ŠTORSKI OBČAN

PRISPEVEKI OŠ ŠTORE
PRISRČNO VABILO
V počastitev 9. obletnici Občine Štore in v čast občinskemu prazniku 1. juniju
prireja LJUBITELJSKI PEVSKI ZBOR »BOJANSKO« ŠTORE
KONCERT LJUDSKIH IN DOMOLJUBNIH PESMI
v soboto, 29. maja 2004 ob 18.30 uri,
v dvorani Krajevne skupnosti Svetina.
S prijatelji tamburaši skupine »Feniks« in gosti
Vam bomo še enkrat doživeto ponudili lepoto slovenske pesmi.
H koncertu vabimo občane Štor ter vaše prijatelje in znance od drugod.
Vstop je prost!
OBVESTILO!
Društva in organizacije, ki bodo organizirala prireditve ob občinskem prazniku Občine Štore,
bodo občane in občanke Štor obveščali s svojimi lastnimi plakati!
24 - URNI NOGOMETNI MARATON
Športno-kulturno društvo RUDAR Pečovje organizira v
soboto, 29. 05. 2004, 24-urni nogometni maraton.
Maraton se bo pričel v soboto ob 8.00 uri zjutraj in nadaljeval
vse do nedelje.

VABILA IN OBVESTILA

Tekmovanje je razdeljeno v dve skupini, in sicer na sever in
jug.
V skupini sever igrajo:
· CENCE SOKOLI,
· LIPA,
· ŽIVEX,
· MARINERO,
· STOPAR LB Design,
· AVTODELI ŠTORE,
· KOMVAS,
· DIKPLAST.

V skupini jug igrajo:
· RUDAR PEČOVJE,
· OKREPČEVALNICA INDEX,
· LAŠKA VAS,
· ROGAČI,
· BENCINSKI SERVIS ŠTORE,
· VULKANIZACIJA MULEJ,
· ŠTORE STEEL,
· TORPEDO.
Igra se po pravilih malega nogometa.
Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno!
ŠKD RUDAR PEČOVJE

VABILO
OBČINA ŠTORE
in
ŠKD RUDAR PEČOVJE
vabita na
OSREDNJO SVEČANOST OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE ŠTORE,
ki bo v ponedeljek, 31. 05. 2004 ob 19.00 uri v dvorani OŠ Štore.
V programu proslave bosta sodelovala ansambel Storžič in humorist Klobasekov Pepi.
Program bo povezoval g. Tone Vrabel.
Osrednji dogodek pa bo podelitev občinskih priznanj letošnjim nagrajencem.
Na proslavitev našega skupnega praznika vabimo vse občanke in občane Štor.
Vstop je prost!

1

Maj 2004

Štorski občan
KAZALO
VABILA IN OBVESTILA
JAVNI RAZPISI
OB OBČINSKEM PRAZNIKU
O DELU DRUŠTEV
ZGODILO SE JE
TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE
AKTUALNI DOGODKI
PRISPEVKI O ...
PRAZNIKA V APRILU IN MAJU
UTRINKI IZ VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE
POGOVOR Z ...
OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA ŠTORE

1
3
5
6
8
12
18
20
22
23
27
29

Štorski OBČAN izhaja v nakladi 1550 izvodov. Poštnina plačana pri
pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l.
RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje
20% davek na dodano vrednost.

Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in
krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami
za naslednjo številko Štorskega občana pošljite po pošti, na disketi
ali na naslov elektronske pošte: tajnistvo@store.si.

OBČINA ŠTORE
Cesta XIV. divizije 15
3220 ŠTORE
e-mail:
tajnistvo@store.si
Tel:
(03) 780 38 40
Fax:
(03) 780 38 50

Prispevki niso lektorirani.

Uradne ure: ponedeljek:
sreda:
petek:

8.00 do 12.00
8.00 do 12.00 in 13.00 do 16.30
8.00 do 12.00

Odgovorna urednica:
Uredniški odbor:

Mojca Paulič, dipl. oec.
Ivanka Tofant, Jožica Krajnc,
Vlasta Prevolšek, Mojca Korošec
Dušan Volavšek
Oblikovanje, priprava in tisk: Unigrafika®
Cesta na Pečovje 5 - 3220 Štore
Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na
dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00)
se za glasilo plačuje 20 % davek na dodano vrednost.

Maj 2004

2

JAVNI RAZPISI

ŠTORSKI OBČAN

PRISPEVEKI OŠ ŠTORE
Na podlagi 102. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 96/02) Občina Štore objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2004
1.

Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna Občine Štore za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih
dejavnosti v Občini Štore.

2.

Skupna višina razpisanih sredstev za sofinanciranje programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2004 znaša
2.400.000 SIT.

3.
-

Na razpis se lahko prijavijo:
kulturna društva, ki so registrirana za dejavnost na področju kulture,
druga društva, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost.

4.
-

Izvajalci kulturnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
da imajo sedež v Občini Štore,
da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture,
da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje določene kulturne dejavnosti,
da redno izvajajo svojo dejavnost,
da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih.

5.
a)
·
·
·
·
·
b)
c)

Izvajalci kulturnih programov morajo vlogi priložiti:
letno poročilo za leto 2003, iz katerega mora biti razvidno:
število vseh članov,
število članov iz Občine Štore,
število aktivnih članov (glede na plačano članarino),
finančno poročilo, iz katerega morajo biti razvidni vsi prihodki (plačane članarine, dotacije in drugi prihodki) in odhodki,
opis aktivnosti v preteklem letu (sodelovanje na tekmovanjih, vzgojno izobraževalno delo, izpeljani projekti...),
program dela za leto 2004,
dokazilo, da je izvajalec registriran v skladu z veljavnimi predpisi za opravljanje dejavnosti.

6.

Prispele vloge bodo ovrednotene skladno s Pravilnikom o sofinanciranju na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v
Občini Štore.

7.

Vloge s predpisano dokumentacijo pošljejo društva po pošti ali osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15,
3220 Štore v zaprti kuverti s pripisom »JAVNI RAZPIS«, najkasneje do 15.06.2004.

8.

Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu Občine Štore oziroma na tel. št. 780-38-40.
Občina Štore

Občina ŠtoreNa podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. l. RS, št. 22/98) Občina Štore objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov športa v Občini Štore za leto 2004
1.

Predmet javnega razpisa je zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa v Občini Štore za leto 2004 iz
sredstev proračuna Občine Štore za leto 2004.

2.
-

Za sofinanciranje programov športa iz občinskega proračuna lahko kandidirajo naslednji izvajalci programov:
športna društva,
zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem na območju Občine Štore,
zavodi s področja vzgoje in izobraževanja,
zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za
opravljanje dejavnosti na področju športa.
Športna društva in zveze športnih društev imajo pod enakimi pogoji prednost na razpisu pred ostalimi izvajalci programov
športa v občini.
3.
-

3

Financirajo se naslednja področja dejavnosti:
interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok,
interesna športna vzgoja mladine,
športna rekreacija,
občinske in medobčinske športne prireditve,
delovanje društev na lokalni ravni.

Maj 2004

Skupna višina razpisanih sredstev za sofinanciranje dejavnosti iz prejšnje točke znaša 3.900.000 SIT.

5.
-

-

Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
da imajo sedež v Občini Štore,
da so registrirani za opravljanje športne dejavnosti, oziroma imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano tudi športno
dejavnost,
da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih
aktivnosti,
da redno izvajajo svojo dejavnost,
da delujejo v javnem interesu na področju športa.

6.
a)
·
·
·
·
·
b)
c)

Društva morajo predložiti:
letno poročilo za leto 2003, iz katerega mora biti razvidno:
skupno število članov,
število članov iz Občine Štore,
število aktivnih članov (glede na plačano članarino),
finančno poročilo (iz katerega morajo biti razvidni prihodki (plačane članarine, dotacije in drugi prihodki in odhodki),
opis aktivnosti v preteklem letu (sodelovanje na tekmovanjih, vzgojno-izobraževalno delo, izpeljani projekti...),
program dela za leto 2004,
dokazilo, da je izvajalec registriran v skladu z veljavnimi predpisi za opravljanje dejavnosti športa.

7.

V roku prispele vloge bodo ovrednotene v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Štore,
upoštevaje razpoložljiva proračunska sredstva.

8.

Vloge s predpisano dokumentacijo pošljejo društva po pošti ali osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15,
3220 Štore v zaprti kuverti s pripisom »JAVNI RAZPIS«, najkasneje do 15.06.2004.

-

ŠTORSKI OBČAN

4.

Občina Štore
Občina Štore objavlja
JAVNI RAZPIS

1.

Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna Občine Štore za sofinanciranje programov ostalih društev
(tistih društev, ki niso registrirana kot športna oziroma kulturna).

2.

Skupna višina razpisanih sredstev za sofinanciranje programov ostalih društev za leto 2004 znaša 1.200.000 SIT.

3.
-

Na razpis se lahko prijavijo:
društva, ki so registrirana za opravljanje dejavnosti na ostalih področjih (ne na področju kulture in športa).

4.
-

Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
da imajo sedež v Občini Štore,
da so registrirani,
da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje svoje dejavnosti,
da redno izvajajo svojo dejavnost,
da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih.

5.
a)
·
·
·
·
·
b)
c)

Izvajalci programov morajo vlogi priložiti:
letno poročilo za leto 2003, iz katerega mora biti razvidno:
število vseh članov,
število članov iz Občine Štore,
število aktivnih članov (glede na plačano članarino),
finančno poročilo, iz katerega morajo biti razvidni vsi prihodki (plačane članarine, dotacije in drugi prihodki) in odhodki,
opis aktivnosti v preteklem letu (sodelovanje na tekmovanjih, vzgojno izobraževalno delo, izpeljani projekti...),
program dela za leto 2004,
dokazilo, da je izvajalec registriran v skladu z veljavnimi predpisi za opravljanje dejavnosti.

6.

Prispele vloge bodo ovrednotene skladno s Pravilnikom o sofinanciranju programov ostalih društev v Občini Štore.

7.

Vloge s predpisano dokumentacijo pošljejo društva po pošti ali osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15,
3220 Štore v zaprti kuverti s pripisom »JAVNI RAZPIS«, najkasneje do 15.06.2004.

8.

Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu Občine Štore oziroma na tel. št. 780-38-40.
Občina Štore

Maj 2004

4

JAVNI RAZPISI

za sofinanciranje programov ostalih društev v Občini Štore za leto 2004

ŠTORSKI OBČAN

PRISPEVEKI OŠ ŠTORE
DOBITNIKI PRIZNANJ OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU

BRONASTI GRB OBČINE
prejmejo
TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE
Predlagatelj: Športno - kulturno društvo Rudar Pečovje
Obrazložitev:
Turistično društvo Štore s svojo mladinsko sekcijo, ki jo sestavljajo predvsem dijaki in študentje, skrbi v kraju za prijetno
druženje, saj vsako leto priredi številne prireditve, kot so maškarada, kresovanje, božičkovanje, tradicionalni pohod po
turistični poti itd. V okviru raziskovanja, anonimnih anket, na prireditvah sodeluje tudi z Osnovno šolo Štore, kjer je do sedaj
deloval turistični krožek, le-ta pa se bo v prihodnosti nadaljeval v okviru izbirnega predmeta turistična vzgoja.
Posebno je potrebno poudariti, da so v letu 2003 prvič organizirali Almine dneve na Svetini, kjer so potekali številni projekti in
delavnice, s čimer so pripomogli k razvoju turizma v občini Štore.

OB OBČINSKEM PRAZNIKU

g. ROMAN DOBRAJC
Predlagatelj: Športno - kulturno društvo Rudar Pečovje
Obrazložitev:
Kompolčan Roman Dobrajc, rojen 08. 10. 1967, je po naravi čisto običajen krajan, vsakomur dostopen, vsakomur pripravljen
pomagati in hkrati vedno vesel in nasmejan.
Vendar pri svojih alpinističnih vzponih, kjer bije bitko sam s sabo, vedno ni tako, oziroma je samo v tistem trenutku, ko osvoji
zastavljen vrh.
Do sedaj se je povzpel na številne vrhove, na Kilimanjaro v Tanzaniji, ki je najvišji vrh Afrike, na Aconcaquo, ki je najvišji vrh
Amerike, v letu 2003 pa je osvojil 8201m visoki Cho oyu v Himalaji, ki je šesti najvišji vrh na svetu, in s tem postal trinajsti
Slovenec, ki je stal na osemtisočaku.
g. JANEZ ŠEPETAVC
Predlagatelj: Leopold Vrbovšek in Branko Mlakar
Obrazložitev:
G. Janez Šepetavc s Svetine, rojen 09. 12. 1950, je že skoraj 20 let tesno povezan z vsakim praznovanjem v KS Svetina,
kakor tudi v župniji. Za vsa praznovanja lepo pripravi prizorišče, in to vedno brezplačno. Kažipoti po krajevni skupnosti Svetina
so njegovo delo, prav tako tudi reklamni napisi na športnem igrišču, za kar se je odrekel plačilu v korist krajanom.
SREBRNI GRB OBČINE
prejmeta
g. IVAN MEDVED
Predlagatelj: Pihalni orkester štorskih železarjev
Obrazložitev:
Pihalni orkester štorskih železarjev ima v svojih vrstah godbenika Ivana Medveda, ki že 50 let aktivno igra pri godbi v Štorah.
V godbo se je vključil 1. aprila 1954 in od takrat dalje sodeloval na vseh igranjih kot prvi klarinarist. Velikokrat je tudi sam vodil
godbo na raznih proslavah, srečanjih in tudi na pogrebih, saj mu je bila dodeljena in zaupana funkcija namestnik dirigenta.
g. ANTON MAČKOVŠEK
Predlagatelj: Srečko Križanec
Obrazložitev:
G. Anton Mačkošek, rojen 01. 01. 1921, je v gasilskih vrstah tako v Štorah kot v Sloveniji poznan že več kot 50 let. Tako je
gasilskega Abrahama dopolnil že pred dvema letoma. Njegovo gasilsko delovanje ni samo na lokalni ravni, ampak je bilo
prisotno tudi na državnem nivoju in daleč preko meja naše domovine, predvsem na nemško govornem področju.
S svojim izjemnim strokovnim znanjem o gasilstvu je deloval nekaj mandatnih obdobij v gasilskem muzeju v Metliki in je bil tudi
eden od njegovih ustanoviteljev. Med drugim je bil član uredniškega odbora Gasilskega vestnika in kasneje revije Gasilec.
Sodeloval je pri strokovnih arhivih, pisal strokovne članke, vzgajal mlade. Nosil je veliko breme pri gradnji gasilskega doma v
Štorah. Do svoje bolezni pa je aktivno deloval tudi v GZS na visokih položajih.
Ime Štore je torej v tem obdobju njegovega delovanja bilo večkrat omenjeno, saj ga je ponesel širom po domovini in tujini.

5

Maj 2004

V soboto, 6. marca 2004, smo imeli gasilci Prostovoljnega
gasilskega društva Štore redni letni občni zbor, katerega je
vodil delovni predsednik, tov. Ivan Kumperger.
Če smo dodobra prisluhnili vsem danim poročilom, katere so
podali predsednik društva, poveljnik, blagajnik itd., smo
lahko razbrali, da kljub finančnim težavam, katere ne tarejo
samo nas gasilce v Štorah, ampak tudi druge širom po državi
Sloveniji, še vedno dobro gospodarimo. Zavedamo se, da
smo vsi prostovoljni gasilci in da vsak izmed nas žrtvuje
mnogo svojega časa le zato, da pripomore društvu. Država
Slovenija še vedno nima dovolj posluha za gasilstvo, ker
premalo prispeva za potrebe požarne varnosti.
Iz poročila predsednika društva smo lahko slišali, da so se
dela tudi v preteklem letu odvijala po programu, katerega smo
si zastavili na lanskoletnem občnem zboru. Ene večje naloge
sicer nismo uspeli realizirati, to je adaptacija sanitarij. Upamo
in tudi želimo si, da bomo te uredili v letošnjem letu.
Kljub temu da smo večji del denarnih sredstev namenili
operativi, ker smo nabavili zelo drage protipožarne obleke s
čeladami, smo poleg tega postorili še nekaj v samem
gasilskem domu. Pridobili smo lep prostor, katerega bomo
lahko namenili za učilnico pri usposabljanju naših članov.
Preuredili smo stare garderobne prostore, ki niso več služili
pravemu namenu. Obnovili smo tudi tla podesta z novim
toplim podom, ki je poleg lepšega videza dobil tudi videz
toplote pri oblačenju naših članov operativcev.
Tudi na izobraževalnem področju smo napravili korak naprej,
saj smo prijavili enega našega člana na tečaj za višjega
gasilskega častnika, obenem pa tudi tri člane za vodje enot,
kateri bodo pridobili po opravljenem izpitu naziv gasilski
častnik.

S takšnimi cilji in geslom smo zaključili naš občni zbor, ki
pravi:
» Ne za sebičnost, ne za strankarstvo, temveč za pomoč
bližnjemu in v čast naši lepi domovini.«
O DELU DRUŠTVA UPOKOJENCEV ŠTORE
Vlasta MOHORIČ
DU Štore
Člani našega društva so razpršeni po obsežnem področju
občine Štore, zato društvo deluje v štirih pododborih. To so
Štore - Laška vas - Pečovje - Vrhe, Kompole - Šentjanž Draga, Prožinska vas - Ogorevc - Moste - Vrbno in Svetina Javornik - Kanjuce.
Delo društva poteka v več komisijah, in sicer: komisija za
šport rekreacijo in izletništvo, komisija za socialno - humane
zadeve in v aktivih žena, ki delujejo v Štorah, Kompolah in na
Svetini. Med športniki so dejavni ribiči, strelci in balinarji ter
rekreativne telovadke. Posebno vlogo ima skupina za
izletništvo pod vodstvom g. Vešligaja. Skoraj vsak mesec
pripravi izlet ali pa družabno srečanje ob posebnih
priložnostih. Že tradicionalna so naša letna srečanja, ki so
ponavadi na dvorišču Osnovne šole Kompole. Članice
socialno-humane komisije obiskujejo naše jubilante nad 80
let ter bolne in osamljene doma in po domovih za ostarele. Ob
takih priložnostih jim poleg tople besede nesejo še skromno
darilo. Obiski so številčnejši v prednovoletnem času. Takrat
članom socialno-humane komisije priskočimo na pomoč
poverjeniki, ki jih je kar 29. To komisijo vodi ga. Marija Lamut.
Z njeno pomočjo smo lani imeli tudi zdravstveno predavanje.
Komisija za informiranje pod vodstvom gospe Jožice Krajnc
poskrbi za obveščenost naših članov. Vsak mesec s
pomočjo že precej zdelanega kopirnega stroja natisnemo
570 izvodov našega glasila Novice, ki jih raznosijo naši
poverjeniki. Poverjeniki so posebni člen našega društva, saj
skrbijo za povezavo med društvom in člani.
Prizadevne in vztrajne so tudi članice aktivov žena v Štorah,
Kompolah in na Svetini. Srečujejo se ponavadi dvakrat
mesečno. Veliko se pogovarjajo, hodijo na krajše pohode in
se ukvarjajo z ročnimi deli. Posebno delavne so v
prednovoletnem času, saj za potrebe društva naredijo lične
voščilnice. Pokažejo pa tudi svoje slaščičarske sposobnosti,
ki smo jih bili deležni na srečanju v Kompolah in pa na občnih
zborih.

