-p/l ■ »9. flegmo. v Ljubljani, vjonoto 13. maja 19ZZ. Uto LV. ^ I^^H^B^^I^^^IBBV ^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^' ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^v ^^^V^HHV ^M^M^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^* ^^^^^^^^^^^^^^HV ^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^» ^^^^^^^B ^^^^^^^^^^^HP^ ^Hh^H^^H^n^^Vi ^V^^BV^^H^vH^V ^^VMI^^H ^^^^^P^B^^^ ^ • **■•■■■ -i«*. --^^B Iiha|m vstk dan popoldne, liratmil nedell* ta prasalk*. tnmmrmU s do 9 petit vrst 4 I D, od 10—15 petit vrst * 1 D 50 p, večjl lasera ti petit vnta 2 D: notlce, poslano, Izjave, reklame, preklid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; Zenit ne ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naročitih od 11 objav naprej. — Inserauil davek posebej. Vpralanjem glede inseratov na] se priloži mamica za odgovor. UprtnOitTO M81ov. Naroda" ta tfIf arođaa Uskima" Kaaltova ulica ftt 9, priUIćno. — Telefon št. 304. Uredoistro „SIot. Mirod«" Snaffiovi olloa At S, I« nadatropfo Telefoa itev. 34. Dopis« sprajtma lo pod risana ta tad ostao franko van*« mW Rokopisov te nm vrata. ~4M *XT Pasamezne številke: ^11 v Jugoslaviji navadna đii 75 par, nedetia 1 O v lnozents:vu navađn^ dnl 1 O, nadeSje 1'25 O Fošinina platana w gotovini. „Slovanskl Narod" valja ¥ Ljubljani ln po pošti i V Jugoilavlli: celoletno naprej plaCan . D 120*— polletno........60*— 3 inesečno ...«•• , 3<>— 1.......10- V inoLOin^ivu i celoletno......O 216*— polletno .."'•••, m 1C8"-• 3 mesečno . . . » . , 54*— 1 .......• 13— Pn morebttnem povijanju se ima daljsa naročnina đoplačati. Novi naročniki naj poilieio v prvič nrrročnino vedno ?&£* P° uakaznid« Na eobče nezadovolistvo... Stolbno pred simirnim deistvom orooadania i?aše države.« Kdor ve, koliko je ime! Pesek pred ln med vojno, a koliko ima dan-danes, se seveda te gromozanske i ditve ne bo ustrašil preveč. Ooto-vo je. da so Pesek in niegovl tova-riši danaSniih »neznosnih« razmer ;• vrh oma lahko veseli. Tako torei ti-i ta nezadovoljnost — hvala svobod-ni Juproslaviji! — vendarle ni tako ^vseobča.« Zanimfva pa je tuđi »Jtigoslavi-jiTia« trditev, s čim in s kom so slovenske široke mase bale tako strahovito nezadovoljne, kaj }e vzrok. da propada država, da ie omražen režim ln da je vse tako prokleto žalo-stno. Kdo je torei kriv vsesra? »Jugoslavija« pravi: »Irrfve vzefira so vladaioče strankef Voditelji radikalnih, demokratskih, muslimanskih, samostoJno kmetskih in — čujte! čujte! — klerikalnih straak. Naše mase so site in oresite obljub liberalizma, klerikalizma in satDO stofnfh kmetov.« NSS živi v javnem divjem zakonu — ali ćelo v lesbičncm ljubav-nem razmerju? — s SLS, povsod nastopata roka v roki, a tu trdi »Jugoslavija«, da so tuđi klerikalne stranke krive koniptnlh tn neznosnih razmer v državi I Naštela je prav vse jugoslovenske politične stranke, ki so za sedanji monarhični sistem ter jih smatra za odgovorne vseolj-nega potopa v Jugoslaviji. Le radi-čevce. socijalne demokrate, komuniste in narodne socijaliste smatra torej za rešitelje države, za najbolj sposobne državnike ter hkratu za odkrite pristaše novega režima, nove, krepke parole: republičanstva! Ne vemo ali se trudi »Jugoslavija« morda zopet za novo koalicijo. Mogoče jo nezvesto srce vleče v novo ljubavno razmerie. zakaj »široke mase« zahtevajo pač vedno »ne-kaj — novegra!« Ne. ne. republičanskega gibanja takihle političnih otročajev ne more-mo smatrati za resnega in absolutno nemogoče nam je, pisati o takih mo-drostih brez ironije. Republičanstva si v Jugoslaviji ne želi nihče in niti najboli zabit žur-nalist. Dr. Novačanovo pisarjenje ie prazna slama, ki je noče hmstati niti najbolj izstradano oslč. »Naša Vasa ijNibezni do državo in sno^tovania žrtev zq na§o svobodo padllh iunakov. Čenčavi frazerji in alkoholizirani hujskači nišo bili in ne bodo sposobni, usmjeriti naše ljudstvo na trezno in zdravo politično pot. Zato dovoli besed o njih! ĐsSločnl demanti o Ifalijanskih laieb. — Genova, 11. maja. Večina ita-IOanskih listov ie v zadnjih dneh pri-občila kratek dementi. izdan od ti-skovnega urada naše delegacije v Genovi. Dementi vefi: »Nekateri listi so obiavili vesti o neki revoluciji na Hrvatskem. Vse te vesti so neosnovane in neresnične. Tiskovni ođdelek delegacije SHS prosi ob tei priliki zastopnike italifanskega Jav-noza mnenja, naj podobne vesti ob-iavliaio z naivečfo rezervo, ker so ocividno tendencijozne.« V krogih. kl so Interesirani na sporazumu med obema državama radi rapallsko pogodbe, prevladuie mnenje. da so nekateri italiianski listi te vesti eksploatirali z namenom oslabiti do sedai trdno in oošteno st?!??