PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Moritecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIV. št. 31 (12.969)
Trst, nedelja, 7. februarja 1988
Proslave v Špetru, Gorici in Trstu
Praznik slovenske kulture v znamenju odpiranja v svet
V Trstu odprtje razstave Istrana Kleve in okrogla miza o kulturnem sodelovanju - V Špetru vloga kulture pri uveljavljanju lastne identitete - O enotnem kulturnem prostoru v Gorici
Na včerajšnji proslavi dneva slovenske kulture v tržaškem Kulturnem domu je nastopil mešani pevski zbor Primorec-Tabor
Gorica
Slovenski ljudje na Goriškem so sinoči znova dokazali svojo globoko kulturno in narodno zavest in do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano Kulturnega doma, kjer je bila sinoči osrednja proslava ob letošnjem dnevu slovenske kulture.
Prireditev je bila letos drugačna, bolj domača, saj so jo oblikovali člani šele pred dobrim letom ustanovljene Gledališke skupine Gorica in pevci zbora Jezero iz Doberdoba, ki velja za enega najboljših zamejskih zborov.
Slavnostni govornik je bil predsednik Kulturne skupnosti Slovenije Sergij Pelhan, ki je svoje razmišljanje usmeril na tri področja. Uvodno misel je namenil opredelitvi vloge kulture med Slovenci in razmišljanju o smislu umetnosti, ki se v času ne spreminja, saj je ' umetnost predvsem in vedno — odraz človekovega nezadovoljstva s pogoji človekovega življenja, nezadovoljstva z zakoni družbe in narave". Tako je bilo v Prešernovem času, pred poldrugim stoletjem, tako je danes, čeprav smo se medtem razvili v bogatejšo družbo, živimo tudi materialno bogatejše življenje, vendar pa nismo verjetno nič bolj srečni kot naši predniki v Prešernovem času. Pelhan se je nato zaustavil ob dilemah materialno bogate, a duhovno osiromašene družbe. V zaključnem delu svojega govora je Pelhan govoril o kulturni in narodnostni osveščenosti med Slovenci v matični domovini in zamejstvu, o enotnem kulturnem prostoru, o prizadevanjih in uspehih skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter poudaril pomen lastne ustvarjalnosti za obstoj.
Tričetrturni kulturni spored so izpolnili člani Gledališke skupine in doberdobski pevci. Šlo je za Prepletanje govorjene in pete besede, za recitacije Prešernovih verzov in odlomke ljudskih pesmi, za simbiozo govorice in glasbe, ki odpira pot do srca univerzalnemu pesniškemu sporočilu.
Speter
Trst
Likovna umetnost in petje, poezija in glasba so sinoči v Špetru dali vsebino in smisel praznovanju dneva slovenske kulture. Srečanje ob kulturnem prazniku se je pričelo v prostorih Beneške galerije, kjer so odprli razstavo slik in grafik Rika Debenjaka. Številno zbrano občinstvo je v imenu prirediteljev - Študijskega centra Nediža in Društva beneških likovnih umetnikov, ki sta pobudo uresničila v sodelovanju z Goriškim muzejem iz Nove Gorice in pod pokroviteljstvom špetrske občinske uprave -pozdravil Pavel Petričič. Delo Rika Debenjaka je predstavila umetnostna kritičarka Nelida Silič Nemec. Sledili so pozdravi špetrskega župana Firmino Mariniga, odbornika Gorske skupnosti Micheleja Carliga in predsednika Videmske pokrajine Tiziana Venterà. Pel je pevski zbor Pod lipo pod vodstvom dirigenta Nina Specogne.
Drugi del kulturnega praznika se je odvijal v občinski dvorani, kjer sta po pesniškem intermezzu z igralko Mirando Caharijo nastopila na koncertu violinist Črtomir Šiškovič in pianistka Mojca šiško-vič. Še pred izvedbo visoko kakovostnega programa so številno občinstvo, med katerim so bili ugledni gosti iz dežele in Slovenije, pozdravili občinska odbornica za kulturo Bruna Dorbolò, predsednica Z SKD v videmski pokrajini Jole Namor in predsednik SKGZ Klavdij Palčič.
Naglas je bil na kulturi, njeni vlogi pri uveljavljanju lastne identitete, pa tudi kot izrazu volje, da bi se ne omejevali zgolj na ohranjevanje, pač pa da bi se Slovenci v videmski pokrajini kulturno razvijali in uveljavljali. Uspehi, začenši s slovensko šolo v Špetru, ne manjkajo, potrebno pa je tudi zakonsko priznanje pravic, da se Benečiji zagotovijo resnične možnosti polnega razvoja.
M. M.
Povezanost med seboj - odprtost v svet. Pod tem geslom se je včeraj v tržaškem Kulturnem domu začelo dvodnevno praznovanje ob dnevu slovenske kulture, ki ga prireja Zveza slovenskih kulturnih društev. Organizator je skušal dati celotnemu dogajanju (in tega včeraj ni bilo malo) predvsem vsebinsko-delovni značaj, daleč od retorike in frazerstva, ki se, žal, čedalje bolj vrivata tudi v kulturo. Šlo je za poskus samospraševanja oziroma vzpostavljanja vezi s tistimi, ki v tem prostoru in tik zraven njega delijo isto usodo »manjšincev«. Skratka, bil je to vpogled v možnosti, ki naj bi jih imela ta čas kultura v iskanju poti, ki pelje v odprt dialog z družbeno stvarnostjo. Z drugačnimi besedami povedano, če parafraziramo razmišljanje predsednika ZSKD Aceta Mermolje (uvedel je okroglo mizo, ob kateri so sodelovali predstavniki Skupine 85, Slovenskega kluba, Krožek za istrobeneško kulturo Istria in TK Galerije), gre za to, da bi kultura ne bila več stisnjena, v krču, gre za ugotavljanje, koliko je možnosti dialoga med »drugačnimi«, skratka za to, da dialog ne ostane samo kot esenca in potreba ozkih skupin.
Sicer pa sta predstavljala uvod v praznik slovenske kulture odprtje fotografske razstave Istrana italijanske narodnosti Luciana Kleve in nagrajevanje avtorjev najboljših prispevkov za literarni natečaj. Prve tri nagrade so šle dijakom Nevi Lupine, Eriku Švabu in Barbari Zlobec. Na natečaj je prispelo 18 izdelkov. Nato so si dogodki sledili v hitrem tempu, od koncerta MePZ Primorec Tabor (vodi ga Matjaž Šček) in že omenjene okrogle mize, do sprejema za kulturne delavce (nagovoril jih je Marij Cuk) in nastopa MS Pinko Tomažič (vodi jo Pija Cah). Danes bo osrednji del proslave z literarnim popoldnevom, nastopom skupine Istranove in govorom Pavla Fonde.
V pričakovanju korenitega
v* w •
razciscenja
DUŠAN KALC
RIM —1 Finančni zakon je šel skozi parlament kot slon skozi prodajalno s porcelanom. Za sabo je pustil sledove, ki jih ne bo lahko izbrisati. Dolga in razburljiva, mestoma naravnost viharna razprava o temeljnem instrumentu državne gospodarske in družbene politike v triletju 88-90 je potrdila, če so bili za to sploh potrebni dokazi, da sedanja Gorieva vlada ne dohaja naraščajočih potreb in zahtev spreminjajoče se in odraščajoče italijanske družbe. Razkrila pa je še marsikaj drugega. V meandrih zapletene finančne problematike ni izgubila smisla za orientacijo samo vlada, temveč so ga v križnem ognju posebnih, zasebnih in osebnih interesov, drobnih nevoščljivosti in včasih nizkotnih računov, izgubile tudi stranke Večine, ki so pred sedmimi meseci, četudi s stisnjenimi zobmi, splavile »začasno« Godevo vlado. K splošni zmedi so nato pristavile svoj lonček še druge stranke, ki so s tisoč in več popravki k finančnemu zakonu izzvale merjenje sil okrog številnih odprtih socialnih vprašanj. S tem in s pomočjo okrepljenih vrst prostih strelcev jim je dejansko uspelo izbezati mu-renčka iz luknjice - vlada je morala stopiti na plan in pokazati svojo raz-cefranost s kar sedemkratno zahtevo po zaupnici. Na koncu ji je po naporni vožnji le uspelo priti do Dakarja, kot je ironično označil to nenavadno pot finančnega zakona socialist De Mic-helis, vendar s polomljenimi kostmi.
Kakšen nauk lahko potegnemo iz te zapletene in še ne zaključene zgodbe, ki se odigrava na koži milijonov državljanov? Gre zgolj za (skrajno nevarno) igro pospeševanja notranjih strankarskih konfliktov, iz katere želijo nekateri iztržiti čimveč ugodnosti v perspektivi razčiščevanja političnih odnosov in oblikovanja nove vlade, ali pa v perspektivi oblikovanja zavezništev in utrjevanja oblasti znotraj posameznih strank? Vzdušje živinskega sejma, ki je v prejšnjih dnev valovilo v veliki veži Palače Montecitorio, bi to hipotezo lahko potrdilo, saj je dejansko marsikdo namignil, da se je v poslanski zbornici v resnici že začel kongres Krščanske demokracije in da je pojav prostih strelcev najvidnejši izraz predkongresnega obračunavanja. Tisto, kar dejansko pušča po maratonski razpravi o finančnem zakonu največ grenkobe v človeku, je dokaj utemeljen občutek, da so se prosti strelci iz vrst petstrankarske večine, zlasti KD, zato, ker so hoteli po ne povsem jasnih in razumljivih naročilih spodnesti vlado in vzpostaviti drugačna politična ravnotežja v večini.
Lahko pa gre še za veliko bolj nevarno igro. Ni morda predstava iz Montecitorio (»največja predstava leta«, kot jo je imenoval ministrski podpredsednik D'Amato) lahko tudi hoten ali nehoten poskus, da bi v ljudeh vzbudili nezaupanje do demokratične ureditve in do ustavnih določil? Nekateri znaki z desnice, ki zmerja-parlament in ga demagoško tudi zasede, so skrajno zaskrbljujoči. Pogub-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Odbojka: v ženski B ligi
Poraz Farca Mebla
V Benetkah o človekovih in verskih pravicah
SANGIORGINA — Farco Meblo je tudi v povratnem deželnem derbiju Proti Sangiorgini potegnil krajši ko-nec (3:1). V Furlaniji se je sicer obnemel mnogo bolje kot v Trstu, vendar je to vse bolj skromna tolažba za ekipo, ki krvavo potrebuje točke v boju za obstanek v ligi.
Odličen sprejem servisa, ki je že Precej časa zgolj edina res pozitivna gjf)hica Farca Mebla, je omogočil naši kipi, da se je povsem enakovredno ^ osala z močnimi gostiteljicami. Te so , dl tokrat pokazale vrhunsko obram-o m izpiljeno tehnično pripravo, ka-lahD° S* Pr' nas sanjamo, vendar M k? Ir?irno zapišemo, da bi Farco lahv ° -^e tako dobrega nasprotnika b ko sinoči premagal, če ne bi bilo m kinih napak v protinapadu in ob DosZl' posebej pa, če bi bil delež w arneznih igralk v napadu bolj ena-
neUstavhi£0r7aZde,lien- Tf£° Pa ie.ob
avipvi Zerjalovi veliko m dobro
napadala le še prekomerno izkoriščena Nacinovijeva, ki so ji seveda proti koncu pošle moči.
Farco Meblo je vodil v prvem, drugem in tudi v četrtem nizu, a te prednosti ni znal izkoristiti. Čeprav se čudno sliši, je bil izenačen in izredno dolg tudi tretji niz, saj sta se ekipi med rezultatoma 13:3 in 14:7 izmenjavali v servisu celih 15 minut. V prvem setu je bilo stanje izenačeno do rezultata 6:6, nato je Farco Meblo povedel z 9:6 in zamudil vrsto res enkratnih prilož-
NADALJEVANJE NA 14. STRANI
Košarka: v B-2 ligi
Jadran danes doma proti Stefanelu
BENETKE — V razkošnem okolju Ustanove Cini na otoku Sv. Jurija v Benetkah se je včeraj zaključilo tridnevno zasedanje o človekovih in verskih pravicah, povezano z izvajanjem Helsinške listine. Zaključno besedo je imel italijanski zunanji minister Andreotti, pred njim pa so včeraj spregovorili veleposlaniki in drugi diplomatski predstavniki skoro vseh držav, ki so podpisale omenjeno listino.
Zasedanje je bilo izredno živahno, polno pogosto presenetljivih novosti. Predvsem sta se bila osnovna koncepta človekovih pravic: zahodni, glede katerega so bili izjemno ofenzivni Američani, in sovjetski, glede katerega so bili nepričakovano prepričljivi številni in ugledni sovjetski predstavniki. Sovjeti ne zanikajo preteklih grehov in tudi zločinov, ne zanikajo niti sedanjih slabosti, toda trde, da so s »perestrojko« šli na novo, povsem drugačno pot. To govore odkrito, brez prevelikih olepšavanj in zato tudi precej prepričljivo. Sovjetski veleposlanik je tako na primer v debati o manjšinah odkrito in jasno govoril o veliki krivici, ki je bila narejena v Stalinovih časih krimskim Tatarom. Toda kaj sedaj, ko na ozemlju, ki je bilo njihovo, živi dva milijona in pol ljudi? V to razpravo in še zlasti v ideološke in idejne dileme o vernih in ateistih je posegel slovenski politik in umetnik Ciril Zlobec. Njegova prepričljiva beseda je imela izreden odmev prav zato, ker priznava celotno stvar-
nost, toda s pomočjo pozitivnih jugoslovanskih izkušenj išče strpno pot razumevanja. To je bil izjemen in izredno odmeven prispevek in ga zato tudi na tretji strani v celoti objavljamo. Treba pa je tudi ugotoviti, da je bila jugoslovanska udeležba na splošno izredna: Milovan Djilas
NADALJEVANJE NA 3. STRANI
Tenis: Davisov pokal
»Azzurri« in »plavi« v vodstvu z 2:1
Rally po Švedskem
Alen (lancia) zmagal
Na včerajšnji veliki ljudski manifestaciji v Milanu
Sindikalna zveza bo zaostrila boj
za reformo vsega davčnega sistema
RIM — Sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL namerava na vseh ravneh zaostriti boj za korenito in predvsem za pravično davčno reformo v državi. To širokopotezno politično akcijo so začeli z včerajšnjo množično manifestacijo v Milanu, na kateri je kljub zelo slabemu vremenu sodelovalo več kot sto tisoč ljudi. Demonstranti so prišli iz vseh predelov države, pred milansko stolnico pa se je zbralo največ delavcev in upokojencev iz Milana in iz Lombardije. Na shodu, ki so ga podprle mnoge demokratične sile in organizacije, so spregovorili generalni sekretarji treh sindikalnih organizacij Pizzinato, Marini in Benvenuto.
Prvi je stopil na govorniški oder voditelj UIL Giorgio Benvenuto, ki je uvodoma izrazil zadovoljstvo, da je sindikat spet dosegel enotnost v boju za pravičnejšo davčno politiko. Mi odločno zahtevamo, je podčrtal govornik, naj se država enkrat za vselej loti učinkovitega boja proti davčnim utajam, ki predstavlja že pravi družbeni škandal, ki postavlja v slabo luč Italijo v okviru mednarodne skupnosti. Sekretar UIL ni štedil s kritikami na račun Gorieve vlade, ki je po njegovem mnenju šibka in skrajno nezanesljiva.To je vlada, ki se izne-verja danim obljubam in ne drži obvez do delovnih ljudi in do šibkih družbenih in gospodarskih slojev.
Tudi Franco Marini je precej ostro napadel vladni kabinet, kateremu je očital, da ni držal obljub glede tako imenovanega davčnega grabeža. Sindikalne organizacije se s svojo plat-
formo obračajo širokim plastem javnega mnenja, saj se problematika davčne pravičnosti tiče slehernega državljana, najsi bo torej odvisne kot neodvisne delavce. Sindikati, je zaključil generalni tajnik CISL, zahtevajo samo celovito in pravično izvajanje ustavnega načela, ki pravi, da mora vsak državljan plačati davke na podlagi svojih dohodkov.
Veliko milansko manifestacijo je zaključil voditelj CGIL Antonio Pizzinato, ki je v svojem posegu posvetil prvenstveno pozornost vsebini finančnega zakona, pri čemer je ocenil tudi politični položaj na vladni ravni. Sindikalna zveza ni na noben način zadovoljna z vsebino in s temeljnimi smernicami finančnega zakona in državnega proračuna, jemlje pa na znanje dejstvo, da je poslanska zbornica med nedavno razpravo sprejela nekatere zanimive popravke na področju socialnega skrbstva in družbene zaščite šibkejših slojev. Pizzinato je podčrtal, da sindikati potrebujejo v vsakem primeru kot sogovornika ugledno in stabilno vladno koalicijo, ne pa kabineta, ki visi na nitki ter je v marsičem odvisen od trenutnega razpoloženja prostih strelcev. Voditelj CGIL je ob koncu javno povabil ministrskega predsednika Gorio na soočenje s sindikalnimi predstavniki o vseh najbolj kočljivih problemih, ki pestijo italijansko delavsko gibanje.
Na sliki (telefoto AP): Množica delavcev in upokojencev na včerajšnji milanski manifestaciji za korenito reformo davčnega sistema.
Zamberletti: Italija potrebuje ameriške F-16
RIM — Načelnik demokrščan-ske delegacije pri NATO paktu in član obrambne komisije pri poslanski zbornici Zamberletti je včeraj navedel razloge, zakaj mora Italija sprejeti na svoje ozemlje ameriške lovske bombnike F-16, ki bodo zapustili špansko oporišče Torrejon.
Kot prvo je treba po podpisu sporazuma o evroizstrelkih in pred pogajanji o strateški jedrski oborožitvi zagotoviti kakovostno vojaško prisotnost ZDA v Evropi v okviru enotne strateške obrambe.
Kot drugo Zamberletti navaja, da je prisotnost letal F-16 v Italiji neobhodno potrebna v pričakovanju pogajanj o omejevanju konvencionalne oborožitve. Pred tem bi bilo namreč nespametno enostransko zmanjšati udarno in obrambno moč NATO pakta.
Tretja ugotovitev pa se nanaša na dejstvo, da bo Zahodna Evropa imela svoj skupni lovski bombnik EFA šele čez nekaj let, do tedaj pa je treba okrepiti južno krilo sredozemskega obrambnega sistema.
Ker se je po vsem sodeč italijanska vlada že odločila, so poslanci neodvisne levice zahtevali takojšnjo parlamentarno razpravo, ker bi bilo nedopustno, da bi take sklepe sprejemali brez vednosti parlamenta. Neodvisna levica obenem poudarja, da bi bila namestitev ameriških lovskih bombnikov v kričečem nasprotju z novimi težnjami o zniževanju jedrskih in konvencionalnih sil v Evropi.
• V pričakovanju
NADALJEVANJE S 1. STRANI
no bi bilo, če bi tudi drugi, spričo šibkosti vlade in spričo zaostrujočih se družbenih protislovij, in s služenjem izključno strankarskim ali celo stru-jarskim interesom krepili nezaupanje v demokratične inštitucije.
Petkov izid glasovanja v poslanski zbornici je nekoliko umiril vode. Ni pa izbrisal vtisa o vse prej kot neoporečnem vedenju vlade in strank večine in ni izbrisal številnih dilem italijanske družbe, ki se kažejo v krizi javnih uprav, v hudih težavah sodstva, v kaotičnem zdravstvenem sistemu, v naraščanju splošnega in organiziranega kriminala, v nerazčiščeni davčni politiki, da ne govorimo o naraščanju brezposelnosti in o drugih problemih. Sedanja vlada bo, čeprav šepava in še bolj oslabljena, še naprej krmarila med temi čermi v pričakovanju političnega razčiščevanja, ki so ga napovedali in ki bo prav tako naporno in zamudno. Pričakovati pa je, da bo vsaj odgovorno in konstruktivno in da bo upoštevalo v prvi vrsti potrebe razvejane družbe, ki se še vedno sooča s hudimi protislovji. Da bo odgovorilo s trdnejšo voljo na zahteve po reformah, da bo odgovorilo tudi vsem tistim tisočim, ki so včeraj v Milanu glasno zahtevali davčno pravičnost.
To je ob jubilejnem rojstnem dnevu ustave obvezna naloga demokratičnih strank. Govori se o spreminjanju nekaterih ustavnih določil, o njenem prilagajanju novim političnim in družbeno-gospodarskim potrebam, čeprav se je debata o finančnem zakonu omejevala zlasti na tisti aspekt, ki zadeva tajno glasovanje, ker se je le-to pač izkazalo kot ovira pri spoštovanju strankarske discipline.
Iz razčiščevanja bo moral priti tudi trezen odgovor na ta vprašanja in ta odgovor morata v prvi vrsti oplajati duh, v katerem je bila pred štiridesetimi leti skovana ustava, ter zavest, da je treba pred njenim spreminjanjem ustavo pravzaprav šele začeti dosledno spoštovati in uresničevati. Marsikaj od tistega, kar določa, se še ne izvaja. Začenši z njenim tretjim členom, na dosledno izvajanje katerega čakamo državljani slovenskega jezika v Italiji že štirideset let.
Napetost narašča v Izraelu V Jeruzalemu zaprli še šole
JERUZALEM Izraelske oblasti najbrž niso bile pripravljene na vztrajnost, s katero se palestinski narod še naprej upira politiki pretepanj. Na zasedenih ozemljih je napetost del vsakdanjega življenja, tako kot lučanje kamenja ali dušeči smrad solzilcev, po katerem zaudarja v palestinskih taboriščih. Kako visoka je napetost na Zahodnem bregu, lahko razberemo tudi iz vladnega odloka, po katerem bodo morale vse jeruzalemske šole ostati zaprte za nedoločen čas. Pouk so prekinili, ker so protiizraelske demonstracije menda snovali prav študentje, uradna utemeljitev pa najbrž ne bo držala v primeru osnovnošolcev, ki bodo morali prav tako ostati doma.
V vzhodnem Jeruzalemu je še vedno v veljavi zapora trgovcev, ki so prav tako kot v Gazi zaprli svoje trgovine pred nekaj tedni. Včeraj so se sestali tudi arabski lastniki hotelov, ki so vzeli v pretres možnost, da'bi se še sami odločili za zaporo.
Bližnjevzhodno napetost je mogoče meriti tudi v sosednjem Libanonu, kjer se prav tako stopnjuje nasilje. Včeraj so pravočasno odkrili peklenski stroj v avtomobilu, ki je bil parkiran pred uradi Air France. Manj sreče je imel poveljnik šiitskega gibanja Amai Abas Awa-dah, ki so mu namestili bombo v avtomobil. Awadah je umrl med prevozom v bolnišnico.
Plemenski nemiri v Pakistanu

V Liaguatabadu pri Karačiju je enajst oseb izgubilo življenje v plemenskih izgredih med pripadniki Mohažirov in Patanov	(Telefoto AP)
V SZ zelo velik poudarek Buharinovi rehabilitaciji
Afganski gverilci sprejeli predstavnika OZN Cordoveza
Nikolaj Buharin
MOSKVA — Sovjetski tisk je posvetil zelo veliko pozornost sklepu vrhovnega sodišča o pravni rehabilitaciji Nikolaja Buharina in še nekaterih drugih uglednih žrtev Stalinovega terorja. Vsi najbolj razširjeni časopisi so objavili na prvi strani formalno razsodbo in tudi poročilo posebne strokovne komisije, ki je zadolžena za pregled vseh političnih procesov v Stalinovem obdobju. Upam, da je to samo prvi korak, ki bo v kratkem pripeljal do politične rehabilitacije mojega očeta, je izjavil Buharinov sin Juri, ki je očitno sprejel z velikim zadovoljstvom razsodbo sovjetskega vrhovnega sodišča.
Vest o rehabilitaciji Buharina je včeraj z velikim poudarkom objavil dejansko ves svetovni tisk. Tudi italijanska sredstva množičnega obveščanja so dogodku posvetila zelo veliko pozornost, čeprav je Buharinova rehabilitacija sprožila tudi nekaj ostrih časopisnih polemik. Socialistično glasilo Avanti je namreč po eni strani pozdravilo to razsodbo, po drugi pa očitalo KPI, zakaj je toliko let zamolčala Buha-rinovo usodo. Po mnenju PSI nosi za ta »molk« največje odgovornosti nekdanji komunistični voditelj Paimiro Togliatti.
ISLAMABAD — Voditelj afganistanske Zveze odporniških organizacij Kališ je po daljšem odlašanju le pristal na srečanje z Diegom Cordovezom, ki zastopa OZN v pogajanjih za premirje v Afganistanu. Kališ se je sicer branil srečanja s predstavnikom OZN, po daljšem prigovarjanju pakistanskih oblasti pa je klonil in se odločil, da se bo, čeprav proti svoji volji, sestal s Cordovezom.
Kališ in Cordovez sta se že predvčerajšnjim neuradno sestala v Islamabadu, včeraj pa sta se uradno pogovarjala v Pešavarju. Voditelj sedmih odporniških organizacij Kališ je izkoristil to priložnost, da je predstavniku OZN omenil, da se Sovjetska zveza ne pripravlja na umik svojih čet. Kališ trdi, da SZ celo utrjuje svoje strateške položaje, sovjetskih vojakov pa je v Afganistanu menda še vedno v izobilju.
Naloga, ki bi jo moral Cordovez opraviti v Afganistanu, je torej vse prej kot enostavna. Pogajati bi se moral o umiku sovjetskih vojaških enot iz dežele, obenem pa bi moral prepričati pakistanke oblasti, naj onemogočijo zahodnim deželam, da po Pakistanu pošiljajo gverilcem orožje. Prav zaradi tega so se odporniške organizacije najprej izrekle proti srečanju z njim, in šele nato spremenile svoje stališče.
Spiegel o telegramu ki bremeni Waldheima
BONN — Po navedbah nemškega tednika Der Spiegel, ki bo v kioskih naprodaj jutri, obstaja original telegrama, v katerem nekdanji poročnik Wehr-machta in sedanji avstrijski predsednik Kurt Waldhe-im zahteva deportacijo 3 tisoč jugoslovanskih civilistov. Vsebino telegrama je Spiegel objavil že v prejšnji številki.
Obstoj originala naj bi po navedbah Spiegla potrdil visok funkcionar, ki je v jugoslovanski vladi zadolžen za stike z javnostjo. Nemški tednik sicer ne navaja njegovega imena, vendar pa ne dvomi o verodostojnosti njegovih izjav. Telegram naj bi bil po trditvah Spiegla v rokah jugoslovanskega zgodovinarja Plenče, ki pa originala doslej še ni predstavil javnosti.
Dva mrtva na Ischii
ISCHIA (NEAPELJ) — Dve osebi sta izgubili življenje, ena pa se bori s smrtjo, ker je nenadoma popustil podporni zid na cesti, ki povezuje Forio d'Ischia s Cuot-tom. Plaz kamenja in zemlje je pod sabo pokopal dva delavca, ki sta pod zidom kopala jarek za kanalizacijo, in nekega mimoidočega, ki je opazoval dela.
Enega od delavcev so reševalci odkopali še pri življenju. Zaradi težkih poškodb so ga nemudoma premestili v neapeljsko bolnišnico Cardarelli.
Claudio Mazzocco se je sam rešil iz rok ugrabiteljev
REGGIO CALABRIA — Claudio Mazzocco, 29-letni podjetnik iz San Rema, ki so ga ugrabili 22. januarja, se je včeraj uspel sam osvoboditi in pobegniti ugrabiteljem. Kot je kasneje povedal na karabinjerski postaji v Santi Cristini dAspro-monte, je v nekaj dneh s kremenovim kamnom prepilil verigo, s katero je bil priklenjen, in nato izkoristil daljšo odsotnost svojega stražarja. Ta se je najbrž umaknil pred policijo, ki je prav v teh dneh izvedla nekaj obsežnih preiskovalnih akcij v boju proti ugrabiteljem v Kalabriji.
Mazzocco je tudi povedal, da so ugrabitelji z njim ravnali razmeroma dobro, čeprav so ga kasneje vklenili v verige. Ko se je osvobodil verig, je hodil praktično celo noč, zjutraj pa je naletel na mladega domačina, ki ga je s traktorjem zapeljal do postaje karabinjerjev.
Točnega mesta, kjer je bil zaprt, Mazzocco ni znal navesti, vendar policija domneva, da je bilo skrivališče ugrabiteljev nekje na področju Plati-ja. Z iskanjem ugrabiteljev bodo nadaljevali na celotnem področju Kalabrije, saj sta v rokah ugrabiteljev še zdravstveni funkcionar dr. Diego Cuzzocrea, ki so ga ugrabili 19. januarja letos, in turinski deček Marco Fiora, ki pa so ga ugrabili že marca lani.
Manj ugodne pa so vesti v zvezi s 15-letno Esteranne Ricco, ki so jo ugrabili lani 2. decembra. Predvčerajšnjim je nekdo z anonimnim telefonskim klicem sporočil, da so dekle osvobodili nekje na cesti Siena-Bettolle. Policija je takoj sprožila obsežno akcijo na področju Siene, Gros-seta in zgornjega Lacija, vendar dekleta do včeraj niso uspeli najti.
Predsednik SZDL Slovenije Smole na obisku pri SSk
SSk napoveduje vložitev zakonskega osnutka za zaščito slovenske manjšine
TRST — Stanje slovenske manjšine v Italiji in njeno prizadevanje za uveljavitev osnovnih narodnostnih pravic ter stiki med manjšino in matico sta bili osrednji temi srečanja med delegacijo SZDL Slovenije, ki jo je vodil predsednik Jože Smole in deželnim vodstvom Slovenske skupnosti. Do srečanja, ki sodi v okvir rednih stikov med obema organizacijama, je prišlo včeraj v Trstu na sedežu Slovenske skupnosti. Delegacijo SZDL Slovenije so poleg predsednika Jožeta Smoleta sestavljali še predsednik in tajnik komisije za manjšinska vprašanja Željko Jeglič in Dušan Janež ter predsednik medobčinskega odbora SZDL obalno-kraškega področja Drago Žerjal. Prisoten pa je bil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Livij Jakomin. Delegacijo Slovenske skupnosti sta vodila predsednik Marjan Terpin in tajnik Ivo Jev-nikar, prisotni pa so bili številni člani strankinega deželnega vodstva.
Deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar je uvodoma goste seznanil s sedanjim političnim stanjem na Tržaškem in v drugih krajih Furlanije-Julijske krajine, kjer živijo Slovenci. Se zlasti se je zaustavil pri dogodkih lanskega leta in negativno ocenil sporazum med Listo za Trst in socialistično stranko, ki se je obema formacijama volilno izplačal, politično pa pomeni korak nazaj, še zlasti pri strategiji slovenske manjšine za izolacijo tistih sil, ki nasprotujejo uveljavitvi in priznanju manjšinskih pravic. V zvezi s tem je Jevnikar poudaril, da je Slovenska skupnost izpopolnila svoj zakonski osnutek za globalno zaščito manjšine in da bo zadevni zakon predložila prihodnji teden preko predstavnikov manjšinskih strank v državnem prlamentu. Tajnik SSk se je tudi zaustavil pri vprašanju enotnosti Slovencev v zamejstvu in poudaril, da Slovenska skupnost podpira vse enotne konkretne akcije, ne pa načelno formule enotne delegacije, ki doslej ni obrodila konkretnih rezultatov. Med drugimi vprašanji, ki jih je načel Jevnikar je treba omeniti predvsem nasprotovanje predlogu socialistične stranke za spremembo volilnega zakopa, ki bi izločila Slovensko skupnost }z deželnega sveta. V deželnem svetu je bil predstavnik slovenske stranke vedno izvoljen iz igre ostankov in od-prava te možnosti bi bila za celotno manjšino hud udarec.
Jože Smole je v odgovoru poudaril pomen, ki ga SZDL. pripisuje Slovenski skupnosti in njeno vlogo v okviru ' slovenske zamejske politike. Nato pa se je dotaknil nekaterih pomembnih tem manjšinske in narodnostne politike v Jugoslaviji. Tako je spregovoril o
Pogovori med delegacijama SZDL Slovenije in Slovenske skupnosti
O odmevnosti peticije in koprske tribune
Povratek k znanim narodnostnim vprašanjem
—KOPER — »...Končno smo se zganili!« je razpravljalec v Klubu Ivo Lola Ribar na Reki menda vzkliknil pred dnevi, ko je tam potekala ena najbolj vročih tribun, ki so bile kdajkoli v reškem prostoru. Govor je bil seveda o narodnostni problematiki, o javnem pismu mladih pripadnikov italijanske narodnosti in njihovih somišljenikov ter o koprski tribuni o Italijanih v Jugoslaviji.
Za tem odmevnim pogovorom na Reki so množični mediji poročali o podobnem v Galižani, na špici istrskega polotoka. Tudi predsedstvo Skupnosti Italijanov v Umagu je govorilo o tem in poudarilo, da bi morala narodnostna problematika večkrat na dnevne rede različnih obravnav tudi v drugih družbeno političnih sredinah, v socialistični zvezi, zvezi komunistov, občinski skupščini in njenem izvršnem svetu.
In končno, o tej aktualni temi je pred dnevi razpravljalo tudi predsedstvo Unije Italijanov Istre in Reke. Z nestrpnostjo
problematiki Kosova in o stališčih, ki ga do te problematike zavzema Slovenija. Spregovoril pa je tudi o ustavnih spremembah v Jugoslaviji ter poudaril, da Slovenija nastopa proti centralizmu in za večje tržno gospodarstvo, obenem pa se zavzema za večje možnosti tujih naložb v Jugoslaviji.
O stanju italijanske narodnosti v Jugoslaviji pa je spregovoril Drago Žerjal, ki je dejal, da je v Sloveniji vprašanje s formalno-pravnega stališča rešeno, da pa število Italijanov kljub temu upada, kar je vsekakor negativno dejstvo. V razpravo, ki je sledila so posegli še drugi, med temi predstavnik Kanalske doline Salvatore Venosi, ki je opozoril na stvarnost tistih krajev.
Po kratkem obisku na Deželi, so gostje obiskali devinsko-nabrežinsko občino, kjer jim je župan Brezigar orisal splošno družbeno-politično stanje s posebnim poudarkom na problematiki slovenske manjšine. Pri tem je Brezigar opozoril na hudo pomanjkanje infrastruktur za kulturne dejavnosti slovenske manjšine, kljub dolgoletnim obljubam, da bo to vprašanje rešeno. To pomanjkanje - je poudaril devin-sko-nabrežinski župan - je toliko bolj občutno, ker je devinsko-nabrežinska občina iz narodnostnega vidika nedvomno najbolj ogrožena slovenska občina in človek ima vtis, da so jo nekateri slovenski zamejski odgovorni dejavniki že kar odpisali.
Gostje iz Slovenije so nato položili venec k spomeniku padlim na nabre-žinskem trgu, v popoldanskih urah pa je prišlo na Plešivem pri Krminu do srečanja s člani deželnega sveta Slovenske skupnosti.
