z malimi častnimi izjemami. Celo naš Vetovšek se ne more otresti razvade, da ne bi pretiraval in »popravljal" pisatelja. Seveda potem zaide pa v ljubljanski krakovski ton. To naj si vzamejo vsi ad notam! Včeraj se je radi obolenja gosp. Oufed-nika morala odpovedati opera „Trubadur" in se je uprizorila opereta „Dijak prosjak". Velik del občinstva- niti za to ni vedel, ker se je premalo objavila ta izprememba. Pelo in igralo se je prav „podomače", a vendar vsaj v dostojnih mejah. Smeha je bilo dovolj tako na odru, kakor pred njim. »Katoliška Bukvama" v Ljubljani. Književna poročila. Kdor želi eno ali več teh knjig na ogled, naj nam blagovoli naznaniti. Z veseliem bomo vsiregli tudi onim gospodom ki izrazijo željo, dobivati večkrat knjige na pregled; samo prosimo blagohotnega obvestila, na katero stroko naj jemljemo zlasti ozir ; Slovenske novosti: Gregorčič, Svetopisemska knjiga Job in psalem 118, s pojasnilnim uvodom dr. Sedej-a. Eleg. vezano K 2 70, z zlato obrezo K 3.20. — Foerster, Harmonija in kontrapunkt. II. n. K 3.20. Aljaž, Štirinajst zborov (7 mešanih in 7 moških'. Besede Gregoičičeve in prof. Levčeve. K 1. - Spindler, Spremljevanje k ,,Ljudski pesmarici« za nabožno petje v cerkvi, v šoli in doma Kartonirano K 4.—. Novosti v drugih jezikih: Cathrein, Moralphilosophie. Eine wis-senschaftliche Darlegung der sittlichen, einschliess-lich der rechtlichen Ordnung. 4. natis, dva zvezka. K 22.80. - Thalhofer-Schmalzl, ErkISrung der Psalmen und der im romischen Brevier vor-kommenden biblischen Cantica, mit besonderer Riick-sicht auf den liturgischen Gebrauch. K 12. . — Muck, das grosste Wunder der Weltge-schichte. Ursprung, Fortbestand, Wirksamkeit und Merkmale der katholischen Kirche (pridige). K 1 80. — Stingeder, Zeitung aut der Kan-zel. Ein Fingerzeig zur Venvertung der Zeitungs-lektUre fUr die Predigt. K 1.30. - Apologetische VortrSge. I. Heft. Herausgegeben vom Volks-verein fttr das katholische Deutschland. K 1 20 — Vosen, Das Christentum und die Einsprilche seiner Gegner Eine Apologie fUr ieden Gebildeten. K 9.-. — Deimel, Zitaten Apologie oder christliche Wahrheiten im Lichte der menschlichen Intelligenz. K 2 40. — Deimel, Zeugnisse deutscher Klassiker tur das Christentum. Vezano K. 2.40. - Willmann, Aus Horsaal und Schulstube. Gesammelte kleinere Schriften zur Erziehung.s- und Unterrichtlehre. K 4.32. — Nikolay, Ungeratene Kinder. Psvchnlogische und padagogische Studie. K 4.80. — tirou, Von der Hingabe seiner selbst an Gott. K. 1 —. — Bachs, Studien und LesefrUchte aus dem Buche der Natur. FUr jeden Gebildeten, zunachst fllr die reifere Jugend und hre Lehrer. 10. Auflage, 2 zvezka. Vez. K 2.—. — Pohle, die Sternen-welten und ihre Bewohner. Zugleich als erste EinfUhrung in die moderne Astronomie Ein Versuch ilber die Bewohnbarkeit der Himmelskorper, nach dem neuesten Standpunkte der \Vissen*chaften. 3. Aufl Vez K 12— — Achleitner, Stoffele, Lebensbild eines tirolisehen Heldenpricsters. K 3.—. Peip, Taschen-Atlas ilber alle Teile der Erde. In 36 Haupt- und 70 Nebenkarten. S statistiko vezano K 3.—. »Katoliška BuKuarna" v Ljubljani. Občni zbor polit, društva »Edinost". Trst, 29. jan. 1905. Shod mnogoštevilno obiskan. Predsedoval je dr. Ry bar, ki se je v hvaležnih besedah spominjal dosedanjega predsednika prof. M a n d i č a. Za novega predsednika je izvoljen gospod Ivan Gorju p, veleposestnik na Občinah. Njegov kratek govor je napravil na navzoče dober vtis. Odborniki ostanejo skoro vsi stari. Volitev novega odbora se je vršila z vzklikom. Ob 3. točki se je oglasil član društva in prosil navzoče, da bi se vsi vpisali v d uštvo, ker tu bi moralo biti na tisoče pla-čajočih členov. O zadnji točki — univerzi — govoril je dr. R y b a r, ki je bil mnenja, da bi se morala vprašanja, ki se tičejo življenskih in teresov slovenskega naroda, javno in v dostojni obliki v listih razpravljati, ker s tem bi storili narodu pojme. Pros i je slovenske poslance, naj nikar ne žrtvujejo Trsta za nobeno ceno, ker Trst je za Slovence najvažnejšega pomena. Trst nas veze z balkanskimi narodi, ki imajo bodočnost. Ob viharnem odobrovanju bila je sprejeta resolucija, naj slovenski poslanci ne dovole v Trstu nikdar italijanske univerze, ker z njo bi hoteli Lahi uničiti primorske Slo vence, in naj slovenski