548
Occnc In poročila o pub.ikaeiiah ir. razstavah
ARHIVJ XVI 1993
naloge. V Zbornika sledi uvodnim mislim, ki predstavilo raziskovalno dejavnost osnovnošolcev od leta 1969, vabilo z napctki k raziskovalni nalcgi za leto 1993/94 ''Razvoj turizma v mojem kraju". Za popestritev sam.h raziskovslr .h nalog k uvodu sodita še prispevna o fotografiji in v ieu. Glavnino Zbornika predstavljajo naloge mladih zgodovit.r.rjev in geologov. Razvrščene so pe abcecd*ie,m redil krajev, kjer delujejo raziskovalni krcžk na pesa-meznin šolah.	so predstavljene s podatki o
naslovu naloge, avtorjili-učeneili. mentorjih jn merite -ieah Povzetke razi."kovain h nalog so večinoma pijpravili mentorji le-fe ie uredništvo Zbornika skrajšalo in lektoriralo. Če naloge mso imele usirez-nrh povzetkov, so te pripravili v samem uredništvu z oznake Lir.
Risbe in skice so kot .¡kovna oprema povzete iz raz.skovalmh nalog n v Zborniku n:so neposredno povezane s tekstom.
Učenci - raziskovalci so predstavljali kulturne ¿spomenike v svojem kraju na različne načine. Ne kateri so predstavili vse ¡¿pomen kc, drugi so li opisali le neka;, nekaten samo skupine spomenikov Nekai raziskovalcev pa je omeiilo svoje raziskave na en kulturn spimemk. Za limanje otrok-raz-:skovalecv so pritegni11 predvsem gradov, in graščine, kmečke n meščanske liise, vodr, aki in cerkve Pri letošnji raziskovalr i nalogi je sodelovalo 78 - snovnih šol. Največ prispevkov je bile s področja Štajerske, sledi.i sta Dolenjska >n Bela kra mia, nato še Primorska in Ljubi ana z okolico. Razmeroma malo ie l.ilo prispevkov mestnih šol, poleg Ljub'jane so bili zastopani ie Maribor. Murska Sobota in Novo mesto.
V Zbirniku ne gre spregledati dela krožkov, k so v letošnjem letu sodelovali na prvem srečaniu mladit' geologov. Objavljani so povzetki geoloških raznkcvalmh nalog. Za to prvo srečanje so učenci trinajstih šol pripravili raziskovalne naloge z naslovom "Kamnita in tehnična dediščina v domaČem kraju". Naloge mladih geologov so pregledali člani kom sije za delo geoloških krožkov.
Aleksandra Scršc
Ker je večina člankov oblikovana po navodi,:hi organ i zatona, svetujem vsem, ki -ih omenjena področja zan.maio, da preberejo predvsem povzetKc posameznih člankcv Kcrbi se s pregledom avtorjev in naslovov tem ne mogla izogniti člankom, ki predstavljajo specifične računalniške rešitve, se bom omeiila le na članke, ki so po mo,i oceni za uniivi za arhivske dclavcc.
Vladimir Sokolov v svojem referatu: Kam nek trenutno piha ['i^Hnnlcijski veter"? pnkažc razvo;-nc trende na področ>u informatike predvsem na podlag: predstavitve sejma CcUlT'*).1 Pudsta ritev ;c zanimiva predvsem za tiste, ki se ukvarjajo z načrtovanjem računalniško podprtih nfnrmaeijskih jisiemnv in so i7 kakršnegakoli razloga zamudi' hanncvrski dogodek, ali pa so bili med tisto množico obiskovalcev )ci so na sejmu vide', le nepregledno množico računal likov.
Za arhivsko prakso pa so zanimivi članki, k govorijo o raznli načinih shranjevanja dokumentov. Nosilec informacij obravnavajo nasledi . avtorji:
-	Štefan Faimut: Pota sodobne informa;ikc v svetu in razvoj tehnik in tehnologij
Metka Rot: Analogno in di jitalno hranjenje do-kvmentov
Martin Cvuak: Laserska karti:a kamea bodočnost.
