TEMA
Glasnik SE D 4I/.M 2001. si ran U


Predhodna objava/1.03
Tanja Hohnec
v v
remsakova kasca v mačkinfm kotu
Stanje etnološke stavbne dediščine v Zgornji Savinjski dolini
V prispevku predstavljam kašče Zgornje Savinjske doline s poudarkom na tipološki pojavnosti, ohranitvi in stanju tovrstne stavbne dediščine, v nadaljevanju pa potek obnove Remšakove kašče v Šmiklaviu v letu 2000.
Na območju nekdanje občine Mozirje, danes upravne enote s šestimi novimi občinami, ki ohsegajo območje Zgornje Savinjske dofine in Zadrečke doline, je bilo leta 1985 evidentiranih in leta 1987 razglašenih med drugim tudi 87 etnoloških spomenikov (UL SRS 37/87 >. Upravna enota je v letu 1997 pregledala stanje naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na omenjenem območju in rezultate objavila tudi v knjižni obliki. V desetletnem obdobju so se pokazale bistvene spremembe zlasti pri etnološki stavbni dediščini. Od K7 razglašenih spomenikov postopoma propadlo ali pa je bilo porušenih šest objektov. Med ohranjenimi pa so v številnih primerih > posegi nastale takšne spremembe, da jc treba revidirati vrednotenje. Med 81 etnološkimi spomeniki je kar 28 kašč. ki so najbolj ohranile svojo prvotno podobo, zasnovo in funkcijo. Razlogi so seveda znani: stavbe so razmeroma
H"
- _ _

Kaiča pral obnovo, nkroe [cía )9XI| ;irlii\ jjfli^inc Pnličnik
Glasnik S.t.[J. 41/3,4 2001. stran 33
TEMA
manjšega obsega in so zato tudi Rnančni zalogaji za obnovo manjši, poleg tega so obnovitveni posegi največkrat le na ostrešju, in sicer zamenjava kritine. Ker so kašče večinoma tesno povezane s stanovanjskim objektom, nudijo odlične možnosti za hrambo česarkoli, s tem pa se osnovna namembnost bistveno ne spremeni. Tipološko bi lahko posamezne kašče razvrstili takole:
•	pritlične enoeelične kašče pravokotnega tlorisa, lesene (Logarska dolina, Matkov kot),
•	vrhkletne enoeelične kašče pravokotnega tlorisa, zidane - lesene (Zadrečka dolina),
-	vrhkletne enoeelične kašče pravokotnega tlorisa z gornjo kaščo, zidane - lesene (Mačkin kol, Florjan, Strmec),
-	nadstropne kašče pravokotnega tlorisa, lesene (Mačkin kot),
•	vrhkletne dvo/trocelične kašče pravokotnega tlorisa, zidane - lesene (Florjan, Strmec. Raduha).
Evidentirane kašče so le v nekaterih primerih tudi datirane, letnice se pojavljajo hodisi na zunanjščini bodisi na tramu v notranjščini, zasledimo lahko celo več datacij, ki pričajo o morebitnih kasnejših posegih. Pogosto najdemo letnice tudi na kaštah - skrinjah za žito. Izpostavimo lahko najstarejše datirane med doslej evidentiranimi kaščami v Zgornji Savinjski dolini, vse pa se nahajajo na ohmočju Zadrečke doline:
1686: Tominškova kašča. Rovt pod Menino 19, 1688: Pod meni nškova kašča, Ttrosek 58, 1735: kašča pri Spodnjem .lamniku, Florjan pri Gornjem Gradu .H, 1790: Reinšakova kašča, Smiklavž 32. Da so gospodarji skozi stoletja kaščum posvečali posebno pozornost, pričajo številni detajli, npr, bogato izrezljana vrata, umetelno rezane stropne deske, dekorativno izdelane kovane ključavnice, tesarsko mojstrstvo graditeljev (vezave na lastovičji rep, poudarjeni izpahi na prehodih v gornje kašče ipd,).' Posebej velja omenili edino ohranjeno poslikavo na lesenem gospodarskem objektu, to je na vratih Remšakove kašče, ki je po Scdejevih zapisih edinstvena.1
