NO. 230 n 1 Vent; ‘ /(%alCAN IN SPmiT FOR€lt?,. IN LANGUAG€ ONLY Seiving Cliicago, Milwaukee,, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg TTOPn SLOVCNIAN MORNING NCWSPAP6R CUJIVLLAND UMiO, iHUKCSDAX MOKJNUNG, NOVEMBER 29, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Suša v Afriki južno od Sahare ni končana Letošnje deževje v državah južno od Sahare v Afriki je bilo pičlo in suša še vedno mori tamkajšnje prebivalstvo. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— V zadnjih dveh letih je suša izredno hudo privila države v A-friki južno od Sahare. V nekaterih so izgubili večji del živine, ko ni bilo dežja in je preminila vsaka možnost paše. Polja so o-stala prazna, spremenjena v puščavo, po kateri je veter prenašal pesek in zdrobljeno prst. Na tisoče ljudi je pomrlo, na Novi grobovi Anton Meljač St. Včeraj popoldne je umrl po daljši bolezni v St. Alexis bolnišnici 85 let stari Anton Meljac St. preje s 7820 Union Avenue, doma v Lokvi na Primorskem, od koder je prišel v ZDA pred nekako 67 leti, vdovec po 1. 1971 umrli ženi Mary, roj. Tekaucic, oče Antona V., Victorja, Leonarda, Mary Plautz, Josephine Fuhrman (Lima, O.), Albine Seme in Bridget Young, 17-krat stari oče in 9-krat prastari oče. Pokojnik je bil do svoje upokojitve zaposlen pri U.S. Steel Co. in bil član ADZ št. 10, KSKJ št. 63, Marijine legije pri Sv. Vidu in Društva Naj sv. Imena pri Sv. milijone glav živine poginilo, predno jo je bilo mogoče spra- Lovrencu. Pogreb bo v soboto viti dalje na jug, kjer je bila pa- j ob 8-30 iz Fortunovega pogreb- ša še možna. Združeni narodi so neSa zavoda na 5316 Fleet Ave' organizirali pomoč, ki je orno-1nue- v cerkev sv- Lovrenca ob gočila prebivalstvu preživitev v.9-> nato na Kalvarijo- Na mrtva-najskromnejšem obsegu. Letosjški oder bo Položen nocoJ ob 7' spomladi in v zgodnjem poletju | ------0 " je prišel dež in dober del po su-|JaWOrski ŠSS prSiSkOVal ši prizadetega ozemlja je ozele- nel. Prebivalstvo se je lotilo dela v upanju, da je najhujše mimo. Dežja je bilo premalo, le ponekod je bilo nekaj pridelka, drugod pa je propadlo celo seme. Glavni tajnik ZN Kurt Waldheim se je zadnje dni znova obrnil na vlade vseh držav, ki so zadnjič pomagale tem predelom, s prošnjo, da naj dajo no- v podrobnosti slnisj III WASHINGTON, D.C. — Posebni javni tožilec za Watergate zadeve Leon Jaworsky je izjavil, da bo njegov urad vztrajno in odločno raziskoval slučaj ITT, pri katerem naj bi bil vpliv Bele hiše “nepravilno” u-porabljen v korist ITT. ITT — International Telepho- United Air Lines bodo odpustile 1,000 ljudi Zaradi omejitve prometa v zvezi s pomanjkanjem letalskega goriva je objavila družba United Air Lines odpust tisoč oseb, med njimi 300 pilotov. NEW YORK, N.Y. — United Air Lines je naj večja letalska družba v ZDA s tisoči uslužbencev vseh vrst in strok. Ko je postalo pomanjkanje olja v zadnjih mesecih vedno večje, je začela v skladu z ukrepi in navodili zvezne vlade omejevati letalski promet. V okviru sedanjih omejitev je objavila, da bo odpustila v prihodnjih dneh skupno okoli 1,000 ljudi, med njimi tudi 300 pilotov. Ti odpusti so bili odrejeni, še predno je predsednik Nixon zadnjo nedeljo zvečer napovedal nove omejitve v letalskem prometu. Zato bodo potrebni še novi odpusti, ko bodo predsed- KISSINGER POJDE SPET Do Nixona se zdaj pride lažje WASHINGTON, D.C. — Go-; ^ ^ s;rdf1 OBISKAT SRIDUJI VZHOD predsednika ZDA kot v pretek-1 _ .. lih letih. Neki industrijec je de- Ameriški državni tajnik pojde v'erjetno v naslednjih dvelh j Skupno sv. obhajil Iz Clevelanda in okolice tednih na Srednji vzhod pripravljat pogajanja v nevi. ---- - - ■■ ' ■ jal, da zdaj ni več “železnega zidu” v Beli hiši, ki je preje varoval predsednika Kriza energije, ki je tako močno vznemirila vso deželo, je predsednika Nixona prepričala, da so neposredni stiki z vodniki, v prihodnjih dveh tednih po- ^ zunanjega ministra Moha_ narodnega gospodarstva zanj ncvno na Srednji vzhod da se Isinailom y Washin to_ pomembni. Od njih more nepo-; pogovori s tamkajšnjimi držav- ^ Damaska pa na 1 sredno zvedeti, kako gledajo na mrm vodniki o pripravah m na- Srednjem vzhodu zadnjič ni 0_ položaj in kaj imajo v mislih. crtih ze razgovor med predstav- ^ ^ q_ --------------- mki Izraela m njegovih arab- Iških sosedov v Ženevi v Švici °lsk J' Sisca, ki je dr. Kissmger- ja na poti po Srednjem vzhodu spremljal. Dr. Kissinger se bo udeležil odprtja razgovorov v Ženevi in ostal tam nekaj dni. Računajo, da prvo razdobje razgovorov ne bo dosti daljše, ker imajo v Izraelu 31. decembra parlamen- i Japonski in Filipinom olje v sedanji meri | prihodnji mesec. Konferenca v Ženevi se bo začela 18. decembra, pred tem je v Brusselsu . # 10. in 11. decembra posvet zuna-Arabski vodniki SO sklenili, njih ministrov držav NATO. da ne bodo zmanjšali do- P)r jr. Kissinger ima namen bav olja Japonski in Filipi- poleteti v Brussels in šele nato nom za napovedanih 8%. na Srednji vzhod, če bodo oko- AL2IR, Al. - Japonska in Fi- liš6ine poka2ale> da je taka pot ^ volltve bodočo njih se-lipini sta izvzeti iz nove orne- nujno potrebna. Po razgovorih jitve dobav olja iz arabskih dr- NATO v Brusselsu, kjer bo Kis-mkove ukrepe zaceli izvajati. žav, slično kot je bila Evropa. singer vodil zastopstvo ZDA) bo Cleveland je eno izmed večjih; Obe državi sta zavzeh Arabcem odletel najprej v London, kjer središč United Air Lines letal-! prijazno stališče v njihovem spo- je imej napovedan govor' še v skih prog. Dnevno pristaja in ru do Izraela. Japonska je v po- oktobru pa ga je moral odložiti ^GKIO, Jap. — V neki trgovini vzleti tam 178 letal United Air sebni izjavi zahtevala izraelski zaradi krize na Srednjem vzho- na iužliem Japonska je prišlo Lines. To je skoraj polovico umik z zasedenega arabskega o- du_ vseh pristankov in vzletov. | zemlja in posvarila Izrael, da bo , Iz Londona naj bi Kissinger Letalski promet bo deležen i sicer prisiljena spremeniti svoj 1 poletel v Kair0j Tel Aviy in y prve omejitve goriva to soboto 1 odn05 do niega- j Damask na razpravo o predlo- za 5%, novih 10% pa 7. januar-1 Arabske države, ki izvažajo j■■■ --------------------- ja 1974. Pričakujejo, da bo za-'Petrclej in zakladajo z njim tu-1 stavili novo vlado. Ta bo nato pogajanja v Ženevi nadaljevala. ----o---- Zadnje vesti vo pomoč, ker stiska še ni pre- j v šla. Potrebnih je 30 milijonov Hartford zavarovalnico, ko je dolarjev in 520,000 ton živeža za bila proti njej vložena tožba v po suši prizadete v državah okviru zakona proti trustom. Cad, Mali, Mavretanija, Niger. ITT naj bi bila obljubila $400,-Senegal in Gornja Volta. Stiska 000 ali več za kritje stroškov reje tudi v delu Abesinije, kjer so publikanske narodne kovencije ljudje umirali zaradi pomanjka- v San Diegu lani poleti, pa bi ne & Telegraph Co. — je bila razgovorih za združitev s]radi tega odpuščenih od skup-1 di JaPonsko, so se na temelju te no v tej panogi zaposlenih 300,-000 oseb kakih 10,000. Švedska se pritožila pri vladi v Santiagu S&vdija odklanja zasego japonske izjave odločile, da ne j ameriških oljnih družb bodo Japonska vključile v j PARIZ, Fr. —. Zastopnik zmanjšanje dobav, ki so jih na-' Savdske Arabije Ahmed Zaki povedale za po 5% mesečno za ves čas, dokler se Izrael ne u-makne z zasedenih arabskih o-zemelj. ZDA in Nizozemska tudi v bo- STOCKHOLM, Šved. — Vla- nja živeža, ne da bi bile oblasti naj zato dobila odobritev za to da je vložila uradni protest pri na to opozorile svet in prosile za združitev, morala