če naše deleisracife v zadevi ra-oaHskc poirodbe. Naravno, da se iim ta nepoštena eksploatacija, ki meji na podlost In zahrbtnost. ni nosre-čila. Obžalovati pa ie. da so te vesti vporabili tuđi noroČevalci ostalih inozemskih. scrijoznih Hstov. Nekateri noročevalci na crenovski konfe-renci so o »revoluciji na Hrvatskem« bi teli noročnti v Pariz. London fn ćelo v daliri Snn Francisco. Interesan-ton na ie dalio slučai. da ie tartarsko vest o revoluciii s posebno naslado nonatisnilo gotovo krakovsko !n Ivovsko časr>nisje, ki 5e vedno san.ia o madžarsko - roMskem prijateli-stvu. Z zadovolistvom pa moramo konstatirati, cfa le ostali ooHsH tfsk rKiooTnomn korektno nostonaf ln vesti, vrzerm nroko Dunafa v svet, vo-vsem '^oHrat Pritisk iz Moskve. 13. maja. Ruska intransi^entnost početkom konferonce je pretresla duhove v Genovi. Potem se je rusko razpo-loženje poletio in narastio je upanje, da se poscl z Rusi izvrši v miru, čeprav ne baš tako. kakor so sporazum ž njirni nacrtali na zapadu. Ali te dni so Rusi postali zopet nepopustljivi in danes se znova ne ve, ali konca. Genova .svoje delo kolikor-toliko uspešno ali se razidejo dele-gatje rebus infeetis. Moskva je pritisnila in ČiČerin zopet rebelira. Ekstremni elementi v boljševičkih vodilnih krogih kaže-jo delegaciji v Genovi in vladi v Moskvi neprijazno lice, godrnjajo in pretijo. Po njihovi sodbi so ruski de-legatje preveč koncilijantni napram An^ležem in Francozom. V presoja-nju njihovega dosedanjega delova-nja padajo ćelo hude besede o izda-jalstvu in ubijanju boljševizma s strani boljševikov samih. Moskovska vlada se je prestrašila te gonje in poslaJa v Genovo ukaz. da ima na-stopati delegacija skozi in skozi le po njenih navodilih, ki so zelo odloč-na in ne pripuščajo popustitve v no-beni reci. Ruski delegatje pa seveda ne morejo preklicati vsebine pisma z dne 20. aprila na Llovd Georgea, ali to vsebino lahko obdajo s takimi rezervami, da ne bo mogoče prid do projektiranega dogovora. Vse kaže, da Rusi zasledutejo ta cilj. Toda pustiti Rusijo v lakoti in poginu, tega bi ne smeli storiti. Radi bi obdržali neokršeno svojo popularnost in radi bi prinesli izdamo pomoč s seboj iz Genove. Ako slednje ne bo mogoče, se hočejo postaviti pred stradajoče rusko ljudstvo vsaj s komisijo, izbrano v Genovi, ki ima nalog, da proučava nadalje one klavzule k dogovoru, ki se nišo mogle dognati v Genovi. Tako bi hoteli ostati popularni in odgovornost za vse zvr-niti na zapadnjake. Naglašali bi tuđi, da je njihovo delovanje privedlo velesile do nekega diplomatičnega pri-poznanja sovjetske vlade. Čičerin je imel zadnje dni pogostoma pogovore z Moskvo, pa tuđi iz Berlina je prišel nasvet. da naj Rusi nepopustljivo vztrajajo na svojem stališču. Joffe je bil v Berlinu in se je tam razgovarjal z emisarji sovjetske vlade pa tuđi z nemškimi vodilnimi krogi. Nemci imajo svoje prste vmes. In tako se danes zastopalo v Genovi po rnski delegaciji interesi boljševizma, kt se lovi okoli svoje popularnosti, in pa interesi nemske hodočnostf. Interesi rnskeza Ijndstva n:sn zastopant. Vrhovni rili boffševi-skih diplomatov je ta: ob držati bolj-Še\*iško moč v veljavi, dokler mogo-Če> pa ee pri tem ruski narod se tako trpi Srce se srne je Nemeem in ve-selfa si ma/iejo roke v Berlinu! Italija v škripcih. Senzacionalno porodilo U ali} unske za lista o popustljivosti naše delegacija v reskem vpra*wi}u. ki ogrozd i/a- lijansko zananjo politiko. Luisri Ambrosini, genovskt do< pisnik turinske »Štampe«, glasila !)ivše?;a niinistrskeKa prcdscdnlka Giolittija in sedanje^a ministrskekja predsednrka Facte. poroča o jugosio* vensko - italijanskih pogaianjih: »Tuđi tu moramo povedati n^ kaj o Jugoslaviji srlede naših posclv-nih odnašajev. Med Italijo in Jurto-« slavijo ni baš dobro r:zmerjc. 2a-lostno je dejstvo, da se Italiji nel posreći resiti jadranske^u vpraša-nja z narodom, s katerim Jo vežo slovesen srorazum. Schanzcrievo iz^< jave. da je Italija fninravljena \z-prazniti tretjo cono, t. i. dalmatinski dcl. so iskrene, toda tzpra^nitev jđ odvisna od izvedbe rapallske po^ godbe s strani JuRoslavije. Zlasti ja* p:oslovenska časo^isje vodi straSnci kampanjo proti pravični sistcmatl^ zaciji zadrške u^odc. Ninčlć ln An*, toni?ev?ć kazeta vsak dan naiboOŠo, razpoloženfe, toda Beograd Še nf sklenfl m^esar. Olede Ad^ijc ne rno* rerno unati na nobeno porrmč s stra-*1 ni FroJictje. Za sporazum idedo Zadv ra zahrevajo iucroslovens'ki delegati,1 da se najnreie izpraznl tretja cona» česar Schanzer na noben način na bo dovolij. dokler nlso znJdiučen^ tozadevna po^ajanjj?. Zd! se. dal' smatra Beograd v reškern vDraianJU' za potrebno arbitražo predsednlksr Švicarske konfederacije v smislu ra* pallsko pogodbe. Položai je zelo delfkateTi ln ve-«! mo. da je ta zadeva ral već Jn skrb; našega zunanjeirn ministra. Jadransko Ypra?;.nf^ oostaja novarett clo-ment za itaJlta Ta problem leži nal naših nlečih kot eden naiteii'h vojnih udarcev. Ako bi se rx>6$tril vslej pretirarih zahtev z crte ali dnijrc strani, b? oerožaf vel*k de! Italffin-ske