Iz arhivskega "k'ika pa to tematiko obravnavata
-	Peter Pavel Klasine: Klasičr in novi nosilci j rt formaej v arh.vih v odnosu med nnaivistikp n :iiformatiko
Miroslav Novak Prispevek k vrednotenju in ar-h: viratiju strojno berljivega graHiva Ostali članKi govorijo o različnih informaeiisiih sistemih, komunikacijah in prenosu dokumentov na elektronske mcdiic.
Glede na to, da smo avtorji svoje pi.spcvke oddali tudi na disketah, smo pričakovali, dn bodo zbornik zdaii tudi na elektronskem mediji ali pa vsaj, tako kot lansko leto, na mikrofilmu. Tudi i~dclava samega zbornika m najboljše kvalitete, lahko p? b dodali tudi _ ideks ključnih besed. Vse to pa me nehate -.pomiri a na rek o kovačevi kobJi;
Darij a Plevel
Zbornik Iniormatica, Sistemi za upravljanje z dokumenti, 226 strani, pripravljalni odbor posvetovajnja DOK-SIS'93, Ljubljana, maj 1993
Posvetovanje, ki ga je organiziralo Slovensko društvo informatika v Portorožu i 9. - 21 maja ,e bilo namenjeno predvsem izmenja1" zknienj na področju razvoj informatike in uvajanja sodobnih ir formacijskih sredstev v vse pore našega življenja, področju komunikacij ter problemom v zveri z upravljanjem z dokumenti.
Računalnik v arhivu - aspcktl uporabi: informacijske tehnologije Sodobni arhivi, posebna i/.daja, Številka 3, 160 strani Maribor 1993
V oeeni želim picdstavi* knjigo g. Novaka predvsem kot korLten pripomoček za vse strokovne delavec v arhivih, i se srečujejo z iformaeijsko teh nologijo. Ker v slovenskem jeziku pr man'kuj ■ poljudnoznanstvene 1 erature ki bi podajula širši pregled prek osnov računalniška in informatike, pr?-
ARHIVI XVI 1993
pnrocam k ni igo vsem, hi pri svojem acln uporabijo osebne računalnike. Se posebej v okviru ne-profitnili institucii kjer rezultati dela običajno ne prinašajo konkretnih finančnih rezultatov in uporaba nformacijske tehnologije ne prinaša strateških pred nosti pred konkurcnco. Knjiga jc konkreten pnsne-vek k predstavitvi račnnalnikr. kot orodja in ne kot nekakšne znanosti, namenjene sami sebi.
Posamezna poglavja so oblikovana tako, da knjigo lahko uporabimo kot priročnik pn vsak-daniem delu, ne glede na to, da bi strokovnjaki z računalniškega pudra tja lahko našli vrste po-mankliivcEti n nenatančnosti.
Prvo poglavje je posvečeno informatiki, Osnovne pojme morajo pc znati vsi, k. se želijo pogovarjati z i ifcrmatiki, za ketere so predstavljeni ■zraz. osnovna abeceda. Poglavje je razdeljeno na podpoglavja, v katerih opi.-ie tudi odnos med arhivistiko in informatiko.
V drugem poglavj i opisuje račun al trško strojno opremo s poudarkom na osebnii računalnikih Opis pomnilnikov je zelo natančen, za arhivsko teorije in prakso pa so pomembni predvsem zunanji pomnilniki kot različne vrste nosilcev informaci'.
Tretje poglavje, ki govori o programski opremi, je sicer nekolike, skromnejše obdelano. Razlog ie verjetno tudi v relativno hitrem spreminjanju posameznih programi-kili pristopov.
Sledijo krajša poglavju, ki so povezana z uporabo računalnika pri vsakdanjem delu i a so rezultat predvrem praktičnih izkušenj uporabe računaln ške opreme v Pokrajinskem arhivu Maribor,
Ob morebitni novi verziji tekstri pj bilo potrebno pripraviti nekatere dopolnitve in strokovno rečeniijo račuanlniškcga in infcrmacijskcga strekovnjokn. Tako obdelan priročnik pa bi lahko uporabni kot obvezno literaturo za študente arhiv;stike n pripravnike.
Darij a Plevel
Andclku Biidurina: Boljunski glaRolski
rukuplsi, llistonjski arhiv Pazi», posebna '■'.dr a Il,Glagoljsk nikopisi 1, Tazin 1992, 1.^9 sir.