pa se je odpo- vladi Čila zaradi napada čilske doče ne bosta dobivali arabske-pomoč. I vedati nekaterim drugim, ki so _____0_____ ! bile še tudi v načrtu. Sovjetske letalonosilke vznemirjajo zahodne sile’preiskavo. Ponovno WASHINGTON, D.C. — Ko tega tudi senatni odbor Sovjetska zveza preskuša svojo Watergate zadeve in seveda po- policije na švedskega poslanika ga olja, bojkot proti njim osta-in nekatere člane poslaništva, j ne v veljavi, so odločili v Alžir-j Vsa reč je prišla na dan in j Poslanik je dejal, da je njega; ju. Vodniki arabskih držav, ki ! kongresni odbor je o tem vodil; in njegove tovariše policija nase je lotil prvo letalonosilko Kijev na' sebni javni tožilec A. Cox. Ugi-Črnem morju in gradi v ladje- , bali so, da utegne novi javni to-delnici Nikolajev ob črnem' žilec to reč pustiti v miru, pa je so se tam zbrali, z izjemo Libije in Iraka, so sklenili še dalje SOVJETSKA ZVEZA OB STRANI PRI RAZVOJU NA SREDNJEM VZHODU padla in pretepla, ko so skušali preprečiti odstranitev neke bol-j uporabljati olje kot glavno o-ne Urugvajke iz bolnišnice. j rcžje za boj proti Izraelu. E Navedena je bila preje v za- giptski predsednik Sadat je svo-i svojem ozemlju, točišču v kubanskem poslani-1 je tovariše opozoril, da arabsko-j Nacionalizacijo vsega ameri-štvu, ki je v oskrbi Švedske, od-‘ izraelskega spora nemara ne bo ' škega premoženja v arabskih hiorju drugo, se zahodni pomor-i sedaj povedal jasno, da bo pre-1 kar je čile prekinil s Kubo ob kmalu konec, da se bo ta lahko državah zaradi sodelovanja ZDA ski strokovnjaki sprašujejo o iskavo nadaljeval. prevratu vse diplomatske stike, vlekel skozi cele rodove. jz Izraelom, je predložil Irak. sovjetskih načrtih in ciljih v bodočih letih. Nagla rast sovjetske pomorske sile je začela zahodne Vojaške strokovnjake resno Vznemirjati. Pred dobrimi 10 leti Sovjetska zveza na morju ni dosti pocenila. Imela je sicer nekaj več- ; jih ladij, toda glavna sila so bi-1 njene številne podmornice; ki ^aj bi v slučaju vojne ovirale C motile pomorski promet nasprotnikov. Prišla je znana ku-banska kriza in Sovjetska zveza Se je odločila graditi vojno mor-harico, ki bo sposobna podpreti sovjetske politične in vojaške Iz malega obrambnega bro-d°vja je nastalo močnejše, kate-rega cilj pa je bil še vedno ome-len v glavnem na motenje po-Corskih nastopov nasprotnikov. edaj izgleda, da so se v Moskvi odločili zgraditi vojno brodovje, 1 'bo sposobno nastopati kot sa-Costojna sila na vseh svetovnih ^norjih. Gradnja letalonosilk ka-Ze odločno v to smer in to zah- V nedeljo, 2. decembra, ima Oltarno društvo fare sv. Vida wACTJTMr-TvvNr r> r< in zahtevah za pogajanja v : sv’ masi ob 8- skupno sv. ob- ,.WAS.H!NGT0 ; D'S: Kissinger je imel doslej j haiil0. P°P- ob dveh Pa 8,a™° str iz državnega tajništva trd.- osebnega stika s Sirij- letn0 se>° z '’»“‘"i0 °db<>ra- jo, da no dr H. K.ssmger moral c,je z seji prigrizek in zabava. V bolnici je— Mrs. Angela Drobnič, 917 E. 73 St, se nahaja v St. Vincent Charity bolnici, v sobi št. 706. Obiski so dovoljeni. Želimo ji hitrega okrevanja. Zadušnica— V nedeljo ob pol enajstih dopoldne bo v cerkvi Marije Vne-bovzete sv. maša za pokojno Thereso Kodelja ob prvi obletnici njene smrti. Dražja elektrika— The Cleveland Electric Illuminating Company je dobila dovoljenje za podražitev toka za 17%, kar ji bo letno prineslo 46 milijonov novega dohodka, po plačilu davka pa 23 milijonov čistega. Računajo, da bo povprečni mesečni račun za elektriko v vsakem gospodinjstvu višji do $2.50 do $3. Mesto Cleveland ima 60 dni časa za pritožbo. Pravni direktor Herbert R. Whiting je sinoči dejal, da je povišanje “močno prekomerno”. Kotel v Mestni elektrarni odpovedal— Ko je včeraj odpovedal v Mestni elektrarni eden od parnih kotlov, se je ta obrnila na Cleveland Electric Illuminating za dobavo toka. Tam so odgovorili, da ga trenutno nimajo dovolj na razpolago, s čimer pa pri Mestni elektrarni niso bili zadovoljni in so se obrnili na zvezno vlado, da odredi CEI, naj da Mestni elektrarni potrebne količine električnega toka. Pri Fisher Body pojdejo na počitnice— V Ohiu bo v Fisher Body Division GMC začasno odpuščenih Yamani je v razgovoru s časnikarji dejal, da vlada Savdije še vedno računa na sodelovanje z Združenimi državami pri uporabi njenih naravnih zakladov Po njegovi sodbi doslej odkrita ležišča olja ne predstavljajo niti polovice tega, kar krije savdska zemlja. Yamani je poudaril, da Sav-dija zato ne misli na kako zasego ali nacionalizacijo premoženja ameriških oljnih družb na eva določene ukrepe in načrte ^ih sil, predvsem ZDA, ki ° bile doslej nemoteni gospo-J^Jia svetovnih morjih. bremenski prerok Gblačno, hladno z verjetnostjo ^letavanja tem snega. Naj višja Peratura okoli 36 F (3 C). ALŽIR, Al. — Tu zbranim vodnikom arabskega sveta sta predsednik ZSSR Nikolaj Podgcrni in predsednik vlade Aleksej Kosygin v posebni poslanici obljubila vso pomoč arabski strani v njenem naporu za dosego umaknitve Izraelcev z zasedenega arabskega ozemlja, pa istočasno poudarjala potrebo po miru na Srednjem vzhodu. V tem oziru je bila ta poslanica precej različna od onih v začetku oktobrske vojne, ki je pozivala Arabce, naj nastopijo odločno in trdo proti Izraelu. Sovjetska zveza je igrala v prvem delu spora odločilno vlogo, ker je arabskim državam, predvsem Egiptu in Siriji, z obsežnimi dobavami modernega orožja omogočila uspešen nastop proti Izraelu v začetku vojne. Dokler je vojna potekala ugodno za A-rabce, so si v Moskvi meli roke in se veselili uspeha. Ko je bilo očitno, da so začeli Izraelci prevladovati, so v Moskvi naglo pozvali na obisk državnega tajnika H. Kissin-gerja in se z njim domenili za resolucijo v Varnostnem svetu Združenih narodov o ta- kojšnjem končanju streljanja. Ko je bojevanje prešlo prvo določeno ustavitev sovražnosti in je bila 3. egiptska armada na vzhodni strani Sueškega prekopa odrezana od zaledja, je Sovjetska zveza grozila s pošiljatvijo svojih čet v Egipt, pa se končno ob trdem odgovoru ZDA pomirila in pristala na pošiljatev čet Združenih narodov. Te so že nad en mesec na bojiščih, pa premirje še vedno ni posebno trdo in nobena stran se še ni umaknila kaj dalj s svojih prvotnih položajev, ki jih je imela ob .prekinitvi sovražnosti. Sovjetska zveza se je od tedaj umaknila bolj ob stran, če ne upoštevamo povabila vodnika Palestinske osvobodilne organizacije Yasira Arafata v Moskvo, kjer so mu obljubili vso podporo v boju za palestinske “narodne pravice”. S položajem na Srednjem vzhodu je bil povezan tudi Titov obisk v Kijevu. Glavni delež pri urejanju razmer na Srednjem vzhodu imajo od vsega začetka Združene države. Državni tajnik je bil v Izraelu, pa je obiskal tudi Egipt, Jordanijo, Savdsko Arabijo. Uspelo mu je obnoviti redne diplomatske stike z Egiptom, ki so bili prekinjeni od junija 1967. Washington tako vzdržuje stalne in dobre stike z obema stranema in posreduje ter pritiska, da razgovori, ki so se začeli med vojaškimi predstavniki na “cesti miru“ Ka-iro-Suez pri 101. kilometru, ne obtiče, ko pripravljajo obsežnejša mirovna pogajanja med Izraelom in njegovimi a-rabskimi sosedi ob navzočnosti zastopnikov Združenih držav, Sovjetske zveze in Združenih narodov v Ženevi v Švici. Obe strani sta pristali na to, da se naj ti razgovori začnejo 18. decembra 1973. Sovjetski vpliv je v arabskem svetu začasno potisnjen v ozadje, ker arabski vodniki komunizma ne marajo, ta pa je vedno nekje povezan s Sovjetsko zvezo in njeno politiko. Arabci čakajo, kaj