Človekove pravice
NADALJEVANJE S 1. STRANI
je prispeval poglobljeno študijo, razmere v svoji domovini Jugoslaviji je ocenil stvarno in pozitivno. Odločilna je bila umirjena beseda ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja, ki je predsedoval komisiji o verski svobodi in imel opazen poseg. V razpravo so se vključili slovenski znanstveniki in med njimi Silvo Devetak in drugi. Toda ni bilo uradne Jugoslavije, kar je bila izjema med vsemi državami podpisnicami Helsinške listine in ni bilo najbolj umestno.
Ena pomembnih tem razprave so bila tudi manjšinska vprašanja in tudi naš konkretni položaj. O Italijanih v Jugoslaviji je govoril odgovorni urednik dnevnika »La voce del Popolo« Ezio Mestrovich, o Slovencih v Italiji pa odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bogo Samsa. Oba sta izhajala iz stvarnega položaja, podčrtala solidarnost obeh narodnostnih skupnosti
in nato orisala osnovne zahteve. Samsa je izhajal iz ugotovitve, da predstavljata manjšini bogastvo in različnost in važen vzvod napredka v sedanjem vedno bolj krutem družbenem procesu, ki vse postavlja na isti imenovalec. Zato je manjšine kot skupnost treba zaščititi. Treba je zaščititi jezik in zunanje znaličnosti, socio-eko-nomski položaj manjšine in njene kulturne, šolske in druge ustanove. V tej zvezi je tudi ostro polemiziral z izvajanji odv. Gerina, ki je zanikal kakršnokoli raven zaščite v sosednji Jugoslaviji, češ da brez obstoja osebnih pravic ne morejo biti niti pravice manjšinca. Slovenci v videmski pokrajini niso zaščiteni. Slovenec, ki bi želel dati svojega otroka v slovensko šolo, tega ne more narediti, ker ni zaščiten kot nacionalna skupnost. S tem pa se grobo kršijo njegove osebne, osnovne človečanske pravice.
B. S.
©
S.A.C.A.T.
IMPORT - EXPORT
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
S
UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002
in morebiti nekoliko zvezanimi rokami za nadaljnje obravnave, je bilo pričakovati oceno in mnenje te osrednje ustanove italijanske narodnosti v Jugoslaviji. Kot je znano, je Unija sprejela decembrsko peticijo in temu apelu naslovila novega v smislu nadaljevanja tako začetega pogovora o problemih narodnostne skupnosti, toda znotraj obstoječih ustanov od šol do Skupnosti Italijanov. V predsedstvu so tudi poudarili, da mora Unija kot osrednja organizacija in del socialistične zveze postati pravo mesto izmenjave tudi različnih mnenj, brez omejitev misli in brez občutenja republiških meja.
Zapisanemu gre dodati še ugotovitev, ki verjetno ni le osebna, da je bilo o italijanski narodnostni skupnosti in narodnostni problematiki sploh, nenazadnje tudi zaradi odmevnega Mikuličevega obiska v Italiji, v zadnjem obdobju prebrati in slišati toliko, kot že dolgo ne!
Decembrska peticija in javna tribuna v Kopru torej nista bili brezplodni mani-festativni dejanji. Glasno sta opzorili na številna nerešena vprašanja pravic in razvoja Italijanov v Jugoslaviji in dodobra izpolnili hotenja prizadetih in enako mislečih izven vrst narodnosti po demokratičnem in odprtem pogovoru. To so bili tudi njuni temeljni cilji in osnovni nameni, četudi izraženi na tak, neobičajen način, z obliko poziva, ki na vest in zavest javnosti ne trka ravno pogosto!
Prav izbrana oblika, mimo obstoječih institucionaliziranih poti, ki so vse prevečkrat neprehodne, oblikuje vtis, da so prav zato neobičajne metode uspešnejše. Ob izteku lanskega leta so na podoben način, z odprtim pismom slovenski javnosti in z izredno dobro pripravljeno, sicer enodnevno stavko, na svoje materialne težave opozorili srednješolski učitelji v Kopru. Odmevnost izbire potrjuje tudi dogodek na 30. občnem zboru tržaškega tajništva Sindikata slovenske šole, ko so mnogi udeleženci podpisali posebne kartice, naslovljene na italijanskega predsednika Cossigo ob 40-letnici ustave in prav tako dolgem neizpolnjevanju zaščite jezikovnih manjšin v Italiji.
Sadovi obeh manifestativnih dejanj, peticije in tribune v Kopru, počasi zorijo. Obalna konferenca socialistične zveze začenja široko javno razpravo o uresničevanju pravic pripadnikov italijanske narodnosti, ki naj bi jo zaključila majska odprta seja obalne konference; medtem ko bi naj v skupščini skupnosti obalnih občin o tem razpravljali v juniju letos.
Novega vetra v jadra je pričakovati tudi z letno konferenco Unije Italijanov Istre in Reke marca letos v istrskem Labinu.
MIRJAM MUŽENIČ
Objavljamo v celoti poseg, ki ga je imel Ciril Zlobec na beneškem zasedanju o človekovih in verskih pravicah.
Da bi bilo moje razpravljanje vsaj razumljivo, če že ne za večino sprejemljivo, se moram najprej predstaviti: Nisem vernik, nisem pam tudi proti veri.
V dokumentu z značilnim naslovom »Navodilo o krščanski svobodi in osvoboditvi«, ki sta ga podpisala prefekt in tajnik vatikanske kongregacije za verski pouk, kardinal Josef Ratzinger in škof Alberto Bovone, odobril pa sedanji papež Janez Pavel II., berem: »...kadar se človek hoče osvoboditi zakona in postati neodvisen od Boga, svobode nikakor ne osvoji, temveč jo uniči. Ker ne mara merila resnice, postane plen samovolje; med ljudmi je konec bratskih odnosov, zamenjajo jih strahovanje, sovraštvo in strah...«
Tako Cerkev s svojega najvišjega vrha. Težko je najti pot iz labirinta, če temu nasproti postavimo znano Marxovo in Leninovo tezo, pa še mnogih drugih do današnjih dni, o religiji kot človeški zablodi, ki da je plod zaostalosti in jo je mogoče in treba odpraviti z »znanstvenem« razlago sveta in življenja. Izhodiščni odnos marksizma do religije je torej v celoti negativen. V celoti negativen je tudi načelni odnos Cerkve do marksizma, naravni nasledek tega je lahko samo nepomirljiva konfrontacija med njima, medsebojno zanikanje tudi vrednosti svobode, za katero se tako Cerkev kot marksizem vsak po svoje iskreno prizadevata. Toda ekumenski duh le nedvomno omilil ne samo dosedanjo, tako rekoč zgodovinsko sovražnost med različnimi ver-SM ampak izkazuje tudi večje razumevanje Cerkve do neverujočih. Vsaj v nekaterih socia-‘stičnih deželah, kjer je soočanje med Cerkvijo ln marksistično oblastjo neizogibna družbena realnost. Svojo evolucijo pa pozna tudi marksis-llcna teoretična misel, tudi in v določenem predvsem tam, kjer je edina ideologija °olasti in države. Tako na primer beremo v aradnem dokumentu predzadnjega kongresa veze komunistov Slovenije (1982): »...komunisti avračamo vsako prizadevanje, ki bi skušalo Postaviti religijo nasproti socializmu in sociali-em nasproti religiji«.
lahk Prvi P°d}e^' primerjaje oba datata, bi Van t	ie marksistična misel v jugoslo-
j0n.skem primeru doživela večjo demokratizacija ln. kaže danes večjo strpnost kot iz »večnih sieri10"- Shajajoči cerkveni nauk, ki ostaja do-
sled ■	cernveni nauK, ki ostaja ao-
jj,erneLe univerzalističen in se le pod silo raz-tern ' delovanje v socialističnem družbenem sis-ntari '.Prilagaja določenemu pragmatizmu, ki je
. SlZmu hot riružhoni rtrnlčvi t/co m n ni ti ti
y ^rnu kot družbeni praksi vse manj tuj.
°ba ^n,r sta v svoji osnovi univerzalistična gijn Tu0 cerkveni nauk kot marksistična idelo-skuknt ,se' v skladu s svojo naravo in ambicijo, možnih rtajbolj razširiti in utrditi v vseh najbolj Zibkah, zato v določenem smislu, ko sta 1 koherentna sama s sabo, drug drugega
Človekove pravice in verska svoboda v socialistični državi
Jugoslovanska in še posebej slovenska izkušnja
CIRIL ZLOBEC
že po naravi in zavestno omejujeta in drug drugemu zanikata, kot že rečeno, celo svobodo, vsaj moralnoetično vrednost svobode. Marksistična oblast omejuje univerzalizem Cerkve največkrat s praktičnimi, restriktivnimi zakoni in ukrepi, Cerkev pa na marksizmu utemeljeno družbo z moralno obsodbo ali vsaj z odtegnitvijo moralnega konsenza sleherni njeni dejavnosti v območju duhovnosti. Pri dosledni uveljavitvi enega in drugega stališča je prepad v družbi neizogiben, negativna polarizacija prebivalstva pa nujno zmanjšuje možnost uveljavljanja vsaj nekaterih človekovih pravic, ki jih je Helsinška listina še posebej apostrofirala.
Toda striktna absolutizacija idej prijaha nujno v konflikt z življenjem, ki ga skuša oblikovati. Tudi naša, jugoslovanska družba, temelječa na marksistični ideologiji, ni uspela ne z vzgojo ne z izobraževanjem in ne z znanostjo, pa tudi ne s politiko in gospodarstvom (družbena listina), eliminirati religije kot pomemben element intimnega in družbenega življenja, dosegla pa je razvidnejšo nazorsko polarizacijo, ki pa ne pomeni, kot kaže, nasilja nad naravo človeka in družbe: približno polovica prebivalstva se svobodno opredeljuje za verne, polovica prav tako svobodno za indiferente in ateiste. Prav tako pa tudi Cerkev ni mogla v očeh in zavesti javnosti moralno diskreditirati »zemeljskih« prizadevanj marksizma, njegove oblike poskusa osvobajanja človeka zunaj kategorij božjega. Nobena od obeh univerzalističnih ambicij, ne cerkvena ne marksistična, se ne more v celoti uresničiti. Zato je razumljivo, da se ves čas kaže nekakšen pa-ralelizem v naravi notranjega prilagajanja tako Cerkve kot marksizma in nič manj v razvoju odnosov med njima. Sedanji položaj in možnost v prihodnje dopuščata dvoje: vračanje k nekdanji radikalni konfrontaciji, brezobzirni zaostritvi, ki pa glede na realne odnose v današnji družbi nima drugega opravičila razen zvestobe načelom. To pa v modernem času ni pozicija, ki bi ustrezala eni ali drugi strani, kolikor jima je do učinkovite navzočnosti v družbi. Dosledna sekularizacija javnega življenja, ki je v jugoslovanskem primeru več kot samo ločitev Cerkve od
države, odprtost in dostopnost informacij v svetovnem obsegu in na vseh ravneh - kroženju idej ni več mogoče postavljati resnih ovir, pa naj ljudem kot fizičnim osebam še tako omejujemo svobodo gibanja - je opravila svoje: v ospredje, pred militantno, ortodoksno zavezanostjo veri in ideologiji, je stopila zahteva in potreba po svobodi. Srečujemo jo, svobodo v današnjem smislu, kot središčni postulat tako v cerkvenih kot marksističnih dokumentih. Tako tu kot tam je govor o osvobajanju človeka, pri enih se to dogaja v sicer povsem realnem svetu, vendar v območju ali znamenju božjega, pri drugih prek usmerjenga spreminjanja družbenih odnosov. Pri obeh dobiva, kot eden prvih rezultatov osvobajanja, vse večjo vlogo doslej vse premalo upoštevan element človeške narave in življenja: različnost. Različnost znotraj istega videnja in izkušnje ter različnost med dvema miselnima in spoznavnima sistemoma, ki sta samo še v medsebojni primerjavi videti monolitna, ne pa več znotraj samih sebe. Vse troje: svobodno kroženje idej, svoboda kot realizirana individualna in družbena potreba, torej ne več samo pravica in zahteva, ter vse globlja in vse širša različnost domala v vseh pogledih je popolnoma ali vsaj odločilno porušila v preteklosti tako učinkovito kolektivno množično zavest, tako katoliško kot marksistično ali katerokoli drugo, ki jo je cerkveni ali ideološki hierarhični vrh tako lahko usmerjal, ji določal cilje in oblike boja zanje. Bolj kot postajata človek in družba svobodna, bolj se tudi v takšne ali drugačne skupnosti, verske, ideološke, nacionalne, državne, internacionalne vključujemo kot njeni člani individualno in diferencirano, vse bolj se torej za karkoli odločamo kot posamezniki, vse manj pistopamo k njim ali v njih delujemo skupinsko. To je velik, morda eden največjih civilizacijskih premikov našega časa, ki ni mogel ostati brez vpliva tudi na religijo in ideologijo na ravni njune družbene navzočnosti in učinkovitosti. Je tudi eden temeljnih razlogov za osvobajanje in svobodo človeka.
Tako lahko rečemo, da.se danes v Jugoslaviji — to potrjujejo tudi statistike in vseh vrst raziskave — približno polovica ljudi svobodno
opredeljuje za takšno ali drugačno vernost, druga pa ostaja laična ali pa se prav tako svobodno opredeljuje za ateizem, ta pa je vse manj militanten, vse manj uperjen proti Bogu in vse bolj nevtralno zasidran v svetu brez Boga. V vsakdanjem življenju se torej ne manifestira v nekdanjem boju proti religiji in Cerkvi, ampak deluje in se utemeljuje kot zavest, kot mišljenje. Rezultat tega je vse večja strpnost. Ker gre za svobodno individualno odločitev v eni in drugi smeri, je razveseljivo poraslo in vse bolj rase tudi upoštevanje drug drugega in medsebojno spoštovanje drugačnosti in razlik. Krščanska in socialistična morala izgubljata svojo ekskluzivno označitev in se srečujeta na ravni splošne morale in etike. In tega je vse več. Namesto družba nepomirljive konfrontacije nastaja družba sožitja. Seveda ostajata pri tem tako Cerkev v svojem apostolskem kot marksizem v svojem filozofskem jedru nezdružljivo narazen: vendar Cerkev opušča svojo zaprtost v občestvo vernikov in skuša komunicirati z »vsemi ljudmi dobre volje«, marksizem na oblasti pa se tudi ne obrača več samo k svojemu revolucionarnemu razredu, ampak k »vsem delovnim ljudem in občanom«. Inicialni .univerzalizem Cerkve in marksizma, ki se ne more realizirati v svoji ekskluzivni obliki, se v praksi umika potrebi po sožitju brez predsodkov. Ali pa premik vsaj upošteva.
Glede na politično prakso v Jugoslaviji vsaj zadnjega desetletja bi mogli reči, da marksizem religije ne izloča več iz družbe, je pa tudi še ne vključuje vanjo, sprejema pa verujoče; prav tako Cerkev: marksizem na oblasti sprejema kot realnost, rte more ali ne želi se pa sprijazniti z njegovo izključno zemeljsko usmerjenostjo.
In še nekaj, kar je za Jugoslavijo še posebej značilno: imamo, če ne upoštevamo manjših, tri velike religije: katoliško, pravoslavno in muslimansko, in več narodov: Slovence, Hrvate, Srbe, Muslimane, Črnogorce, Makedonce in nad dvajset etničnih manjšin, med katerimi je zlasti številna albanska. V preteklosti se je marsikateri narod identificiral z vero, in narobe: vera z narodom, kar je pogosto zaostrovalo mednacionalne odnose in povzročalo razcepe znotraj istega naroda. Med zadnjo vojno je to pripeljalo do katastrofalnih razsežnosti. Današnja odsotnost nacionalne identifikacije z vero, in narobe, je preus-merila nacionalno zavest k drugim virom: h kul-turi, jeziku, zgodovini, tradiciji, civilizaciji, ekonomiji, kar vse vključuje tudi religijo, vendar ne več kot temeljno določilo, pomeni pa prav gotovo pozitivno spremembo tudi v smislu ugodnejšega ozračja za uveljavljanje in uživanje človekovih pravic. Pa tudi Cerkev se je usmerila k svojim izvirnejšim studencem.
Na ravni vsakdanjega življenja so verske svoboščine v Jugoslaviji - govorim predvsem iz slovenske izkušnje - mnogo večje od možnosti realizacije nekaterih temeljnih, predvsem materialnih človekovih pravic glede na veliko ekonomsko krizo, ki že nekaj let pretresa Jugoslavijo. Toda to ni tema našega srečanja.
Na seji občinskega sveta
Se opazna zadrega v vrstah koalicije
Po skoraj dveh mesecih in pol, ko je na tržaški Občini vladala prava upravna paraliza, ker odbor ob razgretih razpravah na tajnih sejah o odstavitvi župana sploh ni skliceval sveta na redno upravno delo, se je predsinoč-njim vendar občinska skupščina spet sestala. Toda vse kaže, da tudi po formalni obnovitvi zavezništva v večinski koaliciji še ni prave sloge med KD, Listo za Trst, PSI, PSDI in PRI, še zlasti ni opaziti prave zavzetosti za res učinkovitejše vodenje občinske uprave v teh nekaj mesecih, ki nas ločijo od junijskih upravnih volitev.
Ob širokih vrzelih v vrstah večinskih svetovalcev je tako mogla skupščina le odobriti nekaj povsem rutinskih upravnih sklepov, med katerimi so bili pomembnejši le trije v zvezi z gradnjo velikih cestnih povezav in eden o ureditvi zelenih površin v raznih predelih občinskega ozemlja. Znamenje še obstoječih razhajanj v vrstah večine je bila prav gotovo odločitev Staffierija, da umakne nekaj važnejših sklepov, ki so zadevali razna javna dela z občutnejšim izdatkom. Bržkone prav iz skrbi pred možnostjo nasprotnih stališč v večini in pred morebitnim odhodom kakega svetovalca opozicije, ob čemer bi bila seja nesklepčna, je nato predsedujoči podžupan Seghene kar prekinil razpravo o sklepu, ki je predvideval oddajo kipa bivše habsburške cesarice Elizabete Pokrajini, in je kar na lepem odložil sejo.
Danes bo nastopila ob dnevu slovenske kulture
Istrsko ljudsko izročilo v pesmih skupine Istranova
Jutri zvečer v Prosvetnem domu
Črtomir in Mojca Šiškovič na Openskih glasbenih večerih
V	osrednjem, današnjem delu praznovanj ob dnevu slovenske kulture, ki jih v Trstu prireja Zveza slovenskih kulturnih društev, se bo občinstvu predstavila v skladu z letošnjo zasnovo - vokalno-instrumentalna skupina Istranova. Skupina je sicer sorazmerno poznana in zelo priljubljena, saj je izdala pred nekaj leti tudi ploščo, vseeno pa velja potrositi še kako besedo o njenem delu, saj v Trstu ni natopala prepogosto.
Istranova je nastala leta 1980 in od tedaj dosledno in navdušeno raziskuje istrsko ljudsko izročilo. Ker se tu srečujejo in živijo razni narodi, razne kulture in običaji, ker je Istra stičišče raznovrstnih vplivov, je raziskovalno delo istočasno nadvse zanimivo, lahko pa tudi naporno. Istranova si pa ne postavlja kakršnihkoli pregrad. Zanjo so enako dragocene slovenske, hrvaške, italijanske, ali šavrin-ske pesmi, čeprav je usmerila svoje raziskovanje pretežno na tisti del Istre, ki leži med Trstom in reko Mirno. Glasbeno izročilo je v tem predelu ponekod še živo in zato je raziskovalno delo nadvse hvaležno. Dovolj dosledno in predvsem resno zbrano gradivo skušajo nato člani Istranove prirediti sodobnemu okusu, ne da bi pri tem iznakazili pravo podobo ali pravo vzdušje, ki ga uspejo pričarati viže ali pesmi. Čim več gradiva pa skušajo uporabiti za svoje živahne in predvsem prijetne nastope.
Ob ljudskih vižah in pesmih Istranova predstavlja tudi vrsto starih ljudskih glasbil, kot so bais (mali istrski kontrabas) ali vijulin (violina), seveda diatonična harmonika in klarinet, vela in mala sopila, šurle, mih ali vidalice (izvirna istrska pihala, na katera igrajo še redki ljudski godci). Ob teh glasbilih pa se pojavljajo sodobnejša, kot so kitara, mandolina ali flavta, brez vsakršnega predsodka, v iskanju posebnih učinkov in predvsem prijetnih izvedb.
S svojim raziskovanjem so člani skupine tako iztrgali pozabi marsikatero ljudsko vižo ali pesem, kako mazurko ali manfrino, villotto ali polko, ki jo na nastopih ponudijo občinstvu ob nepogrešljivem balunu iz hrvaške Istre.
V	sami skupini ni kake posebne delitve dela, čeprav je pri raziskovalnem delu najbolj zagnan Dario Marušič. Za tržaški nastop je diapozitive pripravil Luciano Kleva, ki v Kulturnem domu razstavlja tudi fotografije z istrsko motiviko. Ob njiju nastopata še Franco Jurci in Marino Kranjac. Vsi člani skupine igrajo več instrumentov in po potrebi tudi pojejo. Na jutrišnjem nastopu bodo seveda predstavili le del repertoarja, ki so ga izoblikovali ob nastopih v Istri, Sloveniji, Opatiji, pa tudi v Bellunu, Trevisu in Milanu, kjer so bili celo po večkrat gostje. To bo tržaško občinstvo nedvomno znalo ceniti zaradi večplastnosti in raznolikosti vlivov, ki se stekajo v istrsko ljudsko izročilo, pa tudi zaradi domačnosti, ki je vsakemu Tržačanu razpoznavna tako v narečju kot v ljudski viži. (nak)
V znamenju dneva slovenske kulture bo jutri ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah na sporedu pomemben glasbeni dogodek. V okviru Openskih glasbenih večerov bo namreč nastopil violinist Črtomir Šiškovič ob klavirski spremljavi Mojce Šiškovič.
Umetnika sta bila že nekajkrat gosta openskega društva Tabor, pravzaprav sodi eden izmed Šiškovičevih nastopov med prvimi glasbenimi večeri, ki jih je društvo začelo prirejati. Vsakič pa sta znala ustvariti posebno vzdušje, tako da je bil vsak koncert za občinstvo izjemno doživetje.
Črtomira Šiškoviča gotovo ni potrebno posebej predstavljati. Kljub temu ne bo odveč, če povzamemo bistvene etape njegove umetniške poti, ki ga je večkrat vodila daleč od rojstnega mesta.
Violinist je začel študij glasbe na šoli Glasbene Matice z O. Kjudrom in C. Veronekom. Po diplomi, ki jo je opravil z odliko leta 1976 na tržaškem konservatoriju, se je še izpopolnjeval z Igorjem Ozimom in kvartetom Amadeus v Kòlnu. Tu je leta 1980 diplomiral z odliko in pohvalo, dve leti kasneje pa opravil še koncertantni izpit. Izpopolnjeval se je še pri F. Gulliju v ZDA ter pri M. Sostalu v Celovcu. Leta 1986 je dobil mesto koncertnega mojstra v orkestru gledališča Verdi v Trstu.
Ima za sabo izredno bogato dejavnost na področju komorne glasbe in
seveda kot solist. Snemal je za italijansko RA1, za RTV Ljubljana, Zagreb in Beograd, za Suisse Romande - Ženeva, Deutschlandfunk - Kóln in za TV Moskva. Posnel je tudi ploščo za Da Camera (Zah. Nemčija).
Mojca Šiškovič, ki je začela študij klavirja na šoli Glasbene Matice v Trstu, se je po diplomi na tržaškem konservatoriju posvetila še študiju klavi-čembala. Za klavir se je nadalje izpopolnjevala pri prof. J. Suhadolnik v Ljubljani in pri prof. Giintherju Lud-wigu v Celovcu. Izpopolnjevala se je tudi kot izvajalka komorne glasbe in večkrat nastopala v raznih komornih zasedbah. Koncertirala je kot solistka in z bratom Črtomirom v Trstu in drugod. Snemala je za jugoslovansko televizijo, za RTV-Ljubljana in za italijansko RAI. Poučuje klavir na šoli Glasbene Matice v Trstu.
Ponedeljkov koncertni spored, ki nam bo posredoval ne le izvajalsko dovršenost, temveč tudi lepoto in vrednost glasbenega instrumenta kot je violina Stradivari, katere sloves je že legendarno znan, 'vključuje najprej Tartinijevo Sonato v g-molu za violino in klavir z naslovom Didone abbandonata; sledila bo Schubertova Sonata v g-molu za violino in klavir op. 137 št. 3; nato bodo še na vrsti Merkujev Calmo espressivo za solo violino, romanca v G-duru za violino in klavir norveškega skladatelja Svendsena in na koncu še Carmen Fantazija Španca P. De Sarasateja.
Občni zbor kulturnega in športnega društva iz Nabrežine
SKD Igo Gruden in ŠD Sokol na prelomnici
Dobro na športnem, slabše na kulturnem področju — tako bi lahko v enem stavku povzeli obračun delovanja v lanskem letu, ki sta ga na petko-yem skupnem občnem zboru podala ŠD Sokol in SKD Igo Gruden iz Nabrežine. Na športnem torišču je društvo beležilo dobre uspehe in lepo izšlo iz nekajletne krize, po drugi strani pa se je kriza na kulturnem področju še pospešila, saj je poleg moškega pevskega zbora prenehal z vajami tudi ženski. Nabrežinski društvi se torej nahajata res na prelomnici, kot je ob uvodu svojega poročila navedel predsednik Antek Terčon.
Začnimo s svetlejšo platjo. Iz poročila športnega referenta Pavla Vidonija je bilo razvidno plodno delovanje odbojkarske, košarkarske in balinarske sekcije. Sokol tekmuje letos s sedmimi odbojkarskimi in košarkarskimi ekipami, kar jasno priča, da so najhujši časi mimo. Pri premostitvi krize imajo največ zaslug domači športni delavci, ki so vložili v svoje delo veliko truda in zagnanosti.
Vidoni je v svojem poročilu podčrtal pomen sodelovanja z drugimi društvi. Že predsednik Antek Terčon je v tej zvezi dejal, da se »bomo še vedno trudili za skupne pobude, vendar mis-
limo, da bi bilo treba še marsikaj razčistiti med društvi in predvsem ne gledati izključno na lastne koristi.«
O krizi na kulturnem področju najbolj zgovorno priča prekinitev delovanja obeh zborov: moškega in ženskega. Predsednik Terčon je poudaril, da je ostal moški zbor brez pevovodje (ob čemer je omenil odgovornost ZSKD), dekleta pa so opustile vaje zaradi pre-
skromnega števila pevk. Tajnica ZSKD Nives Košuta je v svojem pozdravu izrecno poudarila, da Zveza nima na razpolago dovoljšnega števila pevovodij, da bi zadovoljila potrebe vseh naših zborov, prav zato pa je spet pripravila tečaj za zborovodje.
Drugo, lahko bi zapisali že »zgodovinsko« vprašanje (ker se društvo spoprijema z njim že dolgo vrsto let), ostaja vprašanje novih prostorov. »Nič
koliko obljub bolj ali manj svečanih od bolj ali manj odgovornih krogov smo dobili, a kot vidite, smo mi še vedno tukaj, nalašč za to kupljeno zemljišče pa je še vedno tam!« je skoraj resignirano omenil predsednik Terčon. Novi prostori so skratka predpogoj za oživitev kulturnega delovanja v Nabrežini. V tej zvezi je posegel tudi projektant, ki je napovedal, da bo načrt za nove prostore pripravljen morda že v teku meseca.
Kljub tem nemajhnim težavam kulturno delovanje v Nabrežini vsekakor ni bilo povsem na psu. Iz poročila kulturnega referenta Tomaža Caharije je izšla pozitivna slika dejavnosti z otroki (poletnega centra se je udeležilo 110 otrok!) pa tudi dejavnosti mladih so se dobro razpredle.
Na predlog tajnika Mitje Terčona je bil dosedanji odbor razširjen. V širši odbor so bili izvoljeni: Adriano Sta-nissa, Ladi Caharija, Savo Ušaj, Tamara Ušaj, Niko Pertot, Pavel Vidoni, Tomaž Caharija, Robi Franko, Edvin Bogateč, Štefan Rosati, Walter Stanissa, Matej Caharija, Ivan Visentin, Livio Lesizza, Ivan Marušič, Antek Terčon, Viviana Lukša, Andrej Pupis, Karlo Masten, Nevenko Gruden, Dušan Gruden in Silvio Šuligoj.
Sestanki KZ o poklicnem seznamu
Ponavljamo razpored informativnih sestankov Kmečke zveze o vpisu v poklicni seznam kmetov, na katerih bodo njeni predstavniki izpolnjevali prošnje za vpis v seznam.
V	PONEDELJEK, 8. februarja:
—	v PREBENEGU, srenjska hiša, ob 19.00;
—	v MAČKOLJAH, srenjska hiša, ob 19.00;
—	v KRIŽU, Dom A. Sirka, ob 19.30;
—	v MEDJI VASI, gostilna Ra-detič, ob 18.00.
V	TOREK, 9. februarja:
—	v NABREŽINI, sedež patronata KZ-INAC, od 9.00 do 13.00;
—	v ŠEMPOLAJU (tudi za Praprot, Prečnik, Trnovco in Slivno), prostori osnovne šole, ob 18.00.
V	SREDO, 10. FEBRUARJA:
—	v BOLJUNCU, v gledališču France Prešeren, ob 20.30;
—	v DOLINI, v društvu Valentin Vodnik, ob 19.30;
—	v MAVHINJAH, v gostilni Širca, ob 18. uri;
—	v CEROVLJAH, v gostilni Le-giša, ob 19. uri.
V Bregu se navdušeno pripravljajo na pust
Med vsemi vozovi, ki v tem pustnem mrzličnem vzdušju nastajajo v "skrivnih" delavnicah brežanskih vasi, je boljunski nedvomno najbolj čarovniški. Odlikuje pa se tudi po svojevr-stnosti (naj se pri tem ostali ne užalijo, saj so to le prvi vtisi ob bežnem pogledu na še nedokončana dela!). Namesto velikega voza izdelujejo Boljunčani tri manjše, po tematiki sorodne, a vendar različne "vozičke". Naš fotograf je v svoj objektiv ujel le enega, prav kmalu pa bosta nared še ostala dva.
Kaj pa naslov? Skupina iz Boljunca (baje bo izredno številna!) se bo tako na kraškem kot na brežanskem pustnem sprevodu predstavila z naslovom "Čira čara, vlada nas vara". Pri tem ima seveda glavno vlogo magija, z vsemi čarovnicami, vedeževalci, vilami in preroki vred. Vse je ovito v tančico skrivnosti, sugestivnosti in radovednosti.
Kdo ve, mogoče so Boljunčani dobili svoj navdih pri nadnaravnih, magičnih bitjih, ki lahko vidijo v bodočnost! Če je to res, bi jih lahko kar vprašali, kakšna presenečenja nas čakajo v kratkem (kajpak, samo prijetna!).
Čeprav bi ogromni morski pes res lahko prisodil morsko tematiko dolinskemu vozu, je to daleč od resnice. Široko odprta usta dolge živali so le alegoričen prikaz za veliko "resnejšo" temo. Dolinčani so se letos odločili za voz z zgovornim naslovom "Usoda sveta". Tako strogo in resno pa spet ni! Konec koncev le smo v razposajenem, živahnem in norem pustnem vzdušju, ki narekuje vse prej kot "usodna" razmišljanja.
Kakorkoli že, v Dolini so se tudi letos lotili človekoljubne teme. Po lanskem glasnem zavzemanju za pravice lačnih črncev, se bodo čez nekaj dni prizadeto spraševali, kam nas vodi pot današnjega svetovnega dogajanja. Glavni junak (in ne nazadnje je to tudi tisti, ki ga bo najlaže opaziti, saj meri precej metrov v dolžino!) bo seveda "grozni" morski pes. Edine večje težave bodo verjetno nastale z "izvozom voza". Prostor, kjer sedaj mirno leži pustna žival, je namreč kot nalašč zanjo. Vse kaže pa, da bo treba kmalu poklicati na pomoč buldožer. Pred vhodom je namreč "premalo" prostora, da bi pustni umotvor lahko nemoteno in brez hujših nezgod spravili na dan!
V Borštu se na letošnji praznik vesele norosti pripravljajo z dokajšnjo mero dobre volje. Pri delu pa sodeluje predvsem vaška mladina, ki bo tudi letos predstavljala svojo vas na drugem pustnem sprevodu v Bregu.
Mogoče se da z zgornje slike sorazmeroma malo razbrati, posneta je pač bila v trenutku, ko je bil pustni "umotvor" še v začetni fazi nastajanja. Vsekakor pa je tema, ki so si jo letos zamislili Borštani, kar se da aktualna. Pustnega dela so se namreč lotili z naslovom "Mir med narodi". To se pravi, da je spet na vrsti vsebina svetovnega razpona, skoraj bi rekli "vsakdanja" tematika, ki jo obravnavajo na vseh važnejših srečanjih. Ne nazadnje pa je "Mir med narodi" lahko zelo hvaležen navdih za pustni praznik, ko v prvo vrsto stopita kritika in humor.
Vse kar lahko še povemo, je to, da bo zgoraj naslikani predmet kaj kmalu spremenil svoj videz in se prelevil v rožnat in rožast tank... (dam)
Poslanec Angius sklenil programsko konferenco KPI
Pogoj za ponoven razvoj Trsta je v sožitju in odprtosti svetu
Z odobritvijo programskega dokumenta in sklepne resolucije se je sinoči zaključila dvodnevna programska konferenca tržaške federacije KPI. Aktiv delegatov partijskih sekcij, zastopnikov tematskih delovnih komisij in izvoljenih predstavnikov KPI v deželnem, pokrajinskem, občinskih in rajonskih svetih so torej ob koncu dvodnevne živahne razprave, v kateri je nastopilo okrog 40 članov stranke, a poleg njih tudi nekateri neodvisni predstavniki družbenih, ambientalis-tičnih in verskih organizacij, so soglasno potrdili (in z nekaterimi amandmaji dopolnili) osnovna izhodišča političnega delovanja KPI pred bližnjimi upravnimi volitvami, ki jim bodo služila za osnovo v soočanju z naprednimi družbenimi in gospodarskimi silami pred izdelavo dokončnega volilnega programa KPI.
Razprava, v katero so posegli tudi vsi vidnejši voditelji stranke, od evropskega poslanca Rossettija do deželnega tajnika Viezzija, je podrobneje razčlenila izhodišča in predloge vseh 6 sektorialnih načrtov, ki jih vsebuje programski dokument, in ki obravnavajo vprašanja smotrne uporabe teritorija, znanstveno okolje in nove proizvodne priložnosti, vlogo pristanišča kot spodbude za mednarodne izmenjave in stike, posodobitev sistema javnih uprav, storitev in ustanov, solidarnost in novo socialno zaščito ter kulturo kot dediščino za današnje dni. V vseh teh temah, j e v programskem dokumentu vključena tudi problematika slovenske narodnostne skupnosti, ki je
Gavino Angius
zato prišla do izraza v večini posegov. Posebno pozornost pa so ji posvetili v svojih nastopih bivša senatorka Gerb-čeva, zgoniški in dolinski župan Budin in Švab, senator Stojan Spetič in predsednica vzhodnokraškega rajonskega sveta Kalčeva.