poslanci v slučaju, da bi dala vlada Italijanom laško univerzo, izposlujejo od iste slovenske ljudske, srednje in obrtne šole v Trstu. £a njim je govoril še zborovalec S k o 1 j od Sv. Jakoba, ki je obžaloval kranjske razmere, ki so po njegovem mnenju krive, da se Slovenci ne brigajo za Trst toliko, kolikor bi bila njih dolžnost. Za tem govornikom je zaključil predsednik zborovanje. Dnevne novice. f Dr. Stjepan Spevec. Iz Zagreba 29. januarja. Sinočje umrl dr. Stjepan Spevec, predsednik stola sedmorice v 66. letu svoje starosti. Pokojnik je bil rojen v Zlatarn od priprostih staršev. Bil je vrlo nadarjen pa je po dokončanih pravoslovnih študijah kot mlad jurist zasedel stolico rimskega prava na novem hrvaškem vseučilišču. Kot vseučiliščni profesor se je podal na politično polje, ter mu je to delovanje prineslo visokih časti. Bil je privrženec narodne stranke, ali je bil vedno zmeren. V saboru je bil dober govornik ter so ga smatrali v pravoslovnih vprašantih kot kapaciteto. Pod Khuenom je postal predstojnik za bogočastje in uk. Bil je pravičen ter se je pod njim sicer počasi ali lepo razvijala posebno narodna šola. Ko je pa dr. Kršnjavi z vso silo posegel za častjo predstojnika za uk in bogočastje, se je dr. Spevec umaknil ter dobil drugo mesto, ki je njegovemu mirnemu značaju bolj odgovarjalo. Postal je predsednik stola sedmorice, tedaj prvi sodnik cele Hrvaške. V najhujših časih Khuenove vlade, je znal vzdržati sod niško dostojanstvo neomadeževano. Ko je postal tajni svetnik Nj. Veličanstva, se mu je ugled še povečal. In ko je posle odstopa bana Khuena marsikdo popraševal za Vzroke hudih nemirov na Hrvaškem, je bila izjava dr. Spevca najboljši odgovor, ker je povedal iskreno, da je bila vlada Khuenova nepravična in tiranska za hrvaški narod Ta izjava njegova je mažarone in gotovo tudi samega Khuena silno vznemirila; narod pa jo je sploh odobraval. Pokojnik ni bil odlikovan, četudi tako visok dostojanstvenik, z nobenim redom, kar v naših odnošajih za njegov značaj mnogo pomeni. N. v m. p.! ,,Književna poročila" »Katoliške B u k v a r n e". Z današnjim dnem smo otvorili v našem listu novo rubriko z naslovom: „Književna poročila". Tu bomo opozarjali cenjene či-tatelje našega lista na najnovejša dela slovenske in tuje književnosti. — Lovski bataljon št. 20, ki je vsled Najvišjega odioaa premeščen v Trst, odide 6. februvarja iz Judenburga ter dospe 7. februvarja v Trst. — Na mesto tega pride pomladi tekočega leta v Juden-burg lovski bataljon št. 17. Glede drugih piemeščeni še ni nikakih službenih uk-zov. — {Mraz. — Brata združena v smrti. Z Vrha pri Vinici se nam poroča, da je tudi na tamošnjih hribih letos ostra zima. Mnogo let več ni bila reka Kolpa tako zamrznjena, kot letos. Doli pod vasjo Špebarji, uro hoda od Vrha, je pisatelj teh vrstic predvčeraj popoldan sam gledal, kako so se dečki iz opeharjev, ki so prignali živino v izvir, ki se iztaka v Kolpo, napajat, drsali po led i tje do brega, kjer se začne hrvaška zemlja. Na novega leta dan je bil pokopan 83ietni Miha Lov-renčič s Hriba pri Špeharjih h. št. 7. Ravno, ko so mrtvega Miho Lovrenčič nesli iz hiše, je umiral njegov brat 78letni Jožef Lovrenčič in je čez dve uri umrl, Prvi je bil vdovec, bivši gospodar v istej hiši, drugi je bil samec. Ooa sta bila poštenjaka, kakršnih je dandanes zmirom manj. — ,,Delavsko bralno društvo" v Zagorju ob Savi je na občnem zboru 15 t. m sklenilo, da bo začelo prirejati redne sestanke vsakih 14 dni. Vselej bo poučno predavanje o kakem zanimivem predmetu Na vrsto pridejo zlasti vprašanja, ki so važna za sedanji čas Predavanju bo sledil prijateljski razgovor. Prvo tako predavanje je bilo včeraj v hiši gospe Drnovškove v Zagorju in sicer: Kaj je štrajk in kdaj je opravičen? — Konkurz je razglašen nad imovino Gregorja Stanovnika, posestnika in zidarskega mojsra v Rožni dolini, oblina Vič. — Otroka povozil. Voz g. Gor jupa v Gorici je na ulici povozil 4letnega Valerija Sušmelia. — V cerkvi sv. Ignacija v Gorici so našli omedleio žensko. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je umrla Po smrti se je dognalo, da je Jožefa Lah, stara 53 let, iz Giirice. — Iz Boštanja. Naša Marijina družba deklet je letos počastila .sveto devico Nežo s tem, da je v nedeljo po pred njenim godom in v nedeljo po godu uprizorila prelepi igrokaz v dveh dejanjih „S v e t a Neža". Le vedno naprej za novimi cilji! — f Nadučitelj Frančišek Kenda. V semiCu je dne 19. t m. umrl pri s-oji hčeri gospej Mariii omoženi Se-paher gospod nadučitelj Frančišek Kenda. Deloval je blizo 25 let na S u -h o r u. Bil je blaga duša ves vnet za cerkveno petje ter je nekdaj slovel kot prvi organist na Belokranjskem. Stal je vedno na katol ški narodni strani, zakar je mogel marsikatero grenko prenesti od svojih liberalnih tovarišev. Pogreb je bil v soboto, 21. t m., donnldne v Semiču. — Laški framasoni in tržaški podžupan. Tržaški podžupan dr Venezian je odpotoval v Rim Njtgovo popotovanje je v zvezi s spojitvijo rimskega in milanskega »Velikega orienta". Dr. Venezian pripada voditeljem framasonov, ki imajo v Italiji veliko politično moč in jih vodijo judje. — Venezian je seveda tudi sam jud. — Prijaznega načelnika policije imajo v Zrgrebu. Načelnik policije dr. M i h i č i č je v Baurovi kavarni vinjen šestkrat zbil nekemu obrtniku klobuk z glave naposled pa je hotel s stolom pretepsti ka-varnarja, ki ni hotel prižgati luči, ker seje danilo. — Železniški predor skozi Karavanke bodo prebili če ne bo novih zaprek tekom meseca marca t 1. Otvoritev Karavanške in Bohinjske železnice bo prihodnje poletje. — Samoumor v Opatiji. V Opatiji se je na kralja Karola promenadi ustrelila polkovnikova soproga Oberbacher. Bila je takoj mrtva. — Nova vojna ladja. Novi vojni ladji, ki se zdaj gradi po tipu vojnih ladij „Nadvojvoda Friderik" in „Nadvojvoda Karol* namesto bivše »Novare", in katera se spusti v morje prihodnjega meseca maja, bode ime »Admiral Spauu" Nosila bode težo 10.000 tonelat in oborožena bode s 55 topovi. — Poštne vesti. Poštna aspiran-tinja Antonija Warthol je imenovana za poštno uradnico prvega razreda v Kočevju. Službo poštne ekspedijentinje v Kresnicah je dobila poštna ekspeditinja Ana Krziš ni k, prov. poštna uradnica Ana Mer še je prestavljena iz Komende v Liubljano. — Velikansko protirusko demonstracijo so hoteli vprizoriti včeraj tržaški soc. dem« kratje s sodelovanjem Židov in laških irtdentarjev. Imeli so najprej ob 10 uri predpoldne shod v gledišču Rosetti, na kar so hoteli demonstrativno po mestu Ia res so šli. A bilo jih je le nekaj sto, šli so tako klaverno, kakor je klaverno izpala ta »grozna" demonstracija. Večjo »figuro" bi bili naredili, ko bi ostali doma, nego se s tako pičlo udeležbo pred vsem svetom tako osmešiti. Ob ulicah navzoči so se jim kar smejali in ironično vprašali: kaj pa so sedaj dosegli? Tako klaverne demonstracije pa še ni bilo v Trstu, kakršna je bila ta. — Strašen mraz trpe delavci pri novi železnici, ki prebivajo v slabih barakah. Te barake so najbolj žalostna prebi vališča, ki si jih more človek misliti. Zbite so iz nerodnih desk, skozi katere piha ostri veter. Ker imajo delavci slabo obleko in jim manjka odej, trpe grozen mraz. Okoli Trsta pripovedujejo ljudje, da so jih slišali ponoči tuliti v barakah kakor volkove, ker niso mogli spati od strašnega mraza — Nov davek. Tržaški magistrat namerava vpeljati no» davek, in sicer na tramvajske vozne listke. Pri vsakem listku be treba plačati dva vinarja davka. Blagajne so izpraznili na magistratu gospodujoči židje in treba jih je torej zopet napolniti. Štajerske novice. š K veliki nesreči v Trbovljah. Trbovlje, 29. J nuaija. K straSni katastrofi, ki je zahtevala šest žrtev, se nam poroča natančneje: V četrtek, 26. t. m, okoli dveh popoldan, so šli rudarji „Na enojki" (Einser) iz jnta še pogrešajo. Danes, v nedeljo, bo pogreb. Uprava podjetje je dala 5000 kron po ponesrečenih zaostalim. š Ogenj. V Grobelnem je ogenj napravil veliko škodo v mlinu in na žagi inženirja g. Le biča. š Strašna nesreča. Iz Velike nedelje se nam piše: Strašna nesreča se je pripetila v tukajšnji župniji. V Stanovnem sta si dva brata sodarja Jožef in Ivan Kosi 25. jan. v svoji delavnioi zvečer močno zakurila, peč *aprla in zaspala. Drugi dan so vlomili v sobo, ker ni bilo nobenega ven. Dvaindvajsetletni Jožef je bil mrtev, starejši 951etni Ivan pa brez-zavesten. V tem stanju je ostal tri dni, potem pa tudi on izdihnil svojo mlado dušo. Vsa zdravniška pomoč ni hasnila nič. Tako so nesrečni starši izgubili oba svoja vrla sinova, naša Marijina družba pa spet žaluje