runanle pofltflce. V 6;kefn *nd-ranskem offleda1«! s^ zfealf absohit-na potreba razšlrjenja evronskefr^ priiatcliskegra sporazuma. Fmeti so-vrnžnika na zapadu, pomeni za nas Italiiane. imoti sovminfka na vzho-du. IzŠIi smo ia vojno r>reveč oslabljeni v gospodarski moči, v finančnl možnosti in v političnih vplfvih. di bi si moeli dovoliti crotov Itiksus. Iz tesra poročila. kl priha'a Ls merod.ajnih italijanskih vladnfh kro-crov. je razvidno, da se nahaia Ita-lija rrlede reškefira vnrašanja V ^krincih in da ic popustljivost z na-§e strani vod? na polomljen itaHJan-* ski mlin. To drasroceno nriznanfe bi rr.orafr* brrzpocroino vp!!vatl na na-so dejesracijo. k! fe ocividno pripravljena na ponukan fe. da se zavzame v nolni meri za na^e pravice, ki so' nek^f več ne^o osebnn sirrmntifa cio Janezeh ln Janez on ue za Jmxm... (VeseU zgodba.) V nehl slorenski VaBi je bil iapnlk, ki je selo ljubil ptiSke, ptice in podobne lepe stvari. Ker pa eo nm delali mški otrt>ci konlnirenoo na tem polju, je prt>gl*Bil t Soli in izven SoIb lov na tiče ter iskanje po njihovih gnezdih za velik takozvani naglavni greh, za ka-terim je stikal tuđi dosleđno v spt>red-nici. Mali Janetfek na vaši pa Je zavobaj koeje gnezdo kraj gozda v smerećju in £a je silno mikalo, da bi šinil van je. Težko ee je premagoval, \a> je hodi! »leherni dan ogledovat ta cilj svojih želja, — a ni ee ga lotil. Eajti bil je __ junak, ker je bil bogabojdč in se je bal tuđi — greha. PriSlft pa je tuđi v onera 6a»u spo-ved, in Janezek je kbrajžno izpraznil pred domaćim fa^moštrom tišti jerba- 6C©k grehov, ki jih je imel na sebi, __ >naglavnega grehac ni bilo rrt&d njiml, veaj po njegovem prepričanju. >Janezek, le oomisli, morda imaš pa le Se kak greh?€ >Nak.< >Kaj pa U5i?< >Nak.c >Le pomisli natankb, če si grešil tukaj kaj z dejanjem ali pa tuđi le z misli jo U >Go0pod fajmošter, — za >kuse< vemNo vidi8?c >Pa jih nisfem, ampak samo mislil sem jih!c >Vidiš! Dobiv in drugih takih luštnih redi __ lotil njegovih >kusov«, jih po- bral iz gnezda in jih lepo bdnaeel do-mov. Janezek pa ni Sel od tletega dneva nikdar več k spovedi. In tako i© preteklb eeetem let, ko je prišel ▼ vas đrns mlajši fajmogter, ld je bil tuđi prijatelj raznih luStnih stvari, a mani ptičev kakor drugih živih živalic človeštaa podobe. Pa je zve-đel tuđi za brezbožnega Jan^zka, ki ije noatal ro©d tem brhek Janez, ki j» imel zdflj vee dnifje greha nad seboj, kakor jih je imel Janezek t jerbašćku, — in teh je bilo zdaj ^a rel kop. Fant pa že sedem let ni bil pri spov^di? Ga pokliča k e©bi novi fajm&Stor in ga vpra^a, zakaj -3© mu jo cerkev tako zamerila. Pa je povedal Jnn<»z svoje težave ter ćelo storijo o >kusih<, ki »<* mu je še> danes zdela eiln-> za malt>. In mu je razložil novi fajmoster, da f& bil stari fajmošter velik kajon in da je etoril velik greh, ki s^ ga je moral izpovedati pri sarnem škofu, da pa zato Se v©dno živi stari Boe in sveta cerkev. ker so tuđi namestnikl božji samo ljudje, ki tuđi grešijo in se morajo iz-pbvedati in kesati svojih grehov. In ga jb lepo pregovarjal ln pregovoril, da mu je obljubil, da pojde zopet k spovedi. >Ob kuse sem pa le biU,__je me- nil Janez. Obljubo pa je držal in pri^l k ve-likonočni izpovedi. In je etresel tifti ko5 grehov pred duhovne^* gospoda, ki je pa bil še vedno radovoden, ker fant ni povedal greha, ki ga imaio x*> navadi fanrje v njagovih letih nnd bo* boj. >Le pomisli Jane«, ti v tvojihi lo* tifi, — kaj pa. ženike?« >Ta, goepod fajraoSter, za eno xmnj 6b verac. >Vidi^, grdoba srdat Sfij fptii vodel, — pa ai imel ž njo kaj opraviti ?< >Ne, gospodi< >Pa si morda mtelil? Tiifti mi'^bt j* creh, Jan*«t __ kjo pa jd tista min- ca?< Nekaj časa molk. >Gospod fajmo5ter, 6tvar Je pa tu« kaj taka: za »kusec aem pbvodal, ja, za punco pa ne povcm.< In ko jo dubo^'^l^ gospod nekolik«* trdo zaprl Uno, je Se pristavil Jan«Jf >in da vam no bo treba hoditi k Skotu k spovedi.« In odSel fa Janoz Iz c«rkve brci od vezo. __ ^* stran z. »SLOVENSKI NARO D« dne 14. maja 1922 siev. 110. pravičnih zahtev je ostala le nesrcč-na rapallska pogodba, ki naj bi vsaj zacasno uredila ^aše razmcrje napram Italiji in ki se mora izvesti do zađrne točke, Če tuđi bi šio r?đi tega narazen takozvano jugoslovensko-štalijansko ^zavezništvo«! MMM pismo. Maribor, 11. maja. Pričakovali smo navdusenja. in veselja ko prido glas da jo razdslitev Sk>vT>nije v rive ol»la?ti «foto\ a stvar. Toda veliki zvon Taborieve^a m.inifešta se js razlegal brez odmeva in po-eebnega zanimanja, knj sole oduševlj«-nepa veselia. Tuđi ljudi e, ki eo se sploh kdaj veselili taka osamosvojitve »vi Ljubljane, so postali med tem topi, ma-Inbrižni. Zuniti na deželi je SLS že zdavnaj preskrbela — seveda iz cisto tinigih svojih str.inknrskih nagibov, | *đa se ljudstvo pripravlja na boj proti 1 razdelitvi. To pot jo tildi mene posebno zanimalo poizvrnioti za pravo mno-nje v raznih morodajnih kro^ih, pred-vsern onih, ki eo propagirali za mariborska oblast. Tu sem bil s svojini! po-Izvedbami kmalu gotov. Posebni zago-vorniki mariborske oblasti se samo oni, M ne-le narodnih, marveč tuđi gospo-Airskih koristi od take razđelitve pri-cakujej>>. Ker ^e mi ie zdelo, da pri za-govornikih razdolitve ne dobim prave slike, ako ne vidim tuđi drucr.