Razpravo je povzel in sklenil vsedržavni voditelj KPI, odgovorni za krajevne uprave pri vodstvu stranke Gavino Angius. V svojem daljšem govoru je uvodoma naglasil velik pomen, ki ga je KPI tudi v Rimu vedno priznavala prizadevanjem tržaških komunistov za ustvarjanje naprednejših gospodarskih, družbenih in kulturnih odnosov v teh obmejnih krajih. Trst mora naposled zares odigravati vlogo, ki mu
Stranka v bistvu začela volilno kampanjo
KD in Trst
Večrazredna stranka, ki ne zanika tradicionalnih vrednot, vendar pa je sposobna tudi novega dinamizma, ki dojema potrebe in vodi spremembe sodobne družbe. S tem receptom se krščanska demokracija namerava predstaviti na prihodnjih junijskih volitvah z jasnim ciljem, da spet dobi vodstvo mesta v svoje roke. Ta cilj so potrdili na včerajšnjem srečanju KD in Trst, ki sta se ga s pokrajinskim vodstvom udeležila predsednik deželnega odbora Biasutti in minister za javne uprave Santuz.
Kljub nekaterim obrobnim samokritičnim opazkam, ki so zadevale predvsem interno delovanje stranke, si KD lasti dober del zasluge za vse zakone, ki so bili izglasovani na državni in deželni ravni in ki naj bi nakazovali novo vlogo Trsta. V svojem programu KD nakazuje kot prioritetne sledeče cilje: ovrednotenje Trsta kot dejanskega glavnega mesta dežele; nadaljevanje dogovarjanja na državni ravni, kar je doslej obrodilo posebne zakone v korist mesta in dežele; mednarodna vloga Trsta; ovrednotenje tržaškega pristanišča v službi vsega srednjeevropskega zaledja; obramba proizvodne
strukture ob upoštevanju stvarnih možnosti; znanstveno raziskovanje, saj, pravijo, ima Trst vse možnosti, da se razvije v eno od italijanskih raziskovalnih središč z mednarodnim odmevom.
Najnevarnejši tekmec na prihodnjih volitvah bo socialistična stranka, vendar KD upa, da ji bodo volivci potrdili izkazano zaupanje. In če bo ohranila vlogo stranke relativne večine, bo zahtevala župansko mesto. S sedanjimi zavezniki, menijo namreč v krogih KD, so možna le taktična zavezništva, medtem ko je izkušnja dokazala, da strateških dogovorov ni mogoče sklepati. Pogoj za volilni uspeh pa je, po besedah vseh voditeljev; enotnost stranke, ki naj se v veliki večini spozna v liniji vsedržavnega tajnika De Mite, v deželnem merilu pa v liniji predsednika deželnega odbora Biasut-tija. In s tem stališčem naj bi se aprila udeležila vsedržavnega kongresa.
V posegih voditeljev pa ni bilo niti besedice o Slovencih. Očitno manjšina ne predstavlja takega problema, da bi ga veljalo razčleniti na srečanju, ki je bilo po njihovih besedah uvod v volilno kampanjo.
jo narekujeta zgodovina in zemljepisna lega, je poudaril Angius, postati mora torišče miru, sožitja in sodelovanja v tem delu sveta, kar je v korist tako Italije kot Evrope. Zato pa je treba upoštevati in ovrednotiti njegovo specifičnost, njegov večnarodnostni značaj, ki predstavlja pomembno potencialnost in nudi Trstu še posebne priložnosti.
Prav so zatorej storili tržaški komunisti, da so dali tak poseben poudarek v svojem programskem dokumentu prav problematiki slovenske narodnostne skupnosti, je dejal Angius, saj se Trst ne bo mogel osvoboditi spon preteklosti in ne bo našel poti v nov razvoj, če ne bo »premagal kulture ločenosti«, če ne bo spravil v kot tradicionalnih liberalno-nacionalističnih krogov, ki so v zadnjih letih spet prevzeli vodstvo mesta, kot je treba tudi odpraviti tradicionalne vitimistične težnje meščanstva, ki dejansko blokirajo možnosti razvoja. Potrebno je torej dati Trstu novo vodstvo, ki bo tolmačilo stremljenja in potrebe naprednega dela prebivalstva ter bo znalo ustvariti pogoje za ponoven razvoj, ki naj temelji na ozdravljenju in posodo-
Kje podpisati za strelišče na Opčinah
Nadaljuje se zbiranje podpisov pod poziv državnim in civilnim oblastem za končno ureditev strelišča na Opčinah, kjer je padlo več kot sto žrtev. Podpise zbirajo na vseh sekcijah VZPI-ANPI, poleg tega pa še: pri TPPZ P. Tomažič in pri mladinski skupini P. Tomažič v Bazovici, na sekciji PCI-KPI P. Tomažič Trst, v Prosvetnem domu na Opčinah vsak dan od 17. do 20. ure in v Tržaški knjigarni.
Ker se bo zbiranje podpisov sorazmerno hitro končalo, vabijo pobudniki, naj se podpisniki čimprej in v čimvečjem številu odzovejo In s seboj prinesejo osebni dokument.
bitvi gospodarskega ustroja in na kulturi sožitja in odprtosti do vseh.
Zaključni del svojega posega je vsedržavni voditelj KPI posvetil političnim temam, ki so povezane z ofenzivo nekaterih gospodarskih in finančnih krogov, ki hočejo sami usmerjati izbire urbanističnega in gospodarskega razvoja mimo pristojnosti demokratičnih ustanov. Treba je nasprotno uveljaviti vlogo krajevnih uprav, je zatrdil Angius, kot edinih, ki lahko zajamčijo prevlado skupnega interesa pri načrtovanju in vodenju razvoja. Ravno ta misel navdihuje programski dokument tržaškega vodstva KPI, zato tudi predstavlja pomemben korak naprej k ustvarjanju pogojev za preokret v prizadevanjih za napredek Trsta tako na gospodarskem, kot tudi na družbenem in kulturnem področju.
Eden od njih naj bi bil Di Pintu prodal usodni heroin
Po smrti tržaškega narkomana tri osebe končale v zaporu
V petek so karabinjerji aretirali tri razpečevalce mamil, domnevne člane iste razpečevalne mreže, ki naj bi bila prodala heroin Alessandru Di Pintu, 21-letnemu tržaškemu mladeniču, ki je umrl v četrtek, potem ko si je vbrizgal prekomerno količino heroina. Takoj Po njegovi smrti so karabinjerji vzeli na muho vse znane tržaške narkomane, da bi ugotovili izvor usodnega heroina. Istočasno pa so analize pokazali da je heroin, ki so ga našli v Dr Pintovem stanovanju, enak heroinu, ki so ga zaplenili ob aretaciji devetčlanske tolpe iz Piemonta. Kot smo že poročali, je omenjena tolpa plasirala v našem mestu okrog 14 kilogramov heroina tipa brown sugar, tako da ne bi bilo nič čudnega, ko bi nekaj gramov tega mamila prišlo v Di Pintove roke.
Pravo sled pa so preiskovalcem nubile Di Pintove osebne beležke, v ka-je imel zapisana številna imena n telefonske številke. Prek njih so ka-abmjerji izsledili nekatere znance pobega fanta in med njimi našli tudi *e!Ja' ki naj bi bil Di Pintu prodal unjo dozo heroina.
Karabinjerji so namreč v petek obi-v Ij.1 dom 28-letnega Claudia Mistera odk ran Michele 6. Med preiskavo so mm - 10 gramov heroina in 50 grafih ornega hašiša vrste maroco. Koli-siuž'1 marnila	bila prevelika, da bi
teaalla le za osebno uporabo; poleg y Pa je bil heroin povsem enak tis-
Claudio Mistero
temu, ki je Di Pinta spravil na oni svet. Dovolj razlogov, da so karabinjerji Mistera aretirali. V zaporu je končala tudi njegova 25-letna prijateljica Luisa Rutter iz til. Caprin 8, ki je lastnica stanovanja v Ul. San Michele 6 in ki z razliko od Mistera še ni imela opravka s pravico. Mistero je priznal, da se je z Di Pintom odpravil k neki osebi, da bi si oba nakupila mamilo. Po mnenju karabinjerjev pa naj bi bila prav Mistero in neki njegov pajdaš prodala Di Pintu poslednji heroin. Tega tretjega človeka karabinjerji še
niso izsledili, vse kaže pa, da so že na njegovih sledovih.
Di Pintove osebne beležke so karabinjerje privedle tudi v Padovo, kjer so v sodelovanju s tamkajšnjimi kolegi aretirali 32-letnega Renza Chinella iz Pieveja di Sacco. Chinella so zasačili na padovskem Trgu Prato della valle, prav ko je razpečeval nekaj gramov heroina. Pri sebi je imel skupno pet gramov mamila.
»Lačni« tatovi vdrli v bife
Ko je včeraj zjutraj 47-letna Licia Di Cernigolar odprla svoj bife v Ulici Colatiti 4, jo je čakalo neprijetno presenečenje. Stoli in kozarci so bili razmetani, predali odprti, police in izložbe pa prazne. Nobenega dvoma ni imela, da so čez noč vdrli v lokal »lačni« tatovi. Pravzaprav so bili kar sestradani, saj so s seboj odnesli pršutov in salam v vrednosti pol milijona lir, pet kilogramov mesa, 10 kg testenin, osem steklenic olja, za nameček pa so iz blagajne odnesli še nekaj borih bankovcev. Nekaj tega blaga so policijski agenti našli pozneje pod stopniščem bližnjega stanovanjskega poslopja. Očitno je bil plen preobilen, da bi ga tatovi ( ali tait) takoj odnesli in so ga kar »parkirali«.
Razstava v Palači Costanzi
Podobe Trsta skozi objektiv
V Palači Costanzi so sinoči odprli zanimivo fotografsko razstavo, ki je v preteklih letih požela velik uspeh v tujini. Leta 1986 je bila na pobudo Občine Trst in odborništva za kulturo nameščena v Parizu v okviru prireditev Trouver Trieste. Ob tisti priložnosti je profesor Zanier uredil tudi bogat katalog, ki so ga sinoči prvič predstavili publiki. Ob podelitvi zlatega sv. Justa tržaški skupnosti, ki živi v Avstraliji, je razstava potovala lani tudi v Sydney in Melbourne.
..Na razstavi v Palači Costanzi je razstavljenih 130 fotografij, ki so delo trinajstih italijanskih in tujih fotografov. V svoj objektiv so skušali ujeti najbolj sugestivne, pa tudi čisto vsakdanje podobe mesta ob zalivu. Večinoma pa so to aktualni trenutki mestnega utripa, kot jih podoživlja umetnik, ki namesto s čopičem, ustvarja s fotografsko kamero in zato pač ne more stvarnosti ne polepšati ne iznakaziti.
Bodo letos plaže čistejše?
Vse kaže, da bodo v letošnji kopalni sezoni tržaške plaže in kopališča bolj čisti kot doslej. O tem sta se prejšnje dni pogovarjala na Pokrajini predstavnik pristaniškega poveljstva in odbornik za okolje Alberto Dini.
Že v preteklih sezonah je Pokrajina skrbela za čistočo na plažah, tako da je organizirala več skupin prostovoljcev, ki so občasno opravljali to nehvaležno delo. Letos pa bo pokrajinska uprava poskrbela, da bodo skupine oziroma mladinske zadruge, ki bodo s Pokrajino sklenile začasno delovno pogodbo, delale redno. Iznesen je bil tudi predlog, da bi čiščenje plaž potekalo izven kopalne sezone, delo pa naj bi razširili tudi na mestne parke.
■ Tudi letos je Tržaška hranilnica
dodelila tržaškim dijakom 30 štipendij po milijon lir. Štipendije so dobili zaslužni dijaki, ki letos prvič obiskujejo višjo srednjo šolo. Med dobitniki sta tudi dve slovenski dijakinji in sicer Tamara Cibic, ki je lani obiskovala šolo Levstik na Proseku, in Tamara Flego, ki je končala dolinsko nižjo srednjo šolo Gregorčič.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Angela Bercela
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala dr. Grudnu, dr. Carbucicchiju, zdravstvenemu osebju nabrežinskega sanatorija, g. župniku F. Felcu, pevcem v cerkvi, nosilcem krste, sveč in vencev, darovalcem cvetja, vsem, ki so nam izrazili sožalje, in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
SVOJCI
Koludrovca, Repen, Bazovica, Dornberk, 7. februarja 1988
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Juste Mauri por. Bonete
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Trst, Milje, Boljunec, 7. februarja 1988
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in none
Tončke Čuk
se zahvaljujemo župniku, darovalcem cvetja, cerkvenemu pevskemu zboru, zboru V. Mirk in vsem, ki so počastili njen spomin.
SVOJCI
Prosek, Kontovel, Križ, 7. februarja 1988
ZAHVALA
Sorodniki pokojne
Leopolde Frančeškin
se iskreno zahvaljujejo gospe Mariji in sosedom.
Nabrežina, Buenos Aires, 7. februarja 1988
David
Ostal boš vedno v naših srcih.
S starši delimo neizmerno bolečino pevci, zborovodja in Svet sodelavcev
OPZ in MPZ Vesela pomlad
Zapustila nas je naša draga mama, nona in pranona
Alojzija Grilanc vd. Knez
Pogreb bo v torek, 9. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v zgo-niško cerkev.
Žalostno vest sporočajo: sin Ivan, hčeri Dobrina in Sonja z družinami, brat, sestra, vnuki ter drugo sorodstvo.
Koludrovca, Trst, Sydney, Melbourne, 7. februarja 1988
t
V 62. letu starosti nas je zapustil naš dragi
Damijan Maver
Pogreb bo jutri, 8. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bo-ljunsko cerkev.
Žalostno vest sporočata žena Irma in sin Ervin.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Boljunec, 7. februarja 1988
Ob izgubi Damijana Maverja izreka iskreno sožalje družini Maver in svojcem
KD F. Prešeren
Ob težki izgubi ljubljenega brata Damijana Maverja žalujeta
sestri Elvira in Marija z možem Savinom in sinom Pavlom
t
Prehitro nas je zapustil naš predragi
David
Pogreb bo jutri, 8. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Za njim žalujejo mama Magda, tata Karlo, nonoti, teti, strica, bratranci ter drugo sorodstvo.
Opčine, Bazovica, Gropada, Boljunec, 7. februarja 1988
(Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3)
Ob smrti dragega nečaka Davida izrekata Zorki Prašelj in prizadetim staršem iskreno sožalje Župnijski svet in Mladinski dom Boljunec.
Ob nenadomestljivi izgubi Davida sočustvujejo z Magdo in Karlom
Neva, Fabjo in Tamara
Ravnateljica, učno in neučno osebje liceja F. Prešeren izrekajo družini Kalc globoko sožalje ob težki izgubi ljubljenega sina Davida.
Dragi David, ostal boš v našem spominu. Tvojim dragim izražamo globoko sožalje.
Tvoji sošolci III. b razreda Znanstvenega liceja
ČARNA VAL ’88
Šotor - Briščiki 10. -16. februarja 1988
SPORED:
sreda, 10. t. m.: otvoritev in ples z ansamblom HAPPY DAY četrtek, 11. t. m.: ples z ansamblom HAPPY DAY petek, 12. t. m.: ples in zabava z znanim slovenskim narodno-zabav-nim ansamblom MARELA, sodeluje humorist STANE ROBLEK sobota, 13. t. m: pustna noč z ansamblom FARAONI, po polnoči pa prijetno presenečenje
nedelja, 14. t. m.: country praznik s skupino PLAVA TRAVA ZABORAVA
ponedeljek, 15. t. m.: ples z ansamblom KVINTET MLADIH Z BLEDA
torek, 16. t. m.: velika pustna noč z ansamblom HAPPY DAY, sledilo bo nagrajevanje najlepših in najoriginalnejših mask.
Šotor bo odprt tudi vsako popoldne z brezplačnim vstopom.
Na razpolago bo domača hrana in pijača
Za informacije in predprodajo abonmajev obrnite se na: Ar s nova zadruga z o. z., Nabrežina 144, tel. 040/200892 od 15. do 18. ure.
KD F. Prešeren in pustni odbor iz Boljunca
prirejata v gledališču F. Prešeren
Pustovanje
Spored:
četrtek, 11. t. m., od 20.30 do 0.30: žur in ples z ansamblom AGROPOP petek, 12. t. m., od 20.30 do 0.30: igra ansambel POMLAD, nastop DRUŠTVENE PLESNE SKUPINE
sobota, 13. t. m., od 21. do 4. ure: igra ansambel HAPPY DAY nedelja, 14. t. m., od 20.30 do 0.30: igra ansambel POMLAD ponedeljek, 15. t. m., od 20.30 do 0.30: igrajo VESELI GODCI torek, 16. t. m., od 21. do 4. ure: igra ansambel TAIMS
V nedeljo, 14.. t. m., od 14.30 do 18. ure
Otroško pustno rajanje z zabavnim programom
Vsak večer no stop glasba, veliki video, dvorana v novem pust-looku, posebni tehnični in svetlobni efekti. Dobro založeni bife in...
Vabljeni!
razna obvestila
Sekcija VZPI-ANPI Prosek-Kontovel
obvešča vaščane, da poteka zbiranje podpisov za strelišče na Opčinah na sedežu v Soščevi hiši na Proseku od jutri, 8. t. m., dalje od 18. do 19.30.
Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec
obvešča vaščane, da zbira podpise za ureditev strelišča na Opčinah v Srenjski hiši od jutri, 9. t. m., do srede, 10. t. m., od 18. do 20. ure. Potreben je osebni dokument.
Nabrežinska godba bo ob priliki pustnih praznikov obiskala naslednje vasi v nedeljo, 14. t. m.: Slivno, Cerovlje, Mav-hinje, Prečnik, Šempolaj in Praprot ter v ponedeljek, 15., in torek, 16. t. m.: Ses-ljan, Vižovlje, Trnovco in Nabrežino, da bi skupaj praznovali kralja pusta.
Društvo zamejskih likovnikov obvešča, da bo jutri, 8. t. m. , ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, redna seja. Dnevni red: priprava na občni zbor ter razno.
PUSTNI PLES priredi ŠD Polet v to-" rek, 16. t.m., ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Igra orkester »Amaro« s pevko Lauro Budal. Rezervacije miz v železnini Unussi, papirnici Pa-vat, pekarni Čok — Križnič in pri gospe Valeriji v Prosvetnem domu.
gledališča
ROSSETTI
Danes ob 16. uri bo na sporedu ponovitev De Filippove FILUMENE MARTU-RANO. Režija Egisto Marcucci. Igrata Valeria Moriconi in Massimo De Franco-vich. V abonmaju: odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti
V	torek, 23. t. m., ob 21. uri bo kan-tavtor iz Bologne LUCA CARBONI zaključil svojo turnejo po Italiji s koncertom v gledališču ROSSETTI. Koncert organizira SMEMO MUSIC v sodelovanju z VIDEOREALITY. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
Danes ob 16. uri bo na sporedu peta predstava (red G) C. Gounodove opere FAUST.
V	torek, 9. t. m., ob 20. uri ponovitev Straussove opere ARIADNA NA NAK-SOSU. Dirigiral bo Spiros Argiris, režiral pa Giulio Chazalettes. Ponovitve bodo
11.,	14., 20., 23., 26. in 28. februarja ter 2. marca.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Danes ob 16.30 bo ponovitev dela R. Pazzaglie RITORNATI DAL PASSATO. V glavni vlogi nastopata Riccardo Paz-zaglia in Ceppi Gleijeses.
Tržaška knjigarna Cankarjeva založba
vas vabita ob dnevu slovenske kulture
v četrtek, 11. t. m., ob 18. uri na predstavitev knjige
R. Dolharja - A. Miklavca PRGIŠČE KRASA
O knjigi bosta spregovorila
Martin Žnideršič in Ciril Zlobec.
MKPK - KUD Maknet
obveščamo, da bo v ponedeljek, 15. t. m.
pustni ples • disko maska
v Kulturnem domu Prosek-Kontovel
Pričetek ob 21. uri.
Vabljeni!
Športna šola Trst
priredi v nedeljo, 14. t. m., od 15. do 19. ure v Borovem športnem centru, Vrdelska cesta 7
tradicionalno otroško pustno rajanje
Vabljeni!
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 Wall Street, dram., ZDA 1987, r. Oliver Stone, i. Michael Douglas, Charlie Sheen.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Qualcosa di travolgente, dram., ZDA: r. J. Dem-me; i. M. Griffith, J. Daniels.
EXCELSIOR II - 16.00, 22.00 Mak II 100, kom., It.; r. A. Bido; i. R. Celentano, R. Lovelock.
EXCELSIOR I - 17.00, 22.00 Oh, come sono buoni i bianchi, r. Marco Ferreri; i. Michele Placido, Maruschka Det-mers.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Contras, vojni.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 American College, kom., ZDA; r. N. Balck, i. S. Kristel.
FENICE - 15.30, 22.15 Balle spaziali (Space Balls), kom., ZDA 1987, r. Mei Brooks; i. Mei Brooks, John Candy.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Attrazio ne fatale, r. Adrian Lyne; i. Michael Douglas, Glenn Close, □.
MIGNON - 16.00, 22.15 Fantasia, ris., ZDA 1940, 120', r. Walt Disney.
EDEN - 15.30, 22.00 Moana, la bella di giorno, porn.,
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Una moglie molto infedele, porn.,
VITTORIO VENETO - 15.30, 22.10 Slam-dance, il delitto di mezzanotte, krim., ZDA 1987, 90', r. W. Wang, i. T. Hulce, M. E. Mastrantonio.
CAPITOL - 15.30, 22.00 I Picari, kom., It. 1987; r. M. Monicelli; i. G. Giannini, E. Montesano, V. Gassmann.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Full Metal Jacket, dram., VB 1987; r. S. Kubrick; i. M. Modine, A. Baldwin,
ALCIONE - 16.30, 22.10 Appuntamento al buio, kom., ZDA 1986, 100', r. Bla-ke Edwards, Kirn Basinger, Bruce Wil-les.
RADIO - 15.30, 21.30 Erotic feeling, porn., □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
včeraj - danes }
Danes, NEDELJA, 7. februarja
EGIDIJ
Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 17.18 - Dolžina dneva 9.58 - Luna vzide ob 22.08 in zatone ob 9.09.
Jutri, PONEDELJEK, 8. februarja
JERKO
PLIMOVANJE DANES: ob 5.50 naj-nižja -23 cm, ob 11.17 najvišja 22 cm, ob
17.25	najnižja -40 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 0.08 najvišja 42 cm, ob 6.32 najnižja -22 cm, ob 11.53 najvišja 13 cm, ob 17.45 najnižja -32 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj, zračni tlak 1011,4 mb pada, brezvetrje, vlaga 90-odstotna, nebo ob-
lačno, padlo je 1,8 mm dežja, morje skoraj mirno, temperatura morja 9 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Fulvio Enrico Bullo, Nicola Gennaro, Matteo Viel, Michael Ghezzo, Giuseppe Carboni, Denise Za-notto.
UMRLI SO: 85-Anna Favento, 77-letni Giovanni Cappellasi, 95-letna Stefania Dabinovich, 83-letni Giovanni Defran-ceschi, 81-letna Maria Soich, 85-letna Giuseppina Iermanis, 70-letna Bruna Pelliz-zaro, 65-letni Aldo Vidigh, 61-letni Dami-ano Maver, 83-letni Ermenegildo Conzi-na, 88-letni Francesco Donato Scolaro, 76-letna Serafina Reither, 73-letni Virgilio Monticco, 81-letni Ugo Volpi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Nedelja, 7. februarja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. februarja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (KOLONKOVEC), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (MILJE). Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (KOLONKOVEC), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	16	78	72	53	82
CAGLIARI	51	36	58	5	1
FIRENCE	42	19	85	88	45
GENOVA	9	34	56	47	75
MILAN	53	45	2	4	68
NEAPELJ	6	73	85	69	19
PALERMO	84	74	41	78	33
RIM	18	59	77	28	21
TURIN	13	47	59	79	20
BENETKE	21	76	71	23	63
	ENALOTTO				
1 X X 1	X 1	2	1	1	1 2	X
KVOTE:
12	47.478.000.—
11 1.612.000.— 10	141.000.—
KD F. Venturini pustovanje
V torek, 16. t. m., od 14. do 18. ure
otroško pustno rajanje
od 20. do 2. ure pustni ples. Igral bo ansambel Pomlad.
Vabljeni!
razne prireditve
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo jutri, 8. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29.
PD Mačkolje vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO - PRAZNIK KNJIGE, POEZIJE IN PESMI, ki bo danes, 7. t. m„ ob
16.30	v srenjski hiši v Mačkoljah. Gost večera bo g. Dušan Jakomin.
Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev vabita jutri, 8. t. m., ob 20.30 na PREŠERNOVO PROSLAVO, ki bo v Peterlinovi dvorani - UL Do-nizetti 3.
Slomškov dom priredi danes, 7. t. m., ob 17.30 v župni dvorani NAŠ PRAZNIK - Slomškovo in Prešernovo proslavo. Sodelujejo: šole Kajuh iz Gropade, Trubar iz Bozovice in šola Pesek. Pojeta zbora Skala in Slomšek, slavnostni govor bo imela prof. Nada Pertot.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi v petek, 12. t. m., ob 16.30 v Gregorčičevo dvorano v Ul. sv. Frančiška 20 na proslavo DNEVA SLOVENSKE KULTURE. Literarno točko obravnava Stane Raztresen, glasbena točka gospa Ljuba Bercč-Košuta, ob klavirju prof. dr. Demšar.
Slovenski klub vabi v torek, 9. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20, na redni torkov večer z naslovom UTRINKI Z OBISKA PRI SLOVENCIH V AVSTRALIJI TER S TAMKAJŠNJEGA SKAVTSKEGA JAMBO-REEJA. V najmlajšo celino nas bo z diapozitivi popeljal Milan Pahor.
KD I. Grbec-Škedenj priredi v četrtek, 11. t. m„ ob 17. uri OTROŠKO PUSTNO RAJANJE in ob 20. uri PUSTOVANJE. Vabljeni!
ŠD Mladina priredi OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 14. t. m., od 15. do 19. ure v prostorih doma A. Sirk v Križu. Otroke čaka žrebanje z nagradami. Vabljeni!
koncerti
Società dei concerti - Tržaško koncertno društvo
Jutri, 8. februarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert skupine AMERICAN QUARTET.
SKD Tabor - Openski glasbeni večeri - Prosvetni dom na Opčinah. Jutri,8. februarja, ob 20. uri ob dnevu slovenske kulture KONCERT DUA ŠIŠKOVIČ: Črtomir Šiškovič - violina in Mojca Šiško-vič - klavir. Na sporedu Tartini, Schubert, Merkù, Svendsen in De Sarasate.
šolske vesti
Nižja srednja šola I. Gruden priredi v torek, 9. t. m., ob 11.45 v društveni dvorani v Nabrežini PREŠERNOVO PROSLAVO. Vabljeni tudi starši.
čestitke
Včeraj je praznoval svoj 80. rojstni dan CIRIL SEDMAK. Vse najboljše mu želijo žena Fani, sinova Albino in Mario, hči Mariagrazia z možem Mariom, vnuk Andrea ter vnukinja Silvija z družino.
Danes praznuje svoj 8. rojstni dan MILENA KOŠUTA iz Križa. Da bi bila vedno pridna in ubogljiva punčka doma in v šoli ji iz srca želijo mama, tata, nona Vera, nono Luciano ter teta Sonja.
Danes praznuje rojstni dan naša draga žena, mama in nona ERNESTA s Ko-lonkovca. Še na mnoga zdrava in srečna leta v družinskem krogu ji kličejo vsi njeni.
Danes ALENKA ŠTOKA svoj 7. rojstni dan slavi, zato ji vse najboljše kličemo vsi. Da bi bila vedno tako pridna v šoli in doma ji želijo nono, nona, teti in strica iz Prečnika.
Danes praznuje svoj 7. rojstni dan ALENKA ŠTOKA. Mnogo sreče, zdravja in veselja ji iz srca želijo mama, tata, bratec Edvin in nona Zora.
Danes praznuje rojstni dan NEVIA VITEZ. Ob tej priliki ji čestitajo Ani, Sergio in Neva z družinami.
ALENKA ŠTOKA praznuje 7 let. Martin in Andrej ji pošiljata koš poljubčkov, teta in stric pa ji želita vso srečo.
Prvo
MARUŠKO
ki po Repnu kamione bo vozila je Daniela Sergiju končno povila. Srečnima staršema čestitajo, novorojenki pa želijo mnogo uspeha na novi življenjski poti.
Prijatelji Centralspeda Fernetiči
izleti
TPPZ P. Tomažič in sekcija VZPI-ANPI Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič, ob sodelovanju odbora prekomorcev ZZB NOV Piran, organizirata izlet z ladjo Slavija po poteh prekomorskih brigad vzdolž Dalmacije in črnogorskega Primorja od 23. do 27. marca t. 1. Obiskali bomo: Bar, Cetinje, Boko Kotorsko, Šibenik, Zadar in otok Vis, zibelko prekomorcev v NOV, kjer bo TPPZ priredil celovečerni koncert, posvečen junaškim podvigom naših borcev v slavni partizanski epopeji. Na ladji bo poskrbljeno za razvedrilo in zabavo. Lastna vozila se lahko vkrcajo na ladjo. Odhod ladje bo z Reke 23. marca ob 10. uri. Vsi zainteresirani naj se zglasijo pri tajniku TPPZ tov. Stanku Vodopivcu, vsak dan od 10. do 12. ure v prostorih Partizanskega doma v Bazovici - tel. 226446 ali 226133.
_________mali oglasi__________________
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl v Ricmanjih na št. 118 Berto Pregare. Toči belo in črno vino.
DRVA ZA KURJAVO prodajamo po
15.000	lir stot. Tel. 040/421508 po 20. uri.
AKACIJEVE KOLE prodajamo. Tel. 040/421508 po 20. uri.
METRO MG TURBO (letnik april 1985) z radijskim sprejemnikom in bogato opremo, vzorno vzdrževan in garaži-ran, prodam za 6.900.000. Informacije po tel. 228906 (od 19. do 20. ure).
NUDIM lekcije angleščine. Tel. na št. 200002 v večernih urah med tednom.
ZNANO gostišče "Pri studencu" v Dolini sporoča, da sprejema naročila za skupinska kosila ali večerje za kakršnokoli priložnost, na primer za poroke, krste, birme in družinska ali druga slavja.
NUDIMO zaposlitev uradnici/ku knjigovodji, tudi začetnici/ku. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored 24 maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Uradnik".
VEŠČEGA knjigovodjo/kinjo z znanjem nemščine zaposli trgovsko podjetje. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored 24 maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Izkušen".
PRODAM seno v balah. Tel. 227240.
STANOVANJE v Ul, Seminario, vogal Ul. Carducci v Gorici, prosto, prodam. Za informacije tel. 0481/85302 v uradnih urah.
PRODAM krmo za živino (medica), im-balirano. Tel. 0481/776061.
DAJEM v najem vinoqrad v Rojanu. Tel. 414706.
JESTVINE na Proseku št. 124 iščejo vajenca/ko prodaljalca/ko (vsaj 18 let). Predstaviti se jutri ob 9. uri.
DRAGULJARNA "A.B." Ul. Foschiatti 9 - Trst - tel. 774090 nudi čudovito izbiro po konkurenčnih cenah. Zaradi prodaje vseh zalog ur dajemo izredne popuste. Široka izbira bižuterije. Veseli bomo vašega obiska.
32-LETNA uslužbenka z 10-letno prakso v trgovski firmi išče zaposlitev. Tel. 746260.
PRODAM sliko I. Vavpotič - tihožitje, olje, 81x61 cm. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Slovenski motiv".
PRODAM motokultivator, 12 k. s. s prikolico. Tel. 228516.
GOSPE ali želite prodajati ob prostem času vašim znankam in prijateljicam volnena in bombažna prediva? Neposredno si zadržite 30 % provizije. Vzorčni katalog dobite brezplačno. Tel. 0574/791921.
IŠČEM knjigi 'Teorija osebnosti" več avtorjev: Mušek, Lamovec, Pečjak itd. ter "Osebnost", avtor Mušek. Tel. 421412.
IZKUŠENA prodajalka, z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in angleščine išče gotovo in resno službo. Tel. 572149.
RODOS
od 28.3. do 4. 4. - cena 666.000 lir TUNIS
od 1. do 8.4. - cena 535.000 lir EGIPT
od 23. 4. do 1.5. - cena 928.000 lir Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA, Ul. Milano 20, tel. 60621.
TRGOVINA
Ideate
G. Foraus
Ul. Settefontane 3/c Telet. 731377 - Trst
-
vse za ogrevanje in hidravliko
instalacije in popravna
V teku je sezonska razprodaja s popusti
od 10*% do 50%
Široka izbira kril po izrednih cenah
OPČINE - Narodna ul. 71 - Tel. 214269
obv. občini 18/1/88
illlli;
lil ;

iiiiiliiiii
lili
nedeljski televizijski in radijski sporedi

			.
:		iiiiilijiiij	' / ■' " r
RAI 1
RAI 2
I
RAI 3
RTV Ljubljana
TV Koper
9.00	Dokumentarna oddaja: Quarkov svet
10.00	Ekološka oddaja: Zelena linija
11.00	Maša
11.55	Izobraževalna oddaja: Besede in življenje - Vesti
12.15	Ekološka oddaja: Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Variete: Domenica in... (spored Giannija Boncompagnija in Irene Ghergo, vodi Lino Banfi, športne kronike Paola Valentija)
14.20	Športne vesti
15.50	Športne vesti
16.50	Športne vesti
18.25	Športna rubrika: 90. minuta
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	TV film posvečen Marthi Keller: Una vittoria (r. Luigi Perelli, i. Marthe Keller, Remo Girone, Corinne Clery, 1. del)
22.10	Športna nedelja
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
8.00	Informativna oddaja: Week-end
-	razmišljanja in utrinki
8.30	Zabavna oddaja: Patatrac, vmes risanka, nanizanka in igre
10.40	Nanizanka: Mr. Belvedere -Molly la barbona
11.00	Film: Michael Shayne e l'enig-ma della maschera (krim., ZDA 1941, r. Eugene Ford, i. Lloyd Nolan, Mary Beth Hughes)
12.30	Variete: Piccoli e grandi fans
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dnevnik - športne vesti
13.30	Variete (2. del)
15.40	Športna oddaja: Studio e Stadio, vmes rugby Francija-Italija (iz Montecarla)
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
18.50	It. nogometno prvenstvo A lige
19.35	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Kviz: Una grande occasione
22.40	Dnevnik - nocoj
22.55	Aktualno: Moda
23.30	Inf. oddaja: Protestantizem
23.55	Izobraževalna oddaja: Santorino
-	la prima Pompei (2. del)
8.55	Rubrika: Srečanje s kinematografijo
9.00	Dnevnik - nedelja
10.00	Tenis za Davisov pokal: Italija-Izrael (iz Palerma)
13.15	Dok.: La macchina del tempo
14.00	Deželne vesti
14.30	Variete: Va' pensiero
16.35	Film: Moby Dick - La balena bianca (pust. ZDA 1956, r. John Huston, i. Gregory Peck, Orson Welles)
18.25	It. nogometno prvenstvo B lige
19.00	Vreme, dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.00	Nanizanka: Valerie - Finzione e realtà
20.30	Tednik: Alla ricerca dell'Arca -Pustolovščina med spominom in aktualnostjo
21.45	Tednik: Hellzapoppin - Skok za kulise
22.25	Dnevnik
22.40	Deželne športne vesti - nogometna tekma
9.20	Otroška oddaja: Živ Žav
10.15	Nanizanka: Grizli Adams (1. del)
10.40	Nadaljevanka: Vrnitev v Paradiž
(15. del, pon.)