za dvema pridnima družbenikoma. Ljubljanske novice. lj Cikorija se nadaljuje I Vče raj v Ljubljano došla „Skratova" številka z dne 28. t. m. prinaša tale inserat: Cikorija Ciril In Metod-ovn in zvezdna prodaja se v prid Šolske družb« •v. Cirila in Metoda v Ljubljani. ••• Vsaka ••• zavedna slovenska gospodinja štej si v narodno dolžnost z nakupovanjem te cikorije podpirati to prekoristno družbo in pa domače narodno podjetje. Prva jugoslovanska tovarna za ka-vine surogate. Lastnik : Iv. Jebačin v Ljubljani. Gospod Jebačin se zanaša gotovo na znmo liberalno kliko, katera v takem »miri dnem" delu seveda ne vidi nič nedovoljenega. Pri planinskem plesu bo načelnica vi-narne in preglednica računov »Splošnega ženskega društva" gospa Jebačinova imela gotovo novo obleko iz dobičkov zvezdne cikorije. Ali bo dr. K u š a r tudi to zagovarjal ? lj Predavanje „Slov. kršč.-soc. zveze" bo, kakor običajno, jutri ob pol 8 uri zvečer v Selenburgovih ulicah h. štev. 6. II. nadstropje. Predaval bo gosp. dr. Evgen Lampe o ruski državi z ozirom na sedanje nemire. lj ,»Krščanska ženska zveza14 je imela v petek popoldne ob 3 uri predavanje. Pred predavanjem je sporočila gospa predsednica E b e r 1 e , da je umrla v Klosterneuburgu prednica ondotne podružnice »Krščanske dunajske ženske zveze", gospa Ana Schilling. V znak sožalja so članice vstale in pooblastile gospo predsednico, da izrazi dunajski ženski zvezi sožalje društva. Nato je predaval gospod stolni vikar J. Potokar o vzrokih, vsled katerih se preganja in sramoti sv. Cerkev. Iz zgodovine je dokazoval, kako so jo preganjali že judje, dalje rimski vladarji, koliko je morala trpeti pred moha-medovstvom, omenjal je Vcltaire-ja, kulturnega boja na Nemškem in sedanjih bojev po raznih državah, osobito v Franciji. — Prihodnje pred^vame bode 10 februarja. Ij Zopet nesreča na južnem kolodvoru! V nedeljo dne 29. janu-varja je prihajajoči zjutrašnji poštni vlak štv. 8 pri premembi št. 11 usmrtil čuvaja An t. Šlibarja rodom iz Moravč, kateri zapušča soprogo s tremi neodraslimi otroci. Čuvaj Šlibar je popravljal premembo. Kaj je vzrok nesreči, bo dognala še le sodnij-ska obdukcija in preiskava, ker krožijo različne vesti, izmed katerih pa je posebno jedna malo vrjetna. O izidu bomo poročali o priliki. Menda se na nobenem kolodvoru toliko ljudij ne ponesreči, kakor na ljubljanskem juž. kolodvoru. Več o tem še spregovorimo. lj Konjeniki v Ljubljani? Po Šiški sta iskala v sob .to en major in en stotnik prostore za 100 konj, ker se menda v Ljubljani ne more dobiti takega hleva. To bi bilo pač žalostno, da bi konjeniki v Ljubljani ne mngli dobiti prostora. lj Moteni pouk. Na tretjem razredu ljudske šole na Ledini je razneslo peč. Pouk je bil vsled tega dva dni oviran. lj Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva »Merkur*: Iš'e se: 1 pomočnik specerijske stroke za Ljubljano; 4 pomočniki mešane stroke za deželo; 1 zastopnik za neko večjo importno trgovino kave v Trstu, 1 korespondent za Gradec, 1 prodajalka za Liubljano. Službe išče: 2 pomočnika manufakturne stroke, 2 pomočnika specerijske stroke, 7 pomočni- kov specerijske in železniške stroke, ^pomočnikov mešane stroke, 5 kontoristov, 2 blagajničarki, oziroma prodajalki, ena učenka. lj Planinski ples. Na veselico, za katero se širi nenavadno zanimanje, dojde v pristnih narodnih nošah tudi „Blejsko pevsko društvo", da prepeva sredi med občin stvom, zbranem na plesišču, narodne pesmi. Na plesu zbrani turisti in turistovke napravijo ob pričetku plesa skupen nastop in pridejo v to svrho na plesišče v polni tu-ristovski opravi z nahrbtniki in gorskimi palicami. Puste doma le okovane čevlje. Vstopnice za ples se dobe v predprodaji v trgovini tvrdke Gričar & Mejač v Prešernovih ulicah in Ivanu Korenčanu na Starem trgu. Vstopnine plača član 1 K, nečlan 2 K. Vseučiliščniki in dijaki plačajo kakor člani 1 K. Na dan veselice v sredo, 1. svečana, se prodajajo vstopnice tudi v restavraciji »Narodnega doma". Večerna blagajna se otvori ob sedmih. lj Delavsko gibanje. Iz Amerike je prišlo v soboto 7 Slovencev in 16 Hrvatov. Na Vestfalsko je šlo 17 rudokopov, na Hrušico 25 Ogrov, na Jesenice pa 16 Macedorcev. lj Ubeglega prisiljenca Jožefa Colja so prijeli pri Trstu. Pobegnil je bil iz tu-kajšne prisilne delavnice 16. junija