! Naravne «îiimemiosti in kulturni spomeniki Zgornje Savinjske 'Mine. Upravna enota Mozirje. I9'>K. - Jakob Božič. Katastrska občina Florjan nad Gornjim Gradom, v: Kotnikov zbornik. Celje l'JSfi, y- is
1 Ivan Sedej. Sto najlepših kmečkih Iiis iui Slovenskem, Ljubljana 1989, ISJ-I5S
KAŠČE - ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
(Ohčine Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava) stanje: avgust 2001
Zip	Št, Naslor	Občina	lipdcška opisna o/ni L i datsrij-j	
1.	ČE PUE 2. BOČNA	GORNJI GRAD	prii., del. lesena, del. zidana iz tesamh bran. dvoeelična	
2,	FLORJAN PRI	GORNJI GRAD	vrhklelna kašča iz lesanih	1735
	GORNJEM GRADU 34		brun. dvoeelična	
3,	IUVANJE 11	LJLBNO	priL, del lesena, del. zidana iz (tsanî h brun	
4	LOGARSKA DOLINA 7	SOLČAVA	( 1 ) pritlična, z gor njo laščo iz lesanih brun. enoeelična	
5.	LOGARSKA DOLINA 7	SOLČAVA	(2) pritlična, z gornjo taščo iz lesa m h brun. t n« ¡lična	
6,	OTOK 7	GORNJI GRAD	vrtikktna kašča iz lesanih brun	
%	PLANINA S	LJLBNO	vrhklelna kašča iz lesanib brun z opažem, dvoeelična	
!.	PUSTO POLJE n	NAZARJE	vrh klel na kašča iz lesanib brun. dvoeelična	
9.	RADEGUNDA .18	MOZIRJE	vrhklelna kašča iz lesanib brun i Eornjo kaščo, trocelična	
10.	RADMIRJE 21	LJUBNO	vchklelna kašča iz lesanib brun. dvoeelična	1722
II.	RADMIRJE 25	LJUBNO	pni lična, zidana, dvoeelična	
t:.	RADMIRJE 59	LJUBNO	vrhklelna kašča iz pollroiniti brun, dvoeelična	
13,	RADUIA IS	LUČE	pmlična iz K sani ti brun. dsvechčna	1870
14,	RADUHA 20	LUČE	vrbklclna kašča iz lesanib brun, trocelična	
15,	ROD A NOV KOT 29	SOLČAVA	pril lična iz K sam h brun. trocelična 1 predelana	
16,	RORE 26. LJUBNO	LJUBNO	nadstropna zidana kašča. dvoeelična	
17,	ROVT POD MENINO 19	NAZARJE	vrhklelna kašča iz lesanih biun zfornjo kaščo	1686
18	SAVINJSKI GAJ	MOZIRJE	pritlična z gornfo kaščo iz tesan ih brun. enocelična	
19.	STRMEC 13	LUČE	vrb kletna tašča iz tremi h brun z opažem, dvucelična	
20.	STRMEC 14	UUČE	vrbtlelna kašča iz termiti brun	
			ž opažem, dvoctlitna 1 predelana	
21,	STRMEC 17	LUČE	vrbtlelna kašča iz tesanih brun. delno ž opažem, dvoeelična 1 predelana	
It	STRMEC IS	LUČE	vrbklclna kašča iz tisaniti brun / predelana	
H	ŠMIHEU NAD MOZIRJEM 14	MOZIRJE.	vrhklelna kašča i ž lesanih brun, lrocelična	
14	SMIHEL NAD MOZIRJEM 24	MOZIRJE.	vrbklclna tašča iz tesanih brun trocelična. z delnim opažem	
25.	ŠMIHEL NAD MOZIRJEM 26	MOZIRJE	vrbklclna kašča iz Ičsamh brun dvoeelična	
26.	ŠMIKLAVŽ 16	GORNJI GRAD	pritlična kašča iz pol k rožnih brun. dvoeelična 1 prenesena	1833
27,	Š MIKLAVŽ 17	GORNJI GRAD	vrhklelna kašča iz pol k rožnih brun. enoceliéna predelana	
28	ŠMIKLAVŽ 20	GORNJI GRAD	Vrbklclna kasta iz tesanih brun z eornjo kasčo. enocelična	
29.	ŠMIKLAVŽ 21	GORNJI GRAD	vrhklelna kašča iz lesanih brun z tornjo taščo, cnueehčna	
JO.	SM1KLAVŽ 32	GORNJI GRAD	vrhklelna kašca iz polkrožnih brun, enocelična	1790
31.	ŠMIKLAVŽ 3]	GORNJI GRAD	nadstropna tašča iz lesanih brun. dvoeelična	
32,	TIROSEK 58	GORNJI GRAD	vrhklelna kašča i / usanih brun. enocelična	168»
3J.	VARPOUE 2	MOZIRJE	nad si mpna zidana tašča ! predelana	
34.	VARPOUE J	MOZIRJE	nadstropna zidana kašča / predelana	
H VÜL0G J	NA/AR JI ruiislmpna Zidana tašča
m

Iii).