bodo storile ZDA. v kolikšni meri bodo podprle njihove zahteve, kako močno privile Izrael. Če se jim to ne bo zdelo dovolj, bodo zopet privlekle na dan sovjetsko karto in jo po- leg olja tiščale Zahodu pod nos v podkrepitev svojih žalitev. Evropa se je počutila potisnjena ob stran pri reševanju krize na Srednjem vzhodu. Washington je svoje zaveznike delno pomiril, toda ti imajo še večjo nevoljo na Moskvo, ki je kazala toliko prijaznost do svobodne Evrope v zadnjih mesecih, jo tako snubila, pa šla mirno preko vsega, ko je butnila na dan kriza na Srednjem vzhodu. Zategnili so se zlasti odnosi med Moskvo in Bonnom, nejevolje pa ne manjka tudi v Parizu, kjer predlagajo ustanovitev posebnega e v r o p skega skupnega obrambnega sveta, kar seveda Moskvi ni prav nič po volji. Svoje nejevolje na Bonn in Pariz v Moskvi tudi prav nič ne skrivajo. Ko z bližanjem mirovnih pogajanj v Ženevi prehaja reševanje sporov na Srednjem vzhodu v novo razdobje, bo Sovjetska zveza že v svojo navzočnostjo tam nujno igrala važnejšo vlogo. Med tem se Brežnjev razgovarja v Indiji, v načrtu pa ima tudi še obisk na — Kubi. do požara, ki se je naglo razširil.. Po sedanjih poročilih je bilo 42 oseb mrtvih, 78 pa ranjenih. To je doslej ena ja-večjih tovrstnh nesreč na Japonskem, zgodila se je prav v “tednu varnosti pred požari”. WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj š 75:16 predlog za znižanje plače pravosodnega tajnika cd $60,000 na $35,000, kar naj bi odstranilo ustavno oviro za potrditev W. B. Sax-beja za pravosodnega tajnika. Napovedujejo, da bo skoro to storil tudi Predstavniški dom. Zakon pravi, da ne more biti nihče imenovan na mesto, za katerega višjo plačo je sam glasoval. Sen. W- B. Saxbe je leta 1969 glasoval za povišanje plač članov zvezne vlade. WASHINGTON, D.C. — Kljub |okoli 30°0 delavcev, ko se je močnemu odporu Nixona pro- * GMC odločila zapreti pred Bo-ti uvedbi nakaznic za gasolin žičem za en teden 16 tovarn, kjer izdelujejo večje in srednje avtomobile. V Clevelandu v Fisher Body tovarni na Coit Rd. pričakujejo, da bo začasno odpuščenih okoli 1500 od 2,645 urnih delavcev- in druge oljne produkte, vse kaže, da utegne po novem letu le priti do tega, ko so prišli do zaključka, da je treba porabo gasolina za neposlovna pota zmanjšati za vsaj 36%. Notranji tajnik je izra- j zil upanje, da se bomo morda | nakaznicam le izognili, ko pro- J stovoljna omejitev porabe gasolina kar uspeva in ko ima- i mo dosti milo vreme, kar je omejilo porabo kurilnega olja. CONCORD, Mass. — Cax’oline Kennedy, ki je ta teden dopolnila 16 let, je izgubila s tem varstvo Secret Sergice-a, ki je bilo določeno s posebnim zakonom po umoru njenega očeta predsednika ZDA J. F. Kennedyja. Njena mati Jacqueline Onassis je najela za svojo hčerko privatno stražo. WASHINGTON, DC. — U.S. Steel je zaprosila Svet za življenjske stroške za dovoljenje povišanja cen svojih izdelkov za 6.5% s 1. januarjem 1974. Za del svojih izdelkov je dobila dovoljenje za povišanje cen za 2.5%. WASHINGTON, D.C. — ZDA so imele v oktobru v zunanji trgovini 527.1 milijonov prebitka, ko so nekateri pričakovali, da bo ta znašal okoli en bilijon. V septembru je bil prebitek 873.3 milijone in je sedaj gotovo, da bodo ZDA letošnje leto končale v zunanji trgovini s presežkom. DETROIT, Mich. — General Motors ima te dni 765,000 ne-prodenih avtomobilov, največjo zalogo, kar jih kdaj p omni j o- ATENE, Gr. — Vojaška vlada je izpustila demonstrante, ki so bili zaprti ob znanih študentovskih nemirih pod prejšnjo vlado, in popustila v nadzoru nad tiskom, pa povedala, da na volitve ne misli. DUBAI. — Trije ugrabitelji B-747 KLM letala so se včeraj tu predali, ko niso mogli nikjer najti zatočišča. Letalo je estalo nepoškodovano, prav tako tudi zdravo vse osobje v njem. Vsaj 6 držav je odklonilo njihovo prošnjo za pristanek in sprejem. Arabski vodnik so to ugrabitev obsodili kot nevarno arabski stvari. WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je izglasoval uvedbo letnega časa za varovanje goriva Ta bo uveden 15 dni potem, ko bo postal zakon. Potrditi ga mera še Senat in predsednik podpisati. Proti njegovi uvedbi je precej odpora in nejevolje, v njegovo učinkovitost pri varčevanju z gorivom veliko dvoma. Ameriška Domovina f%' /VI1 ir W Clair Ave. — 431-U628 — Gleveland, Ohio 44168 na Japonskem. Priznati moramo, da jo vlogo sreča kot naša pamet! (Konec jutri) je pri tem igrala več- |^0f ^ |a ^o|| rojaki v lah@s3iiem Berlinu National and International Circulation Published daily r~^ept, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Z* Združene države: $I8.0C na leto; $9.00 za pol leta; $5 50 za 3 me*««« <* Kanado in dežele izven Združenih držav: $2i}.90 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec* Petkova izdaja $8.00 na leto SUBSCRIPTION KATES: United States; $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO atlgps.83 No. 230 Thurs., Nov. 29, 1973 Neodvisnost od tujine dober cilj, toda na splošno redko dosegljiv [i. Vsak gospodar se trudi, da bi bil čim bolj neodvisen. Nekdaj so bile obsežne farme urejene tako, da so imele doma vse, kar so potrebovale, kupovale so le neobhodno. Tako je bilo nekdaj gospodarstvo tudi drugod po svetu. Čim dlje v davnino gremo, tem bolj je bil človek v vsem vezan na svoje lastno delo, na svojo lastno sposobnost in spretnost. Postopno je z napredkom življenja in z organizacijo človeške družbe prišlo tudi do raznih poklicev, nastala je obrt, z njo trgovina. Čim bolj se je družba razvijala in gospodarstvo rastlo, tem dalje je segala trgovina, ki je dobavljala iz oddaljenih dežel blago in izdelke, ki jih doma ni bilo. Družba je razpadla v stanove, ki so prevzeli različne naloge. Pri tem je še vedno vsaka skupnost gledala, da je v čim večji meri krila svoje lastne osnovne potrebe. Izdelke, ki jih je kaka država smatrala za izredno važne, je prepovedala prodajati na tuje. Tako je znano žie iz starega Egipta, iz stare Grčije in kasneje iz- Rima, da je bilo tujcem prepovedano prodajati orožje, jim izdajati BESEDA IZ NARODA Prihod sv. Miklavža BERLIN, Nem. — nostjo sv. birme v skupnosti, 10. nov. tl., nem Berlinu je škof zaključil zadnji obisk venskih rojakih v Zahodni Nemčiji. Med njegovim potovanjem, TT .j ... .katero je trajalo 14 dni, je obi- V upanju, da sevamo z mno-!skal ^ netaterih nemških dr. Lenič pri slo- CLEVELAND, O. — Sv. Miklavž bo obiskal otroke Slovenske sobotne šole in seveda vse druge slovenske otroke pri Sv. Vidu 2. decembra ob treh popoldne. Povabili so ga otroci Slovenske šole, naj se spet ustavi pri njih ter jim prinese svojih dobrot, pridnim daril, porednim pa za gotovo veliko šibo. Sv. Miklavž je sprejel povabilo in s seboj bo pripeljal zlate krilatce in pa poredne rogačke, | parkeljčke. Častitljiv sv. Mi-, Pr°§ram-klavž, ki tako ljubi slovenske o-troke, kljub svojim letom in zaposlenosti ni mogel odreči vroči želji slovenskih otrok. Prišel bo in z njim bo prišlo toliko upanja, sreče in tudi strahu. Kaj, če sem bil preko leta preveč pore-I den in bom moral s parklji tja i doli v večno temno brezno ... Pripeljimo svoje otroke, da doživijo srečo obiska sv. Miklav- ^er ža, tistega dobrega škofa, ki je tudi nas nekoč v domovini tako 1 pridno obiskoval. Morda nam ni izpolnil vseh želja, toda prinesel nam je v adventni čas otroškega veselja poln koš. Prihod sv. Miklavža na Miklavžev večer. Med nas se je pripeljal na saneh, če je bilo snega dovolj, drugod nas je obiskoval od hiše do hiše, ponekod