pr. leta. Zasačili so ea pri nekem vlomu. lj Voziček ukraden je bil v petek branjevki Ivani Pigorelčevi, vreden 12 kron. — Mesarskemu vajencu Alojziju Pe-liču so pa bili ukradeni novi št.fleti, vredni 10 kron. lj Suknjo zazmenjal je sinoči neki gospod v neki tukajšnji gostilni. Kdor je oškodovan, naj se oglasi pri mestni policiji, kjer izve za dotičnega gospoda. Položaj na Ogrskem. Košut je rekel dopisniku „Neue Freie Presse": Zadnje volitve so pokazale, da se je preživel dualistični zistem v Avstriji. V Avstriji je svoboda vzbudila narodno zavest onih narodov, ki imajo narodno zgodovino, a Nemci se nočejo odreči hegemoniji, katero so imeli več stoletij. Položaj v Avstriji je nerazvozljiv, ker ni nobena narodnost voljna, da bi se uklonila dragi. V Avstriji ne bo toliko časa miru, da se prične vladanje na federativni način, in ravno v tem je prihodnjost Avstrije. S federativo Avstrijo pa mora biti Ogrska združena le po personalni zvezi. Niti Avstrija in tudi ne dinastija nimata povoda, da bi odklanjali načela neodvisne stranke, ker kadar bodo uveljavljena ta načela, bo nastalo prijateljsko razmerje med Avstrijo in Ogrsko. Dasi bo gotovo prišlo do personalne unije v bližnji prihodnjosti, ni pa nikakor gotovo, da se to izvede takoj. Ustava iz leta 1867. ne posluje več točno, ker n. pr. že več let sem določuje kvoto vladar. Ogrski državniki bodo prisiljeni, misliti na to, da se izpremeni ogrska ustava. V krogih ogrske opozicije nameravajo postaviti vlado na zatožno klop zaradi dogodkov dne 18. novembra min. leta. Opozicija je prepričana, da bo večina predlog odobrila. Opozicija je že pričela misliti na sostavo predsedništva v prehodni zbornici. Za starostnega predsednika kandidira 90 letnega Jožefa Madarasza, ki je pa dosedaj še vselej odklonil to častno mesto, ker ni hotel peljati poslancev na kraljev dvorec, kjer je bila razobešena črnorumena zastava. A pri zadnjem prestolnem govoru ni bilo na kraljevem dvorcu nobene zastave. Ako pa Ma-darasz ne bo hotel biti starostni predsednik bo pa otvoril zbornico 90 letni Košutovec Štefan Szapanos. Predsedništvo so ponudili grofu Apponyiju, ki je pa izjavil da je sprejme le, če bo izvoljen soglasno. Poleg Apponyija pridejo se v poštev Daranyi, grof Karolyi in Thally. Kandidati za podpredsedniški mesti sta Barabas in grof Bat-thyany. Ker trgovinski minister Hieronymi ni bi! izvoljen, mu bo najbrže odstopil mesto kak liberalec, ki je bil izvoljen dvakrat. Neki z razmerami na Ogrskem jako dobro poučen član avstrijske gosposke zbornice je rekel, da pomenja poraz liberalne stranke na Ogrskem najtežji udarec, ki ga je kdaj doživela naša monarhija. Na mesto obstrukcije bo sedaj na Ogrskem popolna zmešnjava. Oni ogrski poslanci, ki so pristaši nagodbe iz I. 1867., bodo najbrže v prihodni zbornici v manjšini Niti Banffyjevi pristaši in katoliška ljudska stranka niso zanesljivi pristaši nagodbe Dissidenti niso sposobni prevzeti vodilne vloge, ker nimajo sposobnih voditeljev in smatra večina dissidentov politiko le kot šport. Položaj je otežkočen, ker ni še rešena nagodba z Ogrsko in tudi ne trgovinske pogodbe. Najbrže sedaj še ne bo raztrgana zveza med Avstrijo in Ogrsko, a pripravljeni moramo biti na vse. Cesarju je poročal o položaju grof Khuen Hedervary. Povedal je vladarju, da je Tiszovo ministrstvo sklenilo demisijoni-rati in prosil je vladarja, naj pride v Budimpešto, da zasliši razne politike. Vladar bo skoro gotovo v prvem tednu februvarja odpotoval na Ogrsko. Opozicija hoče raznim volitvam ugovarjati, posebno pa namerava naskočiti izvolitev grofa Tisze. Združena opozicija bo imela v novem parlementu absolutno večino. Doslej je še treba voliti v 55 okrajih. Polovica teh mandatov je opoziciji gotova. Razne stvari. Najnovejše. Velika železniška nesreča na Ogrskem. Dne 24. t. m. zvečer sta med postajama Arad in Uj Sz. Anna trčila skupaj električni in tovorni vlak. Ponesrečilo se je 50 oseb, izmed katerih je težko ranjenih 18. — Orlowski obsojen. Po šestdnevni razpravi je bil bivši dunajski odvetnik dr. pl. Orlowski na Dunaju radi goljufije in kride obsojen na štiriletno ječo, poostreno vsako četrt leta s postom in izgubo plemstva. — Zlato iz morske vode hoče delati neka ravnokar na Angleškem ustanovljena akcijska družba. — Ogenj v rudniku se je