^ strani medalje, sem se obrnil po svojem mne-nju na najbolj obi vpraJa^iie ie težje odgovoriti. Odvisno. skoro najvec odvi^no je od tega vpra?ania dru20 vprasanje: Kdo bo veliki župan tu !n tam? Veliki žu-yan mora bdgovariati ne samo formel-lum predpisom, neiro kar je važnejše za usodo c^le Slovenije, ta mož mora biti r^s velik mož. vc^lik po tividevnosti in sposobnosti. Ker borno v Sloveniji režko našli kar dva taka moža, bo morda moral za prehodno dobo zadostovati le e d fc n veliki župan za obe oblasti s eedežem v Ljubljani. Pravim morda, fcorej ne vzreanite teera. moieg-a. privatnoga nmenja žo za pribito. Saj za začetek predpriprav bi to kazalo iz praktičnih Jofcirbv. Pa recimo, da najdemo že začet-jfteoma dva taka mož a za vsako oblast rposebe. Tuđi v tem slučaju bo šel novi upravni aparat Ia sukcesivni naprej, tako da borno lahko veseli, če borno »slavili pravi porod bbeh oblasti v pol-idrugem latu. Kako pa z nastanjen} em maribor-dkto oblasti, ali je že kaj grotoveg.i? — »Pravzaprav se nič, Vlada, kakor slišim, Cd ogreva izme-d vseh načrtov za ono Veliko poslopje nasproti glavnemu kolodvoru, kjer je bilo svojčas nastanjeno tokrajno glavarstvo. Ali tam bi bilo treba najpreje vreći na ce^to 20 do> 25 strank In potetn dobi oblast etaro ne-teđravo kalupa, kar je bilo najvec povod za svoječasno izselite^v okrajnega gla-vorstva. Kaj mislite, ali bo oblast pri-ncsla ljudstvu, splooTtbsti potrebnih koristi? — To Be razume. Podrobno izde-lftni nacrt ie v tem oziru nar ivnost ide>-Bleo. V gosptniarskih in sploh upravnih »ađevah popolna ntodvisnost od Beograda, avtonbmija. kakor si jo idealni Uvtonomisti žele. Vsa do?cdanja dol^o-trajna in z žrtvami združena inštančna pot Maribor__Ljubljana—Betograd in nazaj postane nepotrebna, ker io pri-larani že erezki načelnik, katerega tsblast bo skort> ista kot jo danes pokra-jinćtkopa naraestnika. Veliki župan je le koneno veljavna instanca. In pomi-elite. upravio sotii^co v Celju, v centru tobeh oblasti. Skratka, iz crospodar^k^-l?a in upramega stali:^^a je rasoli tov v đvo oblasti neprecenljive vrednosti. No, to bi bila solnčna stran. Kaj pa je s senčno? Kakor vesto, se nekateri tuđi v demokratski stranki rosno boje, da bo z upravno doHtvijo enotnost Slovenije razbita in da bo pri tem trpel ptosobno Maribor. __ Glede Maribora je perspektiva takšna: Pamoten vol Uni rfed bo Mariboru prihranil slovensko veMno. Treba torej splo^ne in tajne vtolilne prarioe tadi za ženike. Vsak drupi samo na inteligeneo in protove pol i ti ono fetrankarske privilegije umer-j^cni volilni red lahko Mariboru v na-rođoem orim res škoduje. Todn. tip ce-Ioti mariborske tvblasti. ITvnžujte kompaktno slovenske dele v obrnočju oblasti in \adeli bodete da se v t**m jn^ofilo-Venskera niorju nemškn. manjšina vtopi CRir. tvori nexnatne otočiće. Toda bo-iim se, da bo razdelienost Slovenije Tt>-đila o»tr. pomnožila đruero zlo: parti-IvolAri^eni. Idejni nacrt »a 3a hotel od- j praviti, hotel je zbrisati zgodo vinske meje, praksa pa lahko rodi prav na-gprotno, lahko pooštri antagonizero m^»d Kranjci in ^tajerci. Takšno razpolože-Ttje je opažati že danes med uradni-gtv^ra. Naši nočejo na Kranjsko, Kranjci ne na Štajersko. Zoper to grbzeče r\o ho treha. najti uspešno sredstvo, uspeSen l^k__enotno narodnopblitično ter kulturno Vsgojno d^lo. Zbira iteznamke Jufioslovensko Hatuo! Politične uestt. = No>i volilni zakon in strankar-ski intereni. Na zadnji seji radikalnega kluba so \q razpravljalo tuđi o novem voliliivm zakonu. Klub je sklenU, da imajo radikalni ministri v tem oziru prosto roke, da pa morajo pri tem za-stopati interese stranke. = Ob^insk© volitv© v Vojvodini. Kralj je sankoijoniral zakon o bbčin-skih vol i tv ah v Vojvodini. Volitvo se bodo vršile najbrž po treh mesecih. — Nov demokratski list. V Dubrovniku jo priC-el izhajati >Jugosloven't kot glasilo dubrovnUkih deraokratov. =1 Na obenem zboru dalmatinskih deiiu»kratov,ik, ki se jo vriil '2. t. ni. v Splitu, jo bil izvoljen v pokrajinski odbor za častne^a predsednika znani narodni duhovnik Jui*aj Biankini» za predsednika v:\ vir. P. Grisogono. = Srb^ki list o itnlijan ki politiki napram naši državi. Radikalna >Zastava < piše, da ?mo z vsomi sose