Naša želja je tudi, da naredimo korak naprej na področju
informiranosti in informatike. Zavedati se moramo, da so
vedno bolj pomembni tudi elektronski mediji, kot so: internet
nove oblike komunikacije, globalizacija na področju
Maj 2004

ŠTORSKI OBČAN

Danica MAČEK
tajnica PGD ŠTORE

informiranja, elektronskega poslovanja. To so pojmi, ki
gasilcem prinašajo nova spoznanja.

Vse delo koordinira upravni odbor pod vodstvom g. Srečka
Janžekoviča, ki se sestane enkrat mesečno. Vedno znova
ugotavljamo, da bi lahko v okviru društva počeli še marsikaj,
saj nas je skoraj 700 in imamo primerne prostore za
delovanje.

6

O DELU DRUŠTEV

OBČNI ZBOR V PGD ŠTORE

ŠTORSKI OBČAN

PRISPEVEKI OŠ ŠTORE
Pregled dela za preteklo leto se ponavadi opravi na občnem
zboru. Mi smo jih imeli v mesecu marcu kar štiri in sicer po
posameznih področjih. Občni zbori so potekali po ustaljenih
dnevnih redih. Kadrovske spremembe so bile samo v
Prožinski vasi, kjer je g. Zvoneta Medveda zaradi
zdravstvenih težav na mestu predsednika pododbora
zamenjal g. Emil Gajšek. Ostale pododbore pa vodijo ga.
Ivanka Zupanc Štore - Laška vas - Pečovje - Vrhe, g. Mirko
Vešligaj Kompole - Šentjanž - Draga in g. Jože Romih
pododbor Svetina - Javornik - Kanjuce. Občni zbori so bili v
Osnovni šoli Štore, v Osnovni šoli Kompole, v gasilskem
domu v Prožinski vasi in v dvorani Krajevne skupnosti Svetina.
Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem, ki so nam omogočili
občne zbore v svojih prostorih.
Najlepša hvala tudi Občini Štore, ki nam nudi naše prostore v
brezplačen najem.
RADI PLEŠEJO
Ivanka TOFANT
Vsi poznamo Folklorno skupino Kompole, ki jo vodi že nekaj
let nazaj Miran Bukovšek. Pred leti pa sta prav to skupino
(morda je bilo nekaj zamenjav) vodila Metka in Jože Grmek.
Pa je prišla vmes bolezen in zakonca Grmek sta se umaknila.
Kar nekaj vode je preteklo, radi rečemo času, ki neusmiljeno
gre naprej in za sabo pusti, kar zahteva narava.

Oblečeni so v štajersko narodno nošo, za katero je stroške (ki
niso bili majhni) nosil vsak sam. Zaradi prepoznavnosti so se
poimenovali Kulturno-umetniško društvo folklorna skupina
STARI PRIJATELJI. Dobivajo se enkrat tedensko pri Franciju
in Marici Kresnik, razmišljajo pa že, da bi se preselili v šolo,
kjer so v mladosti začeli s prvimi plesnimi koraki. Hvaležni so
harmonikarju Jerneju, ki se trudi, da jim ples uspeva in
prvošolcu Gregorju, ki popestri nastope s prepevanjem.
Prvi nastop so imeli na občnem zboru Društva upokojencev
Kompole, dne 13. 03., 25. 03. so zaplesali varovancem v
Domu Nine Pokorn Grmovje, 27. 03. na praznovanju
materinskega dne v Kompolah, 30. 04. so plesali na
kresovanju pri Turk, v juniju pa pripravljajo samostojni nastop
v Kompolah pri Franciju in Mariji Kresnik. Začeli so zelo
intenzivno z gostovanji in veseli so vsakega vabila na nastop.
Torej, veselimo se z njimi in si oglejmo njihovo plesanje.
Pravijo, da nam vile sojenice že v zibelko položijo dar narave
in verjetno so tej skupini podarile prav ples. Mogoče pa je v
teh naših prelepih Kompolah nekaj v zraku, ali kot bi nekateri
rekli, da živimo v kraju s pozitivno energijo. Mora že biti nekaj
od tega res, saj se, kar pomnim, v tem kraju nekaj dogaja, in
to večinoma v pozitivnem smislu. Morda včasih veter prinese
kaj takšnega, ki ni za med nas, pa hvala bogu sčasoma
odnese tudi naprej.

O DELU DRUŠTEV

10. ROJSTNI DAN GASILK IZ LAŠKE VASI
Torej, v Kompolah so se ponovno zbrali tisti, ki so se sestajali
pred 40 leti in plesali. Prenehali so, ko so si ustvarjali svoj
življenjski prostor. Sedaj v tretjem življenjskem obdobju, so
zopet zaplesali. Pravijo, da so se najprej dobivali bolj zaradi
družabnosti in za osebno veselje, ko pa so videli, da jim ples
še vedno gre, so se odločili, da se predstavijo tudi občinstvu.

Anica VENGUŠT
Čas, v katerem živimo, neizmerno beži, in tako hitimo naproti
novim dogodkom, ki nas včasih razočarajo, mnogokrat pa so
nam vzpodbuda ter nam dajejo veliko novih moči za nadaljnjo
aktivnost v katerikoli dejavnosti kot npr. v gasilstvu.
Ženska desetina PGD Štore - enota Laška vas je 24.04.2004
zabeležila 10-obletnico delovanja. Ob tej številki je dobro
nanizati nekaj dejstev. Vsak začetek zna biti težak, negotov, saj
nikomur ne more biti v prvem koraku, s katerim postane član
nekega društva, poznan namen in pomen le-tega. V že
imenovanem gasilskem društvu so lastnosti in znanja mentorja
pomembni in priznati moram, da mojemu možu v tej funkciji ni
bilo postreženo zgolj z »belim kruhom«. Marsikaj se je
dogajalo, kar kažejo rezultati tekmovanj, saj smo si v tem času
prislužile vsaj ducat pokalov in priznanj, prejetih od Gasilske
zveze Celje, na regijskih tekmovanjih in celo na državnem.
Zaradi vsega naštetega smo se odločili, da se napiše kronika,
katere avtor je Jože Kragelj.

Povprečna starost plesalcev je 55 let. Poleg harmonikarja
Jerneja zaenkrat pleše osem parov. Njihov moto je sprostitev
in ohranjanje šeg in navad naših prednikov. Strokovni vodja je
zopet Jože-Pepe Grmek, predsednik kulturno-umetniškega
društva pa je Rudi Kresnik. Naučili oziroma ponovili so že 12
ljudskih plesov, ali drugače rečeno, dva spleta, in to
predvsem štajerskih plesov.

V njej je nedvomno med vrsticami zapisana »aktivna«
podpora s strani moške desetine iz enote Laška vas, za kar
se jim v imenu vseh gasilk iz prve desetine prisrčno
zahvaljujem. Treba pa je priznati, da nas je prejšnje in sedanje
vodstvo PGD Štore vzpodbudilo k rezultatom, čeravno ne
vedno k zlatim, srebrnim ali bronastim.
Že na samem začetku sem omenila, kako hitro mine čas. Res

7

Maj 2004

Gasilke PGD Štore - enota Laška vas smo željne novih
dokazovanj in zmag.
VINOGRADNIKI IN NJIHOVO DELO
Jani GLAVAČ
Veliko je besed vzpodbude, veliko besed hvaležnosti, vendar
skozi leto smo vinarji sami na svojih vrtovih in marsikatera
kapljica znoja se nam prikrade na lice
kot v opomin, da je delo s trto veselo
pa vendarle tudi naporno opravilo.
Zato je tudi naš odnos do vina
drugačen in včasih za marsikoga
nerazumljiv. Ko pa se v kleteh žlahtni
sok zbistri, spremeni v vino, iščemo v
njem lastnosti, ki so marsikomu
neznane, poznavalcem pa zgolj
osnova za opis sortnih značilnosti.
Tako je za nami prvo, lahko bi rekli
celo zgodovinsko 1. ocenjevanje vin
naših vinogradnikov in pa tudi
nekaterih drugih vinarjev iz sosednjih
občin: Vojnik, Celje, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, celo Ptuj.
Davno je, odkar je vino zgubilo pečat navadne pijače in je
postalo simbol civilizacije, religije in kulture, je zapisal znan
avtor. Vino ni navaden kmetijski pridelek, ampak daje
poseben čar tako pridelovalcem, kot tistim, ki znajo ceniti
pravo vinsko kapljico.
Odlična vina so resnična umetnina in z ustreznim opisom
postanejo tako zanimiva kot ostala umetniška dela. Kozarec
vina nam govori o večtisočletni tradiciji, spretnosti vinarjev in
postopkih skozi zgodovino. Potem ko nepoznavalec ali
začetnik, bi lahko rekli, odkrije glavne dejavnike, ki so
odločilni za kakovost vina, mu je to v spodbudo. Počasi začne
odkrivati okuse in občutke, ki tako blagodejno vplivajo na
človeško telo. Iz takšnih začetkov pa postanemo zmerni
porabniki
vina in rek o
širjenju
kulture pitja
vina nam
postane
domač,
hkrati pa je
to edina
pot, da trud
v vinogradu
in kleti ni
Maj 2004

Slovenija je majhna država, Slovenci pa smo majhen narod.
Vendar ne smemo pozabiti, da smo veliki po svojem
kulturnem in naravnem bogastvu. Tudi vinska trta je del tega
bogastva, zato je prav, da jo še posebej častimo in ji dajemo
zasluženo mesto. Prepričan sem, da bo vino igralo
pomembno vlogo tudi pri naših prihodnjih generacijah.
Zapustili jim bomo vinograde, veliko raznolikost vin in našo
vinsko kulturo. Narod z bogato kulturo pa ne more izumreti,
čeprav je majhen. Vinska kultura je del celotne kulture
naroda vinorodne dežele. Zato jo bogatimo, da bomo sami
živeli lepše, bolj kakovostno življenje in se tako uspešno
spopadali z nevarnostmi nezmernega in nepravilnega
uživanja vina, ki vodi v alkoholizem. Nasprotno pa nam
zmerno pitje vina ponuja užitke, krepi telo, razvedruje duha in
vliva optimizem.
Optimističen je tudi moj pogled na nas vinarje in na našo
podobo. Če smo pred nekaj leti bili za
marsikoga kamen spotike, češ v
Štorah pa vinogradniško društvo,
smo s svojim delom in s svojo
vztrajnostjo pokazali in dokazali, da
smo naše poslanstvo vzeli resno. Da
naši griči ne dobivajo iz leta v leto
drugačno podobo zaradi modne
muhe, pač pa zato, ker tem krajem
želimo vrniti podobo izpred dobrih sto
let, ko je naš kraj krasila tudi vinska
trta. Vendar pa je jasno, da smo
dodali le skromen, a kljub vsemu
»naš« prispevek v mozaiku
slovenskih vin.
Društvo je organiziralo prvo ocenjevanje, čeprav obstaja že
šest let. Ocenjevanje vin je potekalo 10. 3. 2004, svečana
razglasitev rezultatov pa v soboto, 20. 3. 2004. Na
ocenjevanju je sodelovalo 88 vzorcev, kar je bilo nad vsemi
pričakovanji. Tudi kvaliteta je bila zelo dobra, saj je povprečna
ocena znašala 17,74 točke, kar je še en dokaz več, da imamo
tudi v Štorah dobre vinogradnike.
Med najboljšimi v sorti so bili:
· kerner: Joži, Olga Stojan - Prožinska vas;
· bela zvrst: Ivan Stojan - Prožinska vas in vinogradništvo
Čebular - Sladka gora;
· rdeča zvrst: Marko Fajdiga - Štore;
· laški rizling: vinogradništvo Vreže - Šmarje pri Jelšah;
· chardonnay: vinogradništvo Glavač- Prožinska vas;
· beli pinot: Stane Ferenčak - Prožinska vas;
· modra frankinja: Jože Pušnik - Šentjur;
· renski rizling: Stane Ferenčak - Prožinska vas;
· sauvignon: Peter Hrovat - Ponikva.
Same prireditve sta se udeležila tudi g. Stanko Šoster,
predsednik društev vinogradnikov »VINIS« Slovenije in
enologinja ga. Tadeja Vodovnik Plevnik iz KZ Maribor, ki je
podelila diplome in razglasila prvake sort. Tokrat ne s pokali,
pač pa s kristalnimi »polički«, ki predstavljajo simbol društva.
Ob koncu je sledila še zanimiva zaprisega novopečenim
8

ŠTORSKI OBČAN

zaman.

ZGODILO SE JE

je, ko se konča gasilska sezona, kmalu nastopi pomlad in je
potrebno spet pričeti z vajami, kajti tudi »pri nas« vaja dela
mojstra. Upam, da nam bodo ti podatki, katere bo beležila
zgodovina, vsem članicam še mnogo let, desetletij, stoletij …
v prihodnje opora, da ne vržemo puške v koruzo ter si z
vsakim novim uspehom, ki ga bomo gotovo še osvojile tudi
me, utiramo pot k suvereni, prijateljski, samozavestni gasilki.

ZGODILO SE JE

ŠTORSKI OBČAN

PRISPEVEKI OŠ ŠTORE
10. POHOD NA RESEVNO IN
GASILSKA MAŠA V GLAŽUTI

nekaj let, odkar smo v samostojni Sloveniji, je v tej cerkvi,
oziroma pred njo, postavljen lep oltar, ozadje oltarja pa krasi
slika sv. Florjana.

Ivan STOJAN
Gasilci Prožinske vasi so organizirali 10. jubilejni pohod na
Resevno pod imenom »Materinsko-družinski pohod«. Torej,
prvi pohod je bil pred 10. leti, a se ga je zaradi slabega
vremena udeležila le ena družina. Vsako naslednje leto pa je
število udeležencev naraščalo, zraslo je celo na sto
pohodnikov. Poudariti moram, da pohod ni organiziran samo
za gasilce, ampak so zaželeni tudi tisti, ki niso gasilci. Zato že
sedaj vabim, da se pohoda v čim večjem številu prihodnje leto
udeležite tudi nečlani društva.
Letošnji pohod je bil organiziran 28. marca. Kot vsako leto je
bilo prvo zbirno mesto pred gasilskim domom v Prožinski
vasi. Skupno zbirno mesto pa je bilo pri domačiji »Turk«, kjer
smo se združili in skupaj podali na pot proti Resevni. Sam
pohod ni bil težak, zato je bil primeren za vsakogar, tudi za
malo starejše udeležence. Vseh udeležencev letošnjega
pohoda je bilo preko 60. Vsi pohodniki smo se na koči
okrepčali s pijačo, katero je »častilo« PGD Prožinska vas,
hrano pa smo si privoščili iz svojih nahrbtnikov. Prav lepo je
bilo opazovati, kaj in kakšne dobrote prihajajo na mizo. Ob
veselem kramljanju je bilo iz grl pohodnikov slišati tudi kakšno
domačo pesem, katera je zazvenela iz srca. Po približno dveh
urah smo se nato podali nazaj v dolino. Ustavili smo se še na
kmečkem turizmu pri »Turk«, kjer smo ob spremljavi domačih
godcev še zaplesali in zapeli. Vsak udeleženec, ki se je
pridružil veseli družbi, je doživel lep popoldan, ki se je
prevesil v noč.
V imenu pohodnikov se zahvaljujem PGD Prožinska vas za
zelo organiziran pohod z željo, da se tradicija nadaljuje tudi v
bodoče s čim večjim številom udeležencev, še posebej tistih,
ki niso člani društva.

Tudi letos je bila maša prvo nedeljo v maju. Gasilci občine
Štore smo povabili k maši tudi sosednje gasilce iz
Šentruperta in Teharij. Zbrali smo se kakšnih 100m pred
cerkvijo in nato skupaj v sprevodu krenili na mesto pred
cerkvijo. Seveda nas je spremljal in vodil gospod župnik in
Svetinska godba, brez katere si tako slavnostne maše ne
moremo zamisliti. Res izredno lepo mašo je za vse pokojne
gasilce daroval gospod župnik Vlado Zupančič. Z lepim in
poštenim nagovorom je tudi gasilcem voščil za praznik ter
nam zaželel čim manj požarov. Zahvalil se je tudi za naša
dejanja v nesreči, pri katerih je potrebna naša pomoč. V
imenu meni enako mislečih se gospodu župniku iskreno
zahvaljujem z željo, da se naslednje leto zopet dobimo pri
sveti maši.
V imenu Občine Štore pa nas je pozdravil gospod Marjan
Tržan, ki nam je zaželel, da ostanemo gasilci še naprej tako
požrtvovalni in prizadevni.
Še enkrat bi se zahvalil vsem, ki so kakorkoli polepšali naš
praznik. Želim, da se naslednje leto zopet udeležimo maše v
Glažuti. Povabim pa tudi druge, da se sami prepričajo,
kakšno lepo vzdušje je pri tej sveti maši.
VSE POTI VODIJO DO MAMINEGA SRCA
Ana MASTNAK
za ŠKD RUDAR PEČOVJE
Bil je prvi pomladanski dan in naše društvo je prav na ta dan
za vas, ki nas imate radi, organiziralo tradicionalni, že tretji
koncert v počastitev dneva žena in materinskega dne.
Tokrat smo v goste povabili ansamble, kjer je vsaj en član tudi
naš občan. Osrednji gostje so bili člani ansambla Igor in zlati
zvoki. Skoraj leto dni je z njimi tudi aktiven član našega

Moj prispevek pa bi dopolnil tudi s praznovanjem našega
zavetnika gasilcev sv. Florjana s sveto mašo pri zasebni
cerkvi v Glažuti na Svetini. Za to cerkev skrbi in jo vzdržuje
družina »Liplovih«, ki iz roda v rod ne pusti, da bi cerkev
propadla. Zato mislim, da si zaslužijo iskreno pohvalo. Že
9

društva, Matej Mastnak, ki ga naši občani verjetno bolj
prepoznate kot »mladega kapelnika« štorskega pihalnega
orkestra. Kot drugi je nastopil ansambel Mateja Moguja, v
Maj 2004

Vsi v dvorani smo z aplavzom pozdravili še obljubljeno
presenečenje tega večera. Na oder so prišli vsi sodelujoči
glasbeniki - Štorovčani. V času koncerta so si na pobudo
našega predsednika Mirana Jurkoška za odrom razdelili
inštrumente in vloge ter nam premierno zaigrali in zapeli
Avsenikovo skladbo Večer na Robleku. Res so nas
presenetili. Lahko vam zaupam, da so se odločili, da se bodo
v tem sestavu še zbrali in v času, ko tole berete, fantje in
dekleta že pridno vadijo in pripravljajo koncertni program za
vse ljubitelje Avsenikove glasbe.
Iskrena hvala vsem nastopajočim, Osnovni šoli Štore in
Simoni Urisk za izdelavo scene, Občini Štore, prizadevnim
članom našega društva in nenazadnje Vam, ki ste ponovno
napolnili dvorano Osnovne šole Štore. Vašo zvestobo bomo v
prihodnje nagradili, o tem pa kaj več kdaj drugič..

Anica VENGUŠT
To se doslej še ni zgodilo, zato je letošnje dejanje orkestra
»Štorski železarji« v nekem smislu vsaj za nas prebivalce
zaselka Laška vas »zgodovinsko«.