pojavil v Jekaterinoslavu na Ruskem. Mrtvih je 12 rudarjev. — Dunajski briv ski pomočniki nameravajo stavkati. V petek so imeli zborovanje ter so priredili demonstracijo. Deček, ki ne more več obiska vati sole. V nekem švicarskem kantonu je vložil 17letni fant, ki bi moral še obiskavati nadaljevalno šolo, prošnjo na vladni svet, v kateri povaarja. da kot mož, ki je že 2 meseca oženjen, ne more več obiskavati šole, ne da bi imel trpeti razna zabavljanja in zbadanja. Preiskava je dognala resničnost teh navedb in dovolila se mu je zaprošena dispenza. Zakaj so Japonci tako majhni. Lansko leto je neki japonski list z veliko žalostjo konštatiral. da ni nikjer tako majhnih ljudij, ko na Japonskem. Znano je, da so možje v mikadovi armadi, ki so visoki 1 60 m., že izjeme; v .državi vzhajajočega solnca" jih smatrajo že za velikane. Čas bi že bil, da se tem razmeram, ki so sramota za japonski ponos, naredi konec. In sešla se je res komisija učenjakov, da išče vzroke te narodne nesreče ter poišče tudi sredstev za pomoč. Komisija je v svojem interesantnem poročilu prišla do zaključka, da je vzrok temu, da so Japonci tako majhni, ta, ker rabijo Japonci namestu stolov in postelj plahte in preproge. Sedenje v krojaški poziciji moti tok krvi v spodnjih delih in ker noge ne morejo rasti v isti meri ko drugi deli, zaostanejo in ostanejo — slabe. Nekateri listi zahtevajo sedaj od vlade, naj prepove porabo plaht in preprog ter jih nadomesti s stoli Učenci v šolah po evropskem načinu so že močnejši v nogah Toda prešlo bo še mnogo časa, predno se bo posrečilo dvigniti postavo ljudstva. Kakor se vidi, je mnogo lažje gojiti pritlikava dre- vesca, ko podaljševati človekovo postavo. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 30. januarja. Tisza pride v sredo na Dunaj, da poda cesarju demisijo. V prvi vrsti se imenuje za njegovega naslednika grofa Julija Andrassyja in Szela. Med političnimi osebami, katere bo vladar sprejel, bo tudi Franc Košut. Budimpešta, 30. januarja. Tudi pri ožjih volitvah vladna liberalna stranka propadala. Budjevice, 30. januarja. Na nekem včerajšnjem mladočeškem shodu je izjavil poslanec Kramar, da se mora pustiti novi vladi čas, da pokaže svoje dobre namene. Če se upanja Čehov ne izvrše. tedaj nastopijo Cehi ravno tako z najodločnejšo ob-strukcijo proti Gautschu, kakor so nastopali proti Korberju. Peterburg, 30 jan. Sveti sinod je izdal oklic na pravoslavne, v katerem pravi, da so bili delavci zapeljani — Gapon pride tudi pred pravoslavno cerkveno sodišče. — Oklic pravi, da je Gapon šiloma vzel iz cerkve zastave in križ. Nemiri so bili plačani od sovražnikov Rusije, da bi pravočasno odpošiljanje čet in brodovja na bojišče se motilo. Brez pravoslavja in samodr-štva, pravi oklic, bi bila Rusija pogubljena. — Oklic roti prebivalstvo, naj bo pokorno i carju in naj se varuje tistih, ki so v službi i tujcev. Berolin, 30 januarja. V Varšavi so j se včeraj izgredi pomnožili. Vojaštvo je ves ; dan streljalo. Edini vozovi, katere se vidi , ondi na cesti, so mrtvaški vozovi in sani-! tetni vozovi. Druhal pleni. Brzojavna zveza j je pretrgana. Berolin , 30. januarja. Potniki iz Ruske Poljske pripovedujejo o resnem zna-| čaju stavk na Rusko Poljskem. Izgredov so : se udeležili tudi reservisti. V Varšavi je bilo j ustreljenih 18 policajev in vojakov. London, 30. jan. (K. ur.) V Varšavi ; so ruski huzarji napadli angleškega gene-j ralnega konzula in podkonzula, katerega so podrli na tla in jahali po njem. Podkonzul ; je od konjskih kopit in od udarcev s sab-I ljami nevarno ranjen. Generalni konzul ni j ranjen. Angleški poslanik v Londonu je od-i ločno zahteval od ruskega ministra zunanjih i zadev zadoščenja in večjo varnost za var-! šavsko angleško poslaništvo. Peterburg, 30 jan. Več inozemskih | dopisnikov, ki so poročali pretirane novice, I je vlada izgnala iz Rusije. Peterburg, 30. jan. V Carskem selu se je car posvetoval samo z nekaterimi zaupniki. Noben sklep ni storjen in ostalo bo najbrže pri prejšnjem ukazu. Peterburg, 30 jan. Pri naskoku na Sandepu so Rusi izgubili 24 častnikov, 1600 mož mrtvih in ranjenih Peterburg, 30. januarja. Saharov poroča 28. t. m. o podrobnostih o bojih pri Šandepu. Dne 26. t. m. so koncentrirali Japonci precejšnje sile pri Šandepu, da začno z o t e n z i v