  • sla, ker bi zagledala na obzori u srbsko š^jka?o, ka-tere. fo boji. Od takrat stiska pest. Italija tucli sedaj ne miruje. Kar-all^ka pogodba 30 s*> ve-dno na papirju. Na g-e-novski konferenci 30 izrabila prilož-no?t, da se potaja z nirtii in blati nažo državo. Dosegla je vsaj to, da pogodba 7. na?o> drravo ni izvedena do konra. Genovska konferenca je pred koncem, toda Itnlija n^m ni st> nnlilft, t^iste* vode. Lrhko je obračunati z odprtim BO\Taž-nikom, toda težko je to s skrivnim ne-prijateljeiu. Tako postopa z nnmi Italija na genovski konfer^nci. Dovolila je ruskim boljševikom, da nas naslikajo v crni barvi. Z bolj^?vi^ke strani je to pe?ek v oči, todn s strani Italije jr* to pritisk, da se iažje potaja. Italija delu-je torej zahrbrno. To je dobrodošlo boljševikom, ki se trudi jo, da dokažejo, da ni samo pri njih zlo. Xiso samo v Rusiji ljjudožroi. ampak tuđi Srbi jedo Bolgare. Hitate in >ČrRo^orce^ ... SovjeUka Busija, kj^r je popolen no red, =e zavzema za avtonomiio Hrva-tov, Bolrrarov in >Črnogoroev<. Razu-memo, z;\kaj je Italija izbrala Čičerina, da zabada trn v zdravo nogo. Italiji ni ve-eč, da se pri nas povoju© razmere, ča tuđi poeasi, mirno razvijajo. Toda kako je mo^el Ri^-atski blok zaplavati v ita-lijanske vode? Ali ne vidi požrešnosti Italije? Ali 5i ne more zamisliti, kaj bi bilo s Hrvati, da nišo Srbi zas^dli Jadranska obale? Z Italijo homo hitro obračunali. Mi smo zavezniki, ki sposhi-jemo pogodbo in izvTsujemo svoje obveznosti. Tepja pričakujemo tuđi od Ita^ lije. Ako ne bo hotela zlepa, ako bo zavlačevala in eakala, da bo konec naše potrpežljivosti, borno znali visoko d\ig-niti srb«ko ^ajkaoo! =1 Dr. Beneš o g4?novski konferen-ci. >Pravo Lidu< priobčuje razgovor svojega posebnega poročevalea v Ge-novi z ministrskim predsednikom dr. Eenešem, ki jo izjavil med drugim: Cd vsega začetka nisem bil velik optimist. Genovska konferenca n^ bo to, kar smo mislili ter ne bo bistvano spremenila }>olit:čno - gospodarskeca položaja v Evrbpi. Najvažnei?i gospodarski problem Evrope je danea Nemčiia. Kar ee tiče Rusije, je konferenca pokazala, da se Evropa in Rusija medsebojno še ne poznata zadosti. Na konferejnei so bili č^sto notranjepolitični interesi ir^rodaj-ni v vprašaniih, kjer bi morali odlooe-vati samo deiinaki interesi. Dr. Beneš* je zanikal trditev, da ne Ho iraela konferenca nobenih jKiziti^iiih uspehov 2 motivacijo, da po meni jo sestanki s politiki, državriiki in stroko\*njaki drugih držav __ kadar in kjerkoli — in neposredni razeovori o medsebojnih odno-^ajih brezdvomno usp^h. Konferpnca do eedaj ni bila brez uspehov, toda ti uspehi so v primari 5 pričakovanimi skromni. O mali antanti v Gonovi je izjavil, da jo dokazala na popolen način svojo notran.io konsolidacijo, ker je nastopila v vseh vprasanjih kot eno. ten blok. Pokazalo so je, da temelji mala antanta na dejanski interesni solidarnosti vseh ndelez^nih držav. Kot posredujoči faktor je dokazala svojo koristnost za |K>litično konstelacijo Evrope. Ceškoslovažka republika ni .šla v Genovo s pretiranimi nadami. Vedeli smo, da s^ v Genovi ne bodo godili čudeži. Naši interesi ne na-?pro-tujejo nikier croapodarski obnovi Evrope. O odnosajih * rusko delegacijo je izjavil dr. Benes: Imel 6em dva dolga razgovora s čičerinom« s katerim pem razpravljal obširno o vsestranskem če-skoslovaško - niskem razmerju. Clce-rin me je prvifi nagovoril v čežkem jeziku. Čičerin jo izrecno priznal, da je politika češkoslovaška vlad^ in pred-s'ednika republike v ruskih vprašonjih objektivna. r= U Association de la Press© et-ranj^re a Prasne. 8. t. m. se je vršil v Pragi ustanovni fcbčni zbbr Društva ino^emekih novinarjev v Prafji. ObS-Ti'epja zbora sa so udeležili franeoskl, angl^ki, nrski, poliski, i talijanski In tiemSki novinarji. člani drnštva mtore-30 biti le inozemski dopisniki, eotrud-niki inozem?kih listov in brzojavnih agenhir. Tzvoljen ^e bil zakasni bđbor, ki bo vrSil svoj^ funkcije do odobritve etatutov po češkoslbva^ki vladi. Za predsednika je bil izvtoljen fraaooeki novinar Pichon, za tajnika pa ru«ki novinar M. SI onim. := Sovjetski Illjestak«>v . L«mA5ar- drij. >Nar. Iii8ty< ptatoSajo, da je Vo-rertenr proeveto na Hnskem A. I>ttna-Čarskij brezm^jno domiSljav, bolno sa-moljuben in bahaški možakar. Plemič }& iu n|egOyd ljubezen do snciiaUigna in komunizma mu i© to modno gealo. To geslo pa mm je prinosio ogromno ko. rist in nezasluženo čast. Žd 4 leta jfe vodja ruake presvete. Učitelj iz Tvera poroča, da je bil LunaČarski] čez teden dni v TV©ri, kjer ja prirejal javna predavanja. Na nekem tak«m predavanju je dejal, da po prevratu 1. 1917. ni bilo med ruakinii komunisti akoraj nift inte-ligance* >Takih i n teli gon tov, kakoršen sem jaz, jo bilo komaj 4—5,* je dejal do-besedno. >Vso ostalo je bilo — s m <3 t. K temu anKHišcu s*> ae pridružile vse možne druge smeti, in tako sfc ni rii^liti, da so delali kar so hoteli.« In Lunaoar. skij ja na ehodu učiteljskom profil: >Naj nam ruska int&ligenca bdpusti vsa barabstva!