11.30	Glasbena oddaja: Video meh z ansamblom Trim (2. odd.)
12.00	Kmetijska oddaja
13.15	Glasbena oddaja: Šopek domačih
13.35	Dokumentarni film: Billyju Wil-derju v počastitev
14.45	Film: Sabrina (kom., ZDA 1954, r. Billy Wilder, i. Audrey Hepburn, Humprey Bogart, William Hol-den)
16.35	Glasbena oddaja: Peters Pop show
17.30	Nadaljevanka: Vuk Karadžič (14. del)
18.45	Risanka
18.55	Video strani
19.00	Vreme in TV okno
19.24 Zrno, dnevnik in vreme
20.00	Proslava ob dnevu slovenske kulture (prenos iz CD)
21.15	Rubrika: Zdravo in žrebanje Po-darim-dobim
14.00	Film: SOS Lutezia (pon.)
16.00	Koncert: Spomin na Dukea El-lingtona, z Big Band RTV- Lj in Elmerjem Ellingtonom
18.00	Dokumentarca: Boj za preživljanje, 18.30 Svet živali
19.00	Glasbena oddaja
19.30	Jugoslovanska nadaljevanka
20.30	Dokumentarni film: In Italia si chiama Amore (r. Virgilio Sabel)
22.45	Košarka: finale za Jug. pokal
Marthe Keller in Remo Girone v Una Vittoria - na RAI 1 ob 20.30
ijg| CANALE 5
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubrika: Qui casa
10.00	Film: Sherlocko, investigatore sciocco (kom., ZDA 1962, r. Frank Tashlin, i. Jerry Lewis, Zachary Scott)
12.00	Nanizanka: Love Boat
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show
14.00	Variete: La giostra
14.50	Rubrika: Forum
15.20	Kviza: OK Bimbi, 16.00 Parole d'oro
17.15	Film: Totò cerca casa (kom., It. 1949, r. Steno in Mario Monicelli, i. Totò, Marisa Merlini)
19.00	Nan.: Casa Vianello
19.35	Kviz: Tra moglie e marito vip
20.30	TV film: Onora il padre (dram., ZDA 1986, r. John Erman, i. Chris Collet, Justine Bate-man, Frederic Forrest)
22.20	Aktualno: Prevarano otroštvo
23.05	Nanizanke: Supercol-by, 0.05 Mac Gruder & Loud, 1.15 Gli intoccabili, 2.15 Bonanza
£8 RETEQUATTRO
8.00	Nabožna oddaja
8.30	Film: Quella che avrei dovuto sposare (kom.,
ZDA 1955, r. Douglas Sirk, i. Barbara Stan-wyck, Fred Me Murray)
10.00	Dokumentarna oddaja: Big Bang
11.00	Dokumentarec: Come nasce un presidente
12.00	Rubrika iz parlamenta
13.00	Informativna oddaja: Dovere di cronaca
14.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Occhi di Gatto, Isidoro
15.30	Nanizanke: Il principe delle stelle, 16.30 Ghostbusters, 17.00 Boomer, cane intelligente, 17.30 Truck Driver, 18.30 Jennifer, 19.00 College, 19.30 Quincy
20.30	Aktualno: Tv Tivù
21.30	Film: Prendila, è mia (kom, ZDA 1963, r. Henry Koster, i. James Stewart, Sandra Dee)
23.25 Nanizanke: Spencer, 0.25 Switch, 1.15 II Santo
ITALIA 1	~
8.30 Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Bun Bun, Lovely Sara, Ewoks
10.30	Nanizanke: Gemelli Edison, 11.00 Mani-mal, 12.00 Automan
13.00	Športni tednik: Grand Prix
14.00	Glasbena oddaja: Domenicamusica
16.00	Nanizanka: Legmen
17.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Jem, Sui monti con Annette
19.00	Risanke: Fufur Super-star, 19.30 Denni, 20.00 I Puffi
20.30	Variete: Drive In
22.15	Variete: Provini
22.50	Sport: boks, Pazienza-
Haugen
24.00	Film: Atlantide, continente perduto (pust., ZDA 1960, r. George Pai, i. Joyce Taylor, Anthony Hall)
1.40	Nanizanka: M.A.S.H
TELEPADOVA
14.00	Film: La stanza a forma di L (dram., VB 1962, r. Bryan Forbes, i. Leslie Caron, Tom Bell, Brock Peters)
17.30	Nanizanka: Premiata agenzia Whitney
18.30	Dokumentarec: Italia 7 periavita
19.30	Aktualno: Vesti iz ZDA
20.30	Film: Il giustiziere della notte (dram., ZDA 1974, r. Michael Win-ner, i. Charles Bron-
son, Vincent Gardenia)
22.30	Rubrika: Fuori gioco
23.20 Šport: košarka A2, Se-
gafredo-Standa 0.30 Nanizanki: Marshall of Sladetown, 1.30 Mod Squad
| ^ TELEFRIULI
12.45	Ekološka rubrika: Zelena dežela
13.15	Variete: Buinesere Friul
15.45	Rubrika: Večerjajmo skupaj
17.15	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
19.00	Športne vesti
20.00	Dokumentarec: La straordinaria storia d'Italia
21.00	Film: La tragedia di un uomo ridicolo (dram., It. 1981, r. Bernardo Bertolucci, i. Ugo Tog-nazzi, Anouk Aimee)
23.00	Športne vesti
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
[	TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 9.55 Glasbene skice; 10.15 Mladinski oder: Lažnivi dedek; 11.00 Radijski kabaret: Oprosti, ne juriš? ali prebiranje vsakdana (pripravila Boris Kobal in Sergej Verč, pon.); 11.30 Glasbene skice; 11.45 Nabožna oddaja;
12.00	Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Oddaja iz Benečije: Nediški zvon;
14.45	Glasbene skice; 15.00 Nedeljski zbornik: športne vesti, prenosi in komentarji z naših prireditev, glasba v sklopu oddaje Z nedeljami v olimpijske igre, vodi Ivan Peterlin; 16.00 Šport: podatki, pregledi in rezultati tekem; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.30,	17.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila;
7.00	Kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.05 Radijska igra; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Pojo amaterski zbori;
18.00	Humoreska tedna - Zelena vrata (O. Henry); 18.25 Operne melodije;
19.00	Dnevnik; 19.25 Zabavna glasba;
19.35	Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer;
22.20	Glasba za prijeten konec tedna;
23.05	Literarni nokturno, nato Nočni glasbeni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 10.10 Sosednji kraji in ljudje: Na današnji dan - poročila, promet, reportaže, intervjuji in razne zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah;
14.15	Zabavna oddaja: Marika in Drej-če; 14.35 Tedenska lestvica popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov;
18.30	Radijska igra; 19.00 Zaključek in prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.45 Pregled športnih dogodkov; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost;
11.00	Dogodki in odmevi; 11.30 Popevka tedna; 11.35 Sončna glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Nedeljska glasbaj 15.00 Made in YU; 15.30 Bazar;
16.00	Športna oddaja; 17.00 Dance parade; 17.33 High power; 18.00 Glasba;
18.30	Najpopularnejše popevke; 19.30 Pregled športnih dogodkov; 20.00 Nočni spored, nato prenos Radia Lj.
RADIO OPČINE
10.00	Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna nedelja; 20.00 Nočni glasbeni program.

	
'
_
c
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
RAI 1
RAI 2
I
RAI 3
RTV Ljubljana
TV Koper
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Rubrika iz parlamenta
15.30	Športne vesti
16.00	Otroška oddaja: Big!, vmes igre in risanka
17.35	Izobraževalna oddaja: Beseda in življenje - Korenine
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi e domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	TV film: Una vittoria (r. Luigi Perelli, i. Marthe Keller, Remo Girone, Corinne Clery, 2. del)
22.10	Dnevnik
22.20	Rubrika: Filmske novosti
22.25	Aktualno: Speciale TG1
24.00	Dnevnik in vreme
8.00	Prva izdaja in telovadDa
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Dokumentarec: Srednji vek
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno è... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik in šport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfadè
17.05	Dok.: Il piacere di conoscere
17.45	Rubrika: Spaziolibero
18.05	Aktualno: Come noi
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.30	Horoskop in vreme
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	Nanizanka: Saranno famosi
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: L'armata ritorna (dram., It. 1982, r. Luciano Tovoli, i. M. Mastroianni, A. Aimeè)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z znanostjo in družbo
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita Simonetta Zauli in Fabio Fa-zio)
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega - Un affare di casa nostra
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Dokumentarec: Mednarodna panorama - Morilske čebele
20.30	Nanizanka: Bronk
21.20	Aktualno: Un giorno in Pretura
22.05	Dnevnik - zadnje vesti
22.15	Športna oddaja: Ponedeljkov proces
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
10.00	Rubrika: Zrcalo tedna
10.15	Aktualno: Naš utrip
10.30	Film: Idealist (dram., Slovenija 1973, r. Igor Pretnar, i. Radko Polič, Milena Zupančič, Jožko Lu-keš, Dare Ulaga)
16.45	Rubrika: Mozaik (pon.)
17.00	Zrcalo tedna
17.15	Aktualno: Naš utrip
17.30	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Letalo
17.45	Otroška nadaljevanka: Soba 405 (6. del)
18.15	Dokumentarec: Čas, ki živi -Pleharji iz Zagorja
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.24 Zrno
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Mistralova hči (po romanu Judith Krantzove, r. Douglas Hickox in Kevin Con-nor, i. Stacy Keach, Stefanie Po-wers, Lee Remick, 6. del)
21.05	Aktualno: Omizje - Bo, če se domenimo
23.05	Video strani
14.00	TVD Novice
14.05	Dokumentarni film: In Italia si chiama Amore (pon.)
16.05	Risanke in dokumentarec
17.00	Nanizanka: A New Day in Eden
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST, GORICA, ŠPETER — S proslav dneva slovenske kulture TRST — Predsednik SZDL Slovenije pri SSk
TRST — S programske konference KPI
TRST — KD o Trstu Športni pregled
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Doctors
20.30	Film: Non è mai troppo tardi (fant., It., r. Filippo W. Ratti, i. I. Barzizza, M. Mastroianni)
22.00	TVD Vsedanes
22.10	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.00	Dokumentarec
[ JŽ CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: La tentazione del signor Smith (kom., ZDA 1958, r. Blake Edwards, i. Curd Jurgens, Debbie Reynolds)
"•15 Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio slalom
18.15	Nanizanke: Webster,
18.45	I cinque del quinto piano, 19.15 I Robinson
19.45	Kviz: Tra moqlie e ma-
2 rito
40.30	Film: Zucchero, miele e peperoncino (kom., It. 1980, r. Sergio Martino, i. Pippo Franco, Edwige Fenech, Renato Pozzetto, Lino Ban-
o fi)
•35 Nanizanka: Casa Via-nello
■05 Variete: Maurizio Cos-
0on Innzo show - Night
•40 Filmska rubrika: Première
0.30 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.30 Bonanza
[	RETEQUATTRO
8.30 Film: La tempesta (pust., It. 1958, r. Michelangelo Antognoni in Alberto Lattuada, i. Silvana Mangano, Van Heflin)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Lady Oscar, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Tu sei il mio destino (kom., ZDA 1955, r. Gordon Douglas, i. Frank Sinatra, Doris Day)
22.50 Aktualno: II cittadino e il potere
23.35 Film: Cielo di fuoco (vojni, ZDA 1949, r. Henry King, i. Gregory Peck, Dean Jagger)
2.10 Nanizanka: Switch
ITALIA 1	~
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Family
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Hilary
20.30	Film: Ai confini della realtà (fant., ZDA 1983, r. John Landis, Steven Spielberg, Joe Dante, George Miller, i. Vie Morrow, Abbe Lane, Charles Hallahan)
22.30	Nanizanki: Ai confini della realtà, 1.30 M.A.S.H.
[gigli TELEPADOVA
13.30' Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke: Flash Gordon, 17.30 Ken il guerriero, 18.00 Mazinga,
18.30 Giatrus, 19.00 Masters
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: I figli... so' pezzi ’e core (dram., It. 1981, r. Alfonso Brescia, i. Mario Merda Anna Maria Ackermann)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Športna oddaja: ameriški football
0.30 Film
P^	TELEFRIULI
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanke
15.30	Glasbena oddaja: Music box
18.15 Nadaljevanka: Papà Goriot
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Športni ponedeljek
21.00	Šport: košarka A2, Riu-nite-Fantoni
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
[ telequattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj; 8.40 Za vsakogar nekaj;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Koncertni repertoar; 11.30 Ponedeljkov zbornik: V svetu mladih; 12.00 Skok v preteklost;
13.20	Gospodarski tednik; 13.50 Glasbene skice; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Otroški kotiček: Glasbeni vrtiljak; 14.30 Povejmo glasbo: Spomin na Woodyja; 15.00 Bralni roman: Doberdob (5. del); 15.25 Zbornik (2. del); 15.30 Mi mladi; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba: klavirski duo Norberto Capelli - Hector Moreno; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Top lestvica.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Matineja; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 14.05 Križemkraž;
14.15	Mladi glasbeniki; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Marela; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Iz studia 26; 20.00 Prešernovi nemški soneti; 20.30 Vedre note; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30. Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba: 6.05 Danes se spominjamo;
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivosti in reportaže; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Top-ten po svetu; 17.40 Aktualna tema; 18.00 V podaljšku;
18.35	Popevke po telefonu; 19.00 Dnevnik, nato prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro;
6.35	Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd;
7.35	Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasba; 10.35 Vstop prost;
11.00	Srečanja; 11.15 Vseradio; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Glasba skozi čas; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Zdravo, otroci; 15.45 Sinto-nizirani; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz; 18.00 Mednarodne lestvice; 18.33 Glasba; 19.00 Mali koncert.
RADIO OPČINE
10.00	Tedenski horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.30 Športni komentar; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Zarjavele trobente; nato Nočni glasbeni spored.
Pevma: rajon naj ostane nespremenjen manjšinski Konzulti pa večjo avtonomijo
Občina izdeluje načrt za razširitev pokopališča
Kot pred nekaj dnevi v Štandrežu je tudi rajonski svet za Pevmo, Oslavje in Štmaver, ki se je sestal predsinoč-njim, obravnaval vprašanje pravilnika o delovanju rajonskih svetov in Kon-zulte za vprašanje slovenske manjšine v Gorici. Vprašanje je aktualno tudi zaradi možnosti, da bi prišlo do sprememb v številu in razsežnosti rajonov. Obstaja namen, da bi nekatere združili in tako zmanjšali sedanje število 10 rajonov, ker se manjša tudi število prebivalcev v občini.
Predsednik Silvan Bensa je dejal, da ob vznožju Brd ne sme priti do nobenih sprememb. Rajon je že danes pristojen za obsežen teritorij, ki ima posebne značilnosti in probleme. Hipotetična združitev s Podgoro bi bila po njegovem mnenju negativna, saj imata predela povsem različni podobi in bi morebitni skupni organ težje reševal specifične probleme vsake od obeh stvarnosti. Kar se tega rajona tiče, torej ne gre spreminjati njegovih meja.
Nadalje je predsednik ugodno ocenil uvedbo posebna sklada za manjša vzdrževalna dela, s katerim razpolagajo rajoni. Glede na svoje specifične probleme (razsežnost in odmaknjenost od mesta) pa bi rajon potreboval povečanje sklada. Na razliko od mestnih
rajonov, kjer v glavnem skrbi za vse posege neposredno občinska uprava, je namreč na tem območju zelo koristno, da lahko sami poskrbijo za čiščenje cest, obrezovanje rastlinja in druga manjša dela. Bensa je še predlagal, naj bi Občina hitreje izplačevala fakture za opravljena dela. Rajonski svet je odobril vse te predloge in v razpravi dodal še zahtevo po povečanju pristojnosti odločanja, s strani rajonskih predstavništev.
Glede Konzulte za slovenska vprašanja je bil svet soglasno mnenja, da je treba povsem obnoviti njen preskromni pravilnik. Njeno delovanje naj bi uredili po pravilih, ki veljajo za rajonske svete, predvsem ji priznali razpoložljivost in možnost upravljanja denarnega sklada ter s tem možnosti konkretnega delovanja in izvajanja pobud, ki jih danes nima. Poleg tega, naj bi predvideli za specifična vprašanja manjšine obveznost posvetovanja Konzulte, sorodno kot je posvetovanje obvezno z rajonskimi sveti.
Rajonski svet je zatem razpravljal še o varianti k regulacijskemu načrtu, ki predvideva ob bregu Soče zaščitemno območje za park. Pri varianti so zajeli tudi obdelane površine, odtod protest
krajanov in zahteva rajona, naj park zajame le neobdelane predele, da ne bi negativno vplival na kmetijsko dejavnost.
Predsednik Bensa je na seji med drugim napovedal, da je že v teku priprava načrta za razširitev in ureditev pokopališča v Pevmi. Za odpravo težav zaradi nabiranja vode bodo odnesli plast približno enega metra zemlje in dvignili nivo teren z dvema metro-va nove zemlje^ Obnovili bodo tudi poslopje šole v Štmavru, za katero bo Občina prispevela predvidoma 'z 10 milijoni lir, za dela pa bodo poskrbeli domačini sami. Ob teh pozitivnih novostih pa je treba ugotoviti, da ni še nobenih konkretnih novosti glede ureditve igrišča v Pevmi in sedeža rajonskega sveta.
■	Rajonski svet za Svetogorsko četrt in Placuto se bo sestal jutri ob 20. uri na sedežu. Razpravljali bodo o vprašanjih v zvezi z decentralizacijo.
■	Konzulta za slovenska vprašanja na Občini se bo sestala v sredo ob 18. uri. Govor bo O posvetu o slovenski prisotnosti v Gorici, o sodelovanju z rajonskimi sveti, o šolskem središču in drugem.
Originalna Prešernova proslava
v. w rt •	/nf	w
na učiteljišču Simon Gregorač
Sila spomina je bil naslov Prešernove proslave, ki jo je včeraj pripravilo učiteljišče Simon Gregorčič in ki so se je udeležili tudi dijaki in profesorji drugih višjih šol. Nedvomno je bila njihova zamisel nekaj novega, saj so lik Prešerna predstavili z branjem zapisov, oziroma spominov Ernestine Jelovšek in Lenke Prešeren, pesnikove hčere oz. sestre.
V prikupno pripravljeni dvorani, za kar je poskrbel profesor Hiacint Jussa, sta dijakinji Tamara Ferfolja in Barba-
Neposredna nevarnost novih odpustov v Safogu in bivši tekstilni tovarni
Smrtna nesreča pri Gradežu Ob življenje 19-letni vojak
ra Piccolo prebirali tekste, ki jih je zbrala profesorica Marija Češčut. Zbor učiteljišča je posamezne odstavke povezoval z uglasbenimi odlomki Prešernovih pesmi.
Kot je v uvodnih besedah dejala dijakinja Jožica Simčič je o pesnikovem življenju pravzaprav vse znano, malo pozornosti pa se je doslej posvetilo Prešernovim najbližjim, kjer sta imeli sestra in vse življenje zapostavljena nezakonska hči izredno pomembno vlogo. Prav v to so se zato usmerile dijakinje učiteljišča, ki so s prikazanjem odlomkov iz zapisov Ernestine in Lenke odkrile pomemben aspekt zapletene Prešernove osebnosti. Nedvomno je njihovo iskanje obrodilo dober sad, kar so pozorni dijaki nagradili z dolgim ploskanjem.
Gospodarska vprašanja bodo predmet razprave na jutrišnji seji občinskega sveta v Gorici. Položaj delavcev nekdanje tekstilne tovarne, ki so še zmeraj na plačilnem spisku se je spet zaostril, oziroma je glede ugodnega razpleta, o katerem je bil govor pred meseci, precej nejasnosti. Nobenega premika ni bilo v zadnjem času glede preklica sedemnajstih odpustov v tovarni Metelco (nekdanja tovarna Safog).
Razpravo o zaskrbljujočem položaju v dveh goriških podjetjih je zahtevala svetovalska skupina KPI v občinskem svetu.
Brez primernih in hitrih ukrepov bomo v Gorici izgubili nadaljnih tristo delovnih mest, ugotavljajo svetovalci KPI. Jutri namreč zapade rok do katerega je približno 250 delavcev družbe Cotonificio Triestino v dopolnilni blagajni. Ukrep družbenega varstva naj bi podaljšali še za eno leto. Glede položaja v nekdanji tovarni Safog komunisti opozarjajo pred neposredno nevarnostjo zaprtja plavžev. To bi imelo za posledico odpust nadaljnih nekaj desetin delavcev. Komunisti zahtevajo, da se za izhod iz krize neposredno zavzamata Pokrajina in Dežela.
VZPI obsoja napad na Kulturni dom
Sekcija VZPI-ANPI za mesto Gorico je na svoji zadnji seji te dni obranavala tudi nočni napad z razbitjem šip in lestencev v atriju Kulturnega doma. Odbor sekcije je odločno obsodil napad. »Mestno Združenje partizanov«, je rečeno v izjavi, ki so jo odobrili soglasno, »je bratsko ob strani Slovencev v tem trenutku. Obsojamo vandalska in tipično fašistična dejanja, storjena v nedeljo ponoči nad Kulturnim domom«.
habitat
vestecasa
TRŽIČ
Drevored Verdi 40/42 (obvoznica)
Tel. 0481/40148
ZAVESE - PREPROGE PREGRINJALA - RJUHE - ODEJE PERNICE - PREŠITE ODEJE OPREMA ZA ZAVESE itd.
33
3
Banca Agricola Kmečka banka Gorica
ŠESTMESEČNE OBRESTI NA VLOGAH
KMEČKA BANKA v Gorici sporoča cenjenim strankam, da bo odslej izplačevala obresti na hranilnih knjižicah in tekočih računih vsakih šest mesecev (30. junija in 31. decembra) in ne letno kot doslej.
STVARNA PRILOŽNOST PRIHRANKA PRI PRENOVITVI VAŠEGA STANOVANJA
TRADICIONALNI
ZIMSKI SEJEM
V prometni nesreči, pripetila se je včeraj popoldne na pokrajinski cesti med Tržičem in Gradežem, blizu kraja Grado Pineta, je umrl 19-letni Andrea Montanari iz Gradeža. Izgubil je nadzorstvo nad avtomobilom scirocco, se nekajkrat prevrnil in končno obstal v globokem jarku ob cesti. Montanari je izdihnil med prevozom v bolnišnico.
Najbrž je nesreči botrovalo spolzko cestišče in neprimerna hitrost.
Montanari je bil na služenju rednega vojaškega roka v Trstu in se je včeraj peljal domov, na krajši dopust.
Ponesrečeni igralci
Mokro cestišče je botrovalo tudi nesreči, ki se je zgodila včeraj popoldne pri Devetakih v Dolu. Lažje poškodbe so utrpeli 13-letni Valter Peric, 12-let-ni David Gergolet, 13-letni Michele Narduzzi in 37-letni Evgen Ferfolja, vsi iz Doberdoba, ter 44-letni Sergio Necchia iz Gorice.
Gre za člane naraščajniške nogometne ekipe in njihove spremljevalce. Avto v katerem so se peljali, je zavozil s ceste.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada od 31. januarja do 6. februarja.
RODILI SO SE: Jenny Capotorto, Elisa Capotorto, Wendy Firinu, Rodolfo Nanut.
UMRLI SO: 76-letna upokojenka Valeria Ballaben, 85-letni upokojenec Giovanni Furlan, 73-letni upokojenec Luigi Vidoz, 48-letni tehnik Marco Soddu, 85-letna upokojenka Maria Molinari, 42-let-ni uslužbenec Sergio Tuntar, 58-letni upokojenec Ferruccio Marega, 92-letna upokojenka Olga Cus, 86-letna upokojenka Caterina Petean vdova Visintin, 81-letna upokojenka Veronika Drufovka
vdova Valantič, 83-letna upokojenka Ana Šček, 81-letni upokojenec Rocco Gerbec, 56-letni uslužbenec Sergio Moser, 75-let-na upokojenka Angela Montanari, 76-let-na upokojenka Alojzija Terpin Cician-cich, 80-letni upokojenec Carlo Grattoni, 63-letna upokojenka Elda Debegnach, 79-letni upokojenec Ferruccio Manera, 95-letna upokojenka Leontina Nesti.
POROKE: inženir Said Ghanem in trgovka Adela Szala.
OKLICI: kuhar Claudio Franz in kuharica Tatiana Benedetti, podjetnik Giuliano Marchesan in uradnica Francesca Punteri.
izleti
Društvo upokojencev javlja razpored avtobusov za pustovanje 14. t. m.: avtobus A ob 14.30 iz Gabrij, preko Sovodenj, Podgore, Števerjana, Oslavja in Pevme; avtobus B ob 15. uri izpred cerkve v Štandrežu, avtobus C ob 15. uri s Travnika in nato izpred gostilne Primožič.
MLADINSKI KROŽEK GORICA
vabi na tradicionalni
7. PUSTNI PLES
v Kulturnem domu v Gorici na pustni torek, 16. februarja, od 20.30 dalje.
Vstop samo z izkaznico ali vabilom.
S M R e K K
vos invitat
ad togatam festam
Vestis romana necesse est!
Kulturni dom, 13. 2. 1988
Vstop samo z vabiti.
Tosca v gledališču
V Verdijevem gledališču bo jutri ob 20.30 nastopila gledališka zadruga »Doppio gioco« iz Rima, ki bo uprizorila dramo Tosca, Victoriena Sardou-ja. V glavnih vlogah nastopata Marina Malfatti in Arnoldo Foà. Dramo iz leta 1887 je predelal Aldo Trionfo, ki je hkrati režiser jutrišnje predstave.
kino
Gorica
CORSO 15.15-22.00 »Attrazione fatale«.
Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 15.15-22.00 »Wall Street«. VITTORIA 15.30-22.00 »Fievel sbarca in America«. Risanke.
Tržič
EXCELSIOR 14.30-22.00 »Fievel sbarca in America«.
COMUNALE 16.00-22.00 »La casa dei giochi«.
Nova Gorica
SOČA 16.00, 18.00 in 20.00 »Neverjetni Malcolm«.
DESKLE 17.00 »Ferisov nori dan«.
Naznanjamo, da nas je nenadoma zapustil naš
Anton Sfiligoj
(NINO)
Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
SVOJCI
Pevma, 7. 2. 1988
FORD SIERRA COSWORTH
2000 kub. Turbo Intercooler — 204 KM — 242 km/h — Od 0 do 100 km/h v 6,5”
"Tat iQE'r'\
Vabimo vas na uradno predstavitev avta SIERRA COSWORTH DANES, 7. FEBRUARJA V MUZEJ FORD GRATTON
MAJNICA 27 — FARA OB SOČI (GO) TEL. 888404 ki bo ob tej priložnosti odprt za obiskovalce
CAMPIONE DEL MONDO MARCHE
Množijo se izjave in pozivi k udeležbi na manifestaciji za mir v Petovljah
Prireditve v vsakem našem društvu
Mesec februar v znamenju praznovanja dneva kulture
Že več kot sto združenj, organizacij, strank, odborov za mir, krajevnih uprav, tovarniških svetov in drugih organiziranih skupin je pristopilo k manifestaciji za mir, ki jo prirejajo sindikati v nedeljo, 21, t. m., v Petovljah. Pristopile so tudi SKGZ in ŠSk ter novogoriška Zveza sindikatov, organizatorji pa napovedujejo še druge udeležbe iz Slovenije in Koroške.
Odbor za manifestacijo, ki se je osnoval na pobudo kovinarskih sindikalnih organizacij, je objavil poziv, v katerem ugotavlja, da je pot za uresničitev miru še dolga. Če je nedavni sporazum med ZDA in SZ pomemben korak na tej poti, je tudi res, da je v svetu še dosti vojn. Mir pomeni tudi solidarnost, svobodo, kooperacijo - je še rečeno v pozivu - pomeni ne samo konec vseh vojn, ampak tudi odpravo lakote in umiranja otrok, revščine in odrinjenosti, da bi vsem ljudem v svetu bili zagotovljeni pogoji za dostojno življenje.
Zato je po mnenju pobudnikov potrebna mobilizacija vseh demokratov, vernikov, mirovnikov. Manifestacija v Petovljah bo postavila sledeče zahteve: več mirovne kulture in zavesti po svetu, odpravo jedrskega orožja, začenši z deželami skupnosti Alpe-Jad-ran, zmanjšanje vojaških služnosti v naši deželi, odobritev novega zakona o ugovarjanju zaradi vesti, nov odnos
do držav v razvoju z vsaj enoletnim odpustom plačila obresti na posojila.
Med številnimi osebnostmi, ki so pristopile k pobudi, so tudi štirje deželni škofi, ki so objavili skupno izjavo. V njej je med drugim zapisano, da poziv za mir vsebuje poziv za življenje milijonov ljudi, ki jih pestijo bolezni in lakota, hkrati pa zavrača logiko vojn in norost vsakršnega oboroževanja. »Novo ime miru je torej pravič-
nost,« pišejo škofi, »zagotavljanje dostojanstva in sprejemanje vseh ljudi in narodov, ki so jezikovno, etnično, kulturno ali zgodovinsko različni.« Naj se torej glasovi vseh ljudi dobre volje dvignejo proti vsakemu še preživelemu nacionalizmu, diskriminaciji in nestrpnosti, proti ravnovesju terorja, za drugačno kakovost življenja, ki naj bo osnovana na solidarnosti in ljubezni do bližnjega.
Dan slovenske kulture bo v prihodnjih dneh in tednih povod za celo vrsto prireditev po naših okoliških društvih in kulturnih domovih. Uvod v prireditve, ki se bodo nadaljevale tja do začetka marca, je bilo petkovo odprtje slikarske razstave Milka Bambiča v Kulturnem domu v Gorici, kjer je bila sinoči na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev osrednja prireditev ob kulturnem prazniku.
Že danes ji bo sledil kulturni večer na Vrhu, ob 17. uri v prostorih središča Danica. Vrhovsko kulturno društvo je za to priložnost povabilo moški pevski zbor Andrej Paglavec iz Podgore, kulturni program pa bo sooblikovala domača otroška gledališka skupina pod vodstvom Stena Vilarja z nastopom Pesnikova podoba.
Večino prireditev napovedujejo v drugi polovici meseca. Najpomembnejša bo letos na Bukovju v Števerjanu, kjer ob kulturnem prazniku uradno otvarjajo prostore novega doma. Prireditve bodo 20., 21. in 27. februarja. V soboto, 20., bodo odprli slikarsko razstavo Vladimira Klanjščka, Hijacinta Jusse in Silvana Bevčarja, na večeru pa bo nastopil tudi pevski zbor iz Železnikov. Naslednji dan ob 16. uri bo slavnostni popoldan s priložnostnimi nagovori in nastopom mladih članov društva Briški grič, ki jih je na izvedbo kulturnega programa pripravil Sten Vilar. Pela bosta zbora Briški grič in Goriški oktet iz Brd, sledila bo družabnost. Naslednjo soboto bo na Bukovju spet živo ob nastopu harmoni-kašev ansambla Syntesis in pevskega zbora Skala iz Gabrij.
V	Podgori, kjer bodo prav tako prvič praznovali kulturni praznik v novih prostorih pred nekaj mesecih odprtega sedeža društva Paglavec, bo prireditev 19. ali 26. februarja (datuma niso še dokončno izbrali). V zadnjem tednu meseca se bodo skoraj dan za dnem vrstile prireditve tudi v drugih krajih: 24. februarja bo Prešernova proslava na pobudo KD Kras za Dol in Poljane, 26. v domu Andreja Budala v Štandrežu, kjer jo prireja društvo Oton Župančič, naslednji večer na sedežu KD Jezero v Doberdobu in v nedeljo, 28., popoldne v prostorih kulturnega društva Skala v Gabrijah. V Sovodnjah pripravljajo prireditev v začetku marca, predvidoma v petek, 4.
V	okvir prireditev ob našem kulturnem prazniku sodi tudi uprizoritev Butalcev Frana Milčinskega s strani mladinske gledališke skupine KD Sovodnje pod vodstvom režiserja Emila Aberška. Premiera je bila pravzaprav napovedana že v petek s ponovitvijo danes, vendar je vrste mladih gledališčnikov zdesetkala bolezen, tako da so morali svoj krstni nastop prenesti za kak teden. Če ne bo zapletov, bomo Butalce predvidoma lahko gledali 19. in 20. februarja.
Pobuda odbora proti upepeljevalniku
Protest proti nameram Dežele in goriške Občine
Odbor proti upepeljevalniku, ki je nastal proti koncu lanskega leta v Sovodnjah, potem ko je Dežela, ne meneč se za predloge in mnenja večine krajevnih ustanov in številnih ekoloških združenj določila, da se nova naprava za sežiganje odpadkov zgradi na robu Sovodenj, je te dni poskrbel za protestne lepake v Gorici in okoliških krajih. Kakor je iz fotografije razvidno, odbor opozarja na nesmotrnost in nevarnosti take odločitve.
Sicer pa velja glede reševanja aktualnega vprašanja opozoriti na nekaj novosti, ki kažejo na to, da bo prvotna odločitev Dežele po vsej verjetnosti, spremenjena. V Gradišču bo jutri zvečer sestanek predstavnikov občin tega območja. Govor bo o predlogu, da se novi osrednji upepeljevalnik zgradi pri Moraru, kjer sicer že deluje podobna naprava. Precej novosti glede kriterijev za izbiro lokacije za naprave za uničevanje odpadkov, s ciljem varstva okolja pa prinaša novi državni zakon, objavljen v Uradnem listu 25. januarja. Slišati pa je tudi vesti, da na Deželi menda pripravljajo osnutek novega zakona, ki bo urejal to področje. Ob tem ne gre pozabiti, da sta bila v obdobju dveh let v naši deželi odobrena kar dva zakona, zadnji lani septembra. Že samo to dejstvo kaže na to, da so bile norme pomanjkljive, ali vsaj neusklajene z državnimi normami. Ker prinaša dekret, ob-
javljen 25. januarja, bistvene novosti, bo morala Dežela seveda temu ustrezno prilagoditi svoje predpise.
Nova določila so namreč zelo stroga glede kriterijev za izbiro lokacije za upepeljevalnike, oziroma druge naprave za uničevanje in predelavo odpadkov. Te naprave ni mogoče graditi v neposredni bližini strnjenih naselij,
‘‘■•SO ÌT«JAt46
A M V ! S & ia Segone
§ aasaa,s|j
obvejtiio
e " CTÌ?^» biffisi
triplicane l'inceneritore di Gorizia
NO
GORiZSA PULITA
isti <m. me ) chiù«» i« «
«	tee«*«««« *
E'	aiutisi«» «««•» «»
*>	«et iK><its C ««»» &<;<«>>■> >»**<«	Fwr».
ec<:.
per »ttommf <8	e
li & siKfSt'PXt
i po¥eoali ippeflevaifÉ
NE
■ne im ili
WS«’»*-' f»<*
,	o.-T ’i „*.!«. tm.