pa smo ga povabili v prosvetne domove in kot tu. je bil to, upa- gimi na seji in pa tudi pri mla- ’ dinski božičnici, vas srčno pozdravlja vaša tajnica Mary Hochevar Btasfscna laflea ¥abl na božični koncert CLEVELAND, O. — V nedeljo, 16. decembra 1973, bo Glasbena Matica podala v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue tridelni božični Rojstvo, božičnica in izbor zimskih pesmi v obliki koncerta bo podan občinstvu, ki bo zbrano okoli miz v dvorani ali na balkonu. Sedeži v dvorani so po $2.50 za osebo, na balkonu pa po $2. Slogarjev orkester bo igral za ples po sporedu. Direktorica Valentina Fillin-in Glasbena Matica bosta poskrbeli za lep in prijeten začetek božične dobe. Josephine Mišic Mryiiiisa šL 41 SŽZ skrivnosti raznih obrti. Slični predpisi so veljali v stari Ki-j™u PriPravili sprejem tajski in drugod po svetu, ko je vsakdo hotel čim bolj skr-! Praznik mladine je bil to beti za sebe, za lastno življenje in varnost. V tem pogledu nja in hrePenienj, praznik nemoderni svet ni nobena novost. pozabnega otroštva. . Države, ki niso v pogledu kritja življenjskih potreb-' Pre,d Priilodom sv. Miklavža ščin odvisne od tujine, imenujemo avtarktične ali po slo- bodo otr°ci Slovenske šole pri-vensko samozadostne. Avtarkija je bila dolgo cilj vseh dr- Pravili otroško igrico s plesom žav in je še vedno, je pa v moderni industrijski družbi ve- “Pred Miklavžem...” Otroci jo viiko težje dosegljiva, kot je bila v davni preteklosti. Združene države so mogočna dežela, segajo od oceana do oceana, na obsežnih poljih pridelujejo vseh vrst hrano, Svet se vrti in namesto jelenov GARFIELD HEIGHTS, O. — Približuje se december, zadnji mesec v letu, čas, ko se vrše glavne letne seje naših društev. Tudi naše društvo bo imelo ta mesec glavno sejo, na kateri bomo pregledale, kaj smo delale in napravile v preteklem poslovnem letu in kaj bi rade storile v novem. Na mestu bo zato, da pridete vse članice Podružnice na sejo v nedeljo, 2. decembra, ob 1.30 po- poldne v SND na 5050 Stanley bodo igrali in še živali so pova- j Avenue. Odbornice bomo prav bili, vojake in celo astronavte. | vesele, če bo udeležba res lepa ! in številna. in sneženih sani se zna zgoditi,) Na seji bomo volile odbor za da pride božji odposlanec celo z j leto 1974 in se pogovorile o tem, raketo. .. Kdo ve? Igrico sta kaj bomo prihodnje leto delale, napisali, pripravili in naučili! oziroma, čemu se bomo posebno gdč. Zina Velikonja ter ga. Silva Savernik. Vsi, ki hočete osebno govoriti s sv. Miklavžem glede obdaro-vanja, to lahko storite eno uro pred pričetkom. Vsi prisrčno vabljeni! M. J. Blavua letna seja m bžienlea Sr« sv« iarijs Magdalene št. lil KSKJ rede na milijone glav živine, perutnine, imajo v svoji zemlji obilje vsakorstnih zakladov. Kljub temu so v nekaterih stvareh še vedno odvisne od tujine. . Tako uvažamo kavo, uvaža n o banane in drugo tropsko sadje, uvažamo nekatere kovine, ki jih doma nimamo dovolj. Z nekaj izjemami bi vendar lahko zadostili vsem svojim potrebam, če bi se za to resno zavzeli. Tega nismo delali, zlasti ne v zadnjih desetletjih. Pospeševali smo kupovanje raznih izdelkov v tujini, kupovali tam surovine, da bi pomagali tujim državam do napredka. Razvita mednarodna trgovina pospešuje napredek civilizacij, ker omogoča tekmovanje najboljših. Vse to je lepo in prav, dokler je zunanja trgovina nekako izravnana, dokler države približno toliko v tujini kupujejo, kot tja prodajo, če nastopi večja razlika v tem pogledu, pride do težav v plačilnih sistemih. To smo videli v zadnjih nekaj letih, ko je bila zlasti hudo prizadeta naša dežela. Hoteli smo vse najboljše, kar je bilo mogoče kje na svetu dobiti, premalo pa smo se brigali, da bi za nakup tega primerno poskrbeli s prodajo lastnega blaga v tujini. Mislili smo, da nam kot “najbogatejši” deželi na svetu za to ni treba skrbeti. Drugi, ki so za to poskrbeli, so nas prehiteli, njihov ugled v svetu je porastel, njihov denar je postal veljavnejši od našega. _ Polagoma smo spoznali, da nismo tako bogati, kot smo mislili, in da moramo pametno gospodariti, če nočemo priti v zadrego, katere posledica bo padec moči in ugleda naše dežele, pa končno tudi naše življenjske ravni. K povečanju treznosti nas je prignala v zadnjih mesecih kriza energije. Ni prišla nenadno, bila je na poti, ko je oktobrska vojna na Srednjem vzhodu nenadno svetu pokazala, kaj lahko zadene tistega, ki se ne meni dovolj za neodvisnost svoje oskrbe z osnovnimi dobrinami in potrebami življenja. Arabske države so omejile dobavo olja, ZDA in Nizozemski pa ga celo čisto ustavile. Vsa leta po drugi svetovni vojni je svobodni svet pospeševal motorizacijo. Ta je zajela vso svobodno Evropo in japonsko, segla v Latinsko Ameriko in se naglo širi v vzhodno Evropo in v Sovjetsko zvezo. Vsa ta motorizacija du fare sv. Vida. Le pridite v!člani neposredno vključili v Na-zavisi od olja. od olja zavisi tudi večina kemične industriji:, j velikem številu, da pomagate1 rodni odbor starejših državlja-Tej je olje temeljna surovina za izdelavo vrste blaga, ki jejpri reševanju važnih stvari in'nov (National Council of Senior prišlo v široko potrošnjo. Pomislimo samo na umetna vlak-;da se v krogu svojih društve- Citizens). Za malo članarino • • • i rokov razveselite! $2.50 dobivajo člani mesečno glasilo Senior Citizen News, ki razpravlja o vprašanjih upoko- škofij, kjer živi in dela največ Slovencev in koder so med njimi tudi slovenski duhovniki. Posebej se je ustavil v Frankfurtu, Ingolstadtu in nazadnje še v Berlinu. Na poti ga je spremljal dr. Janez Zdešar, delegat za dušno pastirstvo med Slovenci v ZRN. Kot znano, so slovenski škofje zaupali skrb za Slovence, ki žive v zdomstvu, škofu dr. S. Leniču. To je služba, katera zahteva veliko potovanj, pogovorov in osebnega usklajevanja dela. Doslej je škof Lenič v tej svoji službi obiskal že rojake v večini evropskih držav, v Severni Ameriki in Avstraliji. Na teh potovanjih pa se ne srečuje samo z našimi ljudmi in duhovniki, ki delujejo med njimi, marveč tudi s škofi in odgovornimi škofijskimi funkcionarji, ki jim je zaupana dušnopastirska skrb za tujce. Naši ljudje so ga povsod sprejeli z veseljem; morda pa je za njihovo pastoralno korist pomembnejši tisti na zunaj skoraj neopazni del njegovih potovanj, ki ga izpolnjujejo njegovi pogovori s škofi in njihovimi naj ožjimi sodelavci. Veliko težav in nesporazumov je že tako uredil s svojim osebnim stikom. Ob letošnjem obisku Zahodne Nemčije se mu je pridružil na poti v Berlin tudi urednik ljubljanske Družine D. K., ki si je želel ogledati Berlin iz več razlogov. Že po svoji ozemeljski in politični ureditvi je to mesto j danes nekaj posebnega. Z nekaj i metrov visokim zidom, ki ima | na vzhodni strani še vrsto naj-; različnejših utrdb in ovir, je S sloves-1 približno 10 odstotkov katoliča-slovenski nov; vsak osmi pa je tujec. Sem v Zahod- spada tudi okrog 2,000 Slovencev, ki žive in delajo v tem me-stu-otoku. Iz Monakovega v Berlin smo odpotovali, piše dopisnik Družine, z letalom. Berlinsko letališče Tempelhof je dobesedno v središču mesta. Zaradi osamitve je zveza z letalom najugodnejša. Ni čudno zategadelj, da v Berlinu letala vzletajo in pristajajo kakor v Ljubljani mestni avtobusi. Na letališču nas je pričakal jezuitski pater Lachmund velik prijatelj Slovencev, .z neveselo novico, da je slovenski duhovnik Vereš nenadoma zbolel in da je že dva dni v bolnišnici. Slovenska župnija v Berlinu gostuje v Kolpingovem delavskem domu, tj. v