-* — Na dnigeia predavanju jo dejal, da pojde v Genovo ter da na prosi vse* evropske nirod^, naj idu daru je jo za ru^ke Sole svinoni-\iov, pereš, papi iju i. dr. Tesra tepca pa niska vlada veni i rio ni poklala v Gp-r.ovo, kar je zelo oVžalovati. Videli bi vsaj pov^ljnika ruske boljševičke >kul-ture.< —■ Ami-riSlco ^tališ^o napram ge. novski konferenci. >Sbco1o« poroda iz Genove, da ee niore vkljub vs*em vestern o Fpr^membi odno.^>>j^v med Z'e,dinjeni-mi državami in pronov^ko konferenro konstatirati nespremenljivo stališ^o Ze-»linjenih držav in njihovepra po^Jn-nika Ohilda. Sio^r je, imel Ohild v Genovi mr.ogo rP7ffovorr>v z italij*n.^kinii delf^_ pati, z I^lovd Gei>r£r*y>m» BarrerHem Ivathenauom in z dnicrimi d^ele^ati, ven-dnr ti razgovori nišo ve6 nego navaden infonnativen kont;;1ct in uljudnost. Chil-dova misiia ni v noheni irvTezi 7, m^ulna-rodnimi finan?nimi Pretanki. V Parizu so posebne komisijo za gosnodarpko radove ter par za«'pbnih ameriških vMe. hajiklriev, ki l^hko fio^lujejo pri evropskih nodjetjih in inieijativah. Glede p.*trolejsk lastniki, toda Zedtnie-ne đrža\-^ ne bodo nikdar priznale no-bertipfija narodnecra ali m£5dnarodne«ra na?Tta, ki zanikuia načelo, da morajo biti vrata odprta za vse In da imajo vsi enake pravice. = Kdaj s© snide Trtiovni svet? >Matin« poroča. dn se belgijski mini-strgki pred^e za obnovo Moskve. = Vse se oborožuje. Braziljanska vlada je sklenila, da pomnoži vojno mornarico fc novimi A'ojnimi ladjami. = Zanimiv poljski glas. >Kurjfer Polskic pi§e: Četudi se taktika Poljske momentano ne strinja 8 Francijo, ker nara pas položaj napram Rusiji ne do-voljuje intraneig^ntnega stališ^a, to se na nob^n način ne pomeni oslabitv^> franooekega priateljs^a. = An^leži štedijo. Angleži so lani imenovali takozvano fckonomijsko komisijo, sestojeco iz petih članv Izven parlamenta in ta jo dobila vso potrel> no pol no moć. Po predsedniku Geddesu je znana pod imenom Geddes-komisija. Po trudapolnem delu jt> ta komisija v teku petih ncesecev predložila podrobno izdelen nacrt za prištedenje o*?rom-ne svote 1G3 milijonov funtov ( to je 8 mi 1 i jar d franeoskih f ranko v ali 5*3 mi-lijard dinarjev). Ta rezultat je dosegla v Iju tem boju, najprej zoper upravo, potem pa zopeT parlament Naaadnje je bilo treba apelirati na javno nme-nje, to se pravi na konzumenta, in ker v An^liji vsakdo plačuj^ davke, sb ee vsi odzvali temu klicu. Ćlani Geddes -komicije bo pokazali, da vsakokrat, ka. dar -3e m drčavnem prt>racu pristedi 50 milijonov funtbv, paxle dohbdninski d'ivpk za 1 šiling. Temu argumentu jo sledilo vso javno mnenje in vkljub breT^ipn^mu uporu zadrtih administraciji je bilo mogoče prihmnke udejstviti. To je res imeniten rezultat, za nas pa bi moral biti primer in lekcija metode! — Franci ja ne plača lotos Ameriki niti obr«*ti. >Chica^o Tribuna« je do-hila iz franooskeg'A finančnega ministr-stva informacijo, da iranco^ka vlada odgovori na znano američko noto gled4> krnsoliđarije dolgov sele po genovski konferenci. Ako se niski vojni dolg nn-pram Franciji zniža ali ukine, želi franeoska vlada, da se ustanovi princip, kat'eri so mora potam aplicirati v vsa-kršnem sporazumu z Araeriko g:tede franeoske^a vojneg'A dolga. Ako bodo zavezniki Francijo obvezali, da dovo-li Nemčiji nov moratorij preko ©nega 7% platila iz leta 1922, se bo zahteval pličen moratorij tuđi s strani Amerike. Na vsak način pa Francija letos n© moru plaćati bbreeti. Redni proračun iz-kazuje velik primanjklj^i in do a^ep-t^nbra ee mora razpisati notranje poeo-ji!o, da se ta primanjkljaj pokrije, Franeoska vlada naprosi Ameriko. da se glavni del dolga odloži za kollkor časa mogoče, pa tuđi bbrfcsti za kako leto. = Mina Rusko, a Rasi v NemHjo. Praški »Narod. Laety< porooaio: Ves svet ve e lakbti na Rnskem- In ves svet zbira za re§itev žrtev boljševičkih ekeperfaneiitov. A za koga zbirajo sovjetski komi^arji, ki žive sredi onoga grosnega Btradanj*? >Rnd© PravtK Tixffk je izdalo, da sta >osrednji odbor< raeniftkd sv^eee kovinarskih delaveev ia »slrupš&ine kovtnftrjev ▼ oblaati donski< priredila zbirko v pwwpeb — stavknjočih kovinankih deUvocv t Ivini Ne>m«ii! — Na tako htinparijo more flloy©k gamo pljjnniti. In a takimi pro-palirani fi« v G«!ovi če reeno po^aja-jo! Mi za Ruse, a Rusi za Nemce. Zaree, blasuca« 13. nui|u. Ddnes nam zop^t imzn.inJAJ,> va Genove, da wuo na konr-u po.1aj.1nj meti Italijo iu Ju;,roslavijo. Kolikokrat smo že sli.-ali tako vost tekuui ^m^a nicse-ca! Iialij-mski listi eodijo po većini optimistično, meneč, di sa 1*> mo^očd sporazumeti z lahkoto sedaj, ko so teh-niki piuMiiotriii razna vpras;»n]a, kale-ra so se obdelala v prvi f; zi Aazgovo-rr»v samo feplošno. Fiziiineni, frt'spodir-ski in pravni izveden<*i delu]ej<> že dn v denfi-vi. Navzoft je tuđi angleiki izvedti.-ec Gregorv-, kar nnj bi monda po-pcšilo zadovoliiv pntek tecra dola. Za Z'mIit ni )ji1»> tožkor. Tor«.i M morale italijanske čete tako] zepusiiti Dalmarijo. Ali knj ie z Rokov* Vei]n«> stara pesetn. iNimo Italija in Jupo.