Plod dolgoletnega sodelovanja igodovinskili arhivov na Reki in v 1'azinti ie ena ¡.iti .deset števiik skupne arhivske revrje j.j deset posebnih izidov priložnostnih publikacij. Arhiva sta 19^0 prenehala s tovrstnim sodelovanjem, vendar ohranjata tradicijo izdajanja obeli vrst publikacij, seveda vsak zase.
Leta 1 992 je v Pazinu izšel enajsti zvezek v senp posebnih izdaj, ki je obenem prvi v pizn, ime nuvanem Olagcski rokopisi. Glagolske napise i:i za piše srečujemo tudi v Slovenlii, predvsem v obal nem predelu, zato bi utegnile biti nt ive rokopis ov,
149
ki jili izdaja arhiv v Pazinu, zar imive tuui za nas Andelko Bndunna v uvodni, razprav7 (obj.ivliena tu di v iiitbianičini, angleščini, francoščini in nem SfclniJ predstavi glagolske rokopise, ki jih hran Hrvaška akademijo znanosti n umetnosti v Zagrebu To se župm:skc matične n računske krjige bratovščin iz konea 16. ju prve polovice 17. stoletja, nastale v istrskem kraju Boliun D*agc;enc so kot vir za proučevanje krajevne zgodovine pa tud: gospodarski!', in dnižbenih razmer celotne Istre, a žal do sedaj premalo upoštevane. Sledi "bjava transkripcije zvezka z obračun prejemkov in izdatkov vseh boljunski h cerkva. N? začetku zvezka je objavljena tudi kronika dogodkov, ki jo je pisal duliovnik Avtor nas posebej opozori na to, katero oko.je se p "leg domačega v kronik najpogosteje omenja Lgotavlja, da sta tc preostala HrvaŠka in Avstrija ter le nekajkrat Kranjska in Beneško, pE še to le v povezavi s kužnimi boleznimi., kar pomen: da ;e imel pisce sebe in Istro za usodne povezane s Hrvaško. Opozori nas tudi na jezikovne posebnosti in navedbe liturgičnih predmetov, naštet'h med nabavam, za cerkve. V dodatku najdemo kronolrŠk pregled stareŠin1 ki so v bratovščinah skrbeV za irietjs Za boljše razumevanje jezika v tekstu je prcdstavljcrih niz mani poznanih besed.
Via si a Tul
Život I ujel o dr. Danili. Klen» (1910 ]99Q), llistorijski arliiv Rijcka, posebna izdaja 11, Rijcka ,99?, 120 str.
Celoten zvezek jc posvečen dr Dauiiu Klenu, doktorju prava in raa/skovalcu ter arhivskemu dt laven. Rojen je bil v Trstu očetu Hrvatu . i mater Slovenki, Viktoriji Kudrič, doma iz Branika v Vi pavski dolini. Leta 1921 je družina iz Trsta zbežala v Zagreb. VeČino svojega živlienja je nato preživel tam, nekaj časa pa jc bil tudi na Reki. Pr';pcvki različnih avtorjev obravnava'^ vsa področja Kle-novega delovanja. Njegove raziskave ir razprave pomenijo vciiko pridobitev za gospodarsko zgodovino Hrvaške in za njeno pravno zgodovino. Ve Hko razprav je posvetil srednjeveškemu obdobju ra obmučjii od Trsta, Istre do Reke n Kvamerja. Uk-varial sc jc tudi s pomorsko zgodovino, raz:skoval in pisal o preteklosti Peke, o italijanski okupaciji Istre in kvamerskih otokov med obema svetovrima vojnama ter o novejši političri zgodovin« Ogromno Časa jc preživel v dumačjh >n tu ih arlnvib, kjer je črpal pedatke za svoja dela. V ar.iinb v RLmu, Benetkah, Trslu in Gradcu in na Dur.aju je ev, dcntiral arhivsko gradivo za Istro. Hrvaško primorje, Kvamcr in tudi za Slovensko primorje Nekaj let jc bil direktor zgodovinskega arhiva na Reki. Kaj vse
Ocene in poročila o publikacnali in razstavah