Mladi orkester, v vrstah katerega je starejših muzikantov le še
»za okras«, naj mi tega Ivan, Tone, Mirko, Franci in Stanko ne
zamerijo, je res sposoben vrhunskega muziciranja. Tudi
mladi kapelnik Matej Mastnak se je v ansamblu in v Štorah
sploh hitro uveljavil. Krajani Laške vasi želimo njemu in vsem
članom godbe vse najboljše na njihovi lepi poti glasbenega
poustvarjanja. Štorsko godbo na pihala s častitljivo tradicijo,
mislim, da je ona najstarejše delujoče štorsko kulturno
društvo, moramo varovati kot punčico očesa. Kar poglejmo,
kako je s tem drugod, tudi v Celju - en sam razpad je
povzročila preobrazba družbe.
Štorske godbenike je na prvi majski dan, ko smo že bili v
Evropi, pripeljal s svojim prirejenim vozilom v Laško vas
podjetnik Branko Čanžek. Pričakala jih je gruča občanov iz
zaselka in jim aplavdirala. Glasbeniki so se odzvali z nekaj
udarnimi komadi in zmenili smo se, da bo tako kot letos ta dan
zaznamovan tudi v bodoče.
Barbara, Anica, Jožica in Radica, domače ženske, so
godbenike postregle z bogračem in potico, Tonči pa s
»tekočimi zadevami« in kaj bi še govorila: Vse je bilo luštno.
Vaščani Laške vasi vas imamo radi, štorski železarji godbeniki.
OBVESTILO - TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV
Avto Celje obvešča, da bodo tehnični pregledi traktorjev in
traktorskih priklopnikov v torek, dne 8.6.2004 od 12.30
do 13.30 ure pri Krajevni skupnosti Svetina.
Za dodatne informacije pokličite na telefon 426 11 18.
Avto Celje
Tehnični pregledi

Maj 2004

10

ŠTORSKI OBČAN

Po prvem delu koncerta se je v dvorano zatekel možic v
pižami, s kovčkom v eni in nočno posodo v drugi roki. Seveda
smo se do dobra nasmejali njegovi pripovedi in z aplavzom
pozdravili humorista Kondija Pižorna. Sledil mu je nastop
ansambla Jožeta Bohorča s prijatelji. Na basu se nam je
predstavil Ivan Ulaga, ki ga poznate tudi kot kapelnika
Svetinske godbe. Kot gostja je nastopila Maja Slatinšek, ki se
je letos uvrstila v finale slovenskega izbora za evrovizijsko
popevko. Naslednji je nastopil ansambel Marjana Drofenika,
kjer nastopata kar dva naša občana, Damjan Pasarič na kitari
in pevka Anita Kadenšek. Kot zadnji od nastopajočih
ansamblov se je predstavil ansambel Mikola, kjer igra bas
Dušan Štarkel. Vendar koncerta še ni bilo konec. Pozdravil
nas je še Kondi in ansambel Igor in zlati zvoki z novimi
skladbami in uspešnico Kavboj Joe.

ZVOKI BUDNICE ZAZVENELE TUDI V LAŠKI VASI

ZGODILO SE JE

katerem je trobento igral Aljoša Jurkošek. Aljoša je uspešno
zaključil Nižjo glasbeno šolo v Šentjurju in nadaljuje srednjo
stopnjo na Glasbeni šoli Celje. Naslednji je nastopil vokalni
kvartet Grmada, ki obuja fantovsko petje. Kot domačin se
nam je tokrat predstavil mož z globokim glasom, Pavli Šuhel.

ŠTORSKI OBČAN

PRISPEVEKI OŠ ŠTORE
SANKAŠKA TEKMA NA PEČOVJU
Jani JURKOŠEK

Čeprav smo organizatorji poskrbeli tudi za strokovno osebje
za nudenje prve pomoči, zanjo se zahvaljujemo ga. Betki
Pavlič, je le-to ostalo brez dela, česar smo bili vsi še prav
posebej veseli.

V Športno-kulturnem društvu Rudar Pečovje smo drugo leto
zapored uspešno organizirali odprto tekmovanje v sankanju
na naravni sankaški progi od domačije 'Klavžar' na Pečovju
do domačije Gologranc na Lipi. Dolžina proge je okrog 900
metrov.
Tekmovanje je bilo v nedeljo, 07. 03. 2004, na katerem se je
kljub sneženju zbralo 65 tekmovalcev, ki so tekmovali v štirih
kategorijah: moški, ženske, dečki in deklice. Vsak
tekmovalec je opravil dve vožnji, najboljše pa je določil
seštevek rezultatov.
Absolutno in tudi v posamičnih vožnjah je bil najhitrejši dober
poznavalec proge še iz časov, ko je v Štorah delovala
Sankaška sekcija, Jani Pungršek. Kljub počasnejši progi
zaradi novozapadlega snega je bil dosežen rekordni čas
proge, 1 minuta in 4 sekunde kar pomeni povprečno hitrost
okoli 55 km/h.

V prijetnem vzdušju smo najboljšim v posameznih kategorijah
podelili medalje in diplome, prav vsak udeleženec pa je po
zaslugi številnih sponzorjev prejel tudi
praktično nagrado. Vsem sponzorjem se
najlepše zahvaljujemo.

ZGODILO SE JE

Organizatorji smo bili z odzivom tekmovalcev
in ravno tako gledalcev zadovoljni, kljub
sneženju pa upamo, da so tudi obiskovalci
odnesli lepe vtise, in da se z njimi ponovno
srečamo prihodnje leto.

Ostali rezultati:
MOŠKI
PUNGERŠEK JANI
JURKOŠEK MIRAN
ŠEPETAVC MARJAN

2:12:00
2:16:00
2:17:00

ŽENSKE
DOBERŠEK URŠKA
DOBERŠEK MANICA
PUNGERŠEK DITKA

2:22:00
2:28:00
2:34:00

DEČKI
POČEDENŠEK JERNEJ
KROFLIČ ŽIGA
KRESNIK ROK

2:42:00
2:56:00
3:01:00

DEKLICE
JURKOŠEK ALJA
VRHOVŠEK ANJA

3:09:00
3:54:00

11

NASVIDENJE PRIHODNJE LETO !

Maj 2004

Betka PAVLIČ
Krožkarji smo že krepko zakorakali v drugo polovico našega študijskega krožka, saj je za nami že deset srečanj.
Glede na različna zanimanja vsakega posameznika je učenje v našem študijskem krožku zelo široko zastavljeno, tako da
lahko vsak najde temo, katera ga najbolj zanima. Znanja, ki jih želimo pridobiti, so: pisanje člankov, zbiranje gradiva,
izpeljava projekta, raziskave na terenu, organizacijska znanja, medijska predstavitev... Naše delovanje poteka
individualno, skupinsko ali timsko, odvisno od interesa vsakega posameznika. Svoje novo znanje s pridom uporabljamo pri
vsakdanjem delu na delovnem mestu, pri študiju ali v privatnem življenju. Zbrali smo že veliko gradiva, ki ga naša mentorica
Ana skrbno hrani za kasnejšo obdelavo.

ŠTORSKI OBČAN

NEKAJ BESED O ŠTUDIJSKEM KROŽKU

Določene kratkoročne cilje smo že dosegli, nekateri projekti so v polnem teku. Spoznali smo tudi delovanje drugih
študijskih krožkov. Na obisku pri nas je bil g. Marjan Račnik iz Remšnika, ki nam je predstavil knjigo o Remšniku, ki je plod
dolgoletnega delovanja študijskega krožka. V mesecu maju gremo na obisk k Študijskemu krožku Svibno. Pri teh obiskih
sklepamo nova znanstva in si pridobivamo nove izkušnje, ki nam pomagajo pri našem nadaljnjem delu.
Dober glas o delovanju našega krožka je segel tudi do Ljudske univerze v Celju in k nam na obisk je prišel g. Franci Pusar,
organizator izobraževanja pri Ljudski univerzi Celje. Pohvalil je naše delovanje in nam dal mnogo napotkov za nadaljnje
delo.
V študijskem krožku se zelo dobro počutim. Po vsakem srečanju imam občutek, da sem polna ustvarjalne energije, ki mi
daje elan za nadaljnje delo. In ravno ta ustvarjalnost je tista, ki me žene naprej, ker vidim, da zmorem, da znam in s svojim
delom ustvarjam napredek, ki vodi k uresničitvi naših ciljev.
Za konec misel Willa Rogersa: »Četudi ste na pravi poti, vas bodo povozili, če boste le sedeli na njej.«

V študijski krožek sem prišel v največji meri zaradi radovednosti. Ker s to obliko izobraževanja nisem bil seznanjen in me je
zanimalo, kaj lahko pridobim, sem na prvo srečanje prišel z mešanimi občutki. Po kratki predstavitvi o tem, kaj študijski
krožek sploh je, mi je postalo jasno, da tu ne bo dolgočasnega razpravljanja in morečih monologov najglasnejših, ampak
sproščeno sodelovanje vseh udeleženih. Študijski krožek kot oblika neformalnega učenja omogoča vsakemu
posamezniku, da gradi ali nadgrajuje svoje znanje na področjih, kjer želi in kolikor sam želi. V našem krožku sodeluje deset
ljudi, ki kljub različnim načinom razmišljanja in pogledom na stvari ter starostnim razlikam, najdejo skupne točke. Rdeča nit
našega krožka je obuditev turizma v Štorah, zato smo se lotili reševanja nalog in projektov, ki se nam zdijo zanimivi in koristni
za obuditev le-tega. Pri teh nalogah in projektih sodelujemo kot skupina ali pa kot posameznik, kakor kdo želi. Zastavljene
cilje uresničujemo na terenu, doma in na srečanjih, kjer analiziramo opravljeno delo, podajamo nove ideje in si pomagamo
pri problemih, ki nastajajo ob delu. Povezujemo se z različnimi organizacijami ter posamezniki, ki nam pri našem delu
pomagajo in odpirajo še drugačne poglede.
V skupini se počutim odlično, za kar so krivi vsi člani študijskega krožka, ki so vsak zase zanimivi in posebni ljudje, od
katerih se učim za življenje.
NA OBISKU PRI ŠTUDIJSKEM KROŽKU »SVIBNO«
Ana Jasmina OSEBAN
mentorica ŠK
V našem krožku se učimo na različne načine, ki so nam v prvi vrsti blizu, zanimivi in prijetni. Prav vsi krožkarji, brez izjeme,
uživamo v pohajanju po lepi naravi in veselem druženju. Odločitev je bila zato sila preprosta - v nedeljo, 9. maja, smo se
krožkarji (in nekaj naših družinskih članov) učili novih znanj in spretnosti tako, da smo se odpravili na »delovni izlet«. Pot nas
je peljala v Svibno, z gozdom obkroženo vasico nad Sopoto, ki je približno 9 kilometrov oddaljena od Radeč.

Maj 2004

12

TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE

Žan VIDEC

ŠTORSKI OBČAN

PRISPEVEKI OŠ ŠTORE
Obiskali smo študijski krožek, ki je v slovenskem prostoru eden bolj kvalitetnih in medijsko odmevnih. V krožku s preprostim
imenom »Svibno« člani že več let zavzeto raziskujejo in beležijo kulturno-zgodovinsko in naravno bogastvo območja, na
katerem živijo. Začrtali in označili so več turistično-zgodovinsko-gozdnih učnih poti, izdali spremljajoči vodnik, več brošur
ter turističnih zgibank in obsežno kroniko župnije Svibno, v katerem so zapisani podatki, ki jih sicer ne morete najti zbranih
nikjer drugje.
Podobne akcijske cilje smo si začrtali tudi mi, zato nas je seveda zanimalo, kako so svoje ideje uresničili v drugem
študijskem krožku in kakšne izkušnje so pri tem pridobili. Pa pojdimo na pot!

TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE

Sicer ne ravno plod dela krožka v Svibnem, vsekakor pa bližnja zanimivost, je na ogled
najdebelejši pravi kostanj v Sloveniji Gašperjev kostanj. Tam smo se najprej ustavili. Iz Radeč
smo se peljali po dolini Sopote mimo tovarne Radeče papir in po približno 500 metrih zavili levo
čez most. Po dveh kilometrih vožnje v strašljivo strmino smo prišli na Močilno,
h Gašperjevi domačiji. Že od daleč smo ga zagledali - v prsnem premeru je obseg drevesa
10,71 metra, v višino pa veličastni očak (star naj bi bil 300 do 400 let) meri dobrih 18 metrov.
Kar nismo se ga mogli nagledati.
»Pri vas je pa vse tako veliko,« smo z nasmehom pokazali še na »velike kokoši«, kot smo
poimenovali noje, ki so nas radovedno ogledovali. Nekateri smo se spogledovali z željo, da bi
kupili nojevo jajce, pa vendar kam s toliko jajčne vsebine? Eno nojevo jajce je menda kar za 25
kokošjih!
Ob Gašperjevem kostanju nas je pozdravil mentor študijskega krožka Svibno, g. Jože Prah.
Povabil nas je na potep po vasici Svibno in nato še po eni od krajših gozdnih učnih poti. Z veseljem smo se mu pridružili.
Odpeljali smo se do vasice in se po ogledu farne cerkve Svetega Križa povzpeli na razgledno točko, prepadni Ostri vrh
(643 m). Na tem vrhu je verjetno že od prve polovice 12. stoletja dalje stal grad, ki so ga pozidali vojvode Spanheimi,
upravljali pa njihovi fevdniki, gospodje Schaffenbergi. Grad je prvič podrobneje opisal Valvasor v svoji znameniti knjigi Slava
Vojvodine Krajnske. V obdobju svojega obstoja je grad menjal kar nekaj lastnikov in bil nekajkrat prezidan, a že sredi 17.
stoletja razdejan. Grajsko kamenje naj bi bilo uporabljeno za gradnjo župnišča; danes pa je deloma ohranjena samo južna
stran starega gradu. Skromni ostanki ostajajo zadnje stoletje skoraj nespremenjeni. Grajski hrib danes služi predvsem kot
odlična in lahko dostopna razgledna točka.
Je pa tudi eno izmed rastišč Kranjskega šebenika (najdemo ga še na Zasavski sveti gori in na Gorjancih). Cveti konec maja,
zato ga tokrat nismo videli.
V vasici pa najdemo še eno posebnost - čisto pravi in celo prav ogromen figovec! Svibenski krožkarji so povedali, da vsako
leto obilno rodi in zatrdili smo jim, da se poleti vrnemo na figovo pojedino.
Prijetno klepetaje smo se odpravili še na gozdno učno pot. G. Jože je po poklicu gozdar in nam je o varstvu in negi gozdov
znal povedati ogromno. Zanimivost, ki smo jo na gozdni poti srečali, je prav gotovo Jeračeva smreka. Oblika smreke je
močno podobna obliki ciprese; obsega 91,5 cm, premer ima skoraj 30 cm, visoka pa je 23 metrov. Njena stebrasta oblika
je verjetno posledica mutacije, da je na nadmorski višini 700 m zrasla smreka z zelo ozko in gosto raščeno krošnjo (takšne
smreke so sicer značilne za visokogorski svet). Stebraste smreke so pri nas velika redkost.
Gozdna pot je nato vodila na bivak na Magolniku, kjer se je naše popotovanje
približevalo svojemu zaključku. Svibenski krožkarji so nas pozdravili s tabornim
ognjem in pogostili s piknikom. Ko se je sonce skrilo za oblake in je po nas začel
pršeti droban dež, je toplo prasketanje ognja v bližini še kako koristilo!
Tisto zadnjo skupno urico pa smo bili (skoraj malce neobičajno za nas) nekam
zadržani in zamišljeni… kakor tudi Svibenski krožkarji. Morda pa nas je bila
preprosto prevelika skupina naenkrat, pa smo se šele »ovohavali«. In tako smo
samo čakali, kdo se bo vendarle opogumil in prvi nagovoril drugega. Njihov
mentor je moral prej oditi, pa se je vezni člen med nami nekako izgubil.
Pa vendarle ne morem kaj, da ne bi komaj čakala avgusta, ko se znova vrnemo na
fige, kakor smo se dogovorili! Morda bodo naša srca takrat še malo bolj odprta in
naše glave bolj lahke, pa bodo tudi besede lažje stekle.
Ko potegnem skupaj nitke tega nedeljskega popotovanja po »deželi Svibenski«, vas lahko samo iskreno povabim, da tudi vi

13

Maj 2004

ŠTORSKI OBČAN

obiščete to malo kraljestvo prav nedaleč od tod in se prepustite njegovemu čaru. Tamkajšnji
krožkarji vas bodo z veseljem popeljali po njihovih učnih poteh in v kateri od zidanic pogostili z
»moštom« (hm, le kako sem to pozabila omeniti že
prej?...).
Naš »delovni izlet« smo krožkarji zaključili polni novih
informacij, prenosa dragocenih izkušenj, nasvetov
preizkušenega mentorja in svežih idej za delovanje
našega študijskega krožka. In z veliko željo po tem, da
nova poznanstva obdržimo tudi v prihodnje.

ETNO KOTIČEK
Emil KAČIČNIK
Ljubi ate in mama,
rad bi bil pri vama
za pomoč na stare dni.
Al vojak pa moram biti,
mnogo kri preliti
za našega cesarja(carja) drago kri.

STARE PESMI:
(brez naslova ustno izročilo za časa avstroogrske
oziroma Franca Jožefa)
Fantič se odpravlja,
se na vojsko spravlja,
v daljni in neznani kraj.
Preljuba domovina,
rojstni kraj spomina,
al te vidim še kedaj.

TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE

Kmal mi bodo skrili,
moj dom ti črni hribi,
da ga videl več ne bom.
Ali vejca rožmarina,
ta me naj spominja
kje so moj prijatli zdaj.

Prej ko se bom ločil,
se bom tebi priporočil
oj preljubi sveti križ.
Daj moj meč vojaški
vsevoljno prestati,
Jezus mojo prošnjo usliš.
Iz domače skrinjice gospe Strašek (Laboharjeva).

SPOŠTOVANI BRALCI
V prejšnji številki časopisa smo vam zastavili vprašanje in vas povabili k sodelovanju. Zelo smo bili veseli vašega odziva.
Poslani odgovori nam tudi povedo, da prebirate prispevke na naših straneh. To daje dodatno motivacijo našemu delu, saj
vemo, da ste strani Turističnega društva Štore sprejeli za svoje, kar je tudi naš namen. Prav zaradi tega smo se odločili, da
vas nagradimo.
Vaše odgovore, poslane na dopisnicah na naslov TD Štore, bomo vestno shranjevali vse do konca leta, ko bomo izžrebali
privlačne nagrade. Naj vam zaupamo, da je glavna nagrada tečaj računalništva na Ljudski univerzi Celje.
Tokrat vas sprašujemo:
Ali poznate kakšno jamo ali luknjo v vaši okolici in legendo o njej?
Odgovore pošljite na dopisnicah na naslov Turističnega društva Štore, Cesta XIV. divizije 15, pošta Štore, najkasneje
do 30. 06. 2004.

Maj 2004

14

ŠTORSKI OBČAN

PRISPEVEKI OŠ ŠTORE
KULINARIKA
Alenka LONČAR
Velika noč je najstarejši krščanski praznik. Praznik se navezuje na starejši judovski praznik, na tako imenovano »pasho«, ki
je spomin na rešitev Izraelcev iz egiptovske sužnosti. Ta dan so praznovali z obredom žrtvovanja jagnjeta, ki kasneje
postane simbol za Kristusa. Pohalni obred pa izvira iz starega nomadskega praznika. Značilna zanj je na ognju pečena
daritvena žival, ki so jo jedli z nekakšnim kruhom in grenkimi zelišči iz puščave. Oblečeni so bili v posebne pripasane
obleke.
Velikonočni krog sega od pepelnične srede do velike noči, o velikonočnem času pa govorimo od velike noči do binkošti.
Še do nedavnega so pri nas jedli v soboto dopoldan ali celo v nedeljo zjutraj, preden so se lotili znamenitega žegna,
posebno postno jed, ki so jo imenovali »aleluja«.
ALELUJA je juha iz raznih olupkov, ki se jih posuši jeseni. Za postni dan se olupke opere in se jih za tri dni namoči v vodo, ki
se mora zamenjati vsak dan. Olupki se skuhajo v suhi juhi (juha, kjer se je prej kuhalo suho meso), se odcedijo in sesekljajo.
Na njih se nato prilije juha. Vse to pa se na koncu podmeti ter zabeli. Hrana aleluja spominja na hude čase lakote.

TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE

V soboto popoldne se nese jedi v ŽEGEN. V njem ne sme manjkati prekajene svinjine (Jezusovo telo), pisank ali pirhov
(vstajenje ali kapljice krvi), korenin hrena (trpljenje in žeblji), kruha in kvašene potice (trnova krona).
Tipična jed velike noči so jajca, ki so povezana s številnimi šegami in navadami. Jajca v različnih krajih barvajo zelo različno.
Za Prekmurje in Belo krajino so značilna poslikana jajca, ki so jih popisali z lesenimi pisalkami, ki so imele vdolbinico za
vosek. Ko so jajca barvali, se barva ni prijela na povoščenih mestih. Na našem področju so jajca barvali z naravnimi
barvami. Rdečo barvo je dala zavrelina pražiljke ali rdeča pesa, čebula je dala rjavo barvo, rumeno se je obarvala z
žafranom. Jajca so obložili z različnim rastlinjem, tam se je barva manj prijela. Pobarvana jajca so ponavadi premazali s
špehovo kožo, da so se bolj svetila. Jajčne olupke pa so metali okoli hiše, da niso v hišo prihajali zli duhovi in kače.
Žegen se je jedel šele v nedeljo po maši, zraven pa se je pilo vino, v katerem je bil namočen pelin.
ALI VESTE
MIHA VIZJAK
Tjaša CENTRIH
V prejšnji številki Občana smo vas spraševali kdo je Miha Vizjak.
Namenoma smo postavili splošno vprašanje, da je bilo malo težje. Veseli smo vseh vaših odgovorov, ki so prispeli po
navadni ali elektronski pošte, nekateri pa so kar poklicali po telefonu. Večina odgovorov je bilo pravilnih, med njimi pa je bil
tudi odgovor, ki nas je presenetil, saj so se nekateri spomnili gospoda Miha Vizjaka, ki igra pri godbi na pihala Železar Štore.
Po raziskovanju smo ugotovili, da ta gospod ni več štorski občan, je pa v daljnem sorodu z Miho Vizjakom, ki ga bomo
predstavili v današnji številki in po katerem smo spraševali.
Miha Vizjak (po domače Pečovšek) je bil trden kmet, doma na Pečovju številka 1. Krstne knjige pravijo, da je bil rojen 24.
avgusta 1814 očetu Janezu in materi Jeri, rojeni Žnider. Učitelj Anton Sahnhofer je mlademu Mihcu, ki je »pohajal« 2 leti v
šolo na Teharjah, vcepil veselje do sadjarstva.
Po odsluženem vojaškem roku je leta 1840 prevzel domačo kmetijo in dal svojega sina Matijo študirat v štajerski
»Versuchshof« (kmetijsko poskuševališče pri Gradcu), ki je v petdesetih letih 19. stoletja nadomeščalo oz. bilo začetek
današnjih kmetijskih šol in kasneje še v tamkajšnjo sviloprejsko šolo. Na pobudo sina je cepiče plemenitih vrst, ki jih tedaj
pri nas še ni bilo mogoče dobiti, naročal od velike trgovinske drevesnice A. C. Rosenthal Frauendorf na Saškem v Nemčiji.
Mladi kmetijski dijak je prinesel domov mnogo idej in znanja in leta 1852 sta z očetom ustanovila prvo zasebno drevesnico v
celjskem okrožju. Sin Matija je sicer umrl še kot dijak, toda drevesnica in zanimanje za napredno umno sadjarstvo je očetu
ostalo; lotil se je z vso vnemo takrat še zelo zanemarjenega in zapuščenega sadjarstva.

15

Maj 2004

Miha Vizjak je umrl 14. marca 1892 in je pokopan na teharskem pokopališču.
Leta 1936 je teharska sadjarska podružnica na njegovi hiši odkrila spominsko ploščo. Ta dan je bil velik dan za krajane
Pečovja in tako sem v časopisu Sadjar in vrtnar (maj, 1936, str. 86/87) zasledila članek I. Gosaka, ki natančno opisuje
slavni dogodek. Ta se je odvijal na belo nedeljo, 19. aprila. Tedaj so se proti praznično okrašeni Vizjakovi hiši na Pečovju
zgrinjale množice ljudi iz vseh krajev bližnje in širše okolice. Slavnostna otvoritev, na katero so prišli tudi mnogi pomembni
ljudje iz celjskega okoliša, se je pričela ob 15. uri. Predsednik domače sadjarske podružnice, major Burnik je prisrčno
pozdravil goste pokojnega ter omenil častno dolžnost, da se temu kmetu - sadjarju, ki je v minulem stoletju tako častno
zastopal slovenskega kmeta, odkrije spominska plošča. Zastopnik kraljeve banovinske uprave, g. inž. Skubic je odgrnil
zaveso in tako odkril spominsko ploščo z napisom: Znamenitemu teharskemu sadjarju Mihaelu Vizjaku 1814 - 1892,
Sadjarska podružnica Teharje. Gospod Gosak, tajnik podružnice, je orisal življenje ter sadjarske zasluge Mihe Vizjaka za
spodnještajersko sadjarstvo: »… Z ljubeznijo, krepko voljo in takrat nadpovprečnim pomološkim znanjem je M. Vizjak
ustvaril ne le sadni raj na Pečovju, marveč s širjenjem takrat še malo znanih plemenitih sort, za katere je naročal materina
drevesa iz Nemčije, vzbudil zanimanje za napredno sadjarstvo daleč naokoli. Pri njem so se shajali učitelji sadjarji, k njemu
je hodila mestna gospoda po drevesa novih sort, še posebno so ga obiskovali kmečki sadjarji. Vsem je rad kazal svoj vzorni
sadovnjak, jim tolmačil nasad v svoji drevesnici ter delil cepiče. Vsi stari nasadi po Teharjih in celjski okolici, pa tudi mnogo
meščanskih sadovnjakov starejših let, so imeli svoj izvor na Pečovju…« Ob koncu se je domačin Jože vsem prisrčno
zahvalil, goste in zastopnike pa je ljubeznivo postregla Pečovskova hiša.
PUSTNI »MINI KARNEVAL« V ŠTORAH
Emil KAČIČNIK
Če ste hoteli pustovati, vam letos spet ni bilo treba daleč stran od svojega doma, ampak ste se lahko pustnih norčavosti
naužili kar na območju svojega praga.
Turističnemu društvu Štore, organizatorju pustnega rajanja, kot tudi drugim organizatorjem, je letos močno ponagajalo
vreme in je bila zaradi tega prireditev delno okrnjena. Odpadla je izvedba otroškega programa na rokometnem igrišču na
Lipi. Kljub vsemu so se maske ob dogovorjeni uri pričele zbirati, kar dokazuje, da štorske maske ne popuščajo niti
neugodnim vremenskim razmeram in so trdno odločene, da se združijo in preženejo zimo.
Del načrtovanega programa TD Štore je kljub temu uspel. Sodelujoči v mini pustnem karnevalu so se ob 16.00 uri zbrali
pred »Figečevo domačijo«, od koder je povorka začela pot proti igrišču.
Pust je tudi letos poskrbel za maske in jih obdaril s krofi, podelil pa je tudi nekaj nagrad najvztrajnejšim. Po končanem
uradnem delu je pustna povorka krenila na pot in obiskala nekaj kmetij v bližnji okolici. Maske so jim zaželele srečo, dobro
letino in čim prejšnji konec zime.
Svojo pot so maske končale na tradicionalnem pustovanju v Kompolah, »pri Špulcer«, kjer se je pustovalo do jutranjih ur.
Tudi na tej »domačiji« so za maske dobro poskrbeli in vsi zadovoljni smo zjutraj odplesali domov, kajti začenjal se je nov dan,
z njim pa izvenpustne obveznosti.

Maj 2004

16

ŠTORSKI OBČAN

S sadikami in cepiči je pomagal kmetom daleč naokrog. Pri njem so kupovali mlada drevesa mnogi veleposestniki iz
dravske, koroške in celjske regije. Sodeloval je na takratnih sadnih razstavah v Gradcu, Celju (letnice niso točno znane),
kjer je dobil številna odlikovanja. Od štajerske kmetijske družbe je prejel 3 zlate in 2 srebrni kolajni. Za sadjarske zasluge je
bil od štajerske podružnice predlagan za najvišje odlikovanje ter leta 1864 prejel iz dvorne pisarne laskavo pismo, od
prestolonaslednika Rudolfa pa zlato iglo (ali je bil to srebrni križec ali pa morda kar oboje, pisni viri niso tako natančni).
Vizjak je bil tudi viden narodnjak in član Narodne čitalnice v Celju.

TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE

Drevesa je posadil najprej na domačem posestvu. Tako je zasadil na stotine mladih jablan (do tedaj še neznane sorte:
angleška karolina, burghartova, orleanska reneta, londonski pepineg šampanjska reneta, kratkopecelj…),hrušk
(napoleonovka, dilovka, pastorjevka in še razne druge maslenke) in sloveč nasad češenj (orjaške črne in bele hrustavke).
Gojil je tudi drugo sadje (zanimiva in posebna vrsta breskve terezijanka, ki zori okrog 15. oktobra), orjaški oreh, okrasne
rastline in tudi vinsko trto.

iz
nj e
že ljsk o
Po en e
), nstv c h r
a i s te
zn o p ä nje) ske i
r že trij al
E u ru us tek ti
zd nd po po
i
ke
ko ,
o
rš d so ps
o
o
ve i
sm in
nc vr
pi a re
nih ere e E
le lez ltu o
nf ritv
isa že »Cu a p o
ko zši
z m
dp re
ra
po ltu ma ele zu sva
e
ke ku gra e ž ora aj ma
an
en ti ro ur sp , s i
ež po p ult a ije ga
na
el
iru k sv en re
n
ud ke kv ti m ov ate
o
l
ev a
k
ve ps o p če S
ej pe
v
o
e
r
va u za
uz ro
Ev se sk o en ,
u
m Eu
i
K
t
zp op . im k
ju la »
ra Evr . Z g la v roje
an e
e pe sa p
ov a d
na

To leto so Turističnemu društvu priskočili na pomoč tudi otroci Osnovne šole Štore - naš, kot mu v Turističnem društvu Štore
s ponosom pravimo, turistični podmladek. Zbrali so podatke o pustnih šegah in navadah, ki so nam ob obiskih na okoliških
kmetijah še kako pomagale.
Pust je mimo pokopali smo ga, pospremimo ga z besedami žlahtnega komedijanta:
»Anti tanti komedijanti
bodo spet odšli od tod.
Skozi sanje, fantazije
odpeljala jih bo pot.
Anti-tanti komedijanti
radi dali za slovo
bi vam dragocen spominek
kot na sploh ljudje počno.
Anti-tanti komedijanti
pa smo le siromašni ldje,
le beseda naša zaklad je,
dajemo vam jo v srce.«

n

ŠTORSKI OBČAN

PRISPEVEKI OŠ ŠTORE

Frane Milčinski Ježek

KRESOVANJE NA LIPI

POHOD PO TURISTIČNI POTI OBČINE ŠTORE

TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE

Branko LONČAR

Betka PAVLIČ
organizatorka pohoda

Letos je bilo Turistično društvo Štore na javnem razpisu, po
enoletnem premoru, ponovno izbrano, da pripravi
tradicionalno » Kresovanje« v počastitev delavskega
praznika prvega maja. Zavedali smo se, da nas čaka velika
odgovornost, še posebno, ker je prireditev sovpadala z
vstopom v Evropsko unijo.

Upamo, da ste se prijetno počutili v naši družbi. Na koncu bi
se rad zahvalil Občini Štore, voditeljici, vsem nastopajočim
in vsem, ki ste nam kakorkoli priskočili na pomoč pri
organizaciji.

17

Na poti je bilo poskrbljeno za prigrizke in napitke. Tudi letos
so za pohodnike prijazno odprli svoje domove družina
Resman v Prožinski vasi, družina Pavlič na Slemenih in
družina Štarkl v Svetlem dolu. Vsem se za gostoljubnost
prijazno zahvaljujemo in se priporočamo za naslednje leto.
Na dan pohoda, v soboto zjutraj smo vsi, ki nas je skrbela
organizacija, zaskrbljeno zrli v nebo. Lilo je kot iz škafa in
vremenu primerna je bila tudi udeležba pohodnikov. Prišlo
je 32 klenih pohodnikov, ki se slabega vremena niso
ustrašili. Na startu je vse pohodnike pozdravil gospod Jože
Kragelj, podžupan Občine Štore in pohodnikom zaželel
prijetno in čim manj mokro hojo. Ker so pohodniki na poti s
svojo dobro voljo preganjali tudi dež, se je naredil lep
sončen dan.

z
E
t
m
tur eto ean kega oute g. V E av S ka Avs kon žele rug
Sv or p rniš n R , oir re. drž oljs eji z rjev uer itvi d
Eu ultu pea leza ultu kaj : P b m ato kult ljuč
e
int
»k uro že oti k i ne EU a (o aniz oti o vk
za
»E ure p tud e rsk rg e p di
iki rš
t
o
c
u
h
k
l
i
t
i
a
vn talu
ku adn enih lan adž kih ops em
s t a e te
ur ljuč e č n M žars Evr ben kt. red e (m e (
vk stal en) i ad iritvi er o roje ili p ašk unij i j e
po ähr iva m razš m t ta p elež Slov om v s t r
(M ciat ji o rske pe v ud l), , R A arsk
Ini ide ža vro o se tee nje) j e ) , rud o
na Mad ne E e s re S uže a n i ke ( odr
na hod renc (Što zdr s i l v žars s p turi
Vz nfe ije ko r a n ad ki in
Ko oven lurš e T in M vnja ne edb
Sl eta e n j se) roko dovi i izv
(m r u ž tras st go tivn
i
z
a
r
z d ns sk ,
c
e
e
r
e
s
en
Ei dža logij o op .
fer
ma heo vori leza kon e k
ar zgo že om žitv n
ra lture jučk ridru kup
ku akl i p o s jek
Z z mer zum pro
na ora « s redn
sp 00 h S ju
20 žava van
dr delo odp
so em
s t oven
Sl
Po
»ž

Na rokometnem igrišču smo uredili prijeten prireditveni
prostor z velikim kresom. Ob devetnajsti uri je Štorska
pihalna godba z melodijami pričela vabiti občane, da se
nam pridružijo. Slovenska himna in prvič tudi himna
Evropske unije je naznanila pričetek kulturnega programa.
Po pozdravnem nagovoru župana g. Franca Jazbeca, so se
v kratkem kulturnem programu predstavili Folklorna
skupina Kompole, štorska break-dance skupina in prvič
tudi domača skupina bruhalcev ognja z imenom MagicFire. Medtem se je že dodobra stemnilo in podžupan, g.
Jože Kragelj je prižgal kres. S tem smo uradni del zaključili
in vas prepustili druženju in zabavi z ansamblom Marjana
Drofenika do zgodnjih jutranjih ur. Ob polnoči pa smo s
kratkim ognjemetom pozdravili vstop naše države v novo
skupnost, Evropsko unijo.

Turistično društvo Štore je 8. maja 2004 organiziralo
8.tradicionalni pohod po turistični poti občine Štore. Pohod
je potekal po klasični poti, čez Slemene, Mrzlo planino,v
Liplnovo dolino, na Svetino, mimo Alminega doma na
Lovski dom, kjer je bil letos tudi zaključek poti.

Pohod smo zaključili na Lovskem domu ob hrani, pijači in
prijetni glasbi. Torej, dan smo prijetno zaključili, čeprav
zjutraj ni kazalo najbolje.

Maj 2004

Gorazd TRATNIK
Štore Steel

Pred nekako letom dni je naše podjetje prejelo povabilo, da
se udeleži mednarodne konference o možnostih razširitve
gibanja »European Route of Iron Culture« v vzhodni Evropi, ki
je bila v Miškolcu na Madžarskem od 27. do 29. maja 2003.
Povabilo na konferenco je prišlo s strani gospoda Tiborja
LAAR-a, enega od organizatorjev konference, po zaslugi
osebnega poznanstva z g. Kovačem, vodjem predstavništva
podjetja KOVINTRADE v Budimpešti.
G. Laar, ki se ukvarja z zgodovino železarstva, je v dokumentu
o kartelnem sporazumu madžarskih in avstrijskih železarn iz
leta 1902 v seznamu podpisnic našel tudi Berg - und
Hüttenwerk Store, od g. Kovača pa je izvedel, da je
naslednica omenjenega podjetja sedanja Štore Steel.

Po vrnitvi sva sprožila iniciativo o sodelovanju muzejev na
»železarskih« lokacijah pri oblikovanju slovenskega dela
»European Route of Iron Culture« ter vključitev drugih lokacij
oziroma arheoloških najdišč povezanih z železarstvom. V
projektu danes sodelujejo Koroški pokrajinski muzej,
Gornjesavski muzej Jesenice, Dolenjski muzej Novo mesto,
Muzej novejše zgodovine Celje, Triglavski narodni park,
Gorenjski muzej Kranj, Muzej Železniki in Tehniški muzej
Slovenije.

Projekt je obudil davno zamisel o stalni postavitvi razstave o
železarstvu v Štorah. Železarska dediščina Štor, za katero je v
nekdanji železarni skrbel in jo ohranil g. Jože Kragelj, je bila v
devetdesetih letih predana v varovanje Muzeju novejše
zgodovine Celje. Od takrat je bila razstavljena dvakrat,
drugače pa je bila hranjena v depojih muzeja.

»Kulturniški« turizem postaja v Evropi vedno bolj popularna
zvrst turizma oziroma preživljanja prostega časa. Po
sporazumu med Svetom Evrope in državo Luxemburg je bil
leta 1997 ustanovljen European Institute of Cultural Routes z
namenom vzpodbujanja »kulturniškega« turizma.

»European Route of Iron Culture« (v nadaljevanju Evropska
pot kulture železa, orig. Europäische Eisenstrasse) je ena
izmed 20 uradnih poti kulture. V Evropsko pot kulture železa
je do danes vključenih tudi nekaj držav Srednje in Vzhodne
Evrope, ki bodo postale članice EU: Poljska (Masowien,
Hl.Kreutz), Češka (Mähren) in Madžarska (ob meji z Avstrijo
Gradiščansko).

Iniciativa madžarskih organizatorjev konference je bila
zasnovana na ideji o razširitvi Evropske poti kulture železa z
drugimi lokacijami na Madžarskem ter obenem tudi o
vključitvi drugih držav Srednje in Vzhodne Evrope v ta projekt.
Konference so se udeležili predstavniki zainteresiranih
združenj iz Slovenije (Štore Steel), Slovaške (metalurško
združenje), Poljske (metalurško združenje), Romunije
(tehnično in znanstveno združenje Transilvanije), Avstrije
(gibanje Europäische Eisenstrasse) in Madžarske (rudarsko
in metalurško združenje) ter madžarski strokovnjaki s
področja tehničnih ved, industrijske arheologije, zgodovine
in turizma. Ob konferenci so potekali razgovori o operativni
izvedbi nameravane razširitve Evropske poti kulture železa.
Maj 2004

Naključje je hotelo, da je konec leta 2003 Muzej novejše
zgodovine moral izprazniti najete prostore nekdanje
Kovinotehne ob Mariborski cesti, ki jih je uporabljal za depoje
muzejskih zbirk. To je pospešilo naše aktivnosti pri iskanju
primerne lokacije za razstavo. Z Izobraževalnim centrom
Štore se nam je uspelo dogovoriti za najmanj dvoletni najem
polovice pritličja v pravkar obnovljeni stari teharski šoli, ki ima
tudi sama zgodovinski pomen za železarski okoliš. Zbirko so
za razstavo pripravili strokovnjaki Muzeja novejše zgodovine.
Največji del razstavnih prostorov bo namenjen zgodovini
železarstva, del prostorov pa občasnim razstavam,
povezanim z železarstvom ali industrijsko kulturno dediščino.
V prostorih je tudi soba, namenjena za projekcije, saj v zbirko
sodijo tudi trije dokumentarni filmi, katerih uporabo nam je
omogočil Filmski sklad RS.