-?l:iviia fie ne moreta vsi in nimamo več vol;-* trpfti se dalje, da bi nis Ttilijia za m,s vodila o koncT-n^-m r^šovaniu in«1r^n.^ko«. ga vpra danila, kat^ro ho*~ inioti izvedeno «xi.sto pamri tako. kakor njej v^lfv vajo njeni int^ro-i in ^o p^riv iii^, r»f-ozira na Juproclavijlo. Pa tud i za Poko ne išče one I>odocno3ti, katero ima sicer vodno na jeziku. Kaj pravzaprav hoće do^e«;i Italija z Rek'o? Italija hoie imeli >nrodvisn«' rot-ko državo- popolnoma v f.v.jjih ro. knh iu čq),ni [7j r^žke^i prometa zapo velike doi;okega ^ri-taniht;% dal: tc:t:u pri.-tanisru nvezi^a z:\ijciija in živaliucga trgovanja z z;v-li-djcn;. Jua:0^lovc!!i naj 1 ladujrjo ilra. Zt pri taniš!:o pn*.»ojjbhu\ dohodki bi ti'kli v fo!«vi?rijno rvKo ilr.. ne, iz te pa bi Tiiidno zajenala Italija. V-;Jej izji!ada*:i Roki, n«j ? i joj povrnifo jiiposlove:i*-!.:i pritinost in podjetu<»sf. .) usro; lovcu bi hil za I ta ••">«> pomorski h!nrs?c\ ki !)» mral i!i dri;'!, :;va, ki »ore živci« na niorjn, y>otro-1»T«jc» svoja !a* Na !-T;aČni, od 5. popohlne do pnl 0. zvnVr tr.n.inioči RCii niinistrskcT.i svota ?o bila previ lana ol>.a nova nnvodila. Na*a vlada jo r»o da»p-i debati br/o.ia^iio od poslala n«>m prih*»dnjUi djii priđe do definitivne cdl«>eitve. NASLONITEV MALE ANTASTF. NA FRAXC!JO. — ZAKLJU'C:TVV KONFERENCE PRIHODNJ1 TFDF.N. — PESIMISTIČNA PRČ OjA POLOŽAJA. — VTISI RUSKECA ODGOVORA V PARIZU /.V LONDONU. — Beograd, 13. m;i!n. (Izv.) Na včc-rajšnji seji Ie miniitrski svet razpravljal tuđi o položaju na genovski konferenci in o stališču naše države napram ruskemu odgovoru. Naša vlada je Jugoslavenski delegaciji od poslala kratka navodila v tej srne-n. da se mora delegacija na genovski konferenci nasloniti na Francijo. — Genova, 13. mala. (Izv.) Tekom včeraisnjec^a dneva Je Lloyd Georg-e razmotrival nadnlmi program konfercnee. Llayd Ocor^cc želi, da pricle;o še v razDravo tale vprsLŠanja: 1.) Izvolitev posebne komisije za proučavanje ruskegfa problema. 2.) Izvolitev m razdeljtev članstva v strokovnjaški komisiji med posamne države. 3J Priprave za novo konferenco do končani raz-pravi o ruskem nroblemu in 4.) Tre-u?a dei (splošni rr.irj. — Genova, 13. maja. (IzaO Za danes ob 11. donoldnc ile sU!:cana s*> ia politično rodRontfsi'e. da razarav-Ua o ruskem odgovoi-u. — Genova, 13. maja, oramm ™a rti^kS odgovor. T.fnvd G-?«rc^ nal ^e^ta\1 to noto. Najbrže bo posknsU Llovd Oeorce, da povabi nisko dL-legaciJo k razpravam rt m* • rovnem garancUskctn paktu ter dosc^s u: Rusov obvezo, da. med časom, ko - s r-r-pr:ivljajo in urc'uiejo finančna vpi išaaiii, Rusija no srnv prekoračiti svojih m /j, T.x zalitcvu posebno oJ/.avaria intercsoi F>)i-ske in Romunske, ki cucli prevz&mct* ;*r.-.Jw obveznost — Genova, 12. maja. (Izv.) Ita !j.j;.-&I t!sk presoja z veilko rezervo sedani», ^ rus'iczn rdriovoru povzročer.a slipjrtlo »Corricre dola Seri* s i>osonnini poir L»rk-tu: ome nj a, -ru oiačt.n s stremlienlcm male ant;-Mt- ci*' se konferenca preložL Za preložit. v, or'.-rorra odscdflev konference se Že ;::tvr\s velika većina v zvezj s Francijo, R-jtij , Belgilo in vseni državami male «mwifc Na dru^i strani 2eli milanski list, u *s vzposlavl zopet enotna fronta ve >kb tn-tante, ki na] bi obstoiala v tem, d... i,e vsc države velika antanfe skupno z ,*n^!i»» obveze]o, da ne skleneio z Rusije »oneii^ separatno pogodbe, s katero u* b^'oOi^st Europe v ncvarnosii in bi se nekd ; .i pre* macanci cpoguiruli nastopati Se z Yif4o o. ie bi m'
  • r v večiri londonskoga tiska r. rutpra* vil posebno u£Xlen vtisk. Večina 1 tov pw je za nadaljcvanje razprav o rusk.;u problemu. — Pariz, 12. maja- '(Izv.) Pi ti^k se a niskem ođsovnru Irra^a t ;. «h rano. NaKla^aio siim^, da *r> v kro^'b .tiate antante uverjenl, da Je vsak a nadallmi f»/-prava z Rusljo nepotrel^na ter je bo' '-■. u* s konfer ~.ca ocIc'Kll. ItalHanI in leii stallšča male antanta ce odobravalo. — Genova. 12. maia- <\tx.) l.lov.( Hc-francuske d'^cimc:fe k ni^kem ndvrvinj je *ledeče: Ker Francila ni podpi^al. p«*-menice ?. dne 2. r.i?Ja, ima fmnen^ka \$tm p^cia pop0^10111^ sTobodne roke in s itii-br?e Midi ona, kakor Bclci:a, ne ho sp ^la v nadal.'no razprnva Bartlimi nalbr ft prihoduji seji po'itičrte pN">dI;omisiie predio?, da so konferenca na ned; ven čas ods-đL Francuska dc!cjaci?a br - \\ pređlciitala, da so konferenca tekom p !-nj^ga tedni zaključi s Se eno plenirm sci«. — Gemiva, 12. mala. (l.rv.) Llloyd Oc-orije }e včeraj dclj casi konferi^al z dr. Nintićem. Jasparjem in Brati a-nom. Sprva le b;1a ^cja politične komisije določena za vćcrai popoldne, a 1c bila Prc-lo-'-cna ni z^htevo r^nlc; antante, ker rlene delegacije 5a nišo bile točno proučile ru-skesa odgovora. — G^n-.va, IX mala. (Tzv.1 Dfleiracijc PolUVf. Ramvii^ke I?! Će$Vo*1*vn5kf ^a-htjvni^ ^osobne firancije, da so te drž.ive za shič?i odfvS^tve, or. zakljvčirve konference onvnrovane v^a'cih sovražnih nipa-d^v n-J Vntercko'i strnni. AVSTRIJA, w a nt 4 i^sKA !N AULA AMTANT.