àispusitm <8	» #*{**>'»*«»>*.
■4 in <n>ftfcto k«s<>	« *****
. <«*#» a«»*»»* 8».
ftKffif(««■ tf ti.SUL. scelte nm *enwto


(	««««u*** «a»«*» »w« ■=*«*.......
per a {jpfttfi « tew»« **98*-
m sgftÉra una tteeistaie responsi «
jc taKà odloèitev

...........................................................................................................■
natravnih parkov, področij, kjer veljajo hidrološke vinkulacije, v bližini področij, ki so izpostavljena poplavam itd.
Ob tem se postavlja vprašanje, kakšno veljavo ima v tem primeru še lahko deželni načrt o upepeljevalni-kih, ki ga je odbor odobril pred nekaj meseci in ki doslej še ni bil objavljen
v Uradnem vestniku Dežele.
Ob vseh teh vprašanjih pa ni mogoče zanemariti trenutnega stanja, povezanega s prisotnostjo in delovanjem obstoječih naprav. Tako recimo upe-pe^evalnik pri Sovodnjah
Se zmeraj puha v ozračje ogromne količine dima, saj in drugih snovi, ki ogrožajo okolje in zdravje občanov.
Srečanje med sindikati in odbornikom Tomatom o upepeljevalnikih
Na srečanju med pokrajinskim odbornikom Tomatom in predstavniki pokrajinskih vodstev sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL je bil te dni govor o vprašanjih v zvezi z uničevanjem odpadkov. Do sestanka je prišlo v okviru novega kroga posvetovanj glede deželnega načrta za uničevanje odpadkov. Predstavnik pokrajinske uprave je označil kot optimalno rešitev združitev goriškega območja s spodnjim furlanskim in usmerjanje vseh odpadkov v San Giorgiu di Nogaro, kot podrejeno rešitev pa namestitev enotnega upepeljevalnika v eni od industrijskih con na Goriškem.
Sindikati so negativno ocenili prvi predlog (zavrača ga menda tudi Dežela, ker da je odlagališče v tem kraju, zlasti v poletnih mesecih preobremenjeno, zaradi prisotnosti desettisočev turistov v Lignanu in Gradežu) in bili mnenja, da je uresničljiva le druga od navedenih rešitev, pri tem pa je treba glede izbire lokacije upoštevati predloge krajevnih uprav. Zavzeli so se za diferencirano pobiranje odpadkov ter za javno upravljanje (z ustanovitvijo posebnega podjetja ali medobčinskega konzorcija) vseh storitev. Po mnenju sindikalnih predstavnikov je treba pri izbirah upoštevati vprašanje ohranjevanja in morebitnega povečanja števila delovnih mest, hkrati pa tudi zaščite okolja in zdravja.
V Doberdobu se posebno skrbno pripravljajo na Lovretov pogreb
Prireditve tudi v Tržiču, Romansu in drugod
V Gorici desetič pustni sprevod
Družba je dinamičen fenomen, spreminjajo se zato navade in običaji. To kar je bilo včeraj samo po sebi razumljivo danes ni več ali pa ima povsem drugačno valenco. Praznovanja so nedvomno eden izmed družbenih fenomenov, na katerih so te spremembe še posebno vidne. Nekateri prazniki so tako z leti izgubili svoj prvotni pomen in ne predstavljajo več slavnostnega trenutka, kot je bilo to nekdaj. Praznovanja so bila takrat povezana s poljskimi opravili in so zato imela tudi v tem smislu poseben pomen. Bila je to Priložnost, ko So ljudje za en dan odložili kmečko orodje in so v družbi Poiskali razvedritev za vsakdanje tegobe.
Nič čudnega torej, če je imel pust vselej med prazniki prav posebno ntesto in je do danes svoj pomen ne le obdržal, ampak ga je tudi ojačal. Pustovanja v karibskem Trinidadu, brazilskem Rio De Janeiru in v Benetkah so Postala že prave inštitucije in to ne le tolklornega značaja.
Marsikdo je že pomislil kakšno mas-0 si bo nadel za pust, kam bo šel na
zabavo.
Pustna mrzlica narašča. Priprave na Praznovanje so v raznih krajih, kjer so 6 Prireditve, ne glede, če imajo svoj zvor v ljudskem izročilu, ali pa so navale pred leti, na novo, doma. V Do-erdobu se že nekaj tednov pripravno na slovo od pusta, na pogreb
»strica Lovreta«, kot ga na Krasu imenujejo.
Okroglih 25 let je minilo, odkar je Stanko Kosič prvič oblekel belo suknjo — takrat je namreč bil šele komi-sionar — in vodil žalno slovesnost za Lovretom. V sprevodu je .takrat bilo le nekaj desetin domačih pustnih vročekrvnežev, ki so mimogrede obiskali vse domače gostilne in osmice, Lovreta (lutko) pa zvečer sežgali pred vaško gostilno. Od takrat so se stvari močno spremenile. Stanko Kosič je z leti dobil »profesionalno spremstvo«, v Doberdobu pa se na dan po pustu zbere tudi po več tisoč ljudi.
Kosič ima sedaj naslov Prevzvišene-ga kardinala. Kot se za kardinale spodobi, je že v letih in zato obljublja umik, oziroma upokojitev. »Tokrat pa mislim resno,« nam je povedal, »morate namreč razumeti, da nisem več ravno rosno mlad in se zato pustno veseljačenje (beri: popivanje) še dva tedna po pustu krepko pozna. Kljub temu pa bom tokrat zadnjič vodil Lovretov pogreb, slišal sem namreč, da ženske protestirajo in hočejo imeti mladega duhovnika,« pravi Kosič.
Kakorkoli že tudi letos v Doberdobu ne bo dolgčas in bo govor ob slovesu prav gotovo zanimiv. Sodeč po »živahnem« življenju v kraju ima namreč Prevzvišeni letos res veliko argumentov na izbiro.
Sicer pa ne kaže zamuditi priložnosti, zato 17. t. m. vsi v Doberdob.
Danes se zaključi vpisovanje za sodelovanje na letošnji pustni priredit-viv Gorici, ki jo pod imenom »pust mladih«, ki jo prireja Center za vrednotenje ljudskega izročila iz Podturna. Organizatorji napovedujejo rekordno udeležbo na prireditvi, ki si je v devetih letih obstoja priborila posebno mesto med goriškimi ljubitelji pusta.
Tudi letos bodo s svojim vozom v pustnem sprevodu sodelovali člani kulturnega društva Skala iz Gabrij. Bernard Florenin, eden izmed najbolj aktivnih članov društva, nam je dejal, da se na povorko že dalj časa priprav-
ljajo, saj tudi letos računajo na dobro uvrstitev. Doslej so si v precej ostri konkurenci dvakrat izborili najboljšo oceno, dvakrat pa drugo mesto. Bernard nam je povedal, da so tudi tokrat izbrali aktualen motiv. Predstavili se bodo s potujočo bencinsko črpalko, ki se je poslužujejo predvsem avtomobilisti iz drugih pokrajin dežele; ti namreč imajo v žepih nove bencinske bone, ki jim jih je pred kratkim dobrodušno podarila vlada.
Pri izdelavi pustnega voza sodeluje skoraj trideset oseb vseh starosti. Mnogi sploh niso člani kulturnega
društva, kljub temu pa radi priskočijo na pomoč in se navdušijo za delo prav v tem obdobju. Med temi ima nedvomno posebno mesto Edi Sambo, avtor načrtov za vozove in prava duša tovorstne dejavnosti v Gabrjah. KD Skala se je s svojim vozom predstavila na skoraj vseh pustnih sprevodih v Gorici, le lani so bili odsotni, saj so se predstavili v Romansu in Tržiču, enkrat pa so bili tudi na Opčinah.
S tem pa seznam raznih prireditev in priprav na pust, ni izčrpan.
Prijatelji dobre kapljice (Amici del tajeto) bodo v soboto tretjič priredili »pust na trgu De Amicis«. Pripravili so zanimiv spored, ki se bo pričel ob
14.30	z nastopom plesalcev društva Lis Lusignutis iz Podturna. Nastopu bo sledil sprevod mažoretk iz Krmina, ki se bo pričel na Travniku. Spremljala jih bo godba na pihala iz Orzana. Sledilo bo tekmovanje pustnih mask.
Letos sta rajonska sveta iz Stražic in Rojc poskrbela tudi za primemo zabavo za ostarele. Družabnost bo v domu za ostarele v Ločniku in to na pustno nedeljo.
Tradicionalni pustni sprevodi bodo tudi v drugih krajih na Goriškem. Tako v Tržiču in Romansu. V Tržiču je že v prodaji v kioskih posebna številka pustnega časopisa La Cantada, publikacija , ki že kar dolgo let spremlja tradicionalno prireditev v tem kraju, ki doseže višek z branjem oporoke Sior Anzoleta in s sprevodom alegoričnih voz.
PUSTOVANJE
v novi telovadnici ob Katoliškem domu (Drev. 20. septembra 85) v soboto, 13. februarja, od 20. ure dalje vse viže igra ansambel TAIMS - kraški fantje
□	krofi, kroštole (vključeno v ceno), klobase, dobro založen bar...
□	nagrajevanje najlepših mask:
—	posamezniki (pokal, 5 m klobas)
—	najlepši pari (pokal 10 m klobas)
—	najlepše skupine (pokal, 15 m klobas, 12 steklenic vina)
- najštevilnejše skupine (pokal, 20 m klobas, 24 steklenic vina)
Vabila so na razpolago v GORICI: Katoliška knjigarna, Roman bar, trgovina Kosič Andrej-, v TRSTU: knjigarna Fortunato; v NABREŽINI-papirnica Terčon.
Pohitite! Prispevek 20 tisoč lir.
Za otroke in mladino PUSTNO RAJANJE z nagrajevanjem mask ob 15. uri.
Izredno zanimanje istrskih podjetij za rimsko posojilo
Predsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Branko Mikulič in predsednik italijanske vlade Giovanni Goria sta pred kratkim podpisala, kot znano, protokol, ki predvideva zajetno posojilo Italije Jugoslaviji. No, Zvezna gospodarska zbornica v Beogradu je prejela od delovnih organizacij že nič manj kot 1.500 prošenj za udeležbo pri razdelitvi teh sredstev, ki naj bi jim prišla prav za posodobljenje proizvajalnih postopkov in s tem za poveča-
Kam in kako z jedrskimi odpadki
Lansko jesen je bila v Titovem Velenju množična demonstracija proti zamisli, da bi jedrske odpadke iz JE Krško zakopali v Matkovem kotu nad Logarsko dolino. Gre za pravi biser narave nedaleč od Pavličevega sedla na meji z Avstrijo, kjer mimogrede srečaš muflona ali srnjaka. Podobnih protestnih zborovanj je bilo in še bo nič koliko povsod, kjer stojijo jedrske elektrarne, saj je vprašanje odlaganja njihovih odpadkov morda najobčutljivejši člen jedrske tehnike. Raziskave o tem, kam varno z odpadki, že dolgo tečejo v ZRN, Franciji, Vel. Britaniji in drugje po svetu pa v Evropskem raziskovalnem centru v Ispri in pri Vsedržavni ustanovi za jedrsko energijo (ENEA), vendar še ni soglasja. Odpadki z visoko radioaktivnostjo in dolgotrajnim učinkom ne smejo celo za več deset tisoč let v neposreden stik s človekovim okoljem, problem pa morajo rešiti geologi. To ne zahteva samo teorije, ampak tudi prakso: podzemeljske skalnate plasti je treba podvreči dolgoletnemu radioaktivnemu žarčenju in izredno visokim temperaturam, a šele njihova reakcije nanje bo pokazala, ali bo mogoče izvrtati v teh plasteh »atomska pokopališča«.
Italija je z referendumom navidezno ubrala protijedrsko pot. Ker pa tehnologija atoma ne pozna meja in ker se nekatere stranke zavzemajo za novi rod varnih reaktorjev, kaže, da problem ni bil odstranjen, ampak le zamrznjen. Zato ne bo napak, če se seznanimo s tem, kar počnejo tačas, recimo, Francozi in Zahodni Nemci.
Francija pridobiva 70% elektrike iz jedrskih elektrarn, a ni glede njihove usode sprejela še nobene odločitve. Kam torej z jedrskimi odpadki: v glinaste in granitne sloje, ali v ležišča soli? Francosko podzemlje razpolaga z glino v pokrajini Aisne, z granitom pri Deux Sevresu in s soljo na območju Bourg-en-Bressa, toda vlada bo odločila šele čez tri leta, kje namestiti laboratorij vrednosti poldruge milijarde frankov za preizkušanje njihove odpornosti.
Zahodna Nemčija pa nima dvomov, saj je že od vsega začetka izbrala rudnike soli. Njihova geološka stabilnost traja več deset milijonov let in ne propuščajo vode. V rudniku soli 60 kilometrov stran od Hannovra so v letih 1967—1978 zakopali 710 metrov globoko 125.000 zabojev z nizko radioaktivnimi in 1.330 sodov s srednje radioaktivnimi odpadki, ki oddajajo 3.100 remov na uro — stopnja radioaktivnosti, ki ji je lahko podvrženo osebje jedrskih central, znaša komaj 5 remov na leto. Hranilnike z odpadki ščiti 500 metrov debela plast soli in drugih materialov, katerih stabilnost, pravijo, traja 70 milijonov let.
Visoko radioaktivne odpadke so sklenili Zahodni Nemci spraviti v rudnik soli pri Gorlebnu, medtem pa bodo nadaljevali z raziskovalnim programom, ki jih stane 110 milijonov mark (80 milijard lir): v rudniku soli 800 metrov globoko so namestili geologi dva senzorja, ki zaznavata vse spremembe kamnin, podvrženih ogrevanju z električnimi upori, ki simulira segrevanje po radioaktivnem žarčenju. Druga dva senzorja pa beležita spremembe, ki jih povzroča dvoje nabojev kobalta 80 z radioaktivnostjo 9.500 kurijev vsak. Analize kamenin, segretih do 210 stopinj Celzija, so trajale od decembra 1983 do decembra 1985: kamena sol, ki je bila prej sive barve, je zdaj modro-vijoličasta, drugih sprememb pa ni. Septembra letos bodo namestili še 8 nabojev kobalta s še večjo stopnjo radioaktivnosti, ki so jih izdelali nalašč za to Battelle Pacific Northwest Laboratories s cezijem 137 in stroncijem 90; radioaktivnost bo znašala kar 8 milijonov kurijev, študija pa bo trajala pet let in ji bodo prisostvovali kot opazovalci tudi francoski in kitajski izvedenci.
DRAGO GAŠPERLIN
nje njihove konkurečnosti na mednarodnih tržiščih.
Dokajšen del prošenj — za kakšnih 130 milijard lir posojil — je prišel, kot sporočajo v dobro obveščenih krogih, iz vrst podjetij, ki delujejo na istrskih tleh. Med njimi so tudi naslednja:
—	letališče v Pulju, ki bi rado 775 milijonov lir za izpopolnitev informacijskega sistema za pcftnike;
—	samoupravna interesna skupnost za ceste, ki potrebuje 17 milijard lir za izgradnjo viadukta nad Lemskim kanalom in dela hitre ceste Di-njan—Dragonja;
—	PIK iz Umaga, ki ima v programu širokopotezen namakalni načrt na 4.800 hektarih obdelovalnih površin pa tudi nakup opreme za novo vinsko klet, kar ga bo stalo predvidoma okrog 36 milijard lir;
—	Mirna iz Rovinja, ki računa na 12,8 milijarde lir posojila za modernizacijo naprav za konzerviranje rib in morskih sadežev ter za obnovitev svojega ribiškega ladjevja;
—	Put iz Pulja, ki ima v načrtu izgradnjo tovarne za pridobivanje gnojil iz resiklaže odpadkov v vrednosti 8 milijard lir;
—	Boksit iz Rovinja, ki bi rad nabavil za 6,35 milijarde lir raznovrstnih strojev;
—	Technomont iz Pulja, ki bi s 4,7 milijarde lir lahko posodobil naprave za izdelovanje radiatorjev;
—	cementni tovarni iz Umaga (4 milijarde lir) in Pulja (1,5 milijarde lir) za posodobitev predelovalnih postopkov;
—	Plava laguna iz Poreča, ki bi se rada opremila s kompletno linijo za ustekleničenje vin itd.
Vse te in vrsto drugih prošenj iz najrazličnejših krajev bo morala Zvezna gospodarska zbornica seveda temeljito proučiti, nato pa sestaviti prednostno lestvico.
patronat inac svetuje
boriš simoneta
Kmetje niso bili dolžni poravnati zadnjega obroka »davka na zdravje«
Vpr.: »Obračam se na vas v zvezi z zelo delikatno zadevo, zaradi katere sem zaskrbljena že nekaj dni. Na dom sem dobila vabilo nekega patronata, naj se čim prej zglasim za vpis v seznam kmetov in za povrnitev »davka za zdravje«. Tam trdijo, da bi bila morala plačati tudi zadnji obrok »davka na zdravje« za leto 1987 in da mi bo zaradi tega SCAU naložil še globo. Jaz, ki sem članica Kmečke zveze, nisem po navodilih patronata INAC plačala januarskega obroka 41.000 lir. Sedaj, komu naj verjamem in, ali sem še v času, da poravnam zamujeno?«
V. V.
Odg.: Priznati moram, da ko sem prvič slišal od gospe V. V. za navedeno stališče glede »davka na zdravje«, nisem mogel verjeti, da se kaj takega lahko dogaja. Ko pa je še nekaj drugih kmečkih zavarovancev potrdilo isto verzijo, sem bil prisiljen vzeti problem na znanje, se z njim soočiti in ga bom skušal našim bralcem tudi razvozlati.
Da bo stvar vsem jasna, se najprej ustavimo pri legalni plati te zadeve, ki sploh ni in ne more biti sporna ali dvomljiva. Finančni zakon za leto 1986 je prvič uvedel posebno zdravstveno-socialno dajatev, bolje poznano kot »davek na zdravje«, ki je zaradi pretirane obremenitve slehernega delovnega človeka —- 7,5% na dohodke do 40 milijonov, 4% na višje dohodke do 100 milijonov, z izjemo plače, pokojnine in prvih 4 milijonov dohodkov od zemljišč, stavb in kapitala — izzval pravo sršenje gnezdo. Upravičeni protesti in prizivi so se vrstili drug za drugim, dokler ni vsa zadeva prišla do ustavnega sodišča, najvišjega italijanskega nadzornega organa, ki se je moralo izreči o zakonitosti te nove dajatve. Ustavno sodišče je po poglobljeni analizi izdalo 29. oktobra 1987 razsodbo št. 431, ki prinaša dokončno stališče o legitimnosti ukrepa, kateremu sedaj ni mogoče več pravno oporekati. »Davek na zdravje« je bil vsebinsko potrjen kot povsem zakonit, razen člena, ki nalaga samostojnim zavarovancem vplačilo vsaj minimalnega zneska — obrtniki, trgovci in tisti, ki opravljajo svobodne poklice, po
648.000	lir na leto, kmetje na ravninskih predelih po
324.000	lir oz. 162.000 lir na goratih območjih. Velika večina kmečkih zavarovancev, ki fiskalno nima nobenega dohodka, ni torej dolžna plačati niti pare (ker davek od zemljišča in stanovanja ne pride v poštev do 4 milijonov). Kdor pa ima kak dohodek, bi moral odšteti za davek na zdravje 7,5% oz. le polovični odstotek 3,75 na goratih območjih.
Vsem kmečkim zavarovancem je zavod za poenotene kmečke prispevke SCAU za leto 1987 poslal poleg položnic za pokojninsko zavarovanje tudi ločene štiri izpolnjene položnice za štiri obroke minimalnega davka na zdravje in pa belo položnico z neizpolnjenim zneskom za tiste, ki imajo več kot 4 milijone 320 tisoč lir dohodka, da poravnajo tudi razliko. Ker je bila razsodba ustavnega sodišča št. 431 objavljena v Uradnem vestniku 9. decembra 1987, je tega dne operativno stopila v veljavo, vendar pa z retroaktivnim učinkom od dneva odobritve finančnega zakona za leto 1986 dalje in torej za obe zadnji leti. Razsodba tega najvišjega kontrolnega organa, ki nadzira zakodnodajno dejavnost parlamenta in državnih institucij, ima torej za posledico, da se kot z mokro krpo pravno izbrišejo vsi učinki »obtoženega« zakonskega člena, kot da ne bi nikoli bil v veljavi. Določeni dvomi bi lahko obstajali le za tistega, ki ni pravočasno plačal prvih treh obrokov julija, septembra in novembra, torej preden je razsodba bila objavljena. Patronat Kmečke zveze INAC je zato takoj poslal okrožnico svojim članom z navodilom, naj ne poravnajo zadnjega od štirih obrokov davka na zdravje, ki je zapadel 10. januarja letos. Obenem pa jih je seznanil, da imajo pravico do delne ali celotne povrnitve plačanih minimalnih zneskov za leto 1986 in prvih treh obrokov za leto 1987. Tako usmeritev, ki se opira na ustaljeno juridično prakso, je potrdilo tudi osrednje vodstvo v Rimu in tudi CIPLA, koordinacijski odbor vseh patronatov samostojnih delavcev, je v Rimu na seji 14. januarja letos potrdil, da kmetje niso bili dolžni plačati zadnjega obroka. Vprašanje se sploh ne postavlja, zato so lahko naša bralka in toliko drugih kmečkih zavarovancev povsem mirni: njihovo ravnanje je bilo pravilno in strah pred kakršnokoli globo je čisto neutemeljen.
Kako je torej prišlo od tistega patronata do takega nerodnega spodrsljaja (težko si predstavljamo, da bi bilo tako zadržanje lahko sad načrtnega blatenja konkurence in zasledovanja drugačnih ciljev)? Vsaka organizacija oziroma strokovni urad lahko svojim članom in zaupnikom svetuje karsibodi in zato prevzema nase tudi odgovornost. Nima pa nobene pravice, da zaradi pomanjkljive obveščenosti oziroma strokovnosti podpihuje in blati delovanje drugih ter po nepotrebnem straši ljudi in vnaša zmedo. Patronat je poklican, da ščiti interese državljanov, v našem primeru kmetov, da niso odšteli zadnjega obroka davka na zdravje, ne pa, da bi delal v interesu države in pripomogel, da se v njene blagajne stekajo dajatve, ki pravno nimajo več nikakršne veljave.
Zadnje čase večje zanimanje varčevalcev za nalaganje denarja v blagajniške zapise
Od lanske pomladi in še posebej v zadnjih mesecih pridobivajo pri varčevalcih vedno večjo težo eni od najbolj tradicionalnih varčevalnih instrumentov, tako imenovani blagajniški zapisi (certificati di deposito). Zanimanje zanje je tesno povezano z razmeroma visokimi obrestnimi merami in popolno sigurnostjo investicije, ki pri fiksnih obrestnih merah ni podvržena nihanju vrednosti, kot se npr. dogaja tudi pri dolgoročnejših državnih obveznicah (CCT, BTP idr.). Blagajniški zapisi so namreč v marsičem podobni vezanim vlogam na bančnih hranilnih knjižicah, in to ob večji donosnosti in relativno večji stopnji likvidnosti.
Glede na emisijske ustanove in roke trajanja jih delimo na dve' vrsti. Krat-koročnejši blagajniški zapisi (3, 6, 9 in 12 mesecev) so se pojavili na tržišču razmeroma pozno, in sicer predvsem po letu 1982, ko je Banca d'Italia zanje izboljšala obrestne mere na obvezne rezerve, ki jih morajo banke položiti na osrednji italijanski bančni ustanovi.
S tem so seveda tudi banke lahko povečale donosnost teh varčevalnih listin. Trenutno se obrestna mera za kratkoročne blagajniške zapise vrti okrog 10%. Te obresti so — podobno kot velja za hranilne knjižice in tekoče račune — z novim letom podvržene 30-odstotnemu davčnemu odtegljaju, tako da se njihova čista obrestna mera suče okoli 7%.
Prav zaradi davčnega odtegljaja so bolj zanimivi dolgoročnejši zapisi (nad 18 mesecev), pri katerih poberejo davki le 12,5% donosa, podobno kot velja za državne obveznice. Obrestna mera srednje-dolgoročnejših blagajniških zapisov presega 11,50% in za obdobja prek treh let tudi 12%. Če od teh obresti odbijemo davek 12,5%, vidimo, da presegajo 10% donosa, kar je 3 točke več kot blagajniški zapisi navadnih bančnih zavodov in v povprečju še enkrat toliko, kot znašajo obresti na navadnih bančnih knjižicah. Blagajniški zapisi dajejo v večini primerov tudi boljše rezultate kot državne obvezni-
ce, in to zaradi višjih obrestnih mer pa tudi, ker niso obremenjeni s komisijskimi stroški.
Pravico do njihovega izdajanja imajo le posebne kreditne ustanove, ki so pooblaščene za izdajanje srednjeročnih kreditov, kot so Centrobanca, Efi-banca, Mediobanca in Interbanca ter deželni Mediocrediti, med katerimi še posebej izstopajo tisti iz industrijsko najbolj razvitih dežel — Lombardije, Emilije-Romagne in Piemonta ki v povprečju nudijo še najboljše pogoje.
Blagajniške zapise delimo v tri vrste. V prvi skupini so indicizirani, katerih obrestna mera se prilagaja rasti
ali padanju življenjskih stroškov. Ta indeks je navadno odvisen od nihanja donosnosti obveznic in medbančnih posojil. Ti zapisi so še posebej zanimivi, če računamo, da se bo v naslednjih mesecih stopnja inflacije dvigala. Če pa računamo, da bo inflacija še padala, se raje odločimo za fiksno obrestno mero. V obeh primerih lahko dvignemo obresti ob koncu leta ali pa jih avtomatično spet investiramo. Tretja vrsta blagajniških zapisov spominja na obveznice BOT, le da je njihov rok trajanja daljši. Pri teh lahko npr. izberemo zaključni kapital ter glede na obrestno mero in trajanje dobimo ceno zaželenega blagajniškega zapisa.
Primer: začetni kapital	obresti	zaključni kapital	čas	bruto %
4.127.558	872.442	5.000.000	24 mesecev	11,50
3.728.000	1.272.000	5.000.000	36 mesecev	11,75
3.380.365	1.619.635	5.000.000	48 mesecev	11,75
3.065.228	1.934.772	5.000.000	60 mesecev	11,75
			KARLO DEVETA	
iz nekdanje gospodarske kronike
miloš likar
O depozitih..
JUTRO, 10. 2. 1938
Hranilne vloge in depoziti na tekoči račun so se pri glavnih denarnih zavodih in hranilnicah v Julijski krajini kmalu po abesinski vojni spet pričeli dvigati, tako da so dosegli skoraj četrt milijarde lir. V prvem polletju preteklega leta (podatki za drugo polletje očitno še niso urejeni) pa so spet nazadovali za 7%. Morda je bilo nazadovanje depozitov v tem času le sezonskega značaja. Vsekakor bodo številke o morebitnem novem prirastku do konca preteklega leta podkrepile to domnevo. Po podatkih objavljenih v zadnji številki biltena osrednjega statističnega urada so znašali depoziti 30. VI. 1935 pri 105 glavnih zavodih 195,8 milijonov lir, 31. XII. 1935 pri 105 zavodih 163,9, koncem junija 1936 pri 100 zavodih 192,6, koncem decembra pri 95 zavodih 237 milijonov in 30. VI. 1937 pri 93 glavnih denarnih zavodih in hranilnicah le še 219,9 milijonov lir.
kamnoseštvu...
SLOVENEC, 13. 2. 1938
Kamnoseška industrija na Sp. Krasu se še vedno ne more dvigniti na nekdanjo cvetočo višino. Številne so ovire, ki jo tlačijo, naj navedemo samo dve poglavitni: pomanjkanje naročil in vladajoči moderni slog, ki zahteva samo gladke linije in plošče, katere hitreje in ceneje izdelajo stroji kot z ročno delovno silo. Ker imamo pa različne in prvovrstne marmo-re, upamo, da bodo te težkoče v doglednem času izginile in bomo spet delali, da bo veselje. Naš rdeči staliktit, potem črn povinski, ki
ima visoko ceno, dalje repenski, ki je nekoliko bolj temen kot nabrežinski, in končno beli nabrežinski, so vendar kamni, katerim se ni treba bati konkurence. Poleg tega imamo tako velike lome, da moremo zadostiti vsaki množini in vsaki meri. Zato z zaupanjem zremo v bodoče.
...in pridelkih
NOVICE, 17. 2. 1858
V goriški okolici je bila letina kar ozimino zadeva, prav bogata; žita se je obilo in prav dobrega naželo, posebno pšenica je bila tako plenjata, da že dogo ondašnji prebivavci take ne pomnijo. Jatino pa je, kakor po več krajih tudi okoli Gorice presilna suša vzela. Turšiča se je bila večidel na peščenih njivah posušila, in še na dobrih in ilovnatih njivah so jo komaj tretjino pridelali. Ajde se je srednjo mero naželo, in skoraj bi djal tudi tretji del od drugih boljših let. Rajži so pa obilo pridelali. Krompirja so Goričani dokaj pridelali, in ga imajo tem več, ker ga je gnjiloba popolnoma popustila. Ohrovta, zela in repe je bilo srednjo reč. Sena in druge klaje za živino so precej nakosili, razun otave, ktere okoli Gorice nimajo. Po tem takem kmetovavcem v teh krajih živinske klaje ne primanjkuje, da bi mogli zastran tega govedino in duge baže živino prodajati. Le vina so v tej okolici malo malo pridelali. Tertna bolezen se je bila letos, po vinogradih po širokem in dolgem razširila in je goriškim vinogradnikom in bližnjim sosedom terto močno posmodila, da so pridelki menjši kakor leta 1856. In še to, kar je vina, ni prav dobro. Oljka se je veliko boljše obnesla. Tudi sadja ni premalo bilo.
Lanski priliv od turizma dosegel v Jugoslaviji 3,2 milijarde dolarjev
Po uradnih podatkih je Jugoslavija s turizmom zaslužila lani 1,75 milijarde dolarjev. Glede na velikanske zmogljivosti jugoslovanskih turističnih organizacij je to sorazmerno majhen izkupiček, saj npr. Španija sporoča, da je s turizmom zaslužila 14 milijard dolarjev. Tudi jugoslovanski turistični izvedenci trdijo, da je podatek nezanesljiv, ker da ne zajema vsega deviznega priliva. No, zagrebški inštitut za turizem je izračunal, da je lani Jugoslavija zaslužila s turizmom 3,2 milijarde dolarjev. Zatrjuje namreč, da so tuji letoviščarji zapravili v Jugoslaviji 2,1 milijarde dolarjev, da so tranzitni potniki, pomorci in izletniki pustili na jugoslovanskih tleh dodatno še več kot pol milijarde dolarjev in da so jugoslovanski prevozniki s prevozom inozemskih turistov zaslužili vsaj še pol milijarde dolarjev. Lani je prišlo v Jugoslavijo 8,9 milijona tujih turistov. (J)
V	Neaplju 22. EXP0SUDH0TEL
V	Neaplju so odprli 22. mednarodno razstavo gostinske oziroma hotelske opreme EXPOSUDHOTEL, ki bo trajala do četrtka, 11. februarja. Na razstavni površini 24.300 kvadratnih metrov je prisotnih 375 proizvajalcev, to je 6 odstotkov več kot lansko leto, a med njimi so tudi predstavniki 13 sredozemskih in afriških držav ter Avstralije in Venezuele. Na žalost so morali organizatorji zavrniti zaradi pomanjkanja prostora kar kakšnih 30 prošenj za udeležbo na razstavi. V okviru obrobnih prireditev bosta tudi 8. »artegelo« (razstava strojev za izdelovanje sladoleda) in zasedanje o »novih sredstvih in finančnih storitvah za razvoj turizma«.
Od koranta do škoromatov in blumarjev
Pust od Brkinov do Rezije in Cerkna
Ob splošnem pustnem norenju, plesih, povorkah in praznovanjih nikakor ne moremo pozabiti na tisto najbolj pristno in neprisiljeno obliko pustovanja, ki še živi ponekod na vasi. Res je prav za taka pustovanja najteže izdelati 'koledar", ker se pustovi sicer pokorijo nekaterim starim in nenapisanim pravilom, dovolj strogim in nepreklicnim, istočasno pa ne spoštujejo "voznih redov" kot povorke, ker je njihovo praznovanje odvisno od vzdušja in družbe. Pa bomo vseeno poskusili.
Najbolj znana slovenska maska je prav gotovo štajerski korant. A prav gotovo ga ne bomo več srečali, ko se podi po Ptujskem polju. V pravi folklorni obliki je kurentovanje izumrlo, ohranilo pa se je kot turistična prireditev v Ptuju na pustno nedeljo, torej 14. februarja. Ob korantih se pojavljajo še orači, piceki in pozvačini, kot gostje pa še maske iz skoraj vseh slovenskih pokrajin, kar bodo folklorni navdušenci nadvse cenili.
Morda nas bo kdo obtožil lokalpatriotizma, a za Štajersko se lahko ponaša z izredno zanimivimi maskami prav Primorska. Če začnemo na vzhodu, se takoj ustavimo v Brkinih, kjer se že danes podijo po Podgradu, Podbežah in Račicah razposajeni škoromati in "pobirajo", kot oni pravijo, torej se potikajo od hiše do hiše, harmonika zaigra, malo ponagajajo hišnim gospodinjam, zaplešejo in odnesejo darove za večerjo na pustni torek. V družbi škoromatov je glavna osebnost slavnostno opremljeni poberin s košaro za darove in rogom ali tulo, s katerima sklicuje škoro-mate. Spremlja ga škoromat z imenitnim pokrivalom. Ob njiju vzbujata strah skopita s sajastimi obrazi in zobmi iz repe, skupino pa dopolnjujejo še drugi liki, kot so cunder, peliihar (pepeluhar), kosec, ta debeli, medved, cigan in ciganka, pa-rapat (davčni izterjevalec), zdravnik, slikar in še marsikdo. Naj še povemo, da se bodo brkinski škoromati prihodnjo soboto udeležili pustnega sprevoda na Opčinah, v nedeljo bodo obiskali Cerknico, na pustni torek pa Postojno.

.
Nadangel Mihael, zlodej in pusta s škarjami v Ronacu v Benečiji
Če za trenutek ohiščemo zahodni rob Primorske, se znajdemo v Reziji, kjer je najteže napovedovati pustno praznovanje. Izza vogala se pojavijo godci, ob njih se zbere nekaj ljudi, pa je že ples, ki traja lahko dolgo v noč. Prav gotovo bodo plesali na pustno soboto in nato vsak večer do pustnega torka, morda tudi še naprej, kjer (in ko) se bodo pojavili godci. Sicer je precej neverjetno, da bi se prikazale izvirne rezijanske maske ta bile (ta bele), ker so obleke in pokrivala, ki spadajo zraven, že preredka in predragocena.