Otvoritev razstave bo 26. maja 2004, odprta pa bo od
ponedeljka do petka med 10. in 13. uro, po predhodni najavi
organiziranih skupin pa tudi izven odpiralnega časa.

Otvoritev stalne razstave o železarstvu v Štorah so denarno
podprli Občina Celje, Občina Štore, Štore Steel, Valji Štore,
Petrol energetika, Itro, Cofinco in Izobraževalni center Štore.

18

AKTUALNI DOGODKI

o
a
e
o
ve
ov Kr
s tv
sat
ar , G j n j
az o
r
r
lez ej ze ze
že muz Mu i mu
vi kate e
z
, k
j
vit
sto js
sta za lj,
nih ki
n
po tor, rage zg
za ins me ore
e
ve raj o
Š
ni
po pok Nov k, G e. sat l ina že K vejš če
ij
o no a
č
šč
ej ar
J
n
p
e
jdi ki uz
l o ediš g. eju drug
na oš m ni lov e
z
or ki od j S mis a d nil u t,
ih
K
njs ar ze za sk hra e M kra
šk
r
n
j
u
no
a
olo jo ole i
ej
i m vno leza jo o van dv
o
he uje D sk k
uz
ar del ice, iglav hniš l da . Že l in var ljena
M je
v av
03 dan
so en Tr Te di ah be
a
r
u
t
r
s
n
20 nek oje
Je lje, iki i ob Što i sk dan razs
p
eta
Ce lezn t je u v zarn pre ila .
c l re de er
Že ojek rsvt žele letih je b zeja one osot al za prim m
Pr leza nji tih rat mu a je k pr rablj nju n a
A
že kda ese tak ojih , d jete po iska s e lič
EZ
ne vetd Od dep telo na je u i pri tore prit
VE EL
de lje. na v je ho niti ki jih ost m Š vice go
TA E Ž H
e
ZS R RA
Ce nje je az ti, ktivn tro olo a z
as
r
a
U
č
j
s
a
RA T TO
,d n
hr klju izp i ce e a cen m p i sam prip
E UL Š
ilo iba v
a
š
l
k
a
g
l
i
N
ra ors na nim naje t ud tavo raz
ab
TJ T K O V
ov itve je b
a zs
mo rib ilo val ni
,
PR O V
l
p
r
š
T
i
a
P
a
i
e
š
o
že let i m ra de el
k
l
z
M
R
OD KA RS
a
sp ra vo ki za
d
eje ra i,
A
AA eg
po ob j d li, o čji
L
,
a
n
pr tih vrop
z
j
I
P S EZ
an i šo ko s ajve stva tvo
rj a eb jet
Z
tje os E .
m
s
r
o
k
d
j
i
i
RO EL
r
n
s
dje ož dn 03 Tib i o po
na hars . Zb . N leza zar , n
o
EV Ž
g
e
p o m o 20 a
le a
š
h
e
e
t
o
ntu ta
vz ja od lu va
oli vin ž z že sob a
še
v ma s p z a s n i š t
t
i
ok do vini
me le ,
na ce
o
K
v
o
«
.
e
z
u
n
i
g
r
o im tud en
g
o
9
k
NI
o
z
p
o
t
st a
n
i je ere ture 2 ni
ja
od an je um
AT
ed
v d zar k S jet
dn nf ul do rt a ,
zg ez ih ok S.
TR l
ko C 27. s s nce pr
je ele er od
ov stor e d d R
m
n
w
p
p
,
o
zd e
e
e
a
ij
la t a
o
va h ž ten a
ra Ste
let n Iro od rišlo nfer jem
pr i tr i sk azs
0 n ju
d
m p
r s t ki ü t e g
o rod of
8
Go ore
s
o
o
e
a
H
k
v
z
k
ak na e
je
tud sk tevr me
jen
19 an l
trij
j
d
t
s
k
m
d
r
Št
o
l
i
ele vs un en
ri
tu an eje
ž
F
r
a
n e me Rou dža enc jr ev em,
r
e
vo tka t
om
v l oh sp pne
a
r
to č
ed i
no in gr
n
Ot pe pa
o
e
e
Pr elež pea na M onfe niza ova šti. dovi kih i Be nica
tal na rop sku zuj
do upin
K pe o rs ud ed
k ga
v
as
ja ve
ud ro u
i
l
g
t
k
a
n
E
c
r
n
a
j
.
u
l
l
o
l
s
s
t
a
e
»E iško ilo n d o z g udim a z z adž aše na
r st
« j me Sve rjev k i p
r
zv
e
,
t
d
t
vo
M vab o a
o
u
ure
v B varj u m ic n a je
na me n
Ot b
ult in 7 je om ščin
Po ga stv DE uk m isn l, d
ar
e
l
u
u
j
e
l
n
A
e
p
z
u
O
v
n C v 198 men edi
en zna TR i se ra od ed
op um o nja
ro ko
n
z
d
o
I
v
e
a
j
j p ra ta uja
etu na o
po IN , k sp u p iz
of
l
l
n
s
n
V
r
o
z
e
r
v
u
j
m
a
t
db
bo p
KO La em zna pa el. oute oko e. V tes« ultu
po
o o s 97 po
G. r teln v se ača Ste n R str iščin Rou zi k
dn P 19 vz
ka 20
ve a. a m
ps ed es
ka 02 Kov tore pea kih ed ral i sko
as let no
pi
n
ro
č
19 g. ja Š uro trijs ne d ultu ost
Ev izm da
bil ame
vro ga
ju na o bo
od dan e »E avs ltur n C upn
v E ste g je n
a
j
z
an e je d , ki
r
a
o
j
se ban o e ku pe e sk
ev je
pr mbu tes
sat
alj e) za pe , Č
e
s
d
o
Gi bud rijsk Euro psk
)
l
po janja uxe Rou
na tras že Evr eutz
» ro
l
m
L
p o st
l
v
v
v
u
.
m
i
s
e
.
e
r
(
E
«
en ltur dne l.K ko) z
ind gra te ice riz rež avo tuar
l
s
u
n
e
p
ž
t
o
uer Ei t ku zho , H ans ila
dr f Cu
pr ntit čla ki«
a
b
ult e
č
V
ide žave rniš zirom e in e o a. n C isch o po in wien diš je gi
dr ultu a o vrop titut rizm Iro opä psk nje aso Gra nce dru
»K rizm m E Ins a« tu of Eur vro Sred (M trijo feer za z ih d
e
E
g
n

Gibanje »European Route of Iron Culture« je nastalo v letu
1980 na pobudo avstrijskih strokovnjakov in temelji na
ohranjanju industrijske kulturne dediščine. V letu 1987 je
Svet Evrope sprejel program »European Cultural Routes« z
namenom utrjevanja skupne identitete Evropske skupnosti
skozi kulturno dediščino, ki povezuje države članice.

Z zaključkom konference so države udeleženke podpisale
pismo o nameri pridružitve k gibanju Evropske poti kulture
železa in sporazum o skupni prijavi na razpise v okviru
programa »Culture 2000« s projektom promocije Evropske
poti kulture železa po državah Srednje in Vzhodne Evrope. Z
g. Kovačem sva sporazum o sodelovanju in pismo o nameri
podpisala v imenu Slovenije, saj sva s tem odprla možnosti za
sodelovanje v projektu, za katerega ima Slovenija vse
potrebne pogoje.

ŠTORSKI OBČAN

s
ne j
da z e
tu mu vine j
e
ek
oj ki do uz
pr vs go M
a
z
o
. V e s e j,
ve v
m rnj ejš ran
ta je v
tvo Go nov j K
zs
rs
j
e
ra ero ila e
z
e
b
za j,
vi kat je ovin ila
le ze uz mu
vit
d b
,
že u M i
a
j
a
z i m to, jsk
st , z el go je
s
po or ag e z a
ne
i
nih sk e ren
Št Kr ejš e p
ov ob
za j i n m o
lni
e
a
ž
od
ta
ov č
ve ra vo G
je
.
s
čin Jo n ga
zg ne To .
p o o k N o k , je
u
i
š
r
u
i
r
j
o
j
p
.
n
a
še eh . vo
išč i uze i p ove sel ded il g uze t, d
ej ot irk ta za
jd šk
l
a
i
n
n
ov vin zb azs riti ari
n
r
na ro ki m od j S am ka ra e M akr
h
j
h
e
s
r
o
ej Ko jski za ovo i st ski
z
s
r
n
o
dv
n r
kih K nj na uz
uz
g
za o va
e
j
a
l
o
i
M je ze ije o lje za še
i m no le
oš o
3 an mu kac d ov le vej n
ol jej Do sk šk dav Že l in var ljen
v
v
.
he lu , av ni
00 ekd je lo elo bn že no nje ,
ar de ice rigl Teh dil rah rbe na zsta
a 2 n po ne sp r o za ja me vam V
so sen , T i in obu Što i sk eda ra
let re de er e u vka en uze na ta .
Je lje nik je v arn pr ila a. ec sto l za rim m j ra om i M o azs čino dijo il
Ce lez kt tvu lez tih je b zej kon pro blja ju p na v p i p jak b m r diš so oč
o g
n
a k n v
i
e
j
a
Že oje ars že h le at mu je
r
ka se ič ns ov ro n d irk o
a
Pr lez nji eti akr jih , da ete upo i is re ritl ovi ok sto čas o zb om
lj k
j
n
r
a
o
s
de nih
že kd de d t ep telo na je ti pr Što e p od i st pro ob ltur aj v je
ne ira
ne vet . O v d ho iti i jih os m ovic zg avil h pa ku , s am
po iz
de lje ena je azn ti, k tivn tro pol ma ripr vni v ko cije n
d gan
li
o
r
se
Ce anj jučje zpr ces ak cen m i sa o p zsta toro trijs jek rabo
pr l
a ja
o
i i še
bo vi o
od tro
hr kl
k
m aje ud av ra os us r o
a
p
p
t
t
a
i
l
, d an v
p
aja
pr nd a up
o Pe
Na ra rs n ln i n a zs l
lo ib
i
z
o
n
o
r
ki
bi g ila
,
r ta i n
a ih
ib ilo va tn im ra de l li
e
a
m
e
a
n
a
r
d
va ve e b
,
n
er
ar eš že le i
e, a
dp dn
-a
M sp bra dvo li, k o z čji a,
m nje kat
po irit i j
de Što
op š k
, o ho
r
š
k
o
AR g a
v
po Izo nj šo o s ajve stv stvo me i,
so lji
Če
04 ed
E
r
el raz pi,
LA b n e t j a
0
p
na
ej
Z ma ki irk N ar ar na ilm
ah Va ore. ne tz),
2
f
z
e
j
a
z
b
,
s
j
j
.
o
e
va mi
pr stih Evro
or ,
t
u
na har š. Z ne. žele ele oba rni
or os od
aja , p asa
Št eel r Š hod re ). sno ija
o
ž
p
3. ib
i
i
tje o i
a
l
e
o
v
m
s
v
t
i
je ožn dn 00 T gi
z
.
nt
tu a
u St ente Vz Hl.K sko za kac nje
ur a č
ko o ni
d
o
en let ,
m ho 2 d a s l u t v a
26 . eg
in ,
n ila lo d
od ovi im tu me
stv e
ar tor lni c je en ča b mi re
o vz ja po za niš
zg d an je ku . bo 13 aln
um iz re
z
o
S
v
v . ma os
le Š va dn wi diš je gi v S
ok n Sto tja
ta
zg ez rih do R e in pir
r
u
v
a
v
e
e
.
d
o
ž
t
e« 9 i g p o s
o
r
e, že re so ra ce dr rž
za rk dj
je ad ta 0 od
v
l
s
a
r
S
a
p
i
n
G
d
o
ur o 2 ran , red
z
le e po
zd
a
e
to br v M
ro tr sk zs 1 n
re
h
e
a
(
e
d
a
o
n
i
p
. d st ce p
ih
, j že nw a
di ki v r e zv
av Š zo rža a rij fe z g
0 u
e
e
I
i
t
t
j
u
s
n
l
m
u
k
i
a
r
e
d
s
27 o s ren m
s
an nj
t
n
o
tva ih ütt neg
e
98 jan el
ilm rit a ud
az in i aj ljs Av k ž i d
rs k
sir že
1
s
j
o
e
H
č
k
išl fe je
o
r
v
F
c
b
re ru
za trij d nj
tvo et a t
tu an re e
pr n o d
ek P i z ev re it
e
n
o
j
j
u
č
i
v
e
n
e
O
p
s
e
n
k
te zd in
l
O
l
l
hr sp pn
np
of i n : e or lt ju
U
u
l
t
a
e
o
v
,
j
že av g - u om
v
ain o o
do pi
st je, C ud E b m za i k vk
o
pe ku u
,
l
u
l
i
t
r
t
n
a
o
e
i z rš k i č n j e
r je č e m
o
n
o
(
ta na vro ja s vez
ev e ro
ino i e ic
sk
rit C , It nih nic ka rga e p udi
nik alu hn a n
as i
st
E n o
va ti. ov kih i B dn
a
v
r
j
p
d
t
n
tvo ina tika juče čla žars ih o psk m t
ta et (te g i b al
zv d
e el e ev ki
Ko eš od rs tu le
s
v
j
j
a
l
e
g
p
,
r
O
a
(
t
d s (m
bč e l le d k o e .
na m n
e« tem je S ut ino
im z z dž še n
O erg vk sta a rs Evr en kt pre ke ije e me
ar u lje
ur
m
j
a
č
M
l
n
e
b
s
a
ud rja ma c na a je
v
j
en ne po ) in adž ritvi r o roj žili vaš mu s t r i o in hni
ult in 87 eno diš
pu zum no an
j
va u ni , d
a
o
i
a
o n
k te
te p le lo o v
a
t
u
d
p
n C v 19 am o de
uk um pis el
or us b
od re a m azš m v ta de S R A rs ja Ob
lj
ot
ro ko u
d
a
,
h
t
n
I
e
p
v
a
)
r
b
az d ed
o
n
u
p
i
,
l
,
ä
o
d
s
b
or po izv
of vnj V le « z tur
97 zp
a 20
M ciat ji o arsk rope se tee je) i j e ) (ru roč a.
(
l
o
s
o
k
9
v
e
n
d
i
sp mu je .
ut ko e. te ku
dn . P 1
ps ed es
In ide dž Ev so e S že a n ske po rizm era
o
a
na pa el o tro čin ou zi
r
m an o
ve sa eta om
na M dne nce tor dru s i l v žar s tu nam
ez ča Ste n R s diš l R sko
Ev iz d od a
pi ča il l en
a
(Š z n d i
o
n
e
i
n
va re pea kih de tura sti
ju ena do ki b ešk
vro a e b am
zh er e o r a a jak i b
n
g
f
e
E
V
j
n
Č
Ko Što ro ijs ne ul no
nij šk T n M vn ine ved
ž
te g j z n
va je
a
e,
i
o
r
v
r
u
C
e
s
p
a
r
r
t
e
n
p
v
dr
K
lu j e ) ko ov iz
e
i
o
ja ro bu tes
nja »E vs ltu an ku
alj se) lez ro tz),
o
l
va i
a
n
d
s
n
r
p
a
t
d
so j
S
s
e
da nje a e ku ope ke s
st a em ou
že Ev reu ). sno ijam in
ž e as st go tiv
na tra
c e an
a o
c
(m r u str ki , z era
po anj Lux l R
ib ud sk ur ps
(v ns ure ne .K ko za ka nje
d n s
en gib

ODPRTJE RAZSTAVE
EVROPSKA POT KULTURE ŽELEZA
ŽELEZARSTVO V ŠTORAH

ŠTORSKI OBČAN

PRISPEVEKI OŠ ŠTORE
SREČANJE BORCEV IN VETERANOV NA SVETINI V SOBOTO, 26. JUNIJA 2004
Srečko KRIŽANEC
predsednik ZVVS
Občane Štor vabimo na 4. tradicionalno srečanje regijskih veteranskih organizacij na Lovskem Vrunčevem domu na Svetini s
pričetkom kulturnega programa ob 11. uri.
V kulturnem programu bodo sodelovala društva občine Štore, s svojo ponudbo pa se bodo predstavile tudi članice Aktiva
žena.
Letos Občina Štore praznuje 9. obletnico ustanovitve občine. Slavnostni govornik bo župan Franc Jazbec.
Obisk na proslavi so že potrdili pripadniki ameriške vojske, veleposlanik Ruske federacije v Ljubljani, dogovarjamo pa se še z
angleškim veleposlaništvom, zato da bi ruski in angleški predstavniki položili vence na grobove svojih vojakov, ki so pokopani
na našem območju in so padli v času 2. svetovne vojne. S tem simboličnim dejanjem se želimo spomniti našega skupnega
zavezništva v NOB.
Za jedačo, pijačo in zabavo ob zvokih ansambla bo poskrbljeno.
Vljudno vabljeni vsi občani!
OBVESTILO
RK CELJE obvešča, da bo
2. junija 2004
organizirano po terenu občine Štore pobiranje oblačil, posteljnine, odej, bele tehnike, skratka vsega, kar je še uporabno in vi
več ne rabite, drugi pa si ne morejo kupiti.

