III. lz dejsfeva, da se je stovansikio učiteljstvo brez p,ridrž!ka ipridružMo deklaraciji jugaslovansikega kiluba z dne 30. t. 1., in iz spoznanja, ki smo ga navedli ob konou svojega II. članka, siedi nujma poisledica, da sdovensiko učiteljstvo lioče ra jnora zastaviti vse svoje sile v dosago narodne šole in vzgoje. Namenoina poudarjamo žc na tem mestu: šole in vagoj©, ker se pozneje še povrnemo na oba ta oinitelja, ki le v enotnasti lahko tvo^ita temielj nariodne izobrazbe. lz za!kljtu«jka pa, da je ©notina organizacija narodnega izobraževanja ud objektivne narodne enote, a obenem dušavni nositelj naroidne ©notne idaje, izhaja brez Visega naslednji siklop: Narodnoavtoiiiomnega ujedinjenija dioJžnost ni le, da sploh skrbi za izobražavalne potrebe vsega nairoda; treba je tudi, da da narodni izobrazbi enotno podlago. Iz tega spoznanja se nneni niti ne zdi potrebno, da sloivansiko učiteiljstvo še posebe povdarja narotdnoavtonaminio šodstvo; ta je naravno posledica naradne avtonomije same. Kar moramo poiudarjati in nmjmio zahteivati je, d a s e n u di vsak e m u udu naroda javfla i z o b r a z -b a, k i odigovarja njegov im pot.rebam, zmožnos t i m i n n a g in e n j e m. S tem pa smo stopili na idejno stališče naroidne enotoe šole. Uresničeinje narodnostnc ideje je vadno obenem tudi pedagoški enotnastni problam. Kajti to je bistvo narodnostnega gibanja, da se združi inarod v popolrao O'rgansko celoto, in da zahteva to stanje tudj tak vzgojni CTganizam. V zdmženem narodu se miOTajo združiti izobraževaiišča, ki so bila doslej, dokler so služila različnim interesom, lahko brez zveze, v celoto ter s'e mora raztegniti nji!hwo delovanje na ves na.rod. Narodna združitev (v kakoiršnikoli politični obliki) postane sama narodova vzgojiteljica in TOora to postati, k©r raprezentiira tudi na ziMiaij enotoost javne in splošne izobrazibe. Kot taka pa se tudi ne more protiviti zahtevi po cncitni narodni vzgoji, ne miare biti1 v bistvu nasprotnica narodne enotne šole. Kajti da služi ta ideja danas 'kot skupnost narodnega vzg^ojfneiga problerna, to uvidi vsafedo, ki hoče prodreti globje vanjo. In duševna združitev naroda jc manj moana, da ne rečemo nemogoča, na vsaki podlagi zunaj splošne narcdne izobrazbe. Ta miisel pa, ki je rodila tudi zahitevo po enofcni šoli, se lahiko izrazi v tem naoelu: narodova skupna izobrazba je ned ov r š en a tolik o časa, d o k 1 e r s e n e u r e s n i č i n j e n a u sit va r ja j oča mravstvena (t. j. •nai o'da kot nravstvene ceilote) i d e j a v e n o t n i or g a n i z a c i j i narodne m 1 a d i n s k e v z g o j e. V II. našem člamfcu smo videli, ikoliko iraznih zahtev stavlja enotna šola in kaiko jih nasprotniki pobiijajo. Tam simo tudi dejali, da so po našem prepričanju vsa dotična viprašanja sekundarnega z-načaja: tako sccialmi iwteT.es kakor utilitaristiični; tako dvigneiije ugleda ljudskošolskeiga učiteJjstva kakor vprašanje prositi po>ti zi nadarjejie. Katjti če pnodiramo v bistvo t«i vzffojeisdoivno-politiciie zadevc, vidimo, Uii končna nj&na rešitev ni odvisna ad teli sekunaaraMi sniotrov, marveč edinole od poizvedbe enotne narodne vzgoie. S tem, je tudi ugotovJjeno, da vsi razlioni sodsiK? sistemi ne morejo ostati vezani drug % tl.i-ugim le na zunaj, niarveč da jiii inoral adružHi oisrediiaa vzgojna idaja v orgains^a oelo-to; da posiaj ne bo vač siužila vsaka vrsta šoistva le svojemu posobnamu naTiteou tar zasledovala svoj lastm smaa;.. temveč cia siuži vsa calota eneiniu ediinc,n:.i najvišjcmu smoitru: naraaoivi izobraizibi! A niti ne samo šola s svojo vzgojo in pouikom; nego vsa izvenšoilisika naT.od.na vzgoja iin vsa socialna naroOna oskrb mora v Oinga/niOTii zvezi s šolo stožiti ist^ ¦liiiii smotru! Kar omeniiiuo ntiinog>rede ter se po vrnamo nazaj k šoli. Vsa izot)iraz.ba — iKakoT je znano — s;loni na dveh činiteljiih: na po'Uiku in vzgoji. Fouik razvija individualine uuševne sile, vzgoja budi osnovno moč socialaiega mišljenja. In vizgoji pripada oa obeh čimteiljev vecja važnosi, Kajti posatnezniiki smo si šele z ozirom na osmovno silo sociataega mislijenja enaiki, meenaki pa z ozirom na iiiaiiviauaine ciušerrae i<mo<inosti. Ali z drugimi) besedami: kot družabno bitje je vsak otovak Ie človek, raziiKa pa je v inteleiktu, v razumnem razvoju pusameznikiov. Vciidar pa se raizvije vsak človek po združengu teti oibeh osnov v nravno osabnost. iz taga sledi: v z g o j a j e t i s t a, k i m o r a b i t i e n o t in a; ki mora napeti vse svoje sile, da ustvari iz vsakega posamezniKa nravno osebnost; ki je trdna vez enotoosti v narodni volji. Pouik u p a p r ip a d a naloga, d a r az v i j a nee n a ik e i n d i v i d u a 1 n e s i 1 e v otni s.mer,i, ki ji odgovarjajo potrabe, zimožiiosti iu nagnenja posameznaga individua. Vzgoja zdiruž.uje vse k istemu smotru, pouk pa vodi na razliona ,pata; v»goji je naloga, da vzgoji vse ude istega naroda, pouk pa jih postavi na razliona mesta, kjer deiujajo vsi sikwpino v s>mislu skupne vzgoje za dobrobit naroda. Za vzgojo je s tem predpisatia točna pot; ne to'liiko za p^ouk. Toidi edinstvo vsega šolstva je predpisatio z določiitvijo vzgojme smieri; in pa določena njega razsež^riost. To nam p.redp.isujojo kuilturne in go.s.podarske poitrebe naroda, otoanam z njiimi pa je izVfOd narodovc izobrazbe njena splošna ian sitiroikovna pogloibitev. In ti predpisi nas vodijo do d i f e r e ti c i a c i j c š o 1 s t v a.