domu, kakršne je začel ta veliki prijatelj delavske mladine ustanavljati po delavskih središčih. Dom je komaj nekaj minut od letališča. Na voljo imajo rojaki zelo prijetno kapelo z nad 300 sedeži, majhno1 dvorano, katero so si sami uredili; za slovesnejše priložnosti pa jim posodijo še veliko dvorano. Nekaj slovenskih delavcev tudi v Domu stanuje; med njimi socialna delavka Kotnikova, ki je bila ob župnikovi odsotnosti škofova gostiteljica. Za srečanje s škofom je bila kapela polna, čeprav je bil večer deževen. Slovesnost je potekala v lepem redu. Mašo in birmo je spremljalo ubrano petje, katerega bi se, po dopisnikovi sodbi — tudi zborom v domovini ne bi bilo treba sramovati. Škofova topla domača beseda je navzoče pritegnila, da je že v kapeli zavladala prijetna medsebojna povezanost, ki se je kasneje v dvorani še povečala. Nastopila sta kar dva zbora: otroški in mešani. Oba sta zelo občuteno podala vrsto slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Mladi dirigentki gre pohvala zlasti še posebej za to, da si je upala postaviti na noge otroški zbor. To je namreč za mlade zelo koristno tako v narodnem kakor še posebej v pevskem pogledu. Spored so dopoljevale recitacije in pozdravne besede navzočih gostov. Berlin pusti v človeku nekoliko mučen občutek. Vse je še preveč sledov zadnje. vojske. Nekaj je še pravih ruševin, še več pa je praznih zemljišč, na katerih so nekoč stale hiše, katere pa je vojska poravnala z zemljo. Srečanje s slovensko skupnostjo pa je močno ublažilo te.vtise. Ko se je reaktivec britanske letalske družbe —* v Berlin smeta voziti samo po ena britanska odnosno po ena ameri-kanska letalska družba — tesno ob strehah povzpel med oblake, smo se pogovarjali, zaključuje ljubljanski dopisnik Družine, 0 teh mladih ljudeh in njihovem duhovniku, ki se prizadevaj »s da bi ustvarili v tem zanimivem mestu-otoku pristno krščansko občestvo. Čeprav je to ena redkih slovenskih zdomskih skup" nosti v Nemčiji, ki številčno ne narašča, vzbuja vtis polnega življenja. D. Dieta ni zdravilo “V zadnjem času stroenterologi zelo tudi so vsi ga-kritični do pacientu. Dejstvo pa je, da zdravniki pogosto bolujejo za rano na dvanajsterniku, pa zara- mesto razdelieno na dva dela i klasičnih strogih diet. Posamez- d^, te^a najmanj hodijo na bo L niki celo smatraj o, da je taft*«** T° *r* T nakoli dieta povsem nepotrebna, i kaRb avtorjev, ki menijo, a J posvetile, da bo obstoj naše podružnice zavarovan. Predvsem potrebujemo novih članic. Potrudimo se in povabimo v našo skupnost svoje prijateljice in znanke našega rodu. Pokažimo glavni predsednici Mary Bostian in državni predsednici Sophiji Magajna, ki sta bili izvoljeni na zadnji konvenciji na te položaje, da smo jima pripravljene pomagati v vseh o-zirih do lepšega uspeha. Na seji boste slišale, kako smo j preživele tekoče leto. Imele smo CLEVELAND, O. — Članstvu nekaj članic, ki so marljivo de-tem potom sporočam, da bo lale skozi vse leto. Prav lepa glavna letna seja v sredo, 5. de-) hvala jim! Po seji bomo imele cembra, ob 2. uri popoldne v prigrizek in božično zabavo. družabni sobi farne dvorane sv. Vida. člani- Pozdrav vsem bolnim cam! Zdrave pa pridite vse na Vsi najvljudneje vabljeni k u-|sejo, da bo veselja polna mera. deležbi na tej nadvse važni seji,! Na svidenje 2. decembra ob pri kateri bomo razpravljale' pol dveh popoldne! važne točke za društveno delo- Jennie Pugely, tajnica vanje v letu 1974. Volitev odbora, ki bo vodil to delovanje, je na dnevnem redu. Po seji bo servirano okusno okrepčilo in bo zabava — nekako božično razpoloženje za odraslo članstvo. Namesto imenja-ve daril se prosi $1 ali $2, kar ilpfcejesiska politika ¥ Eiidldi EUCLID, p. — Na zadnji seji Kluba slovenskih upokojen-, , i cev je predsednik Federacije Al bo podarjeno Šolninskemu skla-1 Sajovec predložil, naj bi se naši du fare nikov razveselite! V soboto, 8. decembra, ob uri popoldne bo božičnica Strokovnjaki so že davno opozarjali na dejstvo, da so količine olja v zemlji omejene, da zadoščajo komaj za par. desetletij, pa je vendar svet gradil na njih svojo industrijo, na®e rniauinsko članstvo. Sv. Mi- jencev, njihovem položaju in motorizacijo, pjeurejal domove na gretje z oljem, preurejal k^avž je obljubil, da bo prišel zahtevah. Organizacija ima pre-elektrarne za čistejše gorivo . . . |^a obisk in prinesel darila. Star- ko 2 milijona članov in se pri- Olje je pritekalo S Srednjega vzhoda poceni in zanes-!^ so ^orej prošeni, da pošljejo zadeva pred Kongresom in dru-Ijlvo, zače J smo misliti, da je to naravno in da ne more biti iak pripeljejo mladinske člane'god zavzemati za pravične zah-drugače. Nenadno smo se zbudili in spoznali, da je položaj 'in članice do 2. ure popoldne, da teve starejših državljanov. piCcej drugačen, da smo zašli v nevaren položaj, iz kate-; bcdo fako deležni vsega, kar se Organizacija, v katero so l ega se je treba Čim preje rešiti. !zanje pripravlja — v družabno vključeni tudi naši klubi upo- „ . nekakim zadovoljstvom ugotavljamo, da mi v ZDA ,S0^0 (Social room) farne dvora- kojencev, se bori za boljšo se nismo ta.Je tako! Vaša dekle pametna Postaja in vzame soseda. Z va-■^i Bog ve kedaj bode še kaj. ^omislite se, kaj sem vam tačas 0 cvetu in sadu in usodi rekel, ko ste mi svojo neumno Ijube- “Je li sta gospodični doma?” “Menim, da sta gori,” reče stari. “Ako pride profesor, pripeljite ga k nam gori,” reče Leon in skoči potem v vežo ter brzo-nog po stopnicah navzgor, kjer sta bili gospodični. Deklici najde obe pri šivanju, Pavlino pri oknu na vrt, Matildo pri mizi. Na jeziku mu je bilo, da bi napovedal dohod svojega prijatelja in da ga bode imel najbrž še denes čast predstaviti gospodičnama. Ali takoj po prvem pozdravu je pozabil ta svoj namen izvršiti. Prestrašil se je namreč, ko je videl, da je bila Pavlina vsa bleda in bolestnega videza, kar se je tem bolj kazalo, ker je ravno večerno solnce pri oknu obsevalo jo. Matilda ga je hitro vprašala nekatere vsakdanje reči, na katere je prav kratko odgovoril, potem pa se k Pavlini obrnil in z glasom, iz katerega se je njegovo ljubeče srce treslo in balo, vprašal: “Vi ste morda kaj bolni, gospodična? Ne zamerite mi, vem, da so sitni in neuljudni ljudje, ki tako izprašujejo, ali meni ” v iAJL Let IVU lAJJl ClOUJCJU, ctli Ilieill eft prvič povedali. Učite se, pa | smete odpustiti in mislim; da ugje se zaljubite, če mislite, smo vendar vsaj toliko prija- aa je treba.” L,.. ............ Lilo je zanj hudo. Že od na-ture resen in torej bolj pesimi-stičen telji... Vi ste bledi, nekoliko dni že niste več zdravi.” Hvala za vaše sočutje, gos- - človek, morda tudi^ po pod^ aj. jjothtg uverjeni, da pre- dnK°Vem. vPbvui občeval je v tiravate, ni tako zlo,” reče ona h ko je človek najbolj za vse se prisiijeno zasmehne. limfVne • VtiSe SprejemliiV’ . Z ! “Je, je,” oglasi se Matilda. “Ne ftii, ki so imeli vzrok, življe- ves^e> kak0 je čudna zdaj nekaj e od temotnejše strani ogle-,drd jaz vem> da jj je nekaj, a Vati. Naravno je bilo; torej, jne£e povedatt) kajj glejte, še le iz velike vere v svojo sre- |ment ne_ Dajte jo vi, a močno , 111 ljubezen naglo padel v' , neg k ezuvetno nevero- Vse črne esede Krtove so mu pred dušo st;ale, vse resnične zdele se in §°tove. Ona, ta deklica, je taka, ^°r so vse druge, sramota Zarij, da je kedaj verjel v njo zih1 Pr* seLi> Je boljša od dru-• Jedva je on odšel od nje . ai° dalje proč, premislila se J S. Zadnji dvom, da se morda dar moti, morda ga ni poza-s^a’ Podrt mu je bil, ko je na 0ie Pikro pismo Krtu, naj g. 4 °na vsaj piše, kedaj se omo-odgovor dobil, da je vse na-jeCen°’ kar želi. Torej tako se ^gia izpremeniti, da se je a^iak način šalila z njim? Pr iL6^0 §a je to spoznanje, ali ebolei ga je. česa človek vse- V Pretrpi? Srca pokajo več s abih liričnih pesnih nego v Pravih in zdravih človeških pr- kr^L°d pak je izvirala ona pi-st in ostrost v njegovem zna- jo dajte pripenjati, naj govori.” Pavlina jo proseče in očitajoč pogleda. “Gospodična, jaz se vozim denes mimo zdravnika, glejte, kakor za šalo povabim ga seboj, ko pojdem nazaj mimo tod.” “Jaz ga ne potrebujem, verjemite, da ne,” reče Pavlina in v mehkem glasu je bilo tudi prav majhno znamenje nevolje, tako, da se ni upal več v njo tiščati. Tudi njej je bil ta mali izraz ostrosti, izvirajoč le iz velike razdraženosti njenih trpečih živcev, takoj žal in pohitela je razgovor na druge misli spraviti z[ vprašanjem: “Ste li bili zadnje dni kaj z gospodom baronom skupaj?” “Ne, zakaj vprašate?” “Mari ne veste, tujec, da se vendar pri nas zanimamo zanj nekliko,” rekla je s pogledom na Matildo in se silila nasmehniti-(Dalje prihodnjič) Novembrske misli m spomini po 30 letih (Nadaljevanje) III. Dolgo je bilo dopoldne, -če dalj ši je bil popoldan. Na omari je bilo nekaj zaprašenih knjig, med njimi Koledar Mohorjeve družbe. Vzel sem ga v roke in listal: “Sreda, 15. septembra — praznik Žalostne Matere božje Marije.” Nehote sem segel v žep po rožnem vencu in sem začel prebirati jagode in počasi molil, kot že dolgo ne, ter pridal tudi desetko: “Zdrava Marija. Tvojega telesa Jezus, ki naj se usmili vernih duš v vicah.” Misli so mi ušle: “Kadar boš v stiski, moli za duše v vicah, one ti bodo pomagale,” mi je stopila pokojna mama v spomin, ko sem jo z očetom prosil za blagoslov in križ pred odhodom v svet. Tudi za nju sem molil, zaupno in iskreno — sila uči moliti! Gospodar se je popoldne vrnil in mi pripovedoval, kar je slišal od vojaka rdeče vojske, da je Turjaški grad že v ognju in da je vsa posadka zajeta, v kar so pripomogli tudi laški topovi v Ribnici in izdajstvo sosednjega kovača in gostilničarja. Da je govoril resnico, sem videl skozi zamreženo okno, ko so se v daljavi na levi strani sončnega Kureščka dvigale v o-blake grmade dima ter naznanjale vso daljno nesrečo, ki je že zadela toliko mladih življenj, ker položaju še nedozoreli vodniki niso spoštovali in sledili navodilom in ukazom svojih poveljnikov. Dobri mož mi je podal načrt za mojo rešitev. Nasproti hleva onstran dvorišča je skedenj in nad njim svisli, kjer so v steni pod streho majhna' vrata. Tam bo prislonj ena le-stva, po kateri pridem do vhoda na svisli, kjer je založeno s se-* nom' in slamo. Tam naj si dobim * skrivališče vsaj za prvo silo, ker v hišnem poslopju že zaradi družine ni varno. Naročil je večerjo za družino in “samopovab-Ijence” ob istem času; prvi v kuhinji, drugi v “hiši”, da bo varno iti preko dvorišča. On bo' med večerjo postavil na mizo še nekaj pijače, da bodo postali! zgovorni in glasni. Sam se bo pa ogrnil s težkim suknjičem in se postavil med odprta vrata — | zaprta bi morda vzbudila sum-! njo, in razkoračen se bo začel usekavati, da bo senca še večja in naj se v njej skušam neopaženo izriniti v “svobodo”. Zahvalil sem se mu za tako veliko' skrb — mož se je pač zavedal, da gre tudi njemu za življenje, če bi načrti izpodleteli, kar —! hvala Bogu in dušam v vicah — niso. Že v pozni popoldan mi je prinesel izdatno malico, še trčila sva na vso srečo, nevede — da sva se takrat že poslovila za dolge in usode polne mesece. Ko je odzvonilo Ave Marijo in je še z malim zvonom pozvonilo v večni mir vsem pokojnim, sem v molitvi Angelskega češčenja dodal iskren Očenaš “za uboge duše v vicah” in tudi njim priporočil zelo tvegani izhod v vsaj začasno rešitev. Ko so nezaželjeni “gostje” hrupno vstopili in posedli okrog mize, sem slišal tudi družino, kako so lepo molili pred večerjo. Z gospodarjem sem bil domenjen, da bo z močnim kašljanjem postavil pijačo na mizo, kar naj bo meni znak, da naj bom pripravljen. Žlice so še zajemale iz krožnikov, ko je dobri mož postavil steklenko na mizo in med kašljanjem želel “dober tek”, gostje so postali zgovorni in glasni. Na zadnji stopnici sem opazoval, kako se je senca med vrati večala in se je s težkim suknjičem ogrnjen —- saj je bilo že sredi septembra po Malem Šmarnu( ko “Mala maša že za suknjo vpraša” — in razkoračen ter postaven mož pojavil med vrati in mahaje z velikim robcem se je začel usekavati in smrkati; gostje so si napijali, jaz sem pa čutil, kot da me nevidna sila kar vleče in poriva proti vratom — in že sem bil na vežnem pragu. Vrgel sem pogled na levo in desno, vse je bilo mirno in že sem bil pri lestvi. Hitro sem si oprtal nahrbtnik in sem se previdno poganjal od klina na klin ter se dvigal proti vratom, katera so bila priprta. Ker je bila lestva postavljena zelo strmo, sem se pri odpiranju vrat vzravnal, lestva se je nagnila, zgubil sem ravnotežje in omahnil in po lestvi sem zgrmel na spodaj stoječi loj trski voz. Strašno je zaropotalo in jaz sem ležal pod vozom, lestva na meni, v strahovitih bolečinah, leva roka je bila visoko nad komolcem — zlomljena. V strahu, da bo ropot izvabil koga iz kuhinje ali iz hiše, kaj se godi, sem mirno ležal in čakal, kaj bo — vse je bilo mirno. Le iz hiše se je slišala znana popevka “Al’ nje-ga> n j ega ni . .. od nikoder ni”. V strašnem položaju bi rad zaklical na pomoč, pa sem le angela varuha potihoma prosil za pomoč in verne duše za rešitev. V grozni boli sem se dvignil, z desno prijel za lestvo in jo rinil pokonci ter po steni ter pomagaj e si s koleni sem jo srečno prodrsal do vrat, katera so bila pa že odprta. Na zdravo desno sem si oprtal nahrbtnik in bolj plezal po lestvi navzgor. Na vsakem klinu sem tipal z nogo, da je bila stoja sigurna, se oziral naokrog in končno z velikim naporom in v groznih bolečinah dosegel tako že zaželjena vrata. S težavo sem snel nahrbtnik in ga porinil skozi odprtino; potem sem ogledal, bolje rečeno otipal položaj na svislih, saj je biia vsepovsod sama tema, le po senu je dišalo. S skrajnim napo- rom in v nepopisnih bolečinah sem se srečno zbasal skozi odprtino in se kar zleknil po senu, da se vsaj malo oddahnem od strahu in naj malo počijem, ko sem bil upehan in truden do smrti in vse premočen od potu. Ker sem bil šele na pol pota do prve rešitve, sem začel zopet z desnico kopati v seno in ga odmetaval, da si napravim rov do podstrešja, kot mi je svetoval gospodar. Počasi je šlo, pa vendar sem se dokopal do stene, kjer je pa bilo več prostora. Tja sem rinil nahrbtnik, s senom sem zadelal rov za seboj, razgrnil sem koc in se počasi in previdno zleknil po senu; nekaj je zacvihlo, menda so bile miši, ter se truden, da sem se sam sebi smilil, globoko oddahnil. V nahrbtniku sem imel malo žganjice za vsak slučaj, kako se mi je prilegla! Pestoval sem u-bogo in nesrečno roko in tipal, kje je zlom, bolečine so bile grozne. In brez vsake pomoči; kako in kaj naj sporočim! Le na pol sem kmalu zaslišal govorjenje, ko so “gostje” — po glasu sem sklepal, da je par žensk med njimi — od večerje prihajali na skedenj, kjer jim je gospodar namenoma v oddaljenem kotu nametal sena za ležišče. Dolga je bila noč, ležal sem kot v omotici, vsako bitje cerkvene ure sem slišal. Že v pozno jutro čutim trkanje pod seboj, postal sem pozoren, pa brez odziva; trkanje postaja močnejše in me kliče po imenu; bila je gospodinja in v strahu, kaj se je zgodilo, ker je