AKTUALNI DOGODKI

Očiščene in zložene stvari pripravite v škatle ali svežnje, da bo lažje pobiranje in sortiranje.
S pobiranjem pričnemo ob 15.00 uri. Prosimo, da do te ure dostavite stvari na naslednja zbirališča:
- Osnovna šola Štore,
- prva garaža na Čečevem,
- Dom upokojencev na Lipi,
- kozolec v Laški vasi,
- Osnovna šola Kompole,
- Draga pri g. Leljaku,
- Gasilski dom v Prožinski vasi,
- Občina Štore pri zadnjem vhodu.
V kolikor želite ali imate večje stvari, pokličite in se bomo oglasili domov.
Marija LAMUT
PROGRAM RIBIŠKIH TEKMOVANJ OB OBČINSKEM PRAZNIKU ŠTORE
Ludvik LELJAK
predsednik tekmovalne komisije
KAJ

19

KDAJ

KJE

KDO

RIBIŠKO TEKMOVANJE
ZA POKAL OBČINE ŠTORE
- ob občinskem prazniku

05. junij 2004

Opoka ob 7.uri

člani RD VOGLAJNA
in sosednje ribiške družine

RIBIŠKO TEKMOVANJE
ZA POKAL OBČINE ŠTORE
- ob občinskem prazniku

12. junij 2004

Opoka ob 7.uri

Ribiška sekcija DU ŠTORE
in upokojenci sosednjih društev

Maj 2004

TISTI ZOPRNI »ČE«
Mateja ZAKELŠEK

Srečko KRIŽANEC

Tradicija železarstva v Štorah je dolga 153 let. Moj namen ni,
da bi podrobno opisal zgodovinske dogodke, ki so povezani
z razvojem rudarstva in železarstva. Vendar je potrebno
omeniti, da smo imeli rudnik zelo kakovostnega premoga in
majhno kovačijo ob Bojanskem potoku, katere lastnika sta
bila dva češka kovača. Za tisti čas je bilo namreč značilno, da
so iz kovačnic nastale železarne.
Rudnik je večkrat zalila voda, nazadnje septembra leta 1925,
in zato so leta 1926 rudnik dokončno zaprli. Železarstvo se je
na srečo ohranilo vse do današnjih dni. Od rudnika je do
danes ostalo le še nekaj pisnih virov in fotografij rudarjev
(skupinska slika rudarjev iz 1890. leta).
Vesel sem, da se je po njem poimenovalo športno-kulturno
društvo, ki s ponosom ohranja spomin na rudarstvo in goji
tradicijo rudarstva, med drugim tudi s tradicionalnim
Barbinim pohodom. Kot vemo, je sv. Barbara zavetnica
rudarjev.
Intenzivni razvoj železarstva in kraja se je pričel po drugi
svetovni vojni. Proizvodnja v železarni je stekla 23. junija
1946. leta. Zdi se mi prav, da o tem v nadaljevanjih napišem
nekoliko več.
Železarji in domačini radi govorimo o dveh lokacijah
železarne. To sta: Štore I. in Štore II. V Štore I. so spadali
starejši obrati: elektro plavž z agromeracijo, livarna valjev,
obdelovalnica valjev, šamotna tovarna, SM jeklarna in
valjarna. Od vseh naštetih obratuje samo še livarna valjev. V
ostalih opuščenih obratih pa se sedaj odvijajo druge
dejavnosti. Tako ima stari del železarne, t.j. Štore I., bogato
zgodovino.

Spet prihajajo dnevi, ko so jutranje temperature že dovolj
visoke, tako da, če si zaljubljen v tek, lahko to zaljubljenost
znova pretvoriš v ljubezen. Zanimivo! V tem primeru vzdih
»Oh, ta ljubezen!« ni namišljen, ampak zelo tvoren.
Tisto jutranje ptičje petje, pogled mimoidočega zajčka ali
prestrašene srne ti da misliti. Takrat se odločiš, ali boš svoj
tek še polepšal ali pa ga prilagodil miselnemu procesu, ki
nastaja v tvojem pročelju ob tako opisani sliki.
Izberem drugo varianto. Pravzaprav sploh ne izbiram, to pride
spontano. A zakaj? Ja, a če izpolnjujete loto listek, se tudi
vprašate, zakaj ravno to številko? Ljubi Bog, mar danes res
nič več ne sme biti naravno, nenarejeno? Mar res vsi
pritiskamo na plin prehitro in se ne znamo ustaviti pri
semaforju z rdečo, ampak jo (rdečo luč, o.p.) prevozimo,
poleg tega pa še vsaj tri ali štiri ljudi? Ne, temu ne verjamem!
Nočem verjeti, saj se mi zdi vendar nemogoče, čemu bi delali
drug proti drugemu, če pa smo neverjetno odvisni drug od
drugega. Kajti ti nudi dejstvo, da imaš to in to stvar, če nimaš
tistega ali tisto bitje? Če si sam! Eh, le kdo je danes sam? Vsi
imajo koga, če drugega ne imajo hišnega ljubljenčka, za
katerega so pripravljeni dati vse svoje premoženje, tvegati
celo svoje življenje? Ampak, to še vedno ni to! Zakaj me
zmeraj, ampak res čisto zmeraj, ko obhodim mimoidočega,
ki ga ne poznam, a ker se pač najina pogleda srečata in se mu
zaradi tega nasmehnem, ker mu želim s tem povedati, da je
na pravi poti, karkoli že namerava storiti, prešine misel, da on,
torej naključni mimoidoči, tuhta le o tem, zakaj sem tako
neznansko prijazna in se mu smejem, če mu tega ne
privoščim? Zakaj, če ne želim, da bi bil on srečen? Halo?
Pozabite že enkrat na tiste zanikrne dvome, ki te res nikamor
ne pripeljejo! Slednji imajo največje negativne učinke pri
tistem, kjer se porajajo, saj ga pahnejo v samico in omogočijo
njegovemu umu rojstvo nazadnjaških dogm, da si ti nič, oni
pa so vse. V resnici je ravno obratno. Ti si vse, brez tebe bi bili
ono popolna »nula«! Zaradi vsega naštetega se zavedam, da
danes po svetu mrgoli samotarjev, ki so veliko večji »reveži«
od onih brezdomcev, ki jih lahko srečamo v mestih. Le-ti si
vsaj upajo prositi in ustvariti iz naprošenega materiala tisto,
kar je v danem trenutku za njih vse, oni drugi pa niti ust ne
poskusijo odpreti… Kako si želim, da bi me zgolj enkrat
nekdo jemal resno, ko ga bom pogledala in se mu nasmejala
brez vsakršnih namenov, samo zato, da bi storil, kar mora. Da
se bo čutil zaželenega. Vrednega. Neskončno zaljubljenega
v svoje življenje.
Ta uvodni »oh« me pripelje do cilja, ko stresem svojo glavo,
osvežim telo in se pripravim na nov izziv. Jutri izbrisati vsak
»če« in ga nadomestiti z »da«. Kdo od vas se mi namerava
pridružiti? Nihče? Brez skrbi, potem pa bom jaz stopila k vam.
In brez če, prosim.

Maj 2004

20

PRISPEVKI O ...

Razvoj rudarstva in železarstva v Štorah je omogočila ugodna
prometna lega ob južni železnici Dunaj - Trst, ki so jo pričeli
graditi 1845. leta in je bila dograjena 1857. leta. Tako sta
rudarstvo in železarstvo v preteklosti igrala odločilno vlogo pri
razvoju Štor.

ŠTORSKI OBČAN

MOJE ŠTORE
ZAČETEK RUDARSTVA IN ŽELEZARSTVA

ŠTORSKI OBČAN

PRISPEVEKI OŠ ŠTORE
EVROPA NA BALKANU
Dušan VOLAVŠEK
Sodim v generacijo, ki je svoje zemeljsko poslanstvo pričela v
sedemdesetih letih zadnjega stoletja prejšnjega tisočletja. V
tem relativno kratkem obdobju pa sem imel, do sedaj, čast
živeti v državi, ki je šla skozi tri formacije; iz federacije na
Balkanu preko samostojnosti nazaj v federacijo na zahodu v
tako imenovano Evropsko unijo.

PRISPEVKI O ...

Nekoč je bila Jugoslavija. Od Vardarja pa do Triglava, od
Đerdapa pa do Jadrana. Jugoslavija je bila za mojo
generacijo in tisto, ki si je nabrala kakšno leto več, pojem
stabilne države oziroma kar malega raja na zemlji. Ljudje so
živeli v državi, ki je imela čut za ljudi, tudi za delavski razred.
Niso se čutile velike razlike oziroma vsak je imel zagotovljeno
neko osnovno socialno varnost. Vsakdo je lahko bil ponosen
na delo, ki ga je opravljal.
Sam sem v teh časih obiskoval osnovno šolo pa potem
srednjo. Zaključek tiste države, imenovane Jugoslavija, pa
sem doživel kot vojak jugoslovanske ljudske armade. Vojaški
rok sem torej začel služiti v Jugoslaviji, domov pa sem se vrnil
v samostojno Slovenijo.
Nekoč je bila samostojna Slovenija. Od leta 1991 dalje smo
bili samostojni. Odtrgali smo se od balkanske države, ker je
balkansko pomenilo nekaj slabega, nazadnjaškega… V tem
času naše svetle samostojnosti pa se je začela spreminjati
družbena struktura. Nastajali so novo-dobni kapitalisti, ki so
si svoja podjetja oziroma imperije ustvarjali z bolj ali manj
čednimi posli. Svoj kapital so si pridobivali na moralno sporen
način. Začel se je razkorak med bogatimi in revnimi. In ta
razkorak se je poglabljal. Zaradi tega smo se tudi na področju
kriminala oziroma črnih človeških plati pričeli statistično
približevati svetu, ki bi mu naj bolj pripadali kakor državi, kjer
smo bili od leta 1943 dalje.
Zame je bilo to obdobje še vedno lepo. Po odsluženi državni
dolžnosti sem se odpravil na študij. Ta leta so tako ali tako
nekaj posebnega. Po teh brezskrbnih letih sem se zaposlil in
si ustvaril družino.
In danes je Slovenija v Evropski uniji. Zdaj smo tam, z obema
nogama. Že geografija in zgodovina nas učita oziroma
umeščata nedvoumno v Evropo. Resda smo majhen, butični
narod. Smo pa vsekakor pravi muzikalni fenomen in
jezikovno zelo talentirani. Saj se tujih jezikov učijo že naši
malčki v vrtcih. Bomo še sploh brali slovenske knjige in peli
slovenske pesmi? Si bomo še privoščili pršut in orehovo
potico? Bomo zmogli ohranjati osnovne moralne vrednote in
dostojanstvo vsakega posameznika ali pa se bomo
škodoželjno posmehovali sosedu, ki ga v pogubo spravlja
vse bolj za dobičkom požrešni novodobni kapitalist. Na vsa ta
vprašanja nam bo hitro podala odgovor Evropa. Zgodovina
pa bo pisala o nujnosti politične in gospodarske priključitve k
velikemu Zahodu. In ravno ta veda bo pokazala, ali bi bilo
bolje biti prvi na vasi, to kar smo v Jugoslaviji nedvomno bili,
kot pa… v globalnem mestu.

21

Upam, da nas bo naša upornost in trmasta zagrizenost
pripeljala do ciljev, ki jih sanjamo v tem času ob vstopu v zvezo
držav, ki se obkrožajo z zvezdami in da bomo razmišljali
globalno, delali pa predvsem lokalno, torej nacionalno.
SLOVENIJA, PRIPNI SE
Ivan PRELOG
vodja policijskega okoliša
V času od 22.03.2004 do 04.04.2004 je na območju
Republike Slovenije zopet potekala akcija »Slovenija, pripni
se!», katere namen je bil povečanje uporabe varnostnih
pasov ter otroških sedežev v cestnem prometu. Akcija je bila
preventivno represivnega značaja, kar pomeni, da so
policisti v prvih dveh dneh akcije voznikom svetovali in jih
opozarjali na uporabo varnostnih pasov, v drugem delu akcije
pa so zoper kršitelje tudi represivno ukrepali.
V Štorah je bilo leta 2002 v sodelovanju med Policijsko
postajo Celje in Osnovno šolo Štore opravljeno štetje
prometa in s tem uporaba varnostnega pasu pred vrtcem
Lipa, kjer je bilo v času trajanja akcije pripetih 86,3%
voznikov, kar je zadovoljiv podatek. Kljub temu bi kazalo
nanizati še nekaj dejstev:
1. v Sloveniji je obvezno pripenjanje z varnostnim pasom na
vseh sedežih v vozilu, kjer so pasovi vgrajeni kazen za
neuporabno je 10.000 SIT, člen 72/3 Zakona o varnosti
cestnega prometa;
2. strokovnjaki ugotavljajo, da bi bilo med vozniki in potniki
40% manj žrtev, če bi vsi uporabljali varnostne pasove;
3. pri trčenju vozila s hitrostjo 50km/h deluje na telo enaka
sila, kot če bi padli z višine 10. metrov, pri večjih hitrostih
pa ta sila narašča;
4. starši naj bodo s svojim obnašanjem in privezovanjem
zgled otrokom, pa čeprav se peljejo le v trgovino;
5. otroci do 12. leta morajo sedeti na zadnjih sedežih vozila,
glede na velikost pa morajo uporabljati bodisi otroške
varnostne sedeže ali tako imenovane »jahače«;
6. vozniki in potniki naj varnostnega
pasu ne uporabljajo zaradi policistov,
ampak zaradi svoje varnosti in naj jim
to pride v navado kot to, da je treba
pred vožnjo zagnati motor.
Naj »klik« varnostnega pasu
pomeni »klik« z življenjem.

Maj 2004

Mojca KOROŠEC

Mojca KOROŠEC

V Ljubljani, v hiši književnika Josipa Vidmarja, je bila že 26.
aprila 1941 ustanovljena protiimperialistična fronta, za katero
pa se je kasneje začelo uporabljati ime Osvobodilna fronta
slovenskega naroda (OF).

Prvi maj kot mednarodni praznik dela praznujemo od leta
1890 v spomin na žrtve demonstracij v Chicagu v začetku
maja leta 1886, v katerih so se udeleženci potegovali za
osemurni delovnik. V Parizu je na pobudo francoskih
socialistov julija 1889 prišlo do ustanovitvenega kongresa II.
internacionale, kjer so sprejeli sklep o praznovanju 1. maja
kot praznika delavske solidarnosti. To proslavljanje je imelo
za delavski razred neprecenljivo vrednost, saj je vsako leto
mobiliziralo na milijone delavcev, ki so postavljali svoje
zahteve: volilno pravico, osemurni delavnik in delavsko
zakonodajo.

Ustanovnega sestanka OF so se udeležili Boris Kidrič, Boris
Ziherl in Aleš Bebler v imenu Komunistične partije Slovenije,
Josip Rus v imenu sokolov, Tone Fajfar v imenu krščanskih
socialistov ter Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar v
imenu slovenskih kulturnih delavcev. Delovala je na vsem
slovenskem etničnem ozemlju, tudi na Koroškem,
Primorskem, v Benečiji in Porabju.
Program OF je sprva obsegal sedem točk, v letu 1942 pa je
dobil še dve točki in tak je ostal nespremenjen do konca
vojne. V programu OF je bilo zapisano, da se mora akcija
proti okupatorju začeti takoj, ta pa naj bi pomenila izhodišče
za osvoboditev in združitev vseh Slovencev. Zapisano je bilo
še, da OF deluje za slogo in enotnost vseh petih narodov
Jugoslavije, z osvobodilno akcijo in aktivizacijo slovenskih
množic pa naj bi OF preoblikovala slovenski narodni značaj,
oziroma naj bi se z njo oblikoval »nov lik aktivnega
slovenstva«. Skupine, delujoče v okviru OF, so se obvezale,
da bodo lojalne v medsebojnih odnosih, v izjavi pa je bilo tudi
zapisano, da bo po narodni osvoboditvi OF na slovenskem
ozemlju prevzela oblast, uvedla pa naj bi ljudsko
demokracijo. O tem, kakšna bo notranja ureditev Združene
Slovenije, naj bi odločal slovenski narod sam, poleg tega pa
je izvršni odbor OF pozval še vse zavedne Slovence, naj se
priključijo narodni vojski. To je eden od najdaljnosežnejših
slovenskih političnih programov v vsej zgodovini vse do
programov slovenske državne neodvisnosti.
OF je takoj po ustanovitvi organizirala demonstracije,
trošenje letakov, partizanske časopise, partizanski radio
Kričač, kurirsko službo, sabotaže, od konca julija 1941 tudi
partizanske čete na podeželju, v mestih pa udarne skupine,
ki so se spopadale z okupatorji ter Varnostno obveščevalno
službo, ki so jo vodili komunisti. Le-ti so kmalu prevzeli
vodilno vlogo v OF.
Po kapitulaciji Italije je bil po volitvah v Zbor odposlancev
slovenskega naroda v Kočevju v začetku oktobra 1943
izvoljen 120-članski vrhovni plenum OF z 10-članskim
izvršnim odborom, temelj slovenske državnosti pa je OF
postavila februarja 1944 v Črnomlju z izvolitvijo Slovenskega
narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), ki je imel
poverjeništva, komisije in institute. Ta je 5. 5. 1945 izdal tudi
zakon o narodni vladi in jo imenoval v Ajdovščini.
Povojna naslednica OF je bila Socialistična zveza delovnega
ljudstva (SZDL); vanjo se je preimenovala leta 1953.

Tudi na Slovenskem so bila prva praznovanja leta 1890,
najprej v rudarskih krajih, kasneje pa v industrijskih območjih
v Ljubljani, Mariboru, Trstu in Celovcu. Odtlej so ga
praznovali vsako leto do prve svetovne vojne. V letih 1917 in
1918 so se prvomajska praznovanja na Slovenskem obnovila
in pomenila demonstracije za mir. Po prvi svetovni vojni se je
praznovanje še bolj razširilo. Po zmagi fašizma praznovanje
1. maja ni bilo dovoljeno, nacistične oblasti pa so ga ohranile,
vendar kot narodni praznik nemškega ljudstva vseh slojev.
Narodnoosvobodilno gibanje je ob 1. maju prirejalo mitinge.
Po letu 1945 se je prvomajsko praznovanje v vsem
zgledovalo po sovjetskem vzoru z vojaškimi paradami in
predstavitvami delovnih dosežkov.
Aprila 1945 je bil v Jugoslaviji 1. maj razglašen za državni
praznik in dela prost dan, od leta 1955 pa sta bila prosta dva
dneva.
1. maj se je začel z budnico delavske godbe, ki so jo imela
vsa industrijska središča ali večji obrati, sledili pa so ji
slavnostni sprevodi lepo oblečenih delavcev, ki so se s
sorodniki in prijatelji odpravili na bližnji hrib in v gozd. Tam so
se najprej udeležili delavskega shoda, temu pa je sledila
veselica s pijačo, jedačo in plesom. Delavci so nosili v
gumbnicah rdeče nageljne in prvomajske značke. Postavljali
so mlaje, simbole svobode. Na bližnjih hribih so kurili
kresove, v sprevodih pa so nosili zastave.
V Sloveniji je po zakonu iz 1991. leta 1. maj državni praznik
dela, prosta pa sta dva dneva. Še vedno se je ohranil običaj
postavljanja mlajev, kurjenja kresov na predvečer praznika,
na dan praznika pa se ljudje udeležijo množičnih srečanj na
tradicionalnih prvomajskih delavskih shodih.
Letošnji praznik dela v svoji več kot stoletni tradiciji
praznovanja predstavlja pomembno razvojno prelomnico, saj
prvič kot državljanke in državljani EU skupaj s 450 milijoni
prebivalcev iz 25 držav praznujemo 1. maj.