Prav tako radi kot Rezijani praznujejo pust Benečani. Prav gotovo bodo obhodili domačo in sosednje vasi Matajurci. Navadno pobirajo darove na pustno soboto in nedeljo, a letos so se odločili, da pojdejo skupaj s prebivalci Ronca v Ptuj, zaradi česar bo del koledovanja prej, nekaj hiš pa bodo obiskali na pustni torek. Črnovrški pustovi bodo s svojimi zvonci divjali po vasi najverjetneje na pustno nedeljo, ker je to edini dan, ko so fantje prosti. Običaj narekuje sicer, da bi morali obteči vas v torek. Žal so ti podatki ohlapni, a na vasi se skupina kaj kmalu zmeni, teže je od nje dobiti točnejše podatke. Zato radovednežem le od časa do časa uspe, da naletijo na pravo vaško pustovanje.
Glavno pustno praznovanje v Benečiji bo pravzaprav danes v zgodnjih popoldanskih urah,
ko se bodo v Šent Lenartu zbrale pustne skupine iz raznih beneških in bližnjih primorskih vasi.. Svojo prisotnost so potrdili blumarji iz Črnega vrha, Mažerolci, Marsinci, pustovi iz Hlodiča in Ronca, pa še tisti iz sosednje Drežnice in lavfarji iz Cerknega. V Šent Lenartu bo tako na razpolago prava galerija pustnih mask, ta grdih in ta lepih, križnastih, kožnastih, z lesenimi obličji in hrupnimi zvonci, skratka prava paša za ljubitelje folklornih likov.
Drežničani bodo doma "pobirali" prihodnjo soboto zjutraj, pustno vzdušje pa bo doseglo svoj višek okrog trinajstih, ko se bodo zbrali na vaškem trgu. Po lanskem premoru so Cerkljam uspeli premostiti birokratske in organizacijske težave, tako da bo lavfarija spet zaživela s Pustom, lamantom, ta tirjestim, mršlanastim, starim di-cem in staro babo, in še z žakljevim, hrastovim, ličnatim, kožuhastim, loparjestim. (Domači nazivi so kar precej zgovorni, saj označujejo, iz česa je izdelano naličje, ali poklice, kot so pastir, kmet, pek.) Osrednji prireditvi (tudi lavfarija se namreč kot kurentovanje spreminja predvsem v folklorno prireditev in turistično zanimivost) bosta v nedeljo, 14. februarja, ob 15. uri in v torek, ' 16. februarja, ob 15.30.
NADJA KRIŠČAK
Kako s pustom • letos v Benetkah?
Številne in žolčne polemike, ki so sledile lanskemu pustovanju v Benetkah, so pustile svoje sledove. Znano je, da je v zadnjih letih v predpustnih dneh prišlo v mesto sredi lagune zelo veliko število tujcev, tako da si se težko premikal po ozkih beneških uličicah. Občinska uprava, gledališče La Fenice, pustni odbor pa-še vrsta drugih so v zadnjih letih Ob pustu v Benetkah pripravili vrsto prireditev. Tema teh je bila v glavnem ena sama. Prireditve so bile v sodelovanju s tujimi kulturniki. Tudi to je v Benetke privabilo precej ljudi, še zlasti takih, ki so želeli videti izjemne predstave v gledališču.
Lanske polemike pa so bile predvsem zaradi tega, ker je v Benetke v zadnjih predpustnih dneh ter na sam pustni torek prišlo toliko ljudi, da je bilo mesto zadušeno. To je sprožilo tudi val ugibanj, ali bi se izplačalo uvesti numerus clausus za vstop v Benetke. Stvar je povzročila precej preplaha, še zlasti med najbolj zainteresiranimi gostinci.
Polemike so svoje obrodile. Letos ni nekakršnih osrednjih oziroma tematskih pustnih prireditev. V Benetkah pa bo kljub temu veselo, kljub vsemu bo v teh dneh v tem že muzejskem mestu veliko tujcev.
Nekaka uradna otvoritev karnevala bo že danes, v nedeljo, s tradicionalnim Volo della Colombina.
Kar je gotovo, so jprireditve v gledališču la Fenice. Ze pred dnevi so pričeli z predstavami Leharjeve Vesele vdove. V teh dneh imajo v fo-yerju gledališča predstave marionetnega gledališča za odrasle. V Sala Grande bodo nastopi skupin Martha Clark Dance Company (Vienna Lus-thaus), Ensemble musicale Salonmu-sik (Salotto tedesco) ter Guida Zac-cagnignija in Simone Marchini (Salotto di Carmen). Druge prireditve bodo še v drugih gledaliških prostorih.
V Lignanu 20. februarja deželna konferenca o turizmu
V zadnjih letih je Deželna uprava Furlanije-Julijske krajine priredila že več okvirnih konferenc o tem ali drugem sektorju gospodarske ter drugih dejavnosti. Zadnja je bila pred kratkim v Trstu posvečena podjetjem z državno udeležbo. O turizmu pa ni še bilo takih konferenc. Prva bo v Lignanu v soboto, 20. februarja, torej nekaj dni po zaključku pustovanja. Čisto logično je, da je bil izbran ta kraj ob morju. To je kraj v FJK, ki je - turistično gledano - prvi. V Italiji pa je to tretje obmorsko kopališče, ki vsako leto privablja stotisoče tujih in domačih letoviščarjev. Poleg hotelov in prenočišč tudi v prelepem borovem gozdu imajo v Lignanu več marin s privezi za več tisoč plovil. V neposredni bližini je zaščitena Maranska laguna. Lani so v Lignanu imeli pet in pol milijona nočitev. Na konferenci o deželnem turizmu bodo izdelali program za posege Dežele na področju turizma v prihodnjem zakonodajnem obdobju.
Se ta mesec v Milanu turistična borza BIT
V Milanu, na Velesejmu, bo od 24. do 28. februarja nova izvedba BIT, italijanske borze turizma. Gre za eno najpomembnejših tovrstnih prireditev v Italiji. Nanjo pride nekaj tisoč turističnih operaterjev ter novinarjev iz vse Evrope ter tudi drugih turistično zanimivih dežel na drugih kontinentih. BIT je razdeljen v dva dela, sejemsko-reklamnega in tistega, ki je izrecno namenjen turističnim operaterjem. Italijani ponujajo tujcem svoje kapacitete. Italijanskim tour operaterjem pa seveda svoje ponujajo tudi tujci. Dosedanje milanske borze so imele velik uspeh.
Mednarodna
ohcet
na Plitvicah
Ljubljanska kmečka ohcet ni edina. Tudi na Hrvaškem imajo podobno prireditev. Tudi tam privabijo domače in tuje mladoporočence. Vabilo je namenjeno tistim mladim iz raznih držav, ki se poročijo med 1. januarjem in 30. aprilom. Novoporočenci morajo imeti ona največ 25 let, on pa največ 28 let. Poleg svojega morajo poznati še en jezik. Obvezati se morajo tudi, da bodo na prireditve, ki bodo ob Plitvičkih jezerih, oblečeni v narodno nošo svojega kraja.
Par iz Italije bo izbral Jugoslovanski turistični urad v Italiji. Zastopstvo pa je prevzel mesečnik Mondo cucina (Via Corsica 4,
00198 Roma), ki izhaja v Rimu, ka- dni v enem hotelov v Plitvicah. mor morajo zainteresirani pari Tudi take pobude so pomembne v poslati prijavo. Za nagrado bo iz- reklami za turistični obisk narav-brani par brezplačno živel teden nih lepot v Jugoslaviji.
V šeststo straneh svojega letošnjega gastronomskega kažip ki je istočasno tudi turistični, Luigi Veronelli obdela 1.0 restavracij na Apeninskem polotoku. Kdo ne pozna Luigija Ver nellija? Njegove ocene vinskih kleti, vin, olivnega olja, žgan) dobrih gostiln beremo v raznih italijanskih dnevnikih, tedniki mesečnikih in tudi zbornikih. Sam izdaja revijo L'Etichetta. Vse dela z neumorno vnemo že dobrih trideset let. Izdal je zajeti kataloge italijanskih ter svetovnih vin. Ti imajo svojo veljav Med italijanskimi kažipoti gastronomsko-turističnega značaja njegov I ristoranti di Veronelli med tistimi, ki imajo največ ugl da in tudi veljave. K temu je treba dodati še drug tak kažipot naslovom I vini di Veronelli, ki je koristno dopolnilo prejšnjem vinCeprav namenien tistim, ki si žele v dobro klet po dob.
„ Seveda ni najbrž vse zlato, kar se sveti. Luigi Veronelli si caso ma pridobil veliko ugleda, vzbudil pa je tudi precej nezad ogstva. To pa zato, ker je marsikaterega vinogradnika ali gostil a ali žganjarja odpisal iz svojih katalogov ali pa jih v njih spie jv P^dar omenil. Je bil vedno upravičen v teh svojih izbiral ekateri mu očitajo, da ni tako, menijo, da se je iz enega a ^ agega razloga prenaglil, da je bil v izbirah zelo pristransl do mu marsikaj zamerfjo, pa čeprav ga spet drugi častijo i VIgajo v nebesa.
Qa k' P:ebesih Pa se Luigi Veronelli že nahaja. V uvodu letošnji v kažipota je dobesedno napisano: »Padreterno qual mi seni go anch'io dettare, agli amici patrons di ristorante, un decah ga jjni, che non ci riesco (padreterno non sono).« Čuti se nekaki obn-^a' pa čeprav potem sam toži, da ni bog. Vendar pa s ukazS<1 \^0t bo^' sal na 1evo in besno deli levite, nasvete ti znam' V svoji oceni dobre gostilne poleg nujnih označb nas si °dlik tUCb Z *men* lastnikov in kuharjev ter, to je zanj posebn znana' sommelierjev, t. j. pokuševalcev vin. V svojem značilnen nik etn-slogu opiše to, kar dobrega dobiš v tej gostilni na kro< Znórnk e9 .te9a Pa tubl dobra vina. Najbrž pa ni prav, da omenj olivna Vin’ bot naibrž tudi ni prav, da tu omenja proizvajale 9a olja in žganja, ki ga je moč dobiti v dotični gostilni. Žc
Marsikdaj z zelo osebnim pogledom
Veronellijra ocena dobrih gostiln
to preveč spominja na vsiljivo reklamo, a to je v stilu Veronellije-vega pisanja. Prav to mu očitajo drugi, ki se, podobno kot on s tem ukvarjajo.
Ob koncu vsakega takega opisa gostilne pa doda še marsikatero zanimivost. Kje v bližini lahko prespiš in kje v bližini dobiš dober sir, slaščice ali kaj podobnega za pod zob, kaj takega, kar boš lahko odnesel domov.
V letpšnjem Veronellijevem kažipotu je 1.018 gostiln. V lanskem jih je bilo 1.085. Vendar pa je izbrisanih veliko več, kar 235, saj je letos v kažipotu novih kar 168. Nekatere je pisec izbrisal, ker niso več odgovarjale njegovim pogledom, druge pa, ker ni o njih dobil dovolj informacij. Logično je, da sam ne more vsako leto v tisoč ali še več gostiln. Z njim sodeluje vrsta ocenjevalcev.
Kako pa je v Veronellijevem kažipotu z gostilnami v naši deželi? 39 jih je mož upošteval. Kar 19 jih je v videmski pokrajini,
tri so v pordenonski, osem jih je na Goriškem, devet pa na Tržaškem.
Tu imamo seveda nalogo povedati, da omenja tudi tri slovenske gostilne, in sicer Sirka v Krminu, Subana v Trstu ter Škabarja v Repnu.
Označene so številne zelo znane gostilne, ki jih najdemo omenjene tudi v drugih kažipotih, kot tudi majhne, skrite gostilne, ki imajo svojo maloštevilno, a zvesto klientelo in ki so, prav tako kot druge, vredne upoštevanja. Manjkajo pa v tem kažipotu številne zares dobre gostilne, ki jih gurmani zvesto obiskujejo. Zakaj so se te zamerile Veronelliju in njegovim sodelavcem?
V Pordenonu je omenjena majhna gostilna, manjkajo druge zelo znane. Gorica sploh ni upoštevana. V Vidmu je omembe vredna le zares dobra gostilna, vendar pa na nekatere prav tako zares dobre pisec pozablja. Zares ni primerjave med Vidmom in Trstom (mestoma), saj je v Vidmu omenjena le ena gostilna, v Trstu pa jih najdemo kar sedem. Objektivno gledano je ta razlika prevelika, tako Veronellijevo gledanje je treba kar zavračati. Pa tudi na furlanskem podeželju je preveč očitna marsikatera odsotnost. Sicer pa, v kolikor so nam stvari znane, prihaja do objave podobnih zares osebnih mnenj tudi v marsikaterem kraju Veneta.
Sicer pa je treba pošteno povedati, da ima vsak od nas svoje okuse. To velja tudi za pisce oziroma urednike kažipotov. Le malo je gostiln, ki imajo odlične ocene vseh piscev. V največ primerih pa se ocene zelo razlikujejo. Vsekakor naj gre za kažipot Veronel-lija kot za tistega L'Espressa, za znamenitega Michelina ali pa za druge vodiče, to so knjige zelo koristne za vse tiste, ki nameravajo na pot in seveda tudi v dobro ter karakteristično gostilno. Seveda pa si bo vsakdo od nas moral izbrati kažipot, ki bo njegovemu okusu najbolj odgovarjal. Kaj pa, ko bi, če si že nabavimo tak kažipot, kupili vsako leto drugega in potem sami ugotavljali, kateremu smemo najbolj verjeti? Nikjer ni namreč rečeno, da moramo verjeti bogovom, še zlasti ne takim, ki se za take sami proglašajo.
MARKO WALTRITSCH
V Ljubljani so ta teden predstavili tri nove knjige
V Kondorjevi zbirki Sofokles, Grum in novele srbskega pisatelja Kisa
Na torkovi konferenci je Aleš Berger, urednik zbirke Kondor, predstavil, kot je dejal, eno knjigo iz »jesenskega« in dve iz »pomladnega« paketa, čeprav vse tri knjige nosijo letnico 1987. Kondor se, skladno s svojo programsko zasnovo, ki je že zdavnaj presegla ozke okvire srednješolskega obveznega branja, odpira k tistim delom in avtorjem, ki s svojo sporočilno, estetsko ali kakšno drugo vznemirljivostjo odpirajo vedno nova vprašanja. V tokratnem svežnju so tako tri knjige različnih časovnih in prostorskih koordinat, vendar vse, kot je dejal uvodoma urednik Berger, aktualne in v aktualnosti vedno znova presenečajoče. Tako smo dobili novo izdajo Sofokle-jevih dram Antigona in Kralj Ojdip, izbor iz dela Slavka Gruma, Goga, čudovito mesto in prevod knjige postmodernističnih (kot je dejal pisec spremne besede, dr. Dimitrij Rupel) novel sodobnega in svetovno znanega srbskega pisatelja Danila Kiša Enciklopedija mrtvih.
Urednik in prevajalec Sofoklesa, dr. Kajetan Gantar je podčrtal dvoje: nenehno presenečajočega antičnega trageda Sofoklesa, ki v našem času govori z nič manj silovito govorico modernega, v sebi razklanega in iščočega človeka. Kljub vrsti izdaj (tudi v Kondorju) pa so Sovretovi pionirski prevodi že podlegli času; ob že na novo prevedeni Antigoni je tako bilo potrebno v moderno slovensko govorico prevesti tudi Kralja Ojdipa. Zanj je Gantar posebej poudaril, da se mu je pri pre-
vajanju odprla paleta silovitih in nadvse sodobnih vprašanj, s katerimi avtor (in junak) skušata priti, v imenu resnice, sama sebi do konca, do zadnjega spoznanja, do jedra, kjer se skrivajo greh, krivda, kazen, etična vprašanja izjemnih razmer in globin.
Urednik druge knjige, izbranega dela Slavka Gruma, dr. Lado Kralj je prav tako podčrtal svojo namero, ki je skušala Gruma, »razglašenega« slovenskega ekspresionista, postaviti na tisto mesto, ki mu pripada glede na nova spoznanja literarne vede. Kralj je ugotovil, da je predvsem Goga, pa tudi kratke proze, mnogo bolj plod dekadenčnega miljeja, ki ga je Grum spoznaval na Dunaju (ob tem pa še močni elementi simbolizma, vpliv Freudovega verizma in scinetizma, ki tudi delujejo na Grumovo dramatiko), da je v marsičem Grum dedič Cankarja; Goga stoji natančno v istem topo-loškem okviru kot Betajnova, je svoj prikaz zaključil Kralj, pri tem pa še dodal, da je izbor iz pisem Joži Debelak (v celoti so ta pisma izšla v Grumovem ZD) še en dokaz za Grumovo dekadenčno razpoloženje, ki je erotiko razumelo kot del ustvarjanja in tudi ustvarjanje razumel predvsem erotično. Goga je tako čisti produkt dekadence in elementov nove stvarnosti, izjemno zanimivo, notranje koherentno delo slovenske medvojne dramatike, izjemen kamenček v mozaiku novejše slovenske literature.
Deset Kiševih novel, s skupnim elementom iskanja, odkrivanja in popiso-
vanja smrti, naslovljenih Enciklopedija mrtvih, je eno najboljših del tega v Franciji živečega romanopisca in enega najbolj prevajanih jugoslovanskih sodobnih avtorjev. Po Ruplovih besedah je radikalni postmodernizem viden na dveh ravneh: apokrifni in pa-limpsestni; enciklopedičnost Enciklopedije mrtvih je v njeni prosojnosti, skozi katero ugledamo posamezne teme in elemente Svetega pisma. Kiš, ki je s svojo Grobnico za Borisa Davi-doviča odkril poseben »način« avantgardnega pisanja (hkrati pa ostro kritiko sodobnega totalitarizma), je v Enciklopediji mrtvih uporabil nov postopek, aktualizacija se je umaknila podrobni analizi; skozi moderno pisavo, skozi nova spoznanja sevajo stare modrosti, stara spoznanja; vse je res palimpsestni postopek, v katerem se plasti prekrivajo; bralec pa odkriva vse hkrati, kot novo resničnost in literarno pripoved. Novele je prevedel Ferdinand Miklavc, Rupel pa je prispeval obširno študijo z naslovom Apokrifi in palimpsesti, v kateri analizira Kiševo pisateljsko pot in postopke, tudi glede na sodobni evropski roman in kratko prozo.
Upamo lahko le, da restrikcije in programska krčenja, ki zadevajo vse slovenske založbe in vse njihove programe, ne bodo pristrigli Kondorjevih kril, čeprav smo v zvezi s tem slišali na tiskovni konferenci tudi nekaj ne preveč vzpodbudnih besed.
DENIS PONIŽ
glosa
jože pirjevec
Nenavadna tragika Jugoslavije
Grem v Rim, da se z založnikom zmenim o zadnjih detajlih pogodbe v zvezi z zgodovino Jugoslavije, ki naj bi jo napisal v prihodnjih letih. Zatopljen v misli o tem načrtu se napotim peš od terminala mimo Grand Hotela do Trga Barberini. Mojo pozornost vzbudijo zastave na balkonu bahave palače. Na sredi italijanska trobojnica, na levi rimski škrlatno-žolti prapor, ki razkošno plapolata v prijetnem le-vantinskem vetriču. Na desni vsa zavita okoli droga, klavrna kot mokra cunja, plava, bela in rdeča trobojnica, o kateri lahko samo ugibam, da je jugoslovanska. Zvezda je namreč skrita nekje v gubah tkanine. Seveda, Mikulič in njegovo spremstvo so, kot sem bral, gostje Grand Hotela. Zastave na balkonu pa so zunanji znak njihove prisotnosti v Rimu.
Zdi se mi kot simbolična ponazoritev tega obiska, o katerem sem pravkar zasledil v italijanskem tržaškem dnevniku dokaj porogljivo poročilo, češ, jugoslovanski premier je v Rimu dobil darilo, ki naj bi mu pomagalo, da sebe in svojo državo ohrani na površini. Premišljam o nenavadni tragiki Jugoslavije, ki je znala zmagati vojno, ne pa miru. Sedaj mora pri bivših premagancih stegovati roko kot tisti Cigančki, ki jih vidiš ob vsakem koraku na rimskih ulicah, in o katerih vedno s trpkostjo ugibaš, ali so »naši« ali niso.
Kolikšna bolečina ob tem premlevanju, kolikšno razočaranje nad družbenim, gospodarskim in političnim eksperimentom, ki se ni posrečil. In vendar so jugoslovanski voditelji in narodi pokazali v
zadnjem polstoletju toliko poguma, kolikor ga ni najbrž nihče v Evropi. Uprli so se najprej Hitlerju, ko je bil ta na višku svoje moči, potem pa še Stalinu, ko sta se pred njim tresla Vzhod in Zahod. Z vrtoglavo drznostjo so izbrali svojo pot in pri tem zagotavljali, da bodo raje jedli travo, kot da bi bili komu sužnji. Človek si ne more kaj, da bi ne občudoval tega epskega ponosa, pri tem pa se tudi ne more izogniti heretičnim mislim, ali je bil v sozvočju z danostmi časa. Če bi Jugoslavija ostala v sovjetskem taboru, bi danes lahko računala s perestrojko Gorbačova, če bi se v začetku petdesetih let tesneje povezala z Zahodom, bi bila deležna njegovega blagostanja. Tako pa je prisiljena iskati v sami sebi moči za premoščanje storjenih napak in upati kvečjemu, da ji bo zaradi njene strateške pozicije kdo pripravljen pomagati. A ta pomembnost v času svetovne odjuge izgublja iz dneva v dan na teži.
* * »
Odkar sem bral v Primorskem dnevniku oglas, mislim na natečaj, ki ga razpisuje Z SKD ob dnevu kulture. Želim se ga udeležiti s kratkim epigramom. V letalu nekje visoko nad Lacijem ga imam. Naslov natečaja: »Prešeren je mislil in delal v nasprotju z ustaljenimi normami. Je v letu 1988 to mogoče? Kaj meniš o kulturi drugačnosti?«
Izdelek:
ZSKD sprašuje,
ali moreš biti oporečniško izviren, v času, katerega si sin?
Moj odgovor:
odvisno od tega,
ali si slavec ali si kalin!
Virtuoznost in muzikaličnost Corrada Rojaca
Literarni klub v Novi Gorici
G ost četrtega »Srečanja s solistom« v okviru koncertne dejavnostiGlasbene matice, tokrat v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Trstu, je bil v četrtek mladi, komaj 19-letni harmonikar Corrado Rojac, ki pa ima za seboj že dolgo vrsto imenitnih mednarodnih uspehov, med katerimi »nagrado Fancelli 87«, s katero se je uvrstil na prvo mesto med harmonikarskimi virtuozi v Italiji. Corrado Rojac je izšel iz šole GM iz razredov prof. C. Furlana in prot. Elione Zajec, s katero zdaj nadaljuje še postdiplom-ski študij.
Za svoj koncertni nastop v akustično brezhibnem velikem avditoriju Radia Trst, prirejenem namensko za registracije glasbenih, predvsem komornih izvedb, je Corrado Rojac predstavil zajeten spored skladb, napisanih izvirno za harmoniko z eno samo izjemo in sicer Lisztovo skladbo Preludij in fuga na ime B.A.C.H., ki je prepis po izvirniku za orgle. Že v tej uvodni skladbi smo takoj zaslutili, da je Corrado Rojac harmonikarski virtuoz z izjemnim občutkom za zvočno plemenitost in za občuteno ira-ziranje, ki ju posreduje s subtilnim na trenutke prav
transcedentalnim obvladanjem instrumenta. Preludij in fuga je tako lahko izzvenela v pravcati orgelski razsežnosti in v vsem bogastvu zvočne palete.
Skladbe, ki so si sledile, so vse dela sodobnikov in pisana prav za moderno klasično harmoniko, v Zolotarjevi »Espiegle«, humoreski drobnih tonov s komaj zaznavnim nakazovanjem nacionalne motivike, je Rojac na moč učinkovito predvajal njene tehnične značilnosti, kar je potem znal z nič manjšo zanesljivostjo pokazati tudi v Introdukciji in fugi, skladbi enega najbolj plodovitih italijanskih komponistov za ta inštrument, Feliceja Fugazze. Sonata Aleksandra Nagajeva op. 13 št. 1, tristavčna skladba s celo nanizanko izraznih podstavčnih variant, je mlademu mojstru nudila priložnost za demonstracijo vrhunskega fraziranja z neverjetno lahkotnim prehajanjem od tempa do tempa, zdaj umirjenega, zdaj spet živahnega, otožnega ali patetičnega, mračnega ali svetlobno sproščenega, a vsakokrat s skrajno preciznostjo, zvočno čistostjo in občuteno muzikaličnostjo. Prijetno so iz Rojčeve
harmonike (znamke victoria) izzvenele Koncertne teme Luciana Fancellija, skladbe polnozvonečih akrodov, ki jim je solist vdahnil lesk barvne plemenitosti.
Za sklep smo poslušali Hansa Brehmeja Pagani-niano /., skladbo v kateri je Corrado Rojac še enkrat izpričal vrhunsko obvladovanje harmonikarske tehnike in mojstrsko fraziranje v posameznih stavčnih temah, ki je kar klicalo v spomin violinski virtuozizem.
Če je bilo še treba, je Corrado Rojac (vse skladbe je izvajal seveda brez notne predloge) zgovorno ovrgel mišljenje o manjvrednosti klasične harmonike kot koncertnega inštrumenta in dokazal, da se
če jo čuti in doživlja, kot jo Rojac, da predvajati v vseh ozirih vrhunsko glasbo, vredno tudi najuglednejše koncertne dvorane.
Glasbeni matici in njenim pedagogom, predvsem pa seveda izvajalcu, je treba k temu, kar je prikazal, samo čestitati.	(j. k.)
Vrnitev iz preteklosti
V gledališču Cristallo gostuje te dni »znameniti« Riccardo Pazzaglia, ki je zaslovel pred leti, ko je sodeloval v Arborejevi oddaji »Quelli della notte«. Predstavlja se z delom »Vrnitev iz preteklosti«, obenem pa je tudi režiser in igralec, v tej vlogi pa nikakor ne blesti, zato je tudi odziv tržaškega občinstva skromen.
Mednarodna nagrada Portorož
Obalna skupnost Italijanov razpisuje natečaj za mednarodno književno nagrado Portorož-Portorose, ki bo podeljena ob sklepu 3. mednarodnega srečanja pisateljev ob meji, 24. aprila 1988. Z nagradnim natečajem želimo vzpodbuditi kritično razmišljanje o književnosti in položaju književnikov ob meji ter ustvarjalnost na območjih, kjer živijo, se srečujejo, povezujejo ali razhajajo različne kulture, jeziki, narodi in družbeni ter politični sistemi. Za nagrado se lahko potegujejo pisatelji, kritiki in esejisti ne glede na starost, narodnostno in jezikovno pripadnost, ki živijo v državah, pokrajinah oziroma območjih skupnosti Alpe Adria in italijanske Švice.
Nagrada vsebuje:
1.	Eno in nedeljivo nagrado v vrednosti 2.000.000. — dinarjev za esej na temo
»Književnost in pisatelji ob meji«, ki še ni bil objavljen ali je bil objavljen po 1. 1 1987 in ne sme presegati 15 tipkanih strani. Avtor ali revija, ki ga je objavila, ga mora poslati v treh izvodih na sedež Skupnosti Italijanov, OF 10, 66.000 Koper (Jugoslavija) do 1.3. 1988.	,	. ..	,
Mednarodna žirija, ki jo sestavlja 12 pisateljev in kritikov (po trije za vsako jezikovno področje: slovensko, italijansko, hrvaško in nemško) bo odločala o ožjem izboru kandidatov in o zmagovalcu, ki ga bomo proglasili 24. aprila 1988. V primeru neodločenega izida glasovanja žirije bo o zmagovalcu odločal glas predsedujočega. Člani žirije ne morejo sodelovati v natečaju.
2.	Eno in nedeljivo nagrado v vrednosti 2.000.000.— dinarjev za novelo, ki se ni bila objavljena ali je bila objavljena po 1. 1. 1987 in ne sme presegati 20 tipkanih strani. Avtor ali založnik, ki jo je objavil, jo mora poslati v treh izvodih na sedež Skupnosti Italijanov, OF 10, 66.000 Koper (Jugoslavija) do 1. 3. 1988.
O nagrajencu bo odločala ista žirija v skladu s pravili, veljavnimi za esej.
Prispevki, ki sodelujejo v natečaju, morajo imeti podatke o avtorju in njegov točen naslov.
Na pobudo iniciativnega odbora in pod pokroviteljstvom Zveze kulturnih organizacij iz Nove Gorice so prejšnji teden v tem obmejnem mestu ustanovili Literarni klub. Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo sicer le kakih petnajst članov, zagotovo pa bo imel članstva še več, saj so vrata vsem široko odprta. In ne samo tistim, ki se aktivno ali ljubiteljsko ukvarjajo z literaturo, v svoje vrste sprejemajo tudi vse ljubitelje branja. Tako zasnovanemu Literarnemu klubu se torej utegnejo pisati še lepi časi.
Ideja o ustanovitvi takšnega kluba — mimogrede rečeno, v Sloveniji jih je le nekaj podobnih — je pravzaprav stara že kar nekaj časa. Nikoli doslej pa ni zaživela. Narekovale so jo potrebe po skupnem nastopanju in skupnem reševanju raznih potreb, ki jih literati srečujejo pri svojem delu. Gre na primer za organizacijo literarnih večerov, skupne nastope na raznih prireditvah, kot so odpiranje razstav, koncerti, za skupne nastope v slovenskem revialnem tisku in časopisih itd. Svojo veliko vlogo pa novogoriški Literarni klub vidi tudi v povezovanju z literati in bralci v vrstah naše nacionalne skupnosti na Goriškem in v Beneški Sloveniji.
Na ustanovnem občnem zboru so člani izmed sebe izvolili vse potrebne organe za nemoteno delo. Izbrali so svojega prvega predsednika, podpredsednika in tajnika pa tudi člane izvršnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije. Za predsednika je bil izbran France Tomšič, za podpredsednika Darko Komac. Kakor zahtevajo predpisi je ustanovni občni zbor sprejel tudi pravila kluba in delovni program za letošnje leto. V tem so predvideni kar štiri literarni večeri. Prvi bo na sporedu že v ponedeljek, na dan slovenskega kulturnega praznika, in sicer v novogoriškem kulturnem domu. Razmišljali pa so tudi o večji vključitvi svojih literarnih ambicij v edino primorsko revijo Primorska srečanja.
VOJKO CUDER
Abonmajski koncert Tržaškega koncertnega društva
Pianist Michel Dalberto v gledališču Rossetti
Za večino mladih pianistov, ki so šele na začetku umetniške poti, je značilno, da odlično obvladajo klavirsko tehniko in vse finese klavirske igre, nimajo pa še izoblikovanega osebnega odnosa do glasbenega dela, do njegove vsebine, podane v drobnih glasbenih mislih, ki združene v logično arhitektonsko in vsebinsko celoto, dajejo popolno doživetje glasbenega dela. Njihovo podajanje sloni predvsem na perfekciji izvedbe - na zunanjem videzu, kar daje poslušalcem občutek odtujenosti, neprizadetosti in odmaknjenosti od glasbenega dogajanja. Njihove interpretacije so zasnovane predvsem na ogrodju glasbene oblike, brez drobnih čustvenih vzgibov, ki so vtkani v celoto in dajejo glasbenemu delu življenje in bogastvo doživljanja. Zaradi tega večkrat zapuščamo koncertno dvorano glasbeno ne-potešeni, kljub neoporečni tehnični izvedbi in virtuozni igri.
Tak je bil klavirski recital pianista Michela Dalberta v gledališču Rossetti v Trstu v okviru abonmajskih koncer-
tov Tržaškega koncertnega društva. V prvem delu glasbenega večera smo poslušali skladbe iz začetka našega stoletja: Sonato op. 1 Albana Berga (edino njegovo klavirsko delo), virtuozno pisan Valse s nobles et sentimenta-les Maurica Ravela, kjer smo le površinsko doživeli plesni ritem in kontrastne dele skladbe in Children's Corner (Otroški kotiček) Clauda Debussyja, kjer smo bolj zaradi naslovov kot iz interpretacije skušali podoživljati prizore iz otroškega sveta podane z glasbeno simboliko. V drugem delu smo poslušali znano Schubertovo Sonato v a-molu D 845. Izvedba te sonate je bil interpretativni vrh Dalber-tovega klavirskega recitala.
Za vsakega dobrega interpreta je nujno potrebno, poleg tehničnega obvladovanja svojega instrumenta, še poglobljeno glasbeno znanje in široka splošna razgledanost ter bogate koncertne izkušnje.
MIRKO SLOSAR
poklicni
tečaji
informatika
programiranje
operaterji na osebnih računalnikih računalniško knjigovodstvo
knjigovodstvo
splošno knjigovodstvo, iva, plače redno knjigovodstvo
strojepisje
video sistem pisanja stenografija
Ul. Battisti 22 - TRST - Tel.: 761989
ŠOLSKI ZAVOD
enenkel
Le kako bi današnja mladina (in tudi ostali) živela brez glasbe? Vem, da bi marsikdo raje umrl, kot pa živel brez nje. Od tod tudi toliko samomorov med mladimi. Spomnim se banalnega oz. kanalnega primera, ko je sinček premožnih staršev res končal svojo življenjsko kariero v kanalu (primorskem), saj so mu roditelji prepovedali poslušati »to škripanje in ruženje«, brez
katerega fant - naravno - ni mogel. Od jeze in žalosti se' je dečko napil, za naprej pa ni podatkov; dejstvo je le, da so ga naslednji dan privlekli iz vode v celoti prehidriranega in brez kazalnikov življenja. Le-te je kazala samo ura, ker je bila wasserdicht, kar on očitno ni bil. Zanimivo je še, da je fant odlično obvladal tehniko plavanja v stilu sekira. Le kako j è potem
lahko utonil, so se kasneje spraševali starši za radio Pakistan.
Tudi jaz bi nekoč tako ravnal na njegovem mestu, vendar nisem imel možnosti, da bi poslušal sodobno glasbo, saj smo živeli na osamljeni kmetiji daleč v hribih, kjer kljub improvizirani leseni anteni nismo ujeli nobene postaje na našo "kišto za drva". Šele nekaj let kasneje nam je strokovnjak objasnil, da nismo mogli sprejemati, ker nismo imeli... zvočnika!
Jaz sem takrat redno zahajal k maši in sem bil na tekočem s cerkveno glasbeno pop sceno. Tako kot so danes v modi vse mogoče lestvice popularne glasbe, smo mi že tedaj v cerkvi imeli svojo hit lestvico, ki pa se je zaradi pomanjkanja novih motivov iz leta v leto ponavljala: za božič je bila hit št. 1 popevka o Jezusovem rojstvu (res me je sram, ker se ne spomnim naslova!). Zelo popularne so bile tudi nekoliko punkovsko usmerjene litanije (glede na tekst), spremljava pa je bila zelo umirjena, primerna za spanje, če nisi prenašal motiva.
Glasbe je več zvrsti: od ljudske, v kateri so menda korenine, preko klasike do današnjega diska in rocka, in še zmeraj nastajajo nove smeri — razni punki in funki in podobni kratkotrajni sunki. Nazivi so različni, glasba pa si je zelo podobna in marsikdaj ne veš, v katero zvrst kakšna pesem spada. Tako je prišlo zadnjič do krvavega spopada zaradi nedolžne Debele deklice:
»To je čisti rock'n'roll,« je izustil David.