lestva nalomljena. Odmaknila je desko v stropu, podstavila dvojno sklepno lestvo in je radovedna, kako sem prespal prvo noč v “svobodi”. Zahvalil sem se ji za vso pomoč in jo vprašal, kakšen je položaj. Bila je zgovorna, da je še kar vse v redu, bo pa treba velike previdnosti. “Gostje” so odšli, družina je na polju, gospodar pa po svoje zaposlen in- je na straži, da ona lahko govori. Ko je odprtino še bolj razmaknila in sem odrinil še nekaj sena, da sva se videla, me vpraša, kaj je z roko, da jo pestujem? Povedal sem ji vso storijo in jo prosil za prvo pomoč, da bi mi kdo obvezal roko. Bila je razumna žena in s solzami v očeh mi pravi: “Vi potrpite, midva bova vse poskusila, rešitev pa ne bo lahka, da se bo kmalu vrnila, in kaj naj prinese za zajtrk.” Zadovoljen bom z mlekom in kruhom ter malo sadja, da bo le za obstanek,” sem se ji zahvalil. Zagrnila je luknjo ter odstranila lestvo in odšla. Sila sili in uči moliti; takoj sem začel z rožnim vencem “v zahvalo in v priporočilo”. Dobra duša se je vrnila, ko sem ga dobro končal; na dano znamenje sem se pomaknil k odprtini in mi je zrinila skozi strop v vrečki, za kar sem jo prosil. Jokaje mi pravi: “Če se danes ne vidiva, potrpite in molite, mi bomo pa delali. Stopila bom še do soseda, kjer ste poznani, da dobite čimpreje vsaj prvo pomoč, kako se mi smilite.” (Dalje sledi) R L K MALIOGLASI" For Sale Four Chromatic and Piano Accordions. Excellent Quality. Ita-lo-American. Akron. Call 379-6168 (days, 762-7590. — (26,29 nov) EUCLID ZIDANA HIŠA Za dve družini, pripravno za mater in hčer, tri spalnice spodaj tri spalnice zgoraj, rekreacijska soba s pol kopalnico. Dvojna garaža. Se mora videti, da se prepričate. V spodnjih štiridesetih. EUCLID ZIDANA HIŠA 6-6, tri leta stara, tri spalnice, 1% kopalnica, razdeljena klet, 2Y2 garaža. Kličite da vam pokažemo. BLIZU E. 185 ST. hiša za dve družini, 4-4, moderna kuhinja, klet, dvojna garaža. EUCLID RUSSELL razvoj, sedaj se dobi, nova hiša s tremi spalnicami in z aluminijem obiti ranč, tudi zidani ranč z dvojno priključeno garažo, klet. Kvalitetno delano. EN AKER LOT blizu Rt. 6, Berkshire Estate, Chardon. mm REALTY 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9 do 9 (233) Help Wanted Male Išče stanovanje Slovenka v pokoju išče eno veliko ali 2 sobi s kuhinjo, gor-koto, furnez, zgoraj, blizu Har-land Ave., in E. 185 St. ali Miller in E. 222 St. Kličite 431-6584. -(231) Lepo božično darilo! Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli,^ da mu boste zelo ustregli. Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. ______________________________ KUPON __________________________________ Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov: Ime cesta i mesto in država ............. Za to darilo pošiljam znasek $ Moja ime je ................ Moj naslov je ............... mesto in država ............. Oglašajte v “Amer. Domovini” 1042 E. 74 St. Hiša za dve družini naprodaj, zgorajšnjo stanovanje kompletno prenovljeno. Lep lot- 40 x 174 čevljev. Lep dom in dohodek. Za več informacije kličite KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. 481-9980 (230) KADAR KUPUJETE ali prodajate hišo, posestvo ali trgovino, se obrnite na nas. Poštena postrežba. KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. 481-9980 (230) HOUSE FOR SALE Euclid Brick Bungalow, Carpeting, Awnings, near Euclid High. With Basement, $24,900. GEORGE KNAUS REALTOR, Phone 481-9300 (231) Gostilna naprodaj Leo’s Cafe, 7501 St. Clair Ave. Tel.: 361-3189 (232) Sobe se odda 6 sob, na novo dekorirane na 980 E. 77 St., se odda odraslim brez živali. Kličite 431-3237 po 4. uri. — (235) HIŠA V NAJEM osem sob v E. 185 St. okolici, tri spalnice zgoraj, popolno prenovljen, polna klet, blizu šol in trgovin, naplačilo, 1. leto zakupna doba- — 486-2769. (232) Male Help Wanted JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady v/ork. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM. FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Colt Ave. go south on E. 152 St. to end of St. (x) Moški dobi delo Kot pomivalec posode in splošno delo, poln čas, ponoči, 7-12. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. 3Č1-5214 (231) Welders, sheet and plate fabricators For full or part time, GRABER METAL WORKS, 9664 Akins Rd. North Royalton Call 237-8422 — 8 AM till 9 PM (232) FACTORY HELPER Load and unload heavy materials. Crate machinery. Learn to operate bridge crane. Day shift. Apply after 9 AM. Columbia Electric Mfg. Co. 4519 Hamilton Ave. near St. Clair and E. 45 St. (230) Porter Wanted Hours: 8 a.m. to 1 p.m. Six to seven days a week- Call after 7:30 p.m. evenings. GRDINA BOWLING LANES 6017 St. Clair Tel: 361-9398 (231) FACTORY HELPER To remove metal chips and shavings from machine tools. Sweep factory floors- Day shift. Apply after 9 AM. COLUMBIA ELECTRIC MFG. CO. 4519 Hamilton Ave. near St. Clair and E. 45 St. (230) Help Wanted — Female Housekeeper — 125.00 week Working parents need reliable and pleasant housekeeper to live in or stay three nights. Child care—2 girls, cook, must drive. References. — Call 464-3111. -(231) General Office Work Typing, Knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628 (x) Housekeeper 6 days a week. Live in. Care invalid. — Salary $350.00 month LA 1-2376 —(232) Radi bi dobili žensko za lahka hišna dela pri dveh starejših ljudeh, lahko živi pri nas v Highland Heights. Kličite 449-4594 (x) Cleaning lady wanted From 5 p.m. to 11 p-m. Monday to Friday, downtown. Call 781-2414 (231) Housework Live in or out—No cooking. 3 to 5 days per week. Some English 795-0564 (231) LUNCH COUNTER GIRL WANTED Must be over 21 years of age. Please apply in person at Lube’s Lounge, 6017 St. Clair between 1 p.m. to 6 p.m. Ask for Mr. Tony Lube. (232) Jr 0 me V\ Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 431-0628 Ali poganja se dalje in dalje j pripetilo.” Govoril je brez sape, in za njim se pomika ognjena | ni mogel stati mirno, vendar ravnina. Kal se umika, teče, te-j nihče ga ni poslušal. Samo v če- Otroci, otroci! Čuti, da je prerijo so gledali in hodili sem odrezan in da se ne more več'in tja. Pričelo se je mračiti in z vrniti h Karen, če bi hotel. Am-j mrakom je postajal tudi ogenj pak reka, otroci! V ustih začuti okus po krvi, ampak teče. Pade in zavije ga dim, vendar spet skoči pokonci. Že gori trava pod njegovimi, nogami. Teče skozi vse bolj živ in močnejši. Učitelj Jo Berg je prišel zadnji. V zadnjem trenotku je bil tudi on vpregel vole in izoral dve brazdi. Prišel je gologlav, ogenj, podplati peko kakor žer-j popolnoma omamljen in je str-javica, tako je, kakor bi tekel mel zmedeno na vse strani. Ni bos v plamenih. Ampak teče,, vedel, kje je bil. Ali je bil sod-Reka, reka! Nazadnje je reka'nji dan? “Pridite sem!” je ne-pred njim. j nadoma zaklical in jih poskušal Preko kadeče se goreče zemlje zbrati vse okrog sebe. “Pridite, drvi z ožganimi hlačami dalje, ljudje božji, pridite sem — počuti, da so lasje ožgani, vidi kleknimo in molimo!” samo še rdeče plamene. Tam —' Kaj se je v njem godilo? Ali tam, kmalu bo tam. Široka reč- je bila v njegovem srcu morena struga se mu sivo zablešči biti le še kje skrita kaka starin-nasproti. Reka je skoraj izsu- ska bogaboječnost, ki se je zdaj šena, pokazal se je pesek in ka- j vzdramila? Proč s širokouste-men. Kal plane tja in v vodo- njem o svobodomiselstvu! “Po-Hlače mu gore. Sede v reko in | kleknite vsi!” je klical in se si brizgne vodo v obraz in na