V spomin na ustanovitev OF Slovenci praznujemo 27. aprila,
torej dan po ustanovitvi OF, državni praznik kot dan upora
proti okupatorju.
Maj 2004

22

ŠTORSKI OBČAN

1. MAJ - PRAZNIK DELA

PRAZNIKA V APRILU IN MAJU

27. APRIL - DAN UPORA PROTI OKUPATORJU

UTRINKI IZ VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE

ŠTORSKI OBČAN

PRISPEVEKI OŠ ŠTORE
MESEC KULTURE V VRTCU LIPA
Letošnji kulturni mesec smo v našem vrtcu posvetili oživljanju
otroškega ljudskega izročila. Zastavili smo si dva cilja:
- obogatiti preživljanje prostega časa otrok z bogato
dediščino otroških ljudskih iger in plesov, z besednimi
igrami (izštevanke, šaljivke in prstne igre) ter otroško
ljudsko poezijo in prozo;
- omogočiti otrokom, da se postopno seznanjajo s širšo
družbo, kulturo, tradicijami in običaji, ter da tudi s
pomočjo staršev spoznavajo, da se ljudje, okolje in
kultura v času spreminjajo.
V vrtcu smo s pomočjo staršev ustvarjali prijetno in zanimivo
okolje. Otroci so prinašali in v oddelkih urejali zbirke starih
predmetov, ob strokovnih knjigah so spoznavali, čemu so
služili, kako so se imenovali, kdo jih je izdelal, ipd. Tudi sami
so s svojimi rokami oblikovali npr. srčke in pletenice iz testa,
lončene posode iz gline, tkali so z volno na ročnih statvah,
šivali vezenine, prtičke. Mleli so žito s starimi mlinčki, sejali s
sitom, prali so na rifli in poskušali likati s težkimi likalniki. Ob
tem so spoznavali, da je bilo življenje v preteklosti drugačno,
za otroka pravzaprav bolj privlačno, ker je bilo bolj
elementarno. S starši in starimi starši so se pogovarjali o tem,
kako so oni živeli v preteklosti, kaj so se igrali in s čim. Otroci
so si po vzoru starinske igrače »faček« izdelali svojo
ljubkovalno lutko, gradili in konstruirali so z nestrukturiranim
materialom koreninami, hlodki, kamni, nespredeno volno,
krpicami.
Premore med dejavnostmi smo v skupinicah ali pa
individualno otrok odrasel popestrili s prstnimi igricami,
nagajivkami in šaljivkami. Neizmerno so uživali, se smejali in
si še sami izmišljali nova ritmična besedila. Hitro so začutili
ritem in harmonično melodijo jezika v preprostih verzih, kar je
vzpodbudilo tudi bogato glasbeno in plesno gibalno
ustvarjalnost.
Skupne trenutke v igralnicah in na prostem smo preživljali ob
elementarnih gibalnih in rajalnih igrah, kjer so prisotni vsi
arhetipski elementi otroške psihe. Prav te igre, ki so otrokom
blizu, zato ker so povezane z gibanjem, pozornostjo,
spretnostjo in vsebino, v katero se z lahkoto vživijo, so za
otroke v današnjem času zelo pomembne. Otroci radi hodijo
v vrtec zaradi druženja z vrstniki in prav je, da se navadijo
preživljati skupne trenutke ob konstruktivnih socialnih igrah,
ki so bogatile in podpirale zdrav čustven in socialni razvoj tudi
generacije pred njimi.
Ko smo po kosilu polni doživetij in veselih skupnih trenutkov
odhajali k počitku, je mnoge otroke v sen zazibala kakšna
slovenska ljudska pravljica takšna, v kateri so dobrota,
predanost in sočutje do ljudi in narave, kljub številnim
nevarnostim, vedno bogato poplačana.
Ob živahnem dogajanju v oddelkih pa smo se vsi skupaj
izredno razveselili obiskov kulturnih delavcev iz našega
okolja:
- zaigrala sta nam harmonikar Matjaž Krevel in trobentač
Aljoša Jurkošek, prisluhnili smo zvokom in melodijam, ki 23

-

so živi še v marsikateri družini;
zapel nam je mladinski pevski zbor Osnovne šole Štore
pod vodstvom gospe Bojane Gajšek, prav tako nam je
zapel še otroški zbor vrtca Lipa;
zapel nam je tudi Oktet Lipa;
zaplesali so nam člani folklorne skupine iz Kompol in nam
predstavili narodne noše in ljudska glasbila ter skupaj z
otroki so zaplesali star ples »čindara«.

V februarju smo raztrosili cel kup biserov iz bogate kulturne
dediščine našega kraja in le želimo si lahko, da se čim več teh
biserov ohrani med otroki in jim polepša vsak dan v naši
skupnosti.
EKO KVIZ
Martina ARZENŠEK, 8.b
Ko smo 23. 10. 2003 podpisali eko listino, smo si tako
učenci kot tudi šolska koordinatorica Barbara Telič obljubili,
da bomo na šoli izvajali razne projekte, sodelovali na raznih
natečajih in se udeležili, kot se za pravo eko šolo spodobi,
tudi eko kviza.
Eko kviz je na naši šoli potekal letos prvič.
28. 01. 2004, drugo šolsko uro, se nas je v računalniški
učilnici zbralo enajst nadobudnežev iz sedmih in osmih
razredov. Tema kviza so bila urbana področja. Le pičlih
trideset minut smo imeli na voljo za reševanje. Ker pa smo
lahko uporabljali tudi CD o tej temi, je bilo časa dovolj.
Spoznali smo glavna evropska mesta ter onesnaženost zraka
in okolja v le-teh.
Vsi smo bili bolj ali manj zadovoljni s svojim rezultatom in
pokazanim znanjem na šolskem tekmovanju. Kristina Amon,
učenka 8.a, pa se bo meseca aprila udeležila državnega
tekmovanja v Murski Soboti, saj je pokazala največ znanja in
zasedla prvo mesto, za kar ji iskreno čestitamo.
EKO ŠOLA ŠTORE
Andreja KOLAR, 7.a
V preteklem šolskem letu smo se učenci Osnovne šole Štore
vključili v program EKOŠOL Slovenije. Izbrali smo EKO znak.
Trdno smo se odločili in si zadali nalogo, da bomo sodelovali
pri raznih dejavnostih in varovali naše okolje po naših
najboljših močeh.
Seveda pa nismo pozabili, da je bil v četrtek, 22. aprila - DAN
ZEMLJE. V ta namen smo dopoldne organizirali veliko
različnih delavnic. Učenci od 1. do 3. razreda so spoznavali
promet in okolje v EKO šoli s pomočjo prometnega poligona,
ki so si ga zgradili na igrišču pred šolo. Učence 4. razredov je
obiskal rajonski policist. Skupaj so pogledali zanimiv film in
mu zastavljali mnogo vprašanj. Učenci 5. razredov so se
Maj 2004

ŠTORSKI OBČAN

pogovarjali o odpadkih. Učenci 7. in 8. razredov so spoznali,
kako pomembno je ločeno zbiranje odpadkov. O vodi pa se
bodo še pogovarjali učenci 7.r./9, ki bodo pregledali tekoče
in stoječe vode v bližnji in daljni okolici. Na ta dan smo
posadili tudi svoje EKO drevo na bencinskem servisu OMVIstrabenz CELJE - AERO! Naše drevo, za katerega bomo tudi
sami dobro skrbeli, je posadila avtorica EKO znaka Ana
Urisk.

Za konec še eko pozdrav in misel: Narava, cel svet bi bil
lepši, če bi se le zavedali, da jo moramo manj
onesnaževati. Ohranjajmo jo takšno, kot je sama in je ne
uničujmo!
UTRINKI IZ KOMPOLSKE ŠOLE

HRAST SE JE ZALJUBIL V PALMO
Anja TRŽAN, 3.r.
Bila je jesen. Hrastu je bilo v svoji hišici mrzlo. Odločil se je,
da bo šel v tople kraje. Ni se mogel odločiti, kam bi šel. Din,
don, se je slišalo do vrat. Bil je poštar. Hrastu je prinesel
pismo. Pisala mu je babica z morja. Rekel je: »Zdaj vem, kam
bom šel. V tople kraje!«
Pripravil si je kovčke. Vzel je veliko stvari. Odpravil se je na
železniško postajo. Z vlakom se je vozil noč in dan. Ko je
prišel na morje, je bilo tam še veliko drugih dreves. Odšel je
na bolj samoten kraj. Tam si je postavil senčnik in blazino.
Zelo je užival. Opazil je, da ni sam. Malo stran od njega se je
sončila palma. Hrastu je bila zelo všeč. Začelo je deževati,
brž je odšel v hotel. Ponoči ni mogel spati, ker je kar naprej
razmišljal o palmi. Naslednje jutro jo je videl pri zajtrku.
Spoznal je, da se je zaljubil. Čez dan sta bila skupaj na plaži.
Drug drugega sta na skrivaj občudovala. Zvečer sta se
srečala v parku. Pozdravila sta se in začela pogovarjati. Nato
sta vsak dan hodila na zajtrke, na plažo in sprehode. Nekega
dne je rekel hrast palmi:«Zaljubljen sem vate.« »Tudi jaz te
imam zelo rada.« mu je odgovorila palma. Nato jo je objel in
poljubil. Hrast je nato rekel:«Za večno se bom preselil k tebi.«
Tako sta si ustvarila dom. Čez nekaj časa sta se poročila in
imela veliko otrok. Če verjamete v pravljice, ju boste srečali.
NARAVOSLOVNI DAN NA ŠOLSKEM CENTRU
CELJE
Sandra CESTNIK, 7./a razred

Kljub temu, da je letošnji pust sovpadal z zimskimi
počitnicami, smo se učiteljice na veliko željo otrok odločile,
da jih ne bomo prikrajšale za pustno veselje. Tako v petek,
20. februarja, v naši šoli ni bilo ne učencev ne učiteljic, bilo pa
je veliko maškar, ki so veselo rajale, se sladkale s slastnimi
krofi in se odpravile na pustni sprevod skozi kraj. Vsi smo
neizmerno uživali!

Maj 2004

Že nekaj časa prej smo izvedeli, da bomo odšli ob
naravoslovnem dnevu, 14. 04. 2004, na zgoraj omenjeni
šolski center. Na voljo smo imeli enajst različnih delavnic,
med katerimi smo lahko izbrali eno.
Ta dan se je začel že ob 7.50 zjutraj. Najprej smo imeli
malico, nakar smo pred šolo počakali na avtobus. Vstopili
smo vanj in po krajši vožnji prispeli na cilj. Pripeljali smo se
pred veliko šolo, in sicer pred Šolski center Celje.
Počasi smo se približevali vhodu šole, kjer se je zbirala
24

UTRINKI IZ VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE

Ni pa se na šoli dogajalo samo dopoldne, ampak je bilo
pestro tudi popoldne. Ob 15. uri so se pričele likovne
delavnice, ki smo jih organizirali skupaj s Turističnim
društvom Štore. Prijazni člani društva so se potrudili in nam
pomagali izdati letak o vodi, odpadkih in prometu. Ugotovili
smo, da so letake udeleženci lepo sprejeli, zato se vsem, ki
so sodelovali, prav lepo zahvaljujemo. Ob 15:30 uri je bila
otvoritev razstave Nagradnega natečaja za najboljši strip
Nacionalne koordinacije ekošol Slovenije in Podjetja
Porsche Slovenija, enota Audi, »Avto v službi človeka in
narave«. Najprej smo učenci pripravili kratek kulturni
program, nato pa so si obiskovalci lahko ogledali razstavo
devetih nagrajenih stripov učencev in dijakov iz vse Slovenije.

ŠTORSKI OBČAN

PRISPEVEKI OŠ ŠTORE
množica dijakov. Vstopili smo vanjo. Uf! Polno vrat po
hodnikih, učencev toliko, da se v njej izgubiš skratka, pravi
labirint. Po nas je prišla šolska svetovalna delavka in nas
pospremila v tretje nadstropje, kjer smo vstopili v velik razred,
podoben parlamentu. Za začetek nam je ravnatelj tega centra
razložil vse o njem: za kakšne poklice izobražujejo, kakšno
šolo moraš imeti za določen poklic, koliko časa traja šolanje
in kako lahko nadaljuješ šolanje, če želiš doseči višjo stopnjo
izobrazbe. Dobili smo tudi zgibanke z opisi poklicev.
Ravnatelj šole nam je na koncu postavljal vprašanja, in kdor je
pravilno odgovoril, je dobil nagrado. Kmalu so prišle na vrsto
delavnice. Odločila sem se za biološko, v kateri smo
spoznavali morske školjke, polže (mehkužce) in žuželke. Za
konec pa smo se igrali igro: Male sive celice, pri čemer sva se
s prijateljico uvrstili na drugo mesto. Učiteljica nam je za
nagrado razdelila bonbone.
Na koncu smo še obiskali Emo-orodjarno, kjer izdelujejo
orodja za izdelavo avtomobilskih delov. Po ogledu tovarne
smo se vrnili v šolo. Tako je ta dan hitro minil.
KAJ BOM POČEL, KO BOM ODRASTEL?

UTRINKI IZ VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE

Nataša JERŠIČ
šolska svetovalna služba
Kam se naj vpišem v srednjo? Kje me bodo sprejeli? Ali bom
imel dovolj dober uspeh? Joj, kaj če se raje ne bi vpisal tja,
ampak raje na ono šolo? Eh, jaz se bom vpisala kar na
gimnazijo tako kot Tina, da bova skupaj?
Na takšna in podobna vprašanja si učenci predvsem osmih
razredov belijo svoje sive celice. Nekateri več ne, saj je vpis
za letošnje šolsko leto že končan. Najdejo pa se nekateri, ki
kljub vsemu dvomijo v svojo odločitev.
Da bi bilo teh dvomov o pravilni odločitvi za vpis v srednjo šolo
vse manj, je na osnovni šoli Štore gospa Zdenka GrafenauerKonšak, šolska svetovalna delavka, v sodelovanju s učitelji
OŠ Štore, podjetji ter s srednjimi šolami: Šolskim centrom
Celje, Šolskim centrom Šentjur pri Celju, Srednjo strokovno
in poklicno šolo Celje ter Srednjo šolo Štore, v letošnjem
šolskem letu 2003/2004 pripravila 38 različnih dejavnosti
na temo POKLICNA ORIENTACIJA za učence sedmih ter
osmih razredov.
Poklicno usmerjanje, poklicna vzgoja, poklicna orientacija…
Toliko različnih nazivov za en sam končni cilj, t.j. da
mladostnik na osnovi lastne izkušnje z novim in širšim
vedenjem in znanjem najde zase optimalno pot svoje
poklicne kariere, ki bo na koncu morda drugačna, kot pa si jo
je mladostnik začrtal. Vsekakor je pomembno, da se v
osnovni šoli položijo temelji za nadaljnjo poklicno pot, ki pa so
na Osnovni šoli Štore zelo močni.
Kar je name naredilo velik vtis, je bilo predvsem to, da sem se
tudi sama spomnila na paleto različnih poklicev. Predvsem
poklicev, ki jih pogosto pozabimo, saj niso medijsko
izpostavljeni, vendar so enako pomembni kot vsi ostali
poklici. Na poklice, ki so potrebni in poklice, ki jim je
potrebno izkazati tudi spoštovanje. To so poklici, ki jih
opravljajo moji starši, vaši starši, vaša soseda.
25

Zato je pomembno, da naši otroci pridobijo spoštovanje do
različnih poklicev in pomembno je, da dobijo realno
predstavo o nekem poklicu. Da spoznajo, da je na primer
ljubezen do igric na računalnik dobra motivacija pri odločitvi
za poklic računalniški ali medijski tehnik; da pa sta ravno ta
poklica še marsikaj več.
Menim, da je šola dala učencem dovolj jasno sporočilo, na
osnovi katerega se lahko zavedajo, da je izbira določenega
poklica vsekakor proces in da ta izbira mnogim dela številne
preglavice in dileme. Zaradi tega imajo učenci na voljo toliko
možnosti, kjer lahko spoznavajo določene poklice in si na
koncu lahko odgovorijo: “Eh, ne bom se vpisala na gimnazijo,
saj imam malo slabši učni uspeh. Se bom raje na
administrativno, ker me to veseli pa bom šla še potem raje
3+2, če bom želela. S Tino bova pa še vedno naši čas druga
za drugo.”
ŽIVILSKE DELAVNICE
Barbara BURGER,7.b/9-letna OŠ
Učenci 7. razreda devetletke spoznavamo na naravoslovnih
in tehniških dneh različne poklice in srednje šole. Do sedaj
sem vedno izvedela nekaj novega in spoznala drobec
poklicev, ki so bili predstavljeni v zanimivih delavnicah.
Vendar je bila od vseh najbolj zanimiva delavnica peka na
Srednji kmetijski šoli Šentjur. Na njej smo spoznali predvsem
praktični del poklica pek. Takoj, ko smo vstopili v snažno
kuhinjo, so nas tam pričakali učitelji praktičnega pouka.
Seznanili smo se s potekom dela učne ure in začeli izdelovati
kroglice iz testa, ki smo jih zvaljali, namazali z oljem, zvili in
vzdolžno prerezali, da smo dobili obliko srčka. Podobno smo
izdelovali tudi sezamove štručke, makovke, rogljičke in
podobno. Testo je bilo pripravljeno iz krušne in polnozrnate
moke, ki sta bolj zdravi od povsem prečiščene bele moke. To
je tudi dietna hrana. Izdelki so se pekli približno 20 minut.
Izdelovali smo jih po receptu, primešali smo vse potrebne
sestavine, temu primeren je bil tudi okus - dober.
Prijetna delavnica je minila zelo hitro. Ta dan mi bo s
pridobljenimi izkušnjami popestril veliko dni v moji
prihodnosti, ko bom to znanje uporabila tudi doma. Kdo pa se
bo morda sedaj, ko je spoznal delo, odločil za poklic peka.
IZGUBLJEN V PRIHODNOSTI
Tilen NOTERSBERG, 4.a
Danes je 7. oktober, moj rojstni dan. Natanko pred dvema
letoma se je začela moja pustolovščina, ki še danes traja. Na
ta dan mi je očka, ki je delal na vojaškem letališču, obljubil, da
si ga bom lahko ogledal.
»Tilen, pridi!« mi je zaklical očka, ko je prišel domov. Z avtom
sva se odpeljala do letališča. Tam naju je že čakal komandir,
ki mi je razkazal prostore. Prišli smo do velikih vrat s tremi
okni. Skozi okno sem videl čudne sence ter raznobarvni dim.
Maj 2004

Pristanek pa je bil sila neroden. Zadel sem ob kamen in padel
v nezavest. Ko sem se končno zbudil, sem pred sabo
zagledal čudno kovinsko spako, podobno robotu. »Bog
pomagaj!« sem zavpil in skočil pokonci. Šele tedaj sem na
glavi tega stvora zagledal bolniško čepico. »Torej sem v
bolnišnici.« Vprašal sem: »Kje je moj motor?« »V kleti, v sobi
1062. Tu imaš ključe.« Odšel sem v klet. Motorja ni bilo težko
najti. Na njem pa sem zagledal nekaj, česar prej ni bilo.
Podobno je bilo malemu računalniku s tipkovnico. Na njem je
pisalo. Če se želiš vrniti v svoj čas, moraš poiskati stvari, ki so
značilne za ta čas.
Takoj sem se odpeljal na ulico. Tam me je čakalo veliko
presenečenj. Na cesti ni bilo asfalta, temveč debelo steklo.
Hiše so bile narejene iz strnjene lave. Namesto velikih trgovin
in mega marketov, so stale ob robu ceste staromodne
tržnice. Oblačila meščanov so bila zelo preprosta. Pomislil
sem: »Srednji vek v prihodnosti.« Nasproti mi je prišel vitez z
laserskim mečem v roki. Ni bil videti najbolj prijazen, zato sem
se hitro odpeljal naprej.
Bolj kot sem se oddaljeval od mesta, bolj nenavadna je bila
okolica. Ljudje, ki sem jih srečaval, so bili oblečeni podobno
kot mi, le superge so bile nekaj posebnega bile so kovinske
in z njimi si lahko letel. Na moje presenečenje so ljudje živeli v
jamah. Pa ne samo to. Še narava je bila drugačna. Na velikih
travnikih so namesto rož poganjali šopi iglic, na smrekah in
borih pa so cvetele pisane rožice. Nič več mi ni bilo jasno.