»Kakšen rockn roli neki, to je vendar disko!« se ni strinjal Zmago.
»Mater ste biki, saj to je narodna, kaj ne slišite harmonike?« je jezno dodal Gorazd.
»Ne bo držalo, to je pravi punk, ker samo mi lahko tolko piro v spijemo!« je rohnel John.
»Dečki, pa kje vi živite? To ne more biti drugo kot jazz - poslušaj piščalko! Saj vendar imaš uho, človek!« je bilo Andrejevo mnenje.
Ker se fantje niso mogli zediniti, je beseda dala besedo, kasneje pa roka udarec, usta zobe ter telo kri in kosti... Sedaj je njihova pogovorna tema seks, saj ni tako nevaren...
Danes lahko poslušamo glasbo z radia, kaset, plošč in podobno. Mnogokateri bandi in posamezniki v norišnici glasbe pa prirejajo koncerte, na katerih si jih lahko njihovi oboževalci (1) na-
gledajo do mile volje in po možnosti še doživijo kakšen orgazem, če oboževalca prej ne pohodijo njegovi istomišljeniki. Na koncertu je ponavadi še polno predstavnikov zakona, ki preprečujejo gledalcem in poslušalcem dostop do odra in nastopajočih, saj bi jim drugače odnesli vso opremo. Običajno so koncerti še povezani z drogo, kar je zelo zdravilno za čimprejšnji prihod pred božje obličje.
Kaj se pa dogaja na odru? Tam se izvajalci izživljajo nad svojimi instrumenti, ki potem, normalno, ne morejo spraviti iz sebe nič pametnega oz. pravih tonov, in je zato vse skupaj še najbolj podobno bitki za Stalingrad. Poleg tega so nastopajoči običajno še grozovito našemljeni, tako da včasih ne veš, ali si na punk koncertu, na maškaradi ali pa gledaš grozljivko. Temu primemo se tudi imenujejo: Ansambel Driska, Grupa Petemošter (latinski naziv za rožni venec), Aids, IQ 63, Socializem 1990...
Nekoč so me prijatelji proti moji volji odvedli na neko tako stvar. Ves prestrašen sem se stiskal nekam v kot, pa ne samo zaradi izgleda članov skupine, ki so bili podobni Osmemu potniku, Stvoru, Nosferatu in še komu. Prijatelj je namreč pripomnil, da so dobri kot mah Rolling Stones, jaz pa sem se zbal, da me ne bi kdo zaštihal ah posilil. Sam koncert je bil seveda strašen, glasbe in izvajanja ne bi opisoval (fantje so pač imeli veselje do posluha), navedel bom samo del uvodnega govora, ko je šef grupe med drugim dejal:
»In sedaj - specialno za vas, banda, naši naj-novejši komadi: Kabl od antene, A-chim in - 2 dni sifilisa! Nastopa superband Heksenšus!«
Na koncertu sem skoraj oglušel, pohodili so nekaj šminkerov, jaz pa ne grem nikoli več na kakeršenkoli koncert, pa čeprav sem po njem dobil drisko, prej pa sem bil 14 dni zaprt!
(nadaljevanje prihodnjič ali pa ne)
Šifra: Mr. Pantakan
(1) oboževalec-ka je tisti človek ali človekinja, ki je z dušo - če ni ateist - in telesom prodan neki stvari ali osebi npr. delu, pijači, Trubarju, seksu, in v tem. primem glasbi. Vsak oboževalec ima tudi naziv po osebi oz. predmetu občudovanja: delavec, pijanec, trubarist (novejši naziv trobentač), ginekolog, bitles.
Horoskop
od nedelje 7. 2. do sobote 13. 2. 1988
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21.3.-19.4.)
— VI IN DELO: * I * Smeji se vam prav vesel in prijeten * teden. Spremljala vas bosta dobra volja in naravnost odlično počutje. Ponudile se vam bodo enkratne priložnosti, ki jih boste znali spretno izkoristiti. Dobra sreča bo na vaši strani. Neugodna dneva bosta le ponedeljek in torek. VI IN DRUGI: Nekdo bi bil nadvse vesel vašega obiska. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
DVOJČKA (21.5.-20.6.) VI IN
DELO: Teden bo prav uspešen in zadovoljiv. Prijazne zvezde so se vam nasmehnile in bodo nekaj časa zelo ugodno vplivale na vaše delo in na osebno življenje. Previdni naj bodo rojeni od 10. do 14. 6., ker jim zna nevarni Mars prekrižati načrte. VI IN DRUGI: Vzemite si več časa za pristnejši odnos z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
LEV (22.7.-22.8.)
VI IN DELO: Pred vami je izjemno ugoden in uspešen delovni teden. Prijetna Venera in dobro razpoloženi Jupiter vam bosta v pomoč pri uresničitvi zastavljenih ciljev in načrtov. Uspešni in zadovoljni boste tako v delu kot v zasebnem življenju. Neugodna dneva bosta torek in sreda. VI IN DRUGI: Ljubljeni boste in v družbi priljubljeni. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
TEHTNICA (23.9,-22.10.) — VI IN
DELO: Napoved je za vas kar ugodna. Zvezde vam bodo v pomoč pri uresničevanju vaših načrtov. Dobrih priložnosti ne bo manjkalo, zato lahko z malo truda dosežete najboljše rezultate. Posebno ugodna in harmonična bo prva polovica tedna. Neugoden bo, četrtek. VI IN DRUGI: Ne pozabite na to, kar ste obljubili. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek
BIK (20.4.-20.5.)
VI IN DELO: Pred vami je nadvse zanimiv in predvsem razgiban teden. Zvezde vam bodo v pomoč prav pri vsakem delu. Ponudilo se vam bo nekaj ugodnih priložnosti, ob katerih boste lahko uresničili vaše načrte. V torek in sredo vam bo Luna neprijazna in zato je možno slabše razpoloženje. VI IN DRUGI: V ljubezni vas čakajo novosti. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
RAK (21.6.-21.7.)
^-N VI IN DELO: Te-den bo delovno ugoden, vendar zna biti tudi precej utrudljiv in naporen. Precejšnja je verjetnost, da boste zaradi neugodnega položaja Jupitra in Venere naleteli na kakšne manjše ovire in težave. Možna so prijetna presenečenja v sredini tedna zaradi naklonjenosti Lune. VI IN DRUGI: Pogovorite se z ljubljeno osebo in se ji zaupajte. Ugodna bosta sreda in četrtek.
DEVICA (23.8,-22.9.)	- VI IN
DELO: V tednu, ki je pred vami, boste prav gotovo uspeli uresničiti nekaj svojih načrtov. Dobre zvezde vam bodo v pomoč pri vaših pobudah. Obstaja možnost nepričakovane-ga zaslužka. Rojenim od 12. do 16. 9. nevaren Mars lahko povzroči spor ali nezgodo. VI IN DRUGI: O problemih, ki vas težijo, spregovorite z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) VI
IN DELO: Teden bo v znamenju prijetnih in zanimivih srečanj ter novih spoznanj. Počutili se boste v odlični formi. Zvezde so vam še kar naprej prijazne, pa lahko zato računate samo na najboljše. Izpolnila se vam bo neka želja. Neugodna bo sobota. VI IN DRUGI: Ne zanemarjajte ljubljene osebe, da vam ne bo kasneje žal. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
STRELEC (22.11,-21.12.) — VI IN DELO: V prvi polovici tedna vam bodo zvezde naklonjene in vse vam bo šlo tako, kot boste želeli. Proti koncu tedna pa se prav lahko zgodi, da boste naleteli na težave ali sitnosti. Težave naj vas nikar ne spravijo v slabo voljo. Precej neugodna zna biti sobota. VI IN DRUGI: Iskren pogovor z ljubljeno osebo bi vam prav dobro del. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
KOZOROG (22.12,-19.1.) — VI IN
DELO: Zvezde vam tokrat niso preveč naklonjene, zaradi česar bo teden po vsej verjetnosti utrudljiv in naporen. V prvih dneh prav lahko pride do težav in slabe volje. Od sredine tedna dalje pa se vam bo marsikaj premaknilo v pozitivno smer. Kritičen bo ponedeljek. VI IN DRUGI: S prijaznostjo boste dosegli vse, kar želite. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
VODNAR (20.1.-18.2.) VI IN
DELO: Zvezde so vam naklonjene. Dobri Jupiter in ljubezniva Venera bosta ugodno vplivala na delo in uresničitev načrtov. Marsikatera želja se vam bo izpolnila. Le sreda^ in četrtek vam z Luno v Škorpijonu ne bosta naklonjena. VI IN DRUGI: Prisluhnite modrim nasvetom, predvsem pa posvetite ljubljeni osebi več pozornosti. Ugodna nedelja in ponedeljek.
RIBI (19.2.-20.3.)
^ f VI IN DELO: Obe-JLab	ta se vam zelo pri-
^	jeten in zadovoljiv
teden. Pri delu boste uspešni in iznajdljivi. Spremljalaa vas bosta dobro razpoloženje in odlična delovna forma. To je primeren čas za uresničitev zahtevnejših načrtov. Za spoznanje neugodnejša dneva bosta petek in sobota. VI IN DRUGI: V srčnih zadevah kujte železo dokler je vroče. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
Pisava
odkriva
našo
notranjost
Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK
/lotfXce

Šifra: BRAT
Morda ti včasih ljudje očitajo, da si prestroga. V bistvu pa se ne znaš čustveno vživeti v ljudi, ki jih srečuješ. Kot učeno pravimo, nimaš veliko empatije. Večkrat želiš živeti odmaknjeno od drugih. Znaš tudi »odriniti«, če kdo pokaže večje zanimanje za tvoje življenje in tebe, kot bi sicer po tvojem kodeksu smel. Poskušaj sama oceniti, koliko to Velja in v čem se to najbolj kaže. Dobra inteligenca ti verjetno dobro služi pri razreševanju dnevnih problemov, ki zahtevajo moč Mzuma. Pri čustvenih razreševanjih pa manjka, kar sem zgoraj omenil. To je mogoče Razumeti tudi iz tvoje skrbi za zunanjost ljudi, predmetov in morda tudi besed.
V tem bi morala narediti pravi Kopernikanski obrat: prični v svoji notranjosti spreminjati sebe, da bi lahko bolje spoznala notranje bistvo drugih, ki kot pravi Mali princ, ostaja očem prikrito.
/niyWutìXu	fftsìfai MamqDjq
/kw, YfL ^oxxhi ;	celo
Šifra: NESREČNO ŽIVLJENJE
Kdor je tako odločen in dejaven, skorajda ne potrebuje veliko nasvetov. Zato mislim, da so tvoje »težave« bile bolj vremenske narave kajti ni razloga, da bi se pritoževala nad seboj. Dejavna si dovolj, samozavestna tudi. Domišljijo imaš dobro razvito in lahko bi ti očitali samo tvoje male prevare, za male stvari in morda celo brez smisla ali cilja.
Morala bi napisati, kaj je bilo vzrok vajinim težavam, da sta se razšla. Če z nekom hodiš, potem verjetno veš, zakaj, če se razideta, verjetno poznaš tudi razlog. Pravi vzroki pa običajno niso vidni navzven. Vodijo nas podzavestna pričakovanja in želje. Ti pa se pojavljajo tudi, ko začne odnos škripati. Torej najprej napiši, kako je bilo, in potem bova lahko odkrila kaj več!
za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika
sigia:.........................
Primorski dnevnik, 7. februarja 1988
KRIŽANKA
VODORAVNO:
1. srednje velik ptič, 5. grški komediograf, 10. večja jadrnica z visoko krmo, 12. ime film. igralca Pacina, 14. travna pokrajina v tropih in sub-tropih, 15. Drago Grah, 16. daviti na začetku, 18. miki, 19. vprežna žival, 20. načrtno zdravljenje, 22. rtič, 23. božja... palica, 24. jugoslovanski polotok, 26. pozitivni električni poli, 28. letopis, 30. začetek tekmovanja, 32. signal, 33. Reka, 35. ime umrlega it. politika Mora, 36. vinar brez vokalov, 37. filmske zvezdnice, 39. materialni delec z električnim nabojem, 40. Italija in Španija, 41.
1		2	3	4		5	6	7	8		9
		10			11						«k
12	13		14							15	
16		17		18					19		
20			21		22			23			
24				25		26	27				
	28				29		30				31
32					33	34		35			
36				37			38				
40			41					42		43	
		44							45		
46							47				
mesto v Italiji, 43. Bojan Križaj, 44. severni del Azije, 46. prislov, 47. voditelj Argonavtov.
NAVPIČNO:
1. ki imajo površino brez vdolbin, 2. Lovro Kuhar, 3. organizacija ameriških držav, 4. tretji naj-večji jugoslovanski otok, 5. četrta stopnja tonske lestvice, 6. italijanski slikar (Guido), 7. krilo rimske legije, 8. kazalni zaimek, 9. okrajšava, stalno znamenje, 11. Ober, 13. mesto v Švici, 15. naša vas, 17. dela na vrtu, 19. umrli tržaški politik KPI, 21. destilat iz riževega slada, 23. zogleneli ostanki mahovja na barju, 25. Alberto Lattuada, 27. nos brez vokala, 29. kovina podobna platini, 31. les za smučarske palice, 32. ukrivljeno, 34.
troha, trščica, 37. obdobje, 38. eden najstarejših latinskih pesnikov, 41. čas med vojnama, 42. Goethejeva mati, 44. Silvij Kobal, 45. ukaz na koncu.	(lako)
REŠITEV
zb
"M'S Tl !riV Z1 dim Tl Jiug '8E !eqop ££ Usaive !0}iaz ‘EE luptuoi -JE : tipni '6Z 'su-£E : tv gz Mos ’£Z iipue iz JiepiA ‘61 UeupA '£I iqopiaqoa -gx iauues -neg 'El Ubav TI Mbis ‘6 !b} g leje ■£ iraay -g ibpbah •g :?Bjg v :ŠVO ‘E ! M T 'Z iigpeiB g :ON?IdAVN
'UOZBf ItBjg
-uo '9(i iehiiqis Tl "JT9 'El iBuapopi -jfr igi oj. iuot '6£ :3Aip •££ -JUA '9£ ioptv ‘SE Ja '££ !qpuz ZZ h-reis '0E Jibue ’8Z iapOUB 'Qz :bi; -si -\z ^qis •££ 'ji 'ZZ Trnu 'OZ Joa '61 iiie? '81 :*APp '91 "Od 'Sl :bueaps VX 'ZI :bi9abjb5[ 'ox :s0]bì>i '9
iqoiob g :ONAVHOQOA
Košarka: jugoslovanski pokal
Danes na Reki finale Jugoplastika - Gibona
Avtomobilski rally po Švedskem
Alen (lancia) prvi
REKA — Splitska Jugoplastika in zagrebška Cibona sta letošnja finalista jugoslovanskega košarkarskega pokala. Včeraj na Reki je namreč v polfinalu Jugoplastika premagala beograjskega Partizana s 75:73 (35:44), zagrebška Cibona pa je odpravila skopskega Rabotničkega s 103:87 (56:40) . Finalno srečanje med Cibono in Jugoplastiko bo danes na Reki s pričetkom ob 17.30.
Prvo srečanje med Spličani in Beograjčani je bilo dokaj zanimivo in napeto. V prvem polčasu so imeli pobudo košarkarji Partizana, v drugem pa igralci Jugoplastike. Srečanje je bilo grobo in prišlo je tudi do prerekanja ter pretepa med igralci. Najboljši strelec v vrstah Jugoplastike je bil Duško Ivanovič, ki je dosegel 24 točk, pri Beograjčanih pa Divac (20 točk).
V drugi polfinalni tekmi pa je Cibona zlahka odpravila z Rabotničkim.
Italijanska B-1 liga: poraz Stefanela v Milanu
MILAN — V zelo pomembni tekmi italijanskega košarkarskega prvenstva B-1 lige je sinoči tržaški Stefanel v Milanu izgubil proti ekipi Teorema Arese s 83:92.
Nogomet: Koper - Radnički 1:1
V prijateljski nogometni tekmi sta Koper in jugoslovanski prvoligaš Radnički iz Niša, ki je zaradi udeležbe na poreškem turnirju nastopil s kombinirano postavo, igrala pred okrog 1.500 gledalci neodločeno 1:1. Oba zadetka sta padla v prvem polčasu. Mitrovič je povedel za goste v 15. minuti, Voljč pa je le tri minute pozneje z »evrogolom« izenačil. (Kreft)
KARLSTAD — Finska pilota Mark-ku Alen in Ilkka Kivimaki sta na lan-cii delta martini osvojila mednarodni avtomobilski rally po Švedski za drugo preizkušnjo SP. Po lepem uspehu Bruna Sabyja pred 15 dnevi v Monte-carlu je tako še en pilot italijanske avtomobilske hiše posegel po prvem mestu. Lancia ima trenutno 40 točk pred Fordom (18) in Audijem (15).
Od 177 pilotov, ki je startalo na tem rallyju, jih je samo 36 dokončalo dirko, ki je bila nenavadna za ta zimski čas na Švedskem, saj snega priktično ni bilo in piloti so se tako morali spoprijeti z blatno in ledeno progo. Na tej progi se gotovo niso znašli piloti na mazdah, saj so prav vsi odstopili (Salo-nen, Mikkola, Grundel, Sundstrom, Suld). Poleg zmagovalca je na tem rallyju odlično vozil tudi Šved Blomqvist na fordu, ki je osvojil drugo mesto. Izkazali pa so se tudi piloti na audiju.
Vrstni red: 1. Alen (lancia) 5.02'31"; 2. Blomqvist (ford) po 137"; 3. Torph
(audi) po 7'32"; 4. Johansson (audi) po 9'56"; 5. Eriksson (opel) po 11'37".
Lestvica pilotov za SP: 1. Saby (fr.) in Alen (Fin.) 20; 3. Fiorio (It.) in Blomqvist (Šve.) 15; 5. Ballet (Fr.) in Torph (Šve.) 12.
Nogomet: mladinski turnir v Viareggiu
Včeraj so igrali drugo kolo mladinskega nogometnega turnirja v Viareg-giu.
Izidi. SKUPINA 1: Fiorentina - Espa-nol 3:2; Genoa - Rangers Glasgow 3:0. LESTVICA: Genoa 4, Rangers in Fiorentina 2, Espanol. SKUPINA 2: Milan - Stuttgart 2:1; Roma - Porto 4:0. LESTVICA: Roma in Milan 4; Porto in Stuttgart 0. SKUPINA 3: Partizan - In-ter 1:1; Ciudad Mexico - Parma 0:0. LESTVICA: Ciudad Mexico in Parma 3; Partizan in Inter 1. SKUPINA 4: Dukla - Torino 0:0; Steaua - Napoli 2:2. LESTVICA: Torino, Steaua, Napoli in Dukla 2.
Smučanje: v Kranjski gori
Šarčevi in Petroviču naslova v slalomu
KRANJSKA GORA - Veronika Šarec je nepričakovano osvojila jugoslovanski naslov v slalomu, medtem ko je glavna favoritinja, Mateja Svet, zasedla drugo mesto z zaostankom skoraj treh sekund. Syetova je po prvi vožnji sicer vodila s sekundo prednosti pred Šarčevo (slednja je naslov v slalomu osvojila že leta 1986), v drugem spustu pa je padla, se sicer takoj pobrala, a prvo mesto je splavalo po vodi. Tretja je bila Jakopičeva, četrta Rojseva in peta Brleceva. Olimpijci Mojca Dežman in Katra Zajc tekme nista končali.
Med moškimi je do svojega drugega naslova v slalomu prišel Rok Petrovič. Na drugo mesto se je uvrstil Avstrijec Tritscher, ki je nastopil kot gost, tretji je bil Benedik, četrti pa devetkratni jugoslovanski prvak Križaj.
To je bil zadnji uradni n.aslov najboljših jugoslovanskih smučarjev in smučark. Danes navsezgodaj zjutraj so namreč odpotovali na prizorišče 15. zimskih olimpijskih iger v Calgary.
Odbojka: v moški C-l ligi
Nov spodrsljaj Vala
Judo: mednarodni turnir pri SGT
Močna konkurenca
Danes ob 9. uri se bo pri Ginnastici Triestini začel zelo kakovosten turnir v judu. Mladinski in članski predstavniki Italije, Jugoslavije in Francije imajo največ možnosti uspeha. Vodilni imeni v italijanski ekipi bosta Tržačan De Denaro in Capogrosso iz Spilim-berga.
Boks: Foremanov revival
LAS VEGAS, ATLANTIC CITY George Foreman, 40-letni bivši svetovni prvak v težki kategoriji, je v nostalgičnem srečanju premagal Italijana Traneja. Foreman se je k boksu vrnil po skoraj 10 letih "počitka". Tra-ne se je upiral samo 5 krogov in je Foremana le enkrat zadel.
Atletika: Schoenlebe 45”05
SINDELFINGEN — Na atletskem mitingu je svetovni prvak Thomas Schoenlebe (NDR) dosegel nov dvoranski svetovni rekord na 400 m z izvrstnim časom 45'05. Na istem mitingu je Bolgarka Kostadinova skočila v višino 203 cm.
Val - Volley Bali Maniago 0:3 (8:15, 5:15, 11:15)
VAL: Lavrenčič, Petejan, Plesničar, Palin, Prinčič, Braini, Vogrič, Mučič, Allesch, Stančič, Lutman, Devetak.
TRAJANJE SETOV: 21', 16', 26'; POTEK: 1. set 0:4, 2:5, 5:8, 5:14, 7:14, 8:15;
2.	set 1:4, 2:6, 3:8, 4:13, 5:15; 3. set 2:0, 2:7, 5:9, 10:9, 10:11, 11:11, 11:15.
Z odlično igro, kateri so se valovci v
3.	nizu pekoliko bolje zoperstavili, je Maniago po slabi uri slavil pomembno zmago, s katero ohranja lepe možnosti za napredovanje v B-1 ligo. Že iz uvodnih potez je bilo razvidno, da je Valov nasprotnik zelo izkušena in solidna postava: takoj je prevzela pobudo, z dobro izvedenimi napadi ter odličnim blokom je povsem onemogočila vsakršno iniciativo naših in brez težave osvojila prva dva seta.
Domačini so bili šibki predvsem v bloku in trener Brožič je skušal s stalnimi menjavami vzpostaviti pravo ravnovesje na igrišču, a stanje se ni kaj dosti spremenilo. V tretjem setu so
gostje ponovno zelo zanesljivo začeli in povedli s 7:2. Tedaj so se valovci končno zdramili in z veliko požrtvovalnostjo najprej izenačili in nato še povedli (10:9). Takrat pa je prišla na dan izkušenost nasprotnikov, ki so umirili igro in tudi uspešno zaključili srečanje v lastno korist. Gostje so v Štandrežu zapustili zelo dober vtis, tako da spodrsljaj na domačem igrišču ne bi smel imeti hujših posledic za va-lovce. Res pa je tudi, da bodo morali v nadaljevanju igrati učinkoviteje, predvsem proti slabšim ekipam, da si ne zapravijo lepe prednosti, ki so si jo nabrali v prvem delu prvenstva. (Mal)
Odbojka: Giorno ni igral
MILAN Izidi sinočnjih tekem v italijanski moški odbojkarski A-l ligi: Pozzillo - Maxicono 0:3, Petrarca -Burro Virgilio 3:1, Eurostyle - Gonzaga 3:0, Kutiba - Panini 0:3, Bistefani -Opel 3:1. Srečanja CAMST - Giorno niso odigrali.
Košarka: sinoči v moški D ligi
Boru Radenska dragoceni točki
Arcade Aiibama - Bor Radenska 76:83 (39:37)
BOR RADENSKA: Žerjal 2, Korošec 26 (5:7), Terčon 2, Kojanec, Klobas 18 (2:5), Štefan Semen 7 (1:3), Peretti 8 (2:2), Pieri 10, Kneipp 10 (4:4), Aleksander Semen.
TRI TOČKE: Korošec 1.
Že po prvi minuti igre so borovci začeli z že ustaljeno prakso dosedanjih tekem, da so morali odigrati vlogo »zasledovalca«. S homogeno in karakterno igro pa so naši košarkarji razliko dvanajstih točk zaostanka skoraj povsem nadoknadili. V 15. minuti je bila prednost domačinov še 10 točk (35:25). Tudi v začetku drugega dela so borovci ponovili »svojo vlogo«, tako da so domačini v 25. minuti vodili z enajstimi točkami razlike. Kljub dvema tehničnima napakama in izključitvi Petra Žerjala že v 27. minuti pa je Boru Radenska uspel podvig, da je osvojil predragoceni točki. Za zelo pomembni uspeh je treba pohvaliti prav vso ekipo, ki je pokazala veliko željo po zmagi in izredno požrtvovalnost. (Vato)
Košarka: v promocijski ligi
Domovci zlahka
BASKET GO - DOM GOMETAL	56:77 (29:43)
DOM GOMETAL: Nanut 25 (3:3), Puiatti 14, Podberšič 14 (3:5), Ugo Dornik 6, Orzan 11 (3:4), Mauro Dornik 4 (0:2), Rinelli, Kocjančič 3 (3:4).
TRI TOČKE: Nanut (2)
Domovci so v zadnjem kolu prvega dela promocijskega prvenstva brez večjih težav na tujem odpravili skromno ekipo Basket GO. Semoličevi varovanci niso prikazali nič kaj lepe in učinkovite košarke, saj je bilo srečanje le dober trening. Belo-rdeči so vseskozi vodili, kljub dobri obrambi pa so v napadu igrali daleč pod svojimi sposobnostmi. Sedaj domovce čaka 14-dnevni počitek, ki ga bodo lahko izkoristili za nekaj prijateljskih srečanj. (M. C.)
DRŽAVNI KADETI
DON BOSCO - BOR ADRIAIMPEX	105:79 (48:39)
Odbojka: derbi Novogoričankam
Jadranje: tudi Koprčani na Ol?
KOPER — Včeraj se je v Kopru sestalo predsedstvo jadralne zveze Jugoslavije, ki je sprejelo nekaj izredno pomembnih odločitev za nadaljnji razvoj tega športa, tekmovalni koledar za letošnje leto ter potrdilo listo potencialnih kandidatov za udeležbo na olimpijskih igrah v Seulu, ki pa se še morajo potrditi na letošnjih največjih predolimpijskih regatah. V razredu 470 je kandidat posadka koprskega Jadra Mitja Kosmina, Boštjan Antončič, v razredu Leteči Holandec piransko-reška kombinacija Dušan Puh, Sebastjan Miknič ter v jadranju na deski Mariborčan Stojan Vidakovič. (Kreft)
KOPER CIMOS - NOVA GORICA	0:3
V prvem kolu nadaljevanja jugoslovanskega prvenstva v drugi ženski odbojkarski ligi so Novogoričanke v primorskem derbiju zmagale na koprskem parketu, se rešile skrbi pred nazadovanjem, v izredno neugoden položaj pa potisnile Logarjeve varovanke, ki so nastopile brez svoje najboljše igralke in kapetanke Bogdane Klun, ki si je na zadnjem treningu pred prvenstvom zvinila gleženj. Koprčanke so nudile razpoloženim gostjam odpor le v prvem nizu, v nadaljevanju pa so povsem odpovedale z igro v polju, da o bloku niti ne govorimo. (Kreft)
• •• . * .
__________________________nadaljevanje s 1, strani___________________________
• Meblo
nosti, da bi vodstvo še povečal. Pri 11:9 za našo ekipo pa je Sangiorgina izbojevala servis in dosegla šest zaporednih točk.
V drugem nizu je Farco Meblo visoko povedel (13:7), a nato je dovolil gostiteljicam, da so se mu približale, ksreči pa se je tokrat izteklo drugače.
Radio Opčine
V okviru športne nedelje na Radiu Opčine bodo danes ob 15. uri neposredno prenašali nogometni derbi 2. AL Zarja - Kras in tekmo Vesna - Giariz-zole, ob 18. uri bo direkten prenos košarkarske tekme Jadran - Stefanel Treviso, prisluhnili pa bomo lahko še prispevkom o gorski reševalni službi v Trstu (pogovor z Lucijanom Miličem), o Kraškem pustu 1988, o tekmi Bora Radenske v košarkarski D ligi in o tekmah Sloge v odbojki. Jutri ob 18.30 pa bo na vrsti običajni tedenski športni komentar.
V četrtem nizu (o tretjem smo že govorili) je Farco Meblo vodil s 4:1, po vrsti menjav pa so naše igralke popustile in kmalu je bilo 10:4 za Sangiorgi-no, kar je bilo usodno, saj so se tedaj domače igralke in njihova publika razigrali. Treba je reči, da trener Dolinšek praktično ni razpolagal z Gar-binijevo, ki ves teden ni trenirala, menjavi Mire Grgičeve s Klemšetovo in Kraljeve z D Ambrogiovo pa nista obrodili zaželenih sadov.
Savonittova (igralka-trener Sangior-gine) je ob koncu povedala: »Farco Meblo je bistveno izboljšal sprejem servisov, zato nam je bilo tokrat res težko priti do zmage.«
Dolinšek (trener Farca Mebla) pa je menil: »To je bila izredno izenačena tekma. Na trenutke smo igrali zelo dobro, vendar nismo znali izkoristiti priložnosti vsaj v dveh setih, ko smo imeli ugoden rezultat in smo zamudili priložnost, da bi zmagali. Še vedno so velika nihanja v igri in zaradi včasih tudi nedopustnih napak dovolimo nasprotniku, da nas vselej ujame.« (ak)
Sangiorgina - Farco Meblo 3:1 (15:11, 12:15, 15:7, 15:5)
FARCO MEBLO: Kralj, Nacinovi, Maver, Žerjal, Slavec, Klemše, Garbini, D’Ambrogio, Mira in Neva Grgič.
TOČKE: Farco Meblo 21:37 (Žerjal 8, Nacinovi 7, Kralj 3, Maver 2, Mira Grgič 1); Sangiorgina 35:57. ZGREŠENI SERVISI: Farco Meblo 11; Sangiorgina 10. SODNIKA: Magosso iz Roviga in Grossi iz Vidma. TRAJANJE TEKME: 100'.
OSTALI IZIDI: Torrione - Moglia-no 0:3; Gaierhof - Nervesa 3:0; Ada-moli - Volpe Cornuda 3:0; Solvay -Capellari 0:3; Conegliano - CUS Padova 3:0
LESTVICA: Capellari 24, Nervesa 22, CUS Padova 18, Sangiorgina in Adamoli 16, Conegliano in Moglia-no 14, Gaierhof 10, Farco Meblo 8, Torrione 6, Cornuda 4, Solvay 2.
Odbojka: sinoči v moški C-2 ligi
Olympia osvojila derbi
OLYMPIA - BOR CUNJA 3:2 (15:12, 15:17, 15:12, 10:15, 15:3)
OLYMPIA: A., D. in S. Tèrpin, Š. in I. Cotič, Komjanc, Dornik, Špacapan.
BOR CUNJA: Batič, Marega, R. in P. Pernarčič, Meton, Zubin, Pečenko, Budin, G. in D. Gasparro.
Olympia je slavila v derbiju C-2 lige po petih setih igre, ki je bila zelo zanimiva in za publiko prava poslastica. Obe ekipi sta stopili na igrišče prepričani o lastni moči in Olympia je takoj začela zelo močno in vodila pri stanju 10:4, vendar je Bor razliko nadoknadil in prvi set je Olympia osvojila s 15:12. V drugem setu so borovci bolje zaigrali in set tudi osvojili, vendar jim je v tretjem setu zmanjkalo moči, da so ga prepustili Olympii. V četrtem setu smo bili priča seriji napak na eni in drugi strani. Ekipi sta menjavali svoje igralce in rezultat je bil 15:10 za Bor. V zadnjem setu pa ni bilo pravzaprav igre. Borovcem je očitno zmanjkalo moči in olympijci so imeli tako zravnano pot, da so prišli do svoje nove prvenstvene zmage, ki jim omogoča, da so sedaj prav v enaki poziciji na lestvici kakor Bor. (M. Č.)
Ženska C-2 liga: gladka uspeha naših
SLOGA KOIMPEX - VILLACHER BIER	3:0 (15:9, 15:7, 15:7)
SLOGA KOIMPEX: Adam, Drnovšček, Kokoravec, Križmančič, Milkovič, Mijot, Morpurgo, Sosič, Škerk, Ukmar, Vidali.
V zadnjem kolu prvega dela tega prvenstva je Sloga Koimpex suvereno prišla do novih točk proti ekipi, ki zaseda mesto pod vrhom lestvice in je pred prvenstvom veljala za enega od favoritov za napredovanje. Slogašice so stopile na igrišče izredno zbrane in motivirane, grešile niso skoraj nič in so bile skozi vso tekmo boljše od nasprotnic. Izredno izenačena je bila le prva polovica prvega seta, nakar so se naša dekleta razigrale in tržiška ekipa je morala tako priznati njihovo absolutno premoč. (Inka)
AGOREST - GIEFFE PIERIS	3:0 (15:7, 15:12, 15:7)
AGOREST: Zavadlav, Orel, Visintin, Cotič, Klemše, Roner, Peterin, Lopresti, Černe, Luvisutti, Primožič, Černič.
To je bila druga najboljša tekma Agoresta v letošnjem prvenstvu: koncentracija, borbenost in želja po zmagi so bili elementi, s katerimi je bilo nemogoče zgubiti. Goričanke so prekašale nasprotnika v vseh elementih igre, tako da zmaga ni bila nikoli v dvomu. Samo v drugem setu je bilo malo popuščanja in zmedenosti, tako da se je nasprotnik nevarno približal. Drugače, kot kaže tudi sam izid, je šlo za golo formalnost, kar daje dobro upati pred sobotno domačo in prvo povratno tekmo. (T. M.)
Moška D liga: točki le Našemu praporu IMSA
NAŠ PRAPOR IMSA - ACLI RONCHI	3:1 (15:13, 15:8, 13:15, 15:12)
NAŠ PRAPOR: Koršič, Petejan, Feri, Tomšič, Superga, Zavadlav, Buzzinelli, Vogrič.
Mladi odbojkarji Našega prapora IMSA so na domačih tleh dosegli drugo letošnjo zmago. Proti neposrednemu tekmecu za obstanek v ligi so odigrali eno boljših letošnjih tekem. Potem ko so z lepo igro in uspešnimi akcijami osvojili prva dva seta, so v tretjem popustili prav v končnici. V četrtem pa so zopet zaigrali kot znajo, in tekme je bilo konec. (A. F.)
SLOGA - PRATA	0:3 (12:15, 12:15, 3:15)
SLOGA: Betocchi, Čač, Gulič, Kerpan, Komar, D. in M. Kralj, Malalan, Pahor, Zgubin.
Kljub gladkemu porazu, ki je bil proti drugemu na lestvici sicer povsem pričakovan, Slogini fantje nikakor niso odigrali podrejene vloge, saj sta bila predvsem prva dva seta povsem izenačena. V obeh je bila igra, ki sta jo ekipi predvajali, res lepa. Navdušujoče akcije so si sledile na obeh straneh mreže. V obeh končnicah pa so gostje le potrdili, da niso zaman na vrhu lestvice. Škoda, da našim fantom ni uspelo osvojiti vsaj enega seta, ki bi bil tudi zaslužen glede na to, kar so prikazali. Okrnjeni Slogi so zatem pošle moči, tako da so naši igralci v zadnjem nizu odpovedali in objektivno boljši nasprotnik je tako gladko zmagal. (Inka)
ROJALESE - SOČA SOBEMA	3:0 (15:3, 15:11, 15:9)
SOČA SOBEMA: Sirk, Kovic, Batistič, M. in P. Černič, Marušič, Bagon.