o. Dne 27. tekočega mesca se je pričel napad ruskega oddelka levega krila na dve vasi južno od Sandepu. Oddelek je po trdovratnem boju za sedel Sumapu. Dne 26. t. m. je neki drugi oddelek zasedel velik del sela Sandepu, a se je moral umakniti iz zažganega dela sela, da se ogne hudemu porazu, ker je izprevidel, da ni mogoče vzeti močnih utrdb brez bombardementa. Južno od Sandepu je skoro popolnoma uničila ruska konjenica eno japonsko kompanijo ter ujela 100 mož. Pariz, 30. jan. Došle so vesti o Gri-penbergovem porazu, ki pa niso potrjene. London, 30. januarja. Ojama poroča: Dne 29. t. m. je rusko topništvo bombardiralo desno japonsko krilo, manjši oddelki so napadali našo armado na raznih točkah a so bili odbiti. Na levem krilu je japonski oddelek vzel postojanke pri Ljaotaopu in Lihiansfanu Tudi drugi japonski oddelki so delovali z uspehom. Gorica, 30. jan. Požar v cementni zalogi Redlich in Berger je naredil 10 000 K škode. Zagreb, 30. januarja. Župnik B o -r o š a , ki je sedaj v Rimu, ondi umira. Gradec, 30. jan. V tukajšnjo židovsko sinagogo so vlomili tatje in pobrali denar iz nabiralnikov. Požun, 30. jan. Tu stavkajo stavci. Listi ne izhajajo. Lvov, 30. januarja. Vseučiliški profesor Filotovski je zastrupil z morfijem svojo ženo, hčerko in samega sebe. Profesor je mrtev, ženski bodeta rešeni. Priporočamo za telesno in posteljno perilo hi gledetrpežnosti ne zaostaja za ročnim delom. Dobi se v Ljubljani samo pri Antonu Šarcu, specialna trgovina za opreme nevest, Sv. Petra cesta st. 8. 42 12-4 Potrtim srcem javljamo vsem ro-dovincem, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena sestra, svakinja, teta in prateta Frančiška Doberlet po kratki bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v nedeljo, dne 29. decembra, ob 11. uri ponoči blaženo zaspala v Gospodu. Pogreb bo v torek, dne 31. januarja ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Karunove ulice št. 7 na pokopališče k Sv. Krištofu. Svete maše zadušnice se bodo darovale v trnovski župni cerkvi. Kajnico priporočamo v pobožno molitev. 187 V Ljubljani, dne 30. jan. 1905. Žalujoči sorodniki. t Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je gospod Janez Troha C. kr. okr. tajnik v pok. dne 27. t. m. ob 12. uri ponoči v 78. letu ■svoje starosti po kratki mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika vršil sc je v nedeljo, dne 29. januarja ob pol 4. uri popoldne. Sv. maše zadušnice sc bodo brale v več cerkvah. 184 V Kamniku, dne 27.jan. 1905 Žalujoči ostali. Dr. Ivan Orožen, zdravnik v Ljubljani daje na znanje, da je otvoril na Turjaškem trgu št. 4 v prvem nadstropju svoj lastni ortopedično - zdravilni zavod, v katerem se bode zdravilo: raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, nejednake rame, skrivljene, ploske in čokaste noge, nejednaka ledja i. t. d. 185 4—1 Telovadili bodo tudi zdravi otroci, da se pri njih zabranijo taka pohabljenja. (Proste vaje in vaje na aparatih.) Masaža za odrasle. Vse to se bode izvrševalo pod osebnim nadzorstvom dr. Oražna, ki daje pojasnila ob svojih ordinacijskih urah od 9.—10. dop. in od 2.-3. pop. v Wolfovih ulicah št. 12, 1. nadstropje. Zahvala. Povodom .smrti dragega nepozab-ljivega gospoda 184 Janez-a Troha c. kr. okr. tajnika v p. j izrekamo srčno zahvalo si. pevskemu J društvu „Lira* v Kamniku za v srce •segajoče žalostinko ob grobu dragega nam rajnika. I)ajjesi.,Čitalnici1 kamniški za spremstvo z zastavo, p. n. gg. okr. glavarstva, ter vsem drugim prijateljem in znancem koji so ga spremljali k zadnjemu počitku. Žalujoči ostali. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii ' Že skozi 19 let i k Leopold Tratnik M o o pasar v Ljubljani o o priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom, svojo veliko zalogo cerkvenih posod in orodja. Slavnemu občinstvu pa električna svetila in druge kovinske izdelke n. pr.: križe, sv. razpela v raznih velikostih. podobe i. t. d. • Priporoča se za ofeila • 000 naročila 1000 Primerno stanovanje z dvema sobama v bližini stolne ali frančiškanske cerkve 175 5_2 išče mirna stranka brez otrok, za maj-termin. Na upravništvo ^Slovenca" Deček poštenih staršev, priden in zmožen pisave in računstva se išče v trgovino z mešanim blagom. 