Odpeljal sem se naprej. Za mano so ostajali kilometri in
kilometri poti, nikjer več pa nisem našel stvari, ki sem jih iskal.
To moje iskanje je trajalo dve leti. O vsem, kar sem videl v tem
času, bi lahko napisal cel roman.
Ko sem že skoraj obupal, da ne bom prišel domov, sem se
domislil. Pojdi na smetišče! In res, tam sem našel polno
stvari, ki sem jih poznal. Znosil sem jih na kup, dodal še račko
iz prtljažnika in se zapeljal nanj. Uspelo mi je. Pristal sem tam,
kjer sem pred dvema letoma tako neprevidno krenil na pot.
Zdaj sem tu, vendar moje dogodivščine še ni konec. Veliko
stvari moram razložiti očetu in ostalim v laboratoriju. Priznati
pa moram: »Spet me mika nova pot.«
VABILO
OBČANOM OBČINE ŠTORE, STARŠEM IN OTROKOM
na predstavitev projektnega dela na Osnovni šoli Štore.
Vas zanima, kaj smo naredili na Osnovni šoli Štore za boljše
medsebojne odnose? Kako otroci prepoznavajo drugačnost in
se z njo spopadajo? Kako se obvarovati pred različnimi oblikami
zasvojenosti? Odgovore na ta vprašanja in rezultate projekta
Mladostnik, družina, šola: kvalitete našega življenja boste
dobili na predstavitvi in kulturnem programu, ki se bo odvijal v
mali telovadnici šole na DNEVU ODPRTIH VRAT.
Želite izvedeti več o tem, kaj storimo na OŠ Štore na
področju poklicne vzgoje učencev, o Šolskem centru
Celje, Srednji šoli Štore, Šolskem centru Šentjur in
Srednji strokovni in poklicni šoli Celje in o poklicih, za
katere izobražujejo? Ste sami pred poklicno odločitvijo ali pa
ta odločitev čaka vašega otroka?
Na OŠ Štore smo povabili navedene srednje šole, ki se
vam bodo predstavile na DNEVU ODPRTIH VRAT. Hkrati
vam bomo predstavili tudi potek projekta Izkustveno
učenje v osnovni šoli za poklicno orientacijo, v katerega so
vključen učenci od 7./9 razreda do 8. /8 razreda.
DAN ODPRTIH VRAT BO NA OŠ ŠTORE,
v torek, 01. 06. 2004, v času od 16. do 18. ure.
Prisrčno vabljeni! Vašega obiska bomo veseli!
Ravnatelj:
Franjo Rumpf, prof.

Takrat pa sem zagledal hišo, ki me je spominjala na mojo
domačo. Toda bila je že vsa razpadla. Rekel sem si: »Mogoče
pa je to tisto, kar iščem.« Motor sem obrnil proti hiši. Na
računalniku motorja se je pojavilo novo besedilo. Zapelji se v
hišo, kjer te čakajo nadaljnja navodila. V hiši sem našel
Maj 2004

ŠTORSKI OBČAN

plastično račko, s katero se otroci igrajo, ko se kopajo.
Dvignil sem sedež in v prtljažni prostor potisnil igračko.

26

UTRINKI IZ VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE

Takoj sem se odločil, da se bom splazil skozi vrata. Odšli smo
naprej. Na poti do naslednje sobe sem koval načrt, kako priti
v sobo s sencami. Vstopili smo v jedilnico. »Malica je že
pripravljena,« je rekel komandir. Takrat sem očeta vprašal, če
smem na stranišče. Če mislite, da je bil odhod na stranišče
del mojega načrta, imate prav. Ker sem vedel, kam moram,
me oče ni pospremil. Vsi so bili na malici, zato sem lahko
neopazno smuknil v sobo. »To je laboratorij, vojaški
laboratorij, sem šepnil.« Takoj sem vedel, kaj so bile čudne
sence. To so bile omare, na katerih je ležalo na kupe
kemijskih pripomočkov, besedil, metrov, skic, kemičnih
svinčnikov in še mnogo drugih stvari. Neka skica me je še
posebej privlačila. Na njej je bil narisan motor. Pod skico je
bilo nekaj napisano. Pisalo je. S tem motorjem lahko
potujemo v prihodnost. Izdelek je zelo zapleten. Imamo le en
načrt za izdelavo motorja. »Le kje je ta motor?« sem se
vprašal, načrt pa zažgal. Pogledal sem okoli sebe, in glej,
zagledal sem ga za omaro. Z vso močjo sem odrinil omaro in
sedel nanj. Na ročici za plin sem opazil nenavadno
razpredelnico. »Ta puščica na razpredelnici kaže, za koliko
let v prihodnost lahko potujem,« sem prebral. Prepričan, da
se na enak način tudi vrnem, sem ročico potegnil nazaj, tako
da je kazala številko 500. Še preden sem se dobro zavedel,
sem prispel na cilj.

ŠTORSKI OBČAN

PRISPEVEKI OŠ ŠTORE
FRAJERKA NA DVEH KOLESIH
Pogovor s Slovenko leta 2003 Benko Pulko
Nina KRIŽANEC
Foto: Daniel COHEN, arhiv Benke PULKO
Energična, samosvoja, samozavestna, odločna in svobodna.
Ko sem jo lani poleti spoznala, sem si želela, da bi ji lahko vzela
kanček tistega: ''Grem, kamor hočem.'' Podira vse standardne
življenjske načrte: faks, služba, družina. Občudujem njen
pogum in si mislim: ''Ta ženska je od hudiča!'' Spala je na
prostem, v jarkih, na plažah, zabeležila prvo potovanje ženske
na motorju v Savdski Arabiji, si razbila betico v Ekvadorju,
zlasala turističnega policista v Egiptu, ker ji je skoraj uničil
motor, skakala s padalom, se naučila potapljati, našla neki
Srbkinji moža, se poročila z motorjem in se medtem zapeljala
okrog sveta. Njen krog okoli Zemlje velja za prvo kontinuirano
solo potovanje z motorjem po vseh sedmih kontinentih sveta
ter najdaljše žensko potovanje z motorjem glede na čas in prevožene kilometre. Novembra je izšla njena knjiga Po Zemlji okoli
Sonca, za katero je dobila Velikega krilatega leva za najboljšo skupno izvedbo knjige leta 2003 in plaketo za najboljšo
reprodukcijo knjige. Mimogrede je osvojila še naslov Slovenke leta 2003.

POGOVOR Z ...

Kaj ste počeli, odkar ste doma?
Vse. Iskala sem si dom, selila sem se, odkrivala sem staro življenje v zaprašenih, nekaj let zapakiranih škatlah, pisala sem
knjigo, učila sem se, kaj je založništvo, pogajala sem se za vsakdanji kruh, dokazovala sem Guinnessu, kaj sem naredila,
nekajkrat sem letela v Ameriko in po Evropi ter sestankovala, objavila sem knjigo, pripravila multimedijske prezentacije ter
začela gostovati z njimi po Sloveniji. Da sem bila še ob zadnjih nekaj minut prostega časa, ki bi ga imela sicer, me je doletela
kandidatura za Slovenko leta in Osebnost leta 2003. Največ časa v preteklem letu sem zapravila z novinarji in njihovimi
vprašanji, moj poklic pa je bil deliti življenjsko izkušnjo z ljudmi okoli sebe.
Se vam je zdelo težko napisati knjigo?
Ne. Zahtevno sicer, a ne težko. Sicer pa je teža dejanj odvisna od življenjske filozofije bolj kot od dejanj samih.
Kako je delo potekalo?
Veselo. Temperamentno. S kupom zapletov, vedno novih sprememb, pod veliko pritiska. Med novimi ljudmi je bilo kot svež
veter. Bilo je zanimivo, poučno, vredno mojega časa.
Kaj občutite ob vseh nagradah, ki jih dobivate? Prejeli ste Velikega krilatega leva za najboljšo skupno izvedbo
knjige leta 2003 in plaketo za najboljšo reprodukcijo knjige.
Eh, v življenju moramo nekaj početi. Če tudi drugi opazijo vrednost v tvojih dejanjih, pomeni, da nisi zapravljal življenja za
nekoristno početje.
Kako je, če si slaven? Vam je všeč ali ste že naveličani medijske pozornosti?
Bistveno bolj je življenje delovno, če se zanima zate še kdo drug kot le domači in sosedi. V življenju delam samo to, kar me ne
izčrpava, če me že ne veseli. Zaenkrat sem še kos povpraševanju in zanimanju. Ko mi bo postalo obremenjujoče in odveč, me
ne bo več ...
Ste kdaj razmišljali o tem, da bi izdali knjigo v obliki dnevnika in tako popisali vse dogodke s poti?
Nikoli. Preveč takšnih knjig sem videla in preveč so me iritirale. Še mene ne zanima več, kje sem se tistega jutra ustavila in
kakšen bencin sem tankala, kaj šele nekega bralca s filtriranim zanimanjem za peripetije in doživetja nekoga drugega. To je
preteklost detajlov, ki so sestavili žlahtnejšo zgodbo in globlje sporočilo. Vsega se ne bi dalo nikoli popisati. Splet doživljajev in
dogodkov s tega potovanja bo še nekaj let neusahljivi vir, iz katerega se bo dalo črpati. Dnevniški zapiski pa bodo zagotovo
ostali neobjavljeni.
V knjigi so čudovite fotografije, koliko ste jih posneli na potovanju?
Okoli 35.000. Daleč največ diapozitivov, precej digitalnih fotografij in nekaj skromnih klasičnih fotografij na začetku poti.
Kako se počutite doma, v Sloveniji? Nekako ste še vedno ostali popotnica, saj ste imeli več domov, ko ste živeli pri
27

Maj 2004

Bi živeli v tujini? Če ja, kje in zakaj?
Bi. Zakaj pa ne? Veliko je krajev, ki ponujajo nekaj, česar v Sloveniji nimamo. Vidim se v Novi Zelandiji, Kanadi, v Združenih
državah in zagotovo še kje. Všeč mi je življenje z veliko prostora, odprtimi ljudmi, ki jih poleg denarja zanima še kaj.

ŠTORSKI OBČAN

več družinah. Se boste kdaj popolnoma ustalili?
Doma se počutim odlično. Nič mi ne manjka. Rada sem doma. Mislim na doline in ravnine pod Alpami. V življenju sem se veliko
selila, veliko domov sem zamenjala. Edina konstanta je odgovornost, da se prestavim takoj, ko začutim, da se moram
premakniti.

Kakšne načrte imate v prihodnosti, morda spet na pot?
Nobenih velikih načrtov. Prišli bodo, ko bo čas za njih. Tudi po Sloveniji se da potovati. Z isto vnemo kot na poti okoli sveta
nabiram sedaj kilometre po domačih cestah in na štirih kolesih. Predavam, zato me življenje odpelje vsak dan v drug slovenski
kraj. Da obnovim poznavanje domačega praga ...
Motor se je na potovanju odlično odrezal kot prevozno sredstvo. Kaj pa kot moža ga boste obdržali?
Brez nadaljnjega!
Bi potovali s čim drugim kot z motorjem ali se vam to še vedno zdi najboljše vozilo za takšno pot?
Da, potovala bi še s kakšnim drugim prevoznim sredstvom, zakaj pa ne! Navkljub temu pa se mi zdi motor še vedno idealna
jadrnica za lovljenje lokalnih vetrov vseh barv in smeri.

Svoje prispevke ste objavljali v domačih revijah. V katerih deželah ste še objavljali svoje članke?
V Novi Zelandiji, Združenih državah, v Kanadi, Avstriji, na Japonskem.
Za koga je bilo bolje pisati, za slovenske ali tuje revije?
Rada pišem. Količina zadovoljstva se ne spreminja z naročnikom. Načeloma mi je vseeno, za koga ustvarjam. V slovenščini
gre hitreje, pisanje v angleščini pa zahteva več časa.
Koliko denarja ste približno porabili na poti? To so bili sponzorski prispevki, kajne?
Ocenjujem, da sem porabila približno 30.000 evrov. V denarju, plus kopica vrednih reči, kot je bil recimo motor.
Sponzorskega denarja je bila slaba četrtina, ostalo sem si pridelala sama s pisanjem, prodajanjem fotografij, predvsem pa
sem največ zaslužila z varčnim načinom življenja.
Kakšne težave ste imeli z vpisovanjem v Guinnessovo knjigo rekordov in kako
ste jih rešili?
Vpis v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov ni bil nikoli primarni vzrok potovanja,
niti gonilna sila. Bil je stranski projekt, ki sem se ga, kot to pač rada počnem, lotila
kar se da vestno in odgovorno. Pred potovanjem sem prijavila projekt, po tem ko je
bilo vse pri kraju, pa sem z nekaj potovalkami materiala dokazala, da je bilo vse
tudi realizirano in izpeljano v skladu z njihovimi pravili. V London sem se odpeljala
na daljši sestanek, kjer sem predložila dokazni material v obliki video
posnetkov, časopisnih izrezkov, bencinskih računov, računov za prevoz
motorja preko morij in oceanov, originalov in kopij potnih listov ter
dokumentacije za motor, podpise ljudi, ki so me srečali na poti, itd. Veliko
nevšečnosti je bilo s tem, ali bodo priznali dva ali tri rekorde. No, na koncu
pa so se odločili za štiri! Svet je poln presenečenj. Aha, dosežek je že
vpisan v novi knjigi rekordov za leto 2004, ki je izšla pred nekaj meseci.
Stran 35.

Maj 2004

28

POGOVOR Z ...

Ste na potovanju kdaj pogrešali dom in domače oziroma je bilo kdaj zares hudo?
Načeloma ne. Preveč dela sem imela in preveč stvari me je zanimalo. Za pogrešanje se mi ni zdelo vredno zapravljati energije
in časa. Posvečala sem se tistemu, kar sem imela. Zavedala sem se namreč, da so ljudje in dogodki minljivi in da bodo kmalu
preteklost.
V katerem delu sveta ste se bolje počutili, v razvitem ali v deželah tretjega sveta? Zakaj?
V razvitem svetu, ker je bilo potovanje lažje, potrebnega je bilo manj napora za premagovanje »organiziranih« težav. V deželah
tretjega sveta je bilo izredno lahko postati eksotika tudi z banalno zahtevo, ki je tisti kraji in ljudje še niso jemali. Sicer pa je bilo v
zameno za to veliko bolj pisano in nepredvidljivo, kar je imelo poseben in nenadomestljiv čar.

OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA ŠTORE

ŠTORSKI OBČAN

PRISPEVEKI OŠ ŠTORE
OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA ŠTORE
2. LIGA - SPOMLADANSKI DEL
1. KROG - PEČOVJE 16.04.2004

5.KROG - ŠTORE, 21.05. 2004

17:15
18:00
19:30
21:00

16:30
18:00
19:30
21:00

STOPAR LB Design - B. S. ŠTORE
OKREPČEVALNICA INDEX - KOMVAS
TORPEDO - ROGAČI
AVTODELI ŠTORE - BAD BOY´s

ROGAČI - KOMVAS
AVTODELI ŠTORE - OKREPČEVLNICA INDEX
BAD BOY´s - STOPAR LB Design
TORPEDO - B. S. ŠTORE

2. KROG - ŠTORE, 23.04.2004

6. KROG - KOMPOLE 28.05.2004

16:30
18:00
19:30
21:00

16:30
18:00
19:30
21:00

KOMVAS - TORPEDO
ROGAČI - AVTODELI ŠTORE
BENCINSKI SERVIS ŠTORE - BAD BOY's
STOPAR LB Design - OKREP. INDEX

STOPAR LB Design - ROGAČI
TORPEDO - AVTODELI ŠTORE
B. S. ŠTORE - KOMVAS
OKREP. INDEX - BAD BOY´s

3. KROG - PEČOVJE, 07.05.2004

7. KROG - PEČOVJE, 04.06.2004

16:30
18:00
19:30
21:00

16:30
18:00
19:30
21:00

BAD BOY´s - ROGAČI
OKREP. INDEX - B. S. ŠTORE
TORPEDO - STOPAR LB Design
AVTODELI ŠTORE - KOMVAS

BAD BOY´s - TORPEDO
ROGAČI - OKREPČEVALNICA INDEX
AVTODELI ŠTORE - B. S. ŠTORE
KOMVAS - STOPAR LB Design

4. KROG - KOMPOLE 14.05.2004

8. KROG - ŠTORE 11.06.2004

16:30
18:00
19:30
21:00

16:30
18:00
19:30
21:00

KOMVAS - BAD BOY´s
B. S. ŠTORE - ROGAČI
STOPAR LB Design - AVTODELI ŠTORE
OKREP. INDEX - TORPEDO

KOMVAS - OKREPČEAVLNICA INDEX
ROGAČI - TORPEDO
B. S. ŠTORE - STOPAR LB Design
BAD BOY´s - TORPEDO

18. JUNIJA 2004 BODO ODIGRANE
ČETRTFINALE POKALA ŠTOR na PEČOVJU
OB 19:00 URI.
OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA ŠTORE
Branko MLAKAR
OLMN Štore
V tekmovalni sezoni 2004 občinske lige malega nogometa Štore prvič nastopa 16 ekip, ki so razdeljene v dve ligi, in sicer
v I. ligo in II. ligo. Vsaka liga šteje 8 ekip. Igra se dvokrožno pomlad - jesen.

V 1. ligi nastopajo naslednje ekipe:
- VULKANIZACIJA MULEJ,
- LIPA,
- LAŠKA VAS,
- CENC SOKOLI,
- MARINERO,
- RUDAR PEČOVJE,
- ŠTORE STEEL,
- ŽIVEX.

29

V 2. ligi nastopajo naslednje ekipe:
- STOPAR LB Design,
- BENCINSKI SERVIS ŠTORE,
- AVTODELI ŠTORE,
- OKREPČEVALNICA INDEX,
- ROGAČI,
- DIKPLAST,
- KOMVAS,
- TORPEDO.

Maj 2004

V pokalnem tekmovanju je bilo odigrano OSMINAFINALA:
Rezultati:
TORPEDO - ŠTORE STEEL
2:5
OKREPČEVALNICA INDEX - AVTODELI ŠTORE
* 2:4
CENC SOKOLI - LIPA
4:1
ROGAČI - DIKPLAST
* 3:1
RUDAR PEČOVJE - LAŠKA VAS
3:6
MARINERO - STOPAR LB Design
5:1
VULKANIZACIJA MULEJ - BENCINSKI SERVIS ŠTORE 6:1
KOMVAS - ŽIVEX
0:8

(1:3)
(0:1)
(1:1)
(0:0)
(2:3)
(2.1)
(3:0)
(0:4)

ŠTORSKI OBČAN

Prvak II. lige se uvrsti v I . ligo, zadnji I. lige pa pade v II. ligo. Drugo uvrščeni II. lige in sedmo uvrščeni I. lige igrata kvalifikacije
za napredovanje oziroma obstanek. V dosedanjem toku prvenstva v I. ligi najbolje kaže ekipama RUDAR PEČOVJE ter CENC
SOKOLI ; v II. liga pa ekipama BENCINSKI SERVIS ŠTORE in AVTODELI ŠTORE.

2:2
1:1

V ČETRTFINALE so se uvrstile naslednje ekipe:
• ŠTORE STEEL,
• AVTODELI ŠTORE,
• CENC SOKOLI,
• ROGAČI,
• LAŠKA VAS,
• MARINERO,
• VULKANIZACIJA MULEJ,
• ŽIVEX.
00

Pari ČETRTFINALA, ki bo odigran 18. junija 2004 na Pečovju ob 19 uri so:
00

19:
45
19:
30
20:
15
21:

ŠTORE STEEL - LAŠKA VAS
MARINERO - ŽIVEX
AVTODELI ŠTORE - VULKANIZACIJA MULEJ
ROGAČI - CENC SOKOLI

Ekipa CENC SOKOLI, ki je izločila lanskega zmagovalca pokala Lipo ji je žreb namenil drugo-ligaša ROGAČ-e. Prav tako je
papirnati favorit VULKANIZACIJA MULEJ lanski zmagovalec prvenstva Štor, ki ima za nasprotnika ekipo AVTODELI ŠTORE.
Zelo zanimiva pa bosta ostala dva srečanja.

Maj 2004

30

OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA ŠTORE

• po kazenskih strelih