Čeprav je Soča Sobema nastopila oslabljena, bi vseeno lahko pokazala kaj več. V drugem setu, ko so Sovodenjci zaigrali zadovoljivo, so se ob končnici začeli prerekati med seboj, zgubili so koncentracijo in niz je splaval po vodi. Zadnji set je bil podoben prvemu, čeprav po osvojenih točkah to ne zgleda. (Lero)
W
Zenska D liga: pomembni zmagi v gosteh
CSI TARCENTO - SOKOL INDULES	2:3 (15:12, 15]6, 13:15, 13:15, 10:15)
SOKOL INDULES: Ušaj, Visentin, T. in L. Masten, Škrk, Žbogar, Pertot, Venier, Stoper, Legiša.
Včeraj je Sokol Indules svoje številne spremljevalce, ki so z avtobusom dopotovali v Čento, nagradil s četrto zaporedno zmago. Domača ekipa je sicer pokazala, da res spada v sam vrh lige, saj je odlično branila z vseh pozicij, dobro blokirala in predvsem raznoliko napadala, kar je na trenutke zmedlo Sokolovo obrambo. Poudariti velja, da je bila tekma na visoki tehnični in taktični ravni ter da sta si bili obe postavi povsem enakovredni.
Sokol je prva dva seta izgubil po lastni krivdi, ko je preveč grešil predvsem pri servisu in obrambi. Ekipa iz Čente pa je te napake skrbno izkoristila, saj )e začela s polno paro in gostjam vsiljevala svoj način igre. V nadaljevanju pa so Sokolove igralke popravile položaje v obrambi, predvsem pa so v ključnih trenutkih nabirale točke z borbenostjo v napadu in obrambi ter si izborile zasluzeno zmago. (I. Vv.)
DANONE - KONTOVEL ES 2:3 (15:17, 15:11, 12:15, 15:5, 9:15)	.
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Černjava, Maver, Štoka, Paulina, Umek, Malalan, Janežič.
Kontovelke so igrale dobro in odločno, čeprav so šle na gostovanje zdesetk ne. Negotove so bile samo v četrtem setu, katerega so tudi gladko izgubi ^ Močno je v tej fazi tekme pešal sprejem. Sicer je vsa ekipa pokazala borbenos napadu, a v obrambi je brez oklevanja lovila vse žoge. (MŠ)
Davisov pokal: za Italijo in Jugoslavijo
Danes pozitiven razplet?
PALERMO, NEW DELHI — Italija je še precej nepričakovano izgubila včerajšnje srečanje dvojic, tako da bo odločitev padla danes, ko se bodo srečali Canè proti Bloomu in Cancellotti proti Mansdorfu. Takoj treba poudariti, da sta bila Mansdorf in Perkiss gladko boljša od Canèjà in Nargisa, saj sta zmagala s 7:5, 6:3 in 6:4. Boja v bistvu ni bilo, saj sta Izraelca popolnoma zmedla Canèja in predvsem 18-let-nega debitanta v reprezentanci Nargisa, ki je na lastni koži občutil razliko med igranjem v mladinski in članski konkurenci. Vseeno so sedaj, pri zmanjšanem rezultatu, Italijani še vedno optimisti in rečunajo na prehod v naslednje kolo.
Tudi Jugoslavija vodi v New Delhiju po igri dvojic proti Indiji z 2:1. Po
izredno dolgi in napeti borbi sta Zivo-jinovič in Prpič premagala brata Vija-ya in Ananda Amritraja s 7:5, 6:3, 3:6, 2:6 in 9:7. Jugoslovani sedaj gledajo z optimizmom na današnji razplet. Verjetno je bila sinočnja zmaga po maratonski borbi celo določilna.
Pri ostalih izidih v glavnem ni prišlo so sedaj do presenečenja. Švedska je že premagala Novo Zelandijo, prav tako pa tudi ČSST Paragvaj. Švica in Francija sta trenutno neodločena.
Včerajšnji izidi: Italija - Izrael 2:1, Jugoslavija - Indija 2:1, Jamajka - Haiti 2:0, Filijjini - Japonska 2:1, Kenija -Gana 2:0, Šri Lanka - Malezija 2:1, Indonezija - Tajska 2:0, Švedska - Nova Zelandija 3:0, Danska - Španija 2:1, Švica - Francija 1:1, ČSSR - Paragvaj 3:0.
Košarka: italijanska prvenstva
Hitachi odličen
V	anticipiranem srečanju italijanske A-l lige je pred TV ekrani domači beneški Hitachi premagal Banco-romo s 106:97 (53:47). Tudi tokrat sta bila najboljša streca srečanja Dalipa-gič in Radovanovič, ki sta dala 52 oz. 25 točk.
V	B-l ligi pa bo tržaški Stefanel gostoval v Milanu, kjer bo igral proti drugouvrščenemu Areseju. Lokarju in tovarišem ne bo lahko, vseeno pa lahko pripravijo presenečenje.
DANAŠNJI SPORED: A-l liga: Ne-utroroberts - Snaidero; Benetton - Divarese; Wuber - Arexons; Allibert -Dietor; Irge - Scavolini; San Benedetto - Enichem.
A-2 LIGA: Riunite - Fantoni; Bik-lim - Annabella; Yoga - Čuki; Segaf-redo - Standa; Dentigomma - Jollyco-lombani; Alno - Facar; Sabelli -Sharp; Spondilatte - Maltinti.
Nogomet: italijanska A liga
Ugodno kolo za vodilne
Danes niso na sporedu izrazite tekme, ki »spreminjajo potek prvenstva«, vendar pa je takoj razvidno, da je kolo vsekakor ugodno za vodilne enajsterice. Vodeči Napoli bo namreč igral doma proti Pisi, katero je v tem prvenstvu že premagal... za zeleno mizo. Vsi se še spominjamo, kako se je Renica med prvim in drugim polčasom tekme v Pisi zgrudil na tla zadet od majhnega kovinskega predmeta. Jasno je, da Careca, Giordano in tovariši računajo na obe točki.
Milan bo igral doma proti Ceseni in bo moral nujno zmagati, če bo hotel ohraniti... štiri točke zaostanka za Na-polijem, ki bi moral, kot rečeno, zmagati. Zanimiva tekma bo v Veroni, kjer se bodo domačini spoprijeli z nestabilno Sampdorio, ki lahko računa le na »cono UEFA«. Tretjeuvr-ščena Roma bo igrala doma proti slabemu Avellimi, ki pa je vseeno solidna ekipa. Zanimivo bo tudi v Turinu, kjer bo Torino igral proti dobremu Ascoliju. Inter bo v Empoliju startal na.„ remi, Como pa doma proti Fiorentini na zmago.
DANAŠNJI SPORED (ob 15.00): Como - Fiorentina, Empoli - Inter, Milan - Cesena, Napoli - Pisa, Pescara - Juventus, Roma - Avellino, Torino - Ascoli, Verona - Sampdoria.
Nogomet: italijanska B liga
Triestina - Atalanta
Derbi kola bo prav gotovo v Bologni, kjer bo domača vodilna ekipa, ki igra zelo bizarno, vendar pa tudi zelo učinkovito, igrala proti Lecceju, ki je eden od kandidatov za prestop v najvišjo ligo. Napoveduje se hud boj. Druga važna tekma pa bo prav gotovo v Trstu, kjer bo gostovala Atalanta, ki je druga sila prvenstva. Enajsterica iz Bergama je odlična in res ne spada v to konkurenco, saj tudi uspešno nastopa v evropksem pokalu pokalnih prvakov. Vseeno pa se moramo spomniti, da so Tržačani letos že remizirali celo v Bergamu in bodo danes seveda stratali na zmago. Triestina je poleg vsega doma osvojila 16 točk na 18 možnih in je seveda na dobri poti, da s to žetvijo nadaljuje. Poleg tega pa ji točke seveda služijo za boj proti... nezasluženemu izpadu.
Udinese se bo podal v Taranto, kjer odkrito računa na neodločen izid. Videmčani imajo prvovrsten človeški potencial, zato pa so očitno psihološko krhki ali pa... neustrezni v tej ligi.
DANAŠNJI SPORED (ob 15.00): Bari - Modena, Barlatta - Piacenza, Bologna - Lecce, Brescia - Catanzaro, Cremonese - Parma, Genoa - Arezzo, Messina - Padova, Sambene-dettese - Lazio, Taranto - Udinese, Triestina - Atalanta.
Gibanje v parafrazi pregovorov
___________Aldo Rupel__________
Vsi se gibljejo in karovana gre mimo.
Kjer je tvoje gibanje, tam je tvoje srce.
Gibljem se, torej sem.
Kdor ne giblje, naj tudi ne jè.
Kdor giba, devetim odgovarja.
Gibati ali ne gibati, to sploh ni vprašanje.
Prvi gib je najtežji.
Gibati je lahko, vztrajati je težko.
Gibanje ima grenke korenine in sladke sadove.
Po gibanju je počitek sladek.
Vsako gibanje ima svoj konec, le klobasa ima dva.
Dobro in hitro se redko gibljeta skupaj.
Kdor se giblje, najde.
Gibanje je kot revolucija: vemo kako se začne in ne vemo, kako se konča.
Kdor se ne giblje v vročini, strada v mrazu.
Gibanje ne prinaša glavobola.
Gibanje rodi gibanje.
Kdor ima rad gibanje, ga nima nikoli dovolj.
Če se jaz gibljem, se giblje ves svet.
Gibanje je življenje in življenje je gibanje.
Gibaj se kot človek, s katerim čutiš.
Gibanje je slika duha.
Velike množice ljudi se ne gibljejo samo zaradi parol.
Če se pravilno gibam, so vsi tiho, če se slabo gibam, jih vedno slišim.
Gibanje brez previdnosti je slep konj.
če bi se vsi gibali v eno smer, bi se svet prevrnil.
Bolje brez počitka kot brez gibanja.
Kdor se giblje bos, ga čevelj ne žuli.
Kdor se misli gibati, že najde pot, kdor se noče, najde izgovor.
Če se moški in ženska hočeta gibati, najdeta vedno način.
Gibanje je dete volje.
Gibanje te izuči, kako ga izboljšaš.
Gibanje brez zavesti je kot sedlo brez konja.
Gibanje je srcu zdravilo.
Prepozno gibanje prinaša novo škodo.
Gibaj se in ti povem, kaj si.
Smrt pride prej od počivanja kot od gibanja.
Kdor hoče lep ostati, mora dosti gibati.
Ne drezaj v človeka, ko počiva, temveč ko se giblje.
Z gibanjem mine čas, s časom mine gibanje.
Gibanje zahteva in daje obenem.
Gibanje opazimo tako hitro kot luknjo v nogavici.
Gibanje je kot riževa sadika: čim več ga gojiš, tem bolje uspeva.
Če ni gibanja, se ne da dobro plesati.
Gibanje je opoj brez vina, brezdelje je vino brez opoja.
Gibanje je duša dejanja.
Kadar mačke ni doma, se miši prosto gibljejo.
Kako lepo je nič gibati in potem počivati!
Če hočeš vedeti, kakšen je človek, opazuj njegovo gibanje.
Po gibanju trave se pozna, kam piha veter.
Gibanje in pasji rep nista nikoli mirna.
Današnje gibanje ni isto kot včerajšnje.
Gibanje razvija šesti, sedmi in osmi čut.
Gibanje je zrcalo srca.
Gib v srcu napravi lep obraz in mu da barvo.
V gibanju beremo, kaj piše v srcu.
Kdor se giblje, ljubi in poje, živi dvesto let.
Ura gibanja je več vredna kot sto zdravil.
Veliko gibanja - veliko miru.
Vrednost gibanja spoznamo šele takrat, ko obnemoremo.
Košarka: danes na Tržaškem
Start 1. divizije
Naši smučarji odlični na Mladinskih igrah
Kegljanje: v Novi Gorici
Bogata tradicija
Danes bo startala nova košarkarska sezona prve divizije, ki je najnižja košarkarska liga v Trstu. Ekipe, ki se je udeležujejo, se med seboj precej razlikujejo, tako v ciljih kot v kvaliteti. Nekatera društva polagajo v svojo ekipo vse svoje upe in moči in trenirajo resno in razpolagajo z dobrim igralskim kadrom, drugo skupino pa sestavljajo ekipe, v katerih nastopajo mladi igralci z namenom, da si pridobijo čimveč izkušenj, največ pa je takih peterk, ki igrajo za veselje in razvedrilo.
Letos bosta v prvi diviziji nastopali dve slovenski ekipi: Sokol in Cicibo-na. Sokolovci že vrsto let igrajo v tej ligi, letos pa resno in redno trenirajo že od septembra dalje in ne skrivajo svojih ambicij za odlično uvrstitev. V nabrežinskem moštvu je prišlo do nekaterih novosti, saj je Devetak prestopil h Kontovelu, v zameno pa so Nab-režinci dobili Iva Sedmaka, dolgoletnega člana Kontovela, ter Walterja Stanisso in Davida Pahorja, ki sta lani igrala pri Jadranu Farco. Ostali igralci so v glavnem domačini, ki že vrsto let igrajo skupaj, tako da so možnosti za dobro prvenstvo precejšnje.
Drugi naš predstavnik je novopečena ekipa Cicibone, ki je bila lani ustanovljena in se v minuli sezoni ni za las ni uvrstila v drugo fazo prvenstva. Pri Ciciboni nastopajo v glavnem bivši mladi igralci Bora, letos pa se je ekipi pridružilo še nekaj drugih igral-, cev. Najvažnejša pridobitev so vsekakor trije mladi igralci Bora, ki so letos ostali brez ekipe, to so Aram Vodopivec, Aleš Turk in Pavel Lippolis, od katerih si ostali cicibonaši precej pričakujejo. Ambicije Cicibone so več ali manj podobne Sokolovim. Sistem poteka prvenstva je enak lanskemu. Ekipe so izžrebali v tri skupine po šest: Prvi dve iz vsake skupine bodo nastopali v zaključnem delu, ostale pa v tolažilni skupini. Sokol in Cicibona bosta nastopali v isti skupini, z njima pa sta še dobri ekipi Saba A in Basket Trieste A ter dve novoustanovljeni in neznani ekipi Superbasket in Amato-ribasket.
Popolni postavi
SOKOL: Pavel Buzan - letnik 1966, Tomaž Caharija 65, Marko Golemac Marko Klanjšček 66, David Pahor j ■ Andrej Pupis 64, Štefan Rosatti 64, vo Sedmak 66, Valter Stanissa 68, Martin Ušaj 66, David Velussi 63, Pa-Vel Vidoni 64, Demetrij Žbogar 66, tre-ner Rajko Ožbek.
P CICIBONA: Albert Barbiero 66, nzo Ciuffi 59, Peter Fonda 68, Marko agodic 66, Branko Jankovič 65, Vanja °9an 67, Adriano Kovačič 67, Pavel lPpolis 70, David Pupulin 67, Robi ®otlak 67, Aleš Turk 70, Boris Vas-v ° 6®, Aram Vodopivec 70, Pavel k 66, trener Fabio Sancin
(Vanja Jogan)
V	prejšnjih dneh se je odvijal na Zoncolanu pokrajinski del Mladinskih iger v alpskem smučanju za osnovne šole in pokrajinski ter deželni del istega tekmovanja za nižje srednje šole.
V	pokrajinskem delu so se naši učenci in dijaki zelo dobro odrezali, saj so dosegli dobre rezultate med posamezniki, res Odlične pa so bile naše šole v ekipnih uvrstitvah, kjer so posegle celo po najvišjih mestih.
Med moškimi (osnovne šole) je bilo Didaktično ravnateljstvo Opčine prvo, Didaktično ravnateljstvo Sv. Jakob pa tretje. Med ženskami (osnovne šole) je bilo Didaktično ravnateljstvo Sv. Ivan drugo, Didaktično ravnateljstvo Opčine pa tretje. Med srednjimi šolami je bila šola Kosovel prva vženski konkurenci.
Pri posameznikih so najboljše rezultate dosegli Tanja Pitacco, Borut Plesničar in Valentina Šuber, ki so bili peti v svojih kategorijah. V deželnem delu, ki so se ga udeležili le dijaki nižjih srednjih šol, so bili rezultati slabši in nihče od slovenskih tekmovalcev se ni uvrstil v nadaljnje tekmovanje.
Izidi -_ POKRAJINSKI DEL: OSNOVNE ŠOLE - ženske ekipno: 2. Didaktično ravnateljstvo Sv. Ivan, 3. Didaktično ravnateljstvo Opčine. Moški ekipno: 1. Didaktično ravnateljstvo Opčine, 3. Didaktično ravnateljstvo Sv. Jakob, 4. Didaktično ravnateljstvo Sv. Ivan, 5. Didaktično ravnateljstvo Nabrežina.
Nižje srednje šole - ženske ekipno:
1.	NSŠ Kosovel
NIŽJE SREDNJE ŠOLE -, moški ekipno: 5. NSŠ Gruden, 7. NSŠ Kosovel. Ženske posamezno: 5. V. Šuber, 7. T. Spacal, 8. I. Ban, 9. S. Perini, 13. M. Kosmina, 17. K. Ferluga. Moški posamezno: 13. C. Cherin, 15. M. Sandri, 19. H. Bogateč, 20. S. Miot, 24. D. Grgič, 25. P. Ferluga, 36. J. Gruden.
OSNOVNE ŠOLE - ženske posamezno: 5. T. Pitacco, 9. M. Kufersin, 10. P. Dolhar, 12. V. Cappellini, 14. M. Ku-
ret, 15. J. Štrekelj, 16. A. Pertot. Moški posamezno: 5. Borut Plesničar, 7. A. Plesničar, 11. D. Bogateč, 13. A. Prašelj, 15. I. Rolich, 16. M! Babich, 18. G. Ta-lotti, 21. R. Buda, 22. M. Lachi, 23. D. Peric, 24. D. Iagodic, 25. M. Mettulio, 26. I. Furlanič, 28. K. Leghissa, 29. R. Šušteršič, 30. A. Domio, 32. A. Omari.
DEŽELNI DEL - nižje srednje šole -ženske posamezno: 24. V. Šuber, 39. T. Spacal, 44. S. Perini, 46. I. Ban. (kg)
Drevi v Trstu Jadran - Stefanel TV
Košarkarji Jadrana bodo drevi ob 18. uri igrali redno prvenstveno tekmo italijanske košarkarske B-2 lige proti solidnemu Steianelu iz Trevisa. Naši fantje seveda računajo na zmago, s katero bi ohranili mesto tik pod vrhom skupne razpredelnice. Na sliki vidimo posnetek z zadnje Jadranove zmagovite domače prvenstvene tekme proti Novellari.
Kegljanje je na Slovenskem dokaj razvita športna panoga, za katero se zanimajo tako moški kot ženske. Več je namreč ekip in posameznikov, ki se potegujejo v raznih prvenstvih, ob tem pa so slovenski kegljaši večkrat segli po številnih uspehih tudi na mednarodnem prizorišču.
V Novi Gorici imajo že dolgo tradicijo v tem športu, saj tamkajšnji klub slavi letos 35-letnico obstoja. In prav letos se je ženska postava iz Nove Gorice, kot novinec v ligi, izkazala, saj je trenutno najboljša v slovenskem prvenstvu. Večina dosedanjih uspehov novogoriškega kegljanja je sicer vezana na moško ekipo, ki pa tekmuje v 2. republiški ligi. Tako jih v tej sezoni dekleta prekašajo, saj se jim je lani posrečil proboj med najboljše slovenske ekipe.
Začetki ženskega kegljanja v Novi Gorici segajo že precej nazaj, sedanja ekipa pa se je nekako formirala leta 1980 in začela z resnim delom.
Leta 1983 je dotedanjega trenerja Jožeta Benka nasledil Alojz Velišček, ki ima na razpolago postavo, v kateri so Milena Škrlj, Milojka Velišček, Ester Brovč, Marjetka Žbogar, Vera Černe, Silva Ušaj, Boža Okroglič, Iva Furlan in Tamara Karadžič.
Zaenkrat gre ekipi Gorice v ligaškem tekmovanju vse po maslu. Kot novinke so trenutno presenetljivo na samem vrhu lestvice. »Tako uspešnega štarta seveda nismo pričakovali, saj je konkurenca v ligi zelo huda,« pravi trener Velišček. (Ervin Čurlič)
DANES
NEDELJA, 7. FEBRUARJA 1988 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA
18.00	v tržaški športni palači: Jadran -Stefanel TV
PROMOCIJSKA LIGA
11.00	v Dolini: Breg Adriatherm -Scoglietto; 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Barcolana - Polet
MLADINCI
9.00	v Trstu, šola Da Vinci: Barcolana -Kontovel Electronic Shop
KADETI
11.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Servolana Latte Carso; 15.00 v Nabrežini: Jadran Farco - Itala Soteco
NARAŠČAJNIKI
11.30	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Sokol
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Fiumicellu: Pro Fiumicello -Primorje
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Bazovici: Zarja - Kras; 15.00 v Križu: Vesna - Campi Elisi
3.	AMATERSKA LIGA
12.15	v Križu: Roianese - Primorec;
15.00	v Žavljah: San Vito - Gaja; 15.00 na Opčinah, Otroško naselje: Chiarbola -Breg; 15.00 v Ribiškem naselju: San Marco Sistiana - Mladost; 15.00 v San Pier d'Isonzu: Isonzo - Juventina; 15.00 v So-vodnjah: Sovodnje - Pro Farra
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Dolini: Breg Best - Muggesana;
10.30	v Križu: Vesna - Domio; 10.30 na Proseku: Primorje - Portuale
NAJMLJAŠI
9.00	na Proseku, Ervatti: Portuale -Breg
ODBOJKA
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
9.30	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - DLF
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
11.00	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Club Altura
UNDER 16 ŽENSKE
10.30	na Opčinah: Sloga Sklad Mitja Čuk - Sokol Indules
ROKOMET
MOŠKA D LIGA
11.00	v Nabrežini: Inter - Kras Trimac
//
SPORT
PR/K
POSEBNA
ENOTEDENSKA
RAZPRODAJA
%SPORT
250 m od mejnega prehoda Fernetiči
Tel.: 213780
VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT
PRIX—JJ
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000,- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.- din, letno 75.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš, 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST -Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M,	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
7. februarja 1988
Na predlog zakladnega in proračunskega ministra
Ministrski svet končno odobril odlok ki bo postopoma uvajal »novo liro«
RIM — Ministrski svet je včeraj končno odobril zakonski predlog, ki uvaja tako imenovano novo liro. Zakonsko besedilo, ki ga bo vlada v začetku prihodnjega tedna predložila parlamentu, sta izdelala zakladni minister Amato in njegov kolega za proračun Emilio Colombo. Parlamentarni postopek za odobritev tega zakona se obeta precej dolg in naporen, tudi zato, ker se vse stranke v teh pogojih ne strinjajo z njegovo vsebino. Prvi zakonski osnutek, ki se je zavzemal za »denarno revolucijo«, je bil predložen že pred dvajsetimi leti, parlamentarni postopek pa ni nikoli redno stekel. Predlog za uvedbo nove lire je pred dvema letoma konkretno iznesel takratni ministrski predsednik Bettino Craxi, ki je uradno napovedal vladni predlog, na katerega je bilo treba kot vidimo čakati dobrih 24 mesecev.
Nova lira bo veljala današnjih tisoč lir (uvaja se torej razmerje ena proti tisoč), kar pomeni, da bo današnji milijon odgovarjal novim tisoč liram. Mi-
nistra Amato in Colombo sta napovedala, da bo državna emisijska banka takoj po uzakonitvi vladnega predloga izdala bankovce v vrednosti od ene do tisoč novih lir ter kovance v vrednosti od ene do petdeset stotink nove denarne enote. Nekaj časa (verjetno šest mesecev) bodo v obtoku stare in nove lire, dokončno uvedbo nove enote pa bo lormalno potrdil predsednik republike s posebnim odlokom.
Uvedba nove lire bo po mnenju ministrov Colomba in Amata močno poenostavila vse denarne in finančne ope-racije. Vladni odlok bodo gotovo ugodno pozdravili vsi tisti, ki se ukvarjajo z računovodstvom, trgovci in bančni operaterji. Nova lira bo po mnenju gospodarstvenikov precej poenostavila tudi valutna in borzna tržišča. Nekateri pesimisti pa nasprotno ugotavljajo, da državno gospodarstvo ni še dozorelo za uvedbo nove denarne enote in da bi bilo treba za odobritev novega zakona počakati še nekaj časa.
Izkušnje v drugih državah
RIM — Zadnja država, ki je korenito spremenila svojo denarno enoto, je bil Izrael septembra leta 1985. S črtanjem treh ničel je namreč uvedelnovi šekel. Največje izkušnje glede tega pa imajo Nemci, ki so denarno revolucijo poskusili že v letih po drugi svetovni vojni. Njeni učinki pa so bili za tedanje razmere v vseh smislih katastrolalni. Resnejšo reformo pa je nova Zvezna republika Nemčija izvedla leta 1948, ko so staro Reichsmark zamenjali s sedanjo Deutschemark v razmerju deset proti ena. Zahodni Nemci so s tem začeli korenito preosnovo državnega gospodarskega sistema, ki je kot vidimo s časom obrodila odlične sadove.
Pred Nemčijo pa je podobno reformo leto prej izvedla nova povojna Avstrija, ki je stari šiling zamenjala z novim v razmerju tri proti ena. Francija je leta 1960 zamenjala stari frank s »težkim« frankom in to v okviru daljnoročnega načrta gospodarskega stabilizacijskega razvoja, ki ga je izdelal takratni finančni minister Antoine Pinay. Načrt je kasneje obrodil le delne uspehe, tako da so nekateri gospodarstveniki sedemdesetih letih celo predlagali uvedbo stare denarne enote.
V Braziliji so denarno revolucijo izvedli že med drugo svetovno vojno, leta 1942, ko so enoto skoraj čez noč milireis zamenjali s sedanjim cruzeirom. Podobno operacijo so leta 1965 izpeljali tudi v Jugoslaviji, kjer so stari dinar zamenjali z novim dinarjem v razmerju ena proti sto.
Umrl Emeric Pressburger
LONDON — S precejšnjo zamudo so tiskovne agencije posredovale vest, da je v Aspallsu (Velika Britanija) umrl Emeric Pressburger. Novinar, režiser in producent, ki je. skupaj s prijateljem in dolgoletnim sodelavcem Michaelom Powellom podpisal nekatere izmed najbolj znanih britanskih filmov prvega povojnega obdobja, je umrl v visoki starosti, saj se je rodil leta 1902, ko je bil njegov rojstni kraj Miškolc še del Avstro-Ogrske.
Avtorski par Powell-Pressburger je »umetniško« nastal med snemanjem njunega prvega filma Vohun v črnem (1939), temu pa so sledili širokopotezni filmski načrti, ki se odlikujejo predvsem po nadpovprečni dolžini dela (tudi do tri ure filma) in stilno markirani rabi odločnih barv, kar je prišlo še posebno do izraza v filmih Življenje in smrt polkovnika Blimpa (1943) in Rdeči čeveljčki (1948). V prvem primeru gre za pogumno kritiko vojnih grozot, v drugem pa za fantastično vizijo baletnega sveta.
Kolumbijski kokain v ZDA s pomočjo panamskega generala Antonia Noriege
Demonstracija proti generalu Noriegi v Panami (AP)
PANAMA — Na stotine Noriegovih nasprotnikov je včeraj stopilo na ceste in vzklikalo ameriškemu sodstvu, predvsem pa sodnikom iz Miamija, ki so poveljnika panamskega vojaškega generalštaba obtožili prekrivanja trgovine z mamili.
General Noriega naj bi omogočal kritje razvejanega im-port-exporta kokaina iz Kolumbije, preko Paname v ZDA. Za svojo »podporo« najpomebnejši trgovini kolumbijanske mafije in za druge usluge je Noriega menda prejel 4,6 milijona dolarjev.
Manuel Antonio Noriega je zaenkrat na varnem, vsaj znotraj panamskih meja, saj ga oblasti ne bodo izročile Američanom, ki tega po mednarodnih ameriško-panamskih zakonih tudi ne morejo zahtevati. Afera Noriega bo torej morala nujno eksplodirati v Panami, kjer je zunanji minister že izjavil, da so obsodbe le »gola natolcevanja in grobe laži«. Z njim se seveda ne strinjajo člani opozicije, ki trdijo, da je Noriegovo podpiranje tihotapcev mamil »sramota za vso državo«.
Socialisti o dograditvi JE v Montaltu di Castro
RIM — V pričakovanju prihodnje vladne seje, na kateri bodo razpravljali o dograditvi jedrske elektrarne v Montaltu di Castro, je PSI že pričel brusiti meče. V prisotnosti podtajnika Martellija sta se včeraj sestala na skupni seji odseka za okolje in gospodarstvo pri PSI, ki sta kritično ocenila nedavno poročilo tako imenovane »komisije Spaventa«.
Socialisti se sprašujejo, zakaj je komisija navedla, da bi za »jedrsko dograditev« rabili le 1.461 milijard lir, medtem ko bi pregraditev v termično elektrarno na plin stala kar 4.231 milijard lir. Ob tem odseka navajata, da je celo ENEL predvidel višjo vsoto za dograditev nuklearke, in sicer 2.130 milijard lir. Prav tako jim ni jasno, da bi jedrsko varianto dokončali že leta 1991, medtem ko bi bila plinska gotova šele leta 1994, premogovna pa komaj leta 1996. Socialiste prav tako moti, da komisija Spaventa le delno upošteva dosedanjo investicijo 4.395 milijard lir. Po mnenju obeh odsekov bi lahko del drage opreme prodali, tako da bi znižali stroške za pregraditev.
Socialisti v bistvu očitajo komisiji, da njeno poročilo ni objektivno, ker skuša predvsem dokazati, da bi bila dograditev jedrske elektrarne smotrnejša in cenejša kot pregraditev na klasična goriva. Vladna seja 12. februarja bo torej precej živahna, saj je lahko vsakomur jasno, da referenduma o jedrski energiji nista odpravila razhajanj v vladnih vrstah.
Ce je kriv naj Spadolini plača globo
RIM Predsednik senabtGiovanni Spadolini je včeraj odpotoval v vojaško bolnišnico Celio, kjer naj bi mu dokončno pozdravili vse poškodbe, ki jih je dobil v nedavni prometni nesreči. Tam ga je že obiskal bivši predsednik Pertini, želje po čim hitrejšem okrevanju pa je Spadoliniju poslal tudi de-mokrščanski tajnik De Mita.
Manj ljubezniv pa je bil načelnik svetovalske skupine zelene liste v rimskem občinskem svetu Paolo Guerra, ki je od župana Signorella zahteval, da od Spadolinija izterja globo, če se izkaže, da je bil on krivec za prometno nesrečo. Po nekaterih trditvah naj bi namreč lancia predsednika senata prevozila križišče ob rdečem semaforju.
Novi veter v SZ odpihnil tudi zasebno rabo službenih vozil
MOSKVA — Vse kaže, da bodo z moskovskih ulic kmalu izginile črne službene limuzine, ki vsak dan s spuščenimi zavesami in po prednostnih voznih pasovih vozijo žene visokih funkcionarjev po nakupe ali pa njihove otroke v šolo.
Nov veter, ki veje v sovjetskih političnih krogih, je v boju proti vsem vrstam privilegijev prinesel tudi vladni odlok, ki prepoveduje uporabo ministrskih avtomobilov v privatne namene, s 1. julijem pa bodo tudi zmanjšali državni vozni park za 40 odstotkov. Vladni odlok je bil sprejet tudi zato, ker številni službeni avtomobili pomenijo tudi precejšen izdatek za državno blagajno. Uradnih številk o stroških sicer ne objavljajo, ve pa se, da ima nekaj tisoč partijskih, državnih ali gospodarskih funkcionarjev pravico, glede na rang, do velikanskih črnih volg ali čajk, ki si jih navadni sovjetski državljani ne morejo privoščiti. Najbolj prestižen in tudi bogat z dodatno opremo je z H, ki je namenjen le najvišjim partijskim voditeljem in je v bistvu sovjetska ina-
čica ameriškega Iincoln continentala. Ministri in maršali se morajo zadovoljiti s čajko, medtem ko članom državnega aparata pripada volga.
Državni avtomobili so imeli doslej tudi absolutno prednost na ulicah in le redkokateri prometnik si je upal ustaviti katero od teh vozil zaradi prekrška. Poleg tega pa so lahko za hitrejšo vožnjo uporabljali tudi utripajočo luč. Vse to z novim odlokom
ne bo več mogoče.
Da bi novi vladni odlok zaživel v praksi, pa bodo morali prometniki tudi nadzorovati potnike v teh avtomobilih. Če bodo to res delali, je za zdaj še vprašljivo, saj se bodo prometni policaji morali najprej privaditi na dejstvo, da po novem lahko ustavljajo tudi »nedotakljive« črne limuzine in da zaradi tega ne bodo imeli nikakršnih neprijetnih posledic.
Manifestacije v Estoniji
TALIN — Po pisanju estonskega dnevnika Rahva Hael je 2. februarja v estonskem mestu Tartu prišlo do nacionalističnih manifestacij. Do protesta je prišlo med proslavljanjem 68. obletnice podpisa sporazuma, s katerim je sovjetska Rusija priznala Estoniji neodvisnost. Estonski dnevnik je manifestante obtožil, da so igračke v rokah protisovjetskih in protikomunističnih sil.
Manifestanti so člani estonske skupine, ki si prizadeva za javno objavo pakta Ribbentrop-Molotov, s katerim je bila med drugim predvidena tudi priključitev baltiških republik k Sovjetski zvezi. Ta del sporazuma v Sovjetski zvezi doslej še ni bil objavljen.
PLOŠČICE — SANITARIJE
ROLICH & C
S.n.c.
Nabrežina 35/c Tel. 200371
ZASTOPSTVO
panto
Ul. Carducci 15 TRST —Tel. 64610
sport
OPČINE
Narodna ulica 160 tel. 213193
obvešča, da se v torek, 9. februarja, prične
SEZONSKA RAZPRODAJA
Obv. občini
LINE/s
NADALJUJE SE PROMOCIJSKA PRODAJA
POPUSTI OD 20% DO 80%
PRIČAKUJEMO VAS!
Linea — Ul. Carducci 4 — TRST

1 s c e
INŽENIRJA - TEHNIKA
za sodelovanje v vzhodnoevropskih državah
Zahtevajo se sledeči pogoji:
—	starost do 35 let
—	dobro znanje angleščine in slovenščine ali srbohrvaščine
—	zaželen opravljen študij strojništva
—	izpolnjene vojaške obveznosti in pripravljenost na intenzivna potovanja.
Plača in kategorija sorazmerni strokovni sposobnosti.
Poslati življenjepis na:
COCA-COLA SOUTHEAST EUROPE S. p. A.
Ulica Cicerone 4 34133 TRST