154 3-3 Konsumno društvo v Staremtrgu pri Ložu. Dobro ohranjena lesena se takoj po nizki ceni proda. Več se poizve na Dunajskicesti štev. 69 nasproti topničarski vojašnici. 145 2-2 Baraka je prenesljiva in je pripravna pri zgradbi železnic ali za kateri drugi obrt, ima dobro ohranjena okna, v njej se izvršuje gostilniška obrt. barako iz dobre rodbine in z dobrimi izpričevali, ne pod 20 let stara, vešča obeh jezikov, ki zna tudi šivati, likati in pospravljati, se Sprejme do 14. februarja. 186 11 Vpraša naj se pri JaX-U, PunajsM cesta 17, od 2—4 pop. boleham na želodcu. Po § poskušiyah z različnimi I zdravili sem začel leta = ug? 1896. rabiti Vašo = o a tinkturo za želodec, j ki mi je vedno prav i dobro služila kot učin- f kujoče zdravilo, pa ne I le meni, ampak tudi I raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po- § daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur, i ki trpi na želodčni bolezni. 790 50--38 i Friderik Repolusk, kupnih v Št. Vidu nad Valdekom, p. Mi.iMna, = 16. dee. ISIOH. 5 Resnici čast! 1 Vaše „ŽeleznafO Vino" se mi je pri I mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini, § kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav Š posebno je bil njega učinek očividen pri slabo- i krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne- H = rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato § | morem Vaše res izborno železnato vino iz i = lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih Š | slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati! i | Anton Žnidaršič, = župnik pri Beli cerkvi, p. St. Jernej, Dolenjsko = i 1. marca 1904. = | Naročila »sprejema proti aovzetju In točno izvr uje | | odlikovani lascarnar G. PICCOLI, Ljubljana = lekarna .Pri angelu", Dunajska cesta, dvorni = = založnik Njihove Svetosti papežn. = ......................................iilllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumji Veliko zalogo absolutno zajamčenega pristnega vina priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo v Vipavi, os Izborna kvaliteta; belo po 40, 45 in 50 kron, rdeče po 30 do 40 kron postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. 1731 15 V zalogi je tudi tropinsko žganje. Zadruge pri večjih naročilih izjemne cene, Za obilne naročbe se priporoča: Kmetijsko društvo v Vipavi. 178 2—2 Odda se takoj lepa soba □ z opravo ali brez oprave, s posebnim vhodom in z razgledom na ulico. Več se izve Florijanske ulice št II, II. nadstropje. :mr Pijte "let Klctuerjev Jriglav"i najzdravejši vseh likerje?. * MšMšmšmmmmmi P. n. Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, tla seje z današnjim dnem o, otvorila v Ljubljani, Ulice na Grad $15000000000 prodaja pristnih vin v steklenicah in sicer: 0000000000000 telo, liter PO.....28 Kr. belo li. vrste, liter po . . 38 „ Jat bukvama" u Ljubljani priporoča immm nevestam te-le knjige: Kratek poduk o svetem zakonu. Za slovenske zaročence in zakonske sestavil Janez Zabukovec, župnik. Cena 70 v., po pošti 10 v. več. Kdor naroči deset izvodov, dobi enega kot nameček, vrhu tega izvršimo naročila nad 25 izvodov poštnine prosto. Pouk krščanskim staršem. Po naročilu knezoškofa ljubljanskega dr. Antona Bon. Jegliča, po nemški knjigi obdelal Frančišek Bleiweis. Cena 50 vin., po pošti 10 vin. več. Kljub izvanredno nizke cene dodamo na dvajset naročenih izvodov en prosti izvod. Koristno darilo za ženine in neveste sta nadalje molitveni knjigi znanega škofa Avguština Egger: Der christliche Vater in der modernen Welt. Erbauungs und Gebetbuch. Die christliche Mutter. Knjigi sta vezani vsaka za-se v elegantno črno usnje z zlato obrezo. Cena obeh knjig K 7-80, po pošti 20 vin. več. Diessel, Wegweiser fur glSubige Eltern. Ein Beitrag zur christl. Hausbibliothek K P44, po pošti 10 vin. več. Za uradno poslovanje služijo v tem oziru častiti duhovščini naslednje knjige: Kosec, Katol. zakonsko pravo z ozirom na državne avstrijske postave. Cena K 2-—, vezano K 3'20, po pošti 30 vin. več (naročniki na homi-letični mesečnik „Duhovni pastir" dobijo nevezano knjigo za polovično ceno: K P—, oziroma K 2-20. Poč, Duhovski poslovnik. Drugi popravljeni natis K 4—, vezano K 5-20 po pošti 30 vin. Dannerbauer-Pugneth, Praktisches Geschaftsbuch fOr den Curat-Clerus Osterreichs. Zweite Auflage, vezano K 24.—. »Katoliška bukvama" v Ljubljani. 31 N^ [Z