TEMA
C MKZ, GZS, Globttvision 10/9/2001
Smiki.avz 32, r[;.mSakova domaCua
mm®»
Glasnik S.E.D, 41/3.4 2001. stran 34
tesek iz Atlasa Slovcmje M 1: 50 000.
Franciscejski kataster. I82S, reambuJaeiju 1840.
7'

Glasnik S.E.D, 41/3.4 2001. strun 35
TEMA
Remšakova domačija
Remšakova domačija, dom družine Poličnik. se nahaja v ^miklavžu. razloženem naselju v gornji Zadrte ki dolini, Natančneje na izteku ravninskega dela sicer zaprte doline Mački nega kota oh potoku Mačkovcu, ki se Zaključuje pod Lepenatko (1425 m) in Kasnim vrhom (1290 m). Šmiklavž je s cesto že dolgo povezan z glavno Prometno žilo Kamnik-Gornji Grad/ Domačijo v gruči sestavlja sedem slavb: hiša, gospodarsko poslopje, svinjaki, dvojni vezan kozolec,
elika nadstropna lesena kašča, manjša kašča oh hiši in kapelica. Ob potoku Mačkovcu se očem skriva še mlin, na pašniku nedaleč od domačijskega jedra pa je Postavljena sušilnica za seno oziroma parna. Lastnosti kulturnega spomenika imata obe kašči in mlin. K domačiji je prvotno spadala še preužitkarska koča na njenem severnem robu, ki je sicer še ohranjena, vendar ima novega lastnika.
Posamezne" stavbe so vzporedno nanizane druga na drugo, na severnem delu je njiva, na južnem pa se razprostira sadovnjak s starimi sortami jablan ter Pašniki.
Kašča je z občinskim odlokom razglašen kulturni spomenik (UL. SRS št. 27/87). Varovana je v skladu z zakonom o kulturni dediščini (UL RS št. 7/99) ter je glede na Ll, člen citiranega zakona vpisana v zbirni register dediščine (ZRD) z evidenčno številko dediščine
58 (EŠD), ki je po zakonu osnovna identifikacija enote.
Med obnovo, september 3000, fotu T. Holmec, fototeka ZVNKD Celje
TEMA
Glasnik S.E.D. 41/3,4 2001. stran 36
Remšakova kašča, potek obnove v letu 2000
Reprezentančnost kašče po Sedejevili besedah posebej poudarja mojstrsko združevanje tesarstva in slikarstva. Kašča je posebnost in izjemnost tako v gradnji s polkrožnimi bruni, ki so na območju Zgornje Savinjske in Zadrečke doline redkost, kot v posameznih detajlih (zamreženo okno, vezava ...). Še večjo pozornost pa pritegne poslikava na vhodnih vratih v klet, kjer je upodobljena figura sv. Florjana, na vhodnih vratih v kaščo pa je poleg letnice 179IJ (nekateri jo berejo tudi 1720) upodobljena Marija z detetom. Kot je ugotavljal dr. Sedej, so poslikave na lesenih gospodarskih stavbah zelo redke. Doslej je to edina evidentirana kašča na območju Savinjske doline z ohranjeno poslikavo. Vrhkletna enocelična kašča manjšega pravokotnega tlorisa je v kletnem delu zidana iz kamna in beljena z apnenim beležem. Klet je delno vkopana, vhod je s čelne strani. Pred obnovo je bil dostop do kašče v nadstropnem delu po lesenih stopnicah, ki so najprej vodile na gank. Le-ta je potekal vzdolž daljše in glavne -krajše fasade, ograja je bila iz pokončnih, tesno skupaj zbitih desk, Gank je s posameznimi podpornimi stebri povezan s špirovci na ostrešju. Leseni del je zgrajen iz polkrožnih brun, ki se na vogalih povezujejo na lastovičji rep. Med dve bruni sta na levi stranici vrezani okni, ki sta zamreženi s križno kovano mrežo. Vhod v kaščo je na čelni strani, vrata so žlebičasto izrezljana, na njih jc upodobljena Marija z detetom ter reliefno vrezana letnica 1790. Številka 9 je nekoliko nejasna, tako da marsikdo prebere letnico 1720. Pred obnovo je bila na desni strani h kašči prislonjena lesena lopa, kije po pripovedovanju lastnikov sodila v petdeseta leta 20. stoletja. Konec osemdesetih let so tedanji lastniki obnovili streho, prvotno obliko dvokapnice z delnim čopom na čelu in slamnato kritino so »popravili« v preprosto dvokapnico in jo prekrili s trajnejšo kritino -cementnimi špičaki.