prvi vrgel na zemljo- “Moliti moramo.” In klečal je tam, obdan od ognjenega svita v mraku, in dvigal sklenjene roke k nebu. Žensk se je najprej prijelo. Že so tudi one na kolenih. Ana ima v naročju svojega otroka, kleči lase. Rečna struga ne nudi požaru nobene hrane. Kmalu je kakor širok prepad v ognjenem morju, ki divja na obeh bregovih dalje in dalje. Ampak otroci! Kal brede po reki navzdol in kliče: “Anders! Oluf! Pavlina! Siri, Siri!” In nazadnje mu odgovorijo. In ta odgovor mu vzame zadnje moči, tako da se zgrudi. Živijo! Otroci živijo! Spet se zravna. Živijo. Otroci so opazili požar šele tako pozno, da so bili že odrezani. Anders, najstarejši, jih je s silo pridržal. Zdaj stojijo v rečni strugi in zavpijejo, ko vidijo očeta. Dekletci kričita: mati, mati, a se trdno držita bratov. Kal se opoteče mednje. Na obeh straneh so stene dima in plamenov." Vročina je strašna, kljub temu, da ležijo on in otroci v vodi in jim gledajo iz nje samo glave. Zdaj ve, da so ljudje, živina, koče, — da je vse v tem ognjenem morju brezupno izgubljeno. Medtem so se zbrali ljudje iz vseh koč. Opazili so, da velika njiva, ki jo je Kal Skaret v zad- , . L'C. ' j njem času izoral zapadno od svojih koč, zadržuje na oni KDO SE BO UMAKNIL? — strani plamen. Veter ga je sicer začudeno gleda hogo- gnal nekaj metrov čez brazde,' ki se 3e postavila pre- all tam ni bilo zanj nobene hra-j denl Pred njegovim domom v ne. Dim se je valil dalje, iskre | Cupertinu v Kaliforniji. Gospo-so letele dalje, ali za ogenj ni dar’ f0^09raf> ie neobičajni pribilo nobene hrane. Stoj! Niti zor u'ie^ na fdm-iskre niso mogle preskočiti vseh teh brazd. Ampak na gornji in spodnji strani je bila še zmeraj suha prerijska trava. Tam je veter gnal ognjeno morje dalje in dalje- Ko pa je hotel ogenj v stran proti kočam, ni imel več vetra za seboj in razen tega sta bili tam vendar povprek izorani dve brazdi. In ti sta mu zapirali pot. Ogenj ni prišel na to stran, sel je z vetrom dalje, veselo kakor na plesu. Kajpada, neobdelani kos zemlje med vsakim {sosedom bi bil lahko pričel goreti. Ampak veter tega ni hotel in razen tega je bil naslednji kos zemlje spet sveže izoran. Torej tudi tukaj: stoj! Tako je mala kolonija videla goreti prerijo, kcikor daleč je segalo oko, navzgor in navzdol. Ljudje so kakor otok v ognjenem morju. In zdaj drve sem in tja, gledajo in vzdihujejo. Živali spravijo v koče. Na varnem so, vse je na varnem. In potem — potem morajo priti drug k drugemu in zbrati svoje misli. Zatekli so se k Eriku Fossu-Bil je bled, vendar je poizkušal biti miren. “Zdaj ni nobene nevarnosti več,” je rekel. “In ko bo tukaj vse naokrog obdelano, Se kaj takega ne bo nikoli več in malček ji ovija okrog vratu čudovito mirna. On še zmeraj dihati. svoje nežne ročice. Per Foil kleči, Erik Foss kleči prav tako, le Ola Vatne in Morten stojita in strmita predse kakor poprej. Ola ne izgubi tako brž ravnotežja, zdi se, kakor bi nekaj premišljal. Ampak učitelj kliče: “Bog oče v nebesih — Bog oče v nebesih!” Tedaj pa priteče Karen Skaret. “Kal!” kliče. “In otroci! Kal — in otroci — njih — njih ni tukaj!” Tedaj skočijo vsi kvišku in se gnetejo okrog nje. Kaj pravi? Karen pove še enkrat med ihtenjem, da so Kal in otroci tam— stoji na svojem mestu in strmi v prerijo. Zdi se, kakor bi ga nekaj mikalo. Ampak sam ne ve prav, kaj- Erik Foss je bil, ki je šel h Karen in jo poskušal potolažiti. “Na vsak način se lahko zaneseš,” je rekel, “da ne boš trpela revščine, dokler bom le imel kaj jesti!” Ozrla se je vanj, oči je imela nenavadno velike. In Erik je bil ves osramočen. Seveda ni bil pravi trenotek govoriti o jedi. Ko se je na vzhodu svitalo jutro, se je prerija še zmeraj kadila, ali veter je le tu pa tam tam! Kaže jim z roko in toliko, §e g11*1 iskre kvišku. Zrak je bil da ne omedli. težek, dišalo je po sežgani zem- Strmijo preko goreče ravnine, lih sežganem senu in mahu. Bil vendar ne vedo, kako bi jo poto- ie sežgan suh zrak, ki se ni dal lažili- Le tesno stojijo drug zraven drugega in strmijo v daljavo. Zdaj bi moralo biti tema kakor v grobu. Ali ves svet je v plamenih. Zemlja je ogenj in , dim, nebo je obsijano od pla-|:| menov. Karen neprenehoma! ponavlja: “Kal! Kal! In otroci!” Zgrudi se na tla. Sedi in se ziblje z gornjim telesom sem in tja in buli v požar. Ihti in strmi, ne more jokati, ne more vzdihovati, samo venomer mrmra: “Kal, Kal — in otroci!” Zdaj pa je Karen hotela iti v prerijo in iskati, “Saj ni mogoče!” je rekel Erik Foss. “Saj je vse sama žerjavica in pepel, kakor daleč vidiš.” Nič ni pomagalo. Karen je hotela oditi. Hotela je poiskati otroke in Kala. “Kod pa je šel?” je vprašal Ola Vatne, ki je nazadnje menda le premislil tisto, kar je hotel. “Tod,” je rekla in pokazala z roko. Ola Vatne ogleduje svoje debele škornje, pogleda Elzo, ki ga še drži za roko. Stisne njeno —in se odpravi na pot. “Nikar. Ola!” kliče učitelj Jo. ^Dalje prihodnjič) Noč je in ne morejo se ločiti. Ostati morajo skupaj. Elza drži ves čas Olovo roko, sicer pa je BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA DKAGI ROJAKI IN ROJAKINJE! t it Ce ne boste razpošiljali voščilnih božičnih kart, voščite božič j in novo leto v našem slovenskem dnevniku Ameriški Domo- J | vrni. S tem boste podprli dobro stvar, si olajšali delo in j! stroške- Naročite čestitke pismeno, telefonično ali osebno, -j Storite to čimpreje, bo boljše za Vas in za nas. Božična šte- vilka bo izšla 14. decembra. Se priporočamo in hvala v naprej! AMERIŠKA DOMOVINA DARUJTE ZA TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE! PODPIRAJTE NAŠO SLOVENSKO USTANOVO! ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628 m EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jaica ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite! HOWARD BAKER 549 East 185 Street, Euclid 531-8187 Oglašujte v naših malih oglasih ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje, ČE POTREBUJETE delovno moč, ČE IŠČETE zaposlitev, ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE 1-0628. I PO SLAŠČICO — Sloni imajo radi orehe in oreške ter so pripravljeni seči daleč po nje. Na sliki vidimo slona v živalskem vrtu v San Franciscu v Kaliforniji, ko je segel po ponujenem orešku. DOBER LOV — Ned Daniel s Topsail Beach, N.C., je imel pri ribolovu srečo, kot kaže slika. NAKUPITE VSE POTREBNO ZA BOŽIC PRI MRAMORJU M razpolago posebnosti; očiščeni orehi..........$05 funt najboljši italijanski kesianj.8$c luni PRAV TAKO DOMAČE KISLO ZELJE DOMAČA KISLA REPA DOMAČE KISLE ZELJNATE GLAVE ZA SARMO KORUZNA MOKA AJDOVA MOKA KASA FARMARSKI MED MRAMOR’S MARKET 6710 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, OHIO 44103 Tel. 431-7769 — BREZPLAČNA DOSTAVA Naznanilo društvenim tajnikom Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, oh- , javljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. Sa?@ Mtisf | mi Slini fills g Ofsrlstmasl | Call 381-4088 I NOW! p Insert a personal Season’s Greetings Ad in the super Christmas issue of American Home on Friday, Dec. K-Personal ads are only $3 each, 2 columns by 1 inch. Ad will include words: Merry Christmas and Happy ^evl Year” plus your name and address. ii Call 361-4088 weekdays between 8 a.m. and 4 p.m., alld Saturdays 9 a.m. to 12 noon for quick service- ® OR, mail your Ad requests to Frank Zupančič, Ad Dept-, |j| ^ American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. BISTER IN PRIPRAVLJEN — To bi lahko rekli o Kita] ku na obisku v živalskem vrtu v Pekingu. c-