Osnovno izhodišče za obnovo je bila ohranitev primarne gospodarske funkcije, kar pomeni, da obnove notranjščine ni bilo niti ni bila potrebna, hkrati pa smo tako mi kot lastniki želeli čim manj novih posegov. Temeljno delo je bila rekonstrukcija prvotne oblike strehe - dvokapnica z enim delnim čopom, in ponovno prekrivanje s slamnato kritino - v celoti rženo. Rž so lastniki sami posejali, ročno poželi, sušili in vezali v snope. Priskrbeli so domačega krovca, ki je streho prekril tako, kot je to bilo značilno oziroma ustrezno za ožje geografsko območje. V nadaljevanju smo se odločili za odstranitev lope na desni strani. Pri tem so se pokazali štrleči podporni tramovni nosilci nad kletnim delom, ki so pričali o prvotnem poteku ganka tudi vzdolž desne stranske fasade. Zaradi dotrajanosti stebrov, pohodnih desk in ograje na ganku je bila potrebna zamenjava v celoti. Lastnik je priskrbel že "postaran« les, posušen in naravno obarvan, saj toniranja z umetnimi barvili nismo dovolili, prav lako je lastnik ročno izdelal lesene žeblje, s katerimi so pritrjene nove deske na ganku in zatrepu. Le-ta je bil na glavni fasadi v celoti zamenjan z deskami različnih širin
Poslikava na vratih v kaščo. Marija i ileletum in letnica 1790. junij 2001, loto T. Holmec, fototeka 7VNKD Celje
Obnovljena kletna vrata s sv. Florjanom, junij 2001. Hohnec, fototeka ZVNK.D Celje
foto T.
Glasnik S.E.D, 41/3,4 200i, stran 37
TEMA
Viri in literatura:
FRANCISCEJSKJ KATASTER. 1825, rcambulacjja 1840.
HAZLER. Vilo 1999: Podreti ali obnoviti? Zgodovinski razvoj, analiza in model etnološkega konservatorstva na Slovenskem, Ljubljana.
HOHNLC, Tanja 2000: Obnova Remšakove kašče, Šmiklavž 32 {konservalorskt program), ZVNKD Celje. KOTNIKOV ZBORNIK. Mestni muzej Celje 1956. KRAJEVNI LEKSIKON Slovenije. III. knjiga, Ljubljana 1976.
NARAVNE ZNAMENITOSTI in kulturni spomeniki Zgornje Savinjske doline. UE Mozirje 1989. DOKUMENTACIJA ZVNKD Celje. SEDEJ. Ivan 1989: Slo najlepših kmečkih hiš na Slovenskem. Ljubljana.
Obnovljena kašča, junij 200!, foio T. Ilohnec. fototeka ZVNKD Celje
in prilagojen obliki čopaste strehe. Ponovno je bil »metan kletni del v nekoliko grobi strukturi in neizravnan.
Obnova je potekala od aprila 2000 {sejanje rži) do 13. novembra 2000 s slovesno otvoritvijo in predstavitvijo Pri Poličnikovih. Obnovo sta sofinancirala Ministrstvo za kulturo in Občina Gornji Grad, Za nekaj desetletij smo z izrednim posluhom in Pozitivnim odnosom lastnikov do kulturne (družinske) dediščine rešili še eno skromno, a pomembno arhitekturo. Kako pomemben je tudi korekten in Pozitiven odnos med lastnikom in konservatorjem ter prisotnost medijev, pričajo številni telefonski klici iz Zgornje Savinjske doline v smislu Pridite pogledat našo kaščo, Lvidemiranju. svetovanju in obnovam številnih enot etnološke dediščine torej še ni videti konca kljub nekaterim črnogledim napovedim.
4 Krajevni leksikon Slovenije. III. knj.. Ljubljana 1976. 241. i Letnico 1790 je strokovno utemeljeval že dr. Ivan Sedej V navedenem delu. potrdil pa jo je tudi restavralor Gregor Podkrižnik, ki je vrata obnovil: konserviral poslikavo. utrdil pohištvo, izdelal in dodal manjkajoče dele - mrežo na kletnih vratih. Ugotovil je tudi, da je poslikava Marije z detetom na zgornjih vralih starejša, ustrezna dataciji. medtem ko je poslikava sv, Florjana na kletnih vralih brez reliefne osnove, mlajša. Obe sta v tempera tehniki.