\. — P.irf/, \2. mah. (Izv.) -Te^Tv sov« ^ennvs1*! donisnik jnvlin: Pri-znn.ti n-ora:?io. da ie konferenca rvmorna!a znkVnček mTioz0terih ko-ristnih p^ccođh \n dn fe vn^na rtana na pntu ko^fr!1v!ni"v^ Srednlc Fvro-r>^. Modseboini odn^faO nasiodstvo-r»?h r'^av so se tc^om konference razvili v ?n:eri Itončnc*^ no^irterla m ^csnrri^rsVe o^^ovr* Srednle Fv-rofie. Cenrnv Avstrila ne rrinada fnrmc!nr> mn^i antnnti. lnbko trd'j7»o, da bo Avstri'a v I^c?o5e sodcfovrla z malo autanto. Dasi se na koof&^ itcv. 110, SLOVENSKI NAROD« dne H. maja 1922. Stran 5. rend ne razpravlja problem av-strijskih reparacij. so se vendar začela v RijjateUskem duhu pokajanja o tem med malo antanto. Poljsko in AvstrUo. Te države ugodno razprav-ljajo reparacijsko vpcaSanJe iH uki-pjenje zastavne pravice. Madžarska pa je po brezuspeS-nem poskusu spraviti na konterenci v razpravo gotova politična vpraša- nja. spoznala, da ie za Utoolišanie njeneffa položaja edina DOt vzoosta-viti tfobr stike z malo antanto. Mini-strski predsednik grof Bethlen in zu-nanji minister jrrof Banffv sta se po-lagoma približala državnikom te državne skupine in izjavila, da bo Madžarska loiafno izveđla določlla I trianonske oocodbe, I Prvi sijajni koncert Glasbene Matice v Beogradu. TRIUMF SLOVENSKE PESMI. — OCARUJOC VT1S SLOVENSKIH NARODNIH PESML — GLEDALIŠCE DO ZADNJEGA KOTlCKA PRE-NAPOLNJENO. — NAVDUSENE OVACIJE PEVCEM IN PEVKAM. — Beograd. 13. maja. (I&yirno.) Ves včerajšnji dan je beogradsko prebivalstvo navdušeno pozdravljalo »Matičarje«. kjerkoli so se pojavili. Slovenski uradniki raznih/ ministr-stev so skupinam bili za cicerone ter jim razkazovali vse zanirnivosti me-sta in rikolice. Beogradsko občinstvo pa ie bilo zvecer naravnost očarano nad krasoto narodnih noš. Pred za-časnim Narodnim pozorištem, pred takozvano »Manežo« se je zbrala mnogobrojna množica občinstva iz vseh slojev, ki si ie na vsak način hotela priboriti Se kak kotiček v gledalištu, čeprav so bile vstopnice že pred dnevi. kakor je bilo javljeno, nopolnoma razprodane. Snocni koncert Glasbene Matice je najsijajnejše dokazal ono. kar je izrekel na eni strani upravnik beogradske opere Stevo BiniČki pri spre-jemu slovenskih pevcev in oevk na kolodvoru, da bo pevski zbor Glasbene Matice našel v Beogradu topla srca in bratsko liubav, in kar ie na drugi strani izrekel predsed. »Glasbene Matice« dr. Vladimir Ravnihar, da je slovensko pleme del jugoslo-venskega in s svojo pesmijo zaslu- I žen del naroda. Čeprav so bili »Matičaril« vsled vožnje nekoliko utrujeni. vendar so pokazali zvečer na koncertu vso svojo živahnost in čilost Vožnja od Siska dalje ie bila silno utrudljiva. Južna železnica je dala Matici na T2Lzvo\agQ tri Pullmannove vozove, dočim jih Ie državna železnica natrpala v dva. obenem se skrajno umazana vozova. V teh dveh vozovih je bil nad 130 oseb broieč Devsk! zbor [ natrpan tako. kakor slaniki v sodu. Splošno so Beogxadčani feražall veliko oeorčenle nad maJomamostjo zagrebške direkcije oziroma nad na-čelstvom v Sisku. Toda »Matičarji« so pozabljali vse muke in težave vožnje, čim bližie so Drihajall naši jugoslavenski DrestoiicL Tuđi prekrasno sDomladansko solnce. ki se je razlivalo nad sremsko ravnino, jim ie vdihnilo veselje in živahnost. Pred začetkom koncerta je bilo zelo živahno na ulici pred gledalištem. Številne množice naiodličnej-šega občinstva. zastooniki kulturnih jn pevskih društev. književnik!, glas-beniki, profesorii. akademiki. politiki In najuglednejši predstavniki Beograda so Drihajali. da čujejo lepo slovensko nesem, a vsak pa ie bil posebno radoveden. kako bodo pevci »Glasbene Matice« peli narodne pes-mS fz Stare Srbije in Makedonije. Za vsakejra je bilo to posebno vpra-šanje, kaiti mnosro važnosti so polagali vsi na izjrovariavo In akcent. To nalogo so Majtičarji najčasineje resili. Staro častitliivo noslooie ni še nikdar videlo toliko in tako elitnegra občinstva. V ložah so bili skoro pol-noštevilno člani vlade, tako minister prosvete Svetozar P r i b i č e v ič, minister pravde dr. Laza Marko-v i ć. minister za izenačenie zakonov Marko T r I f k o v i ć. minister Dolje-deljstva Ivan Pucelj, dalje r*red-sednik narodne skuDščine dr. Ivan Ribar, načelnik beogradske občine Dobra M i t r o v i ć, dalje srenerali-teta In oficirski kor. V ložah Ie bilo opažati tuđi zastonnike rnjih držav, med drujriml poslanika Ceškoslova-ške republike e. Kalina z vsem poslaničkim osoblem. Umavno. da so bili beogradski Slovenci navzočl v polnem števllu. Veličasten ie bil isrfzor. Ko se le đvtenilo zasrrinjalo in se ie veliki zbor pevcev in nevk »Glasbene Matice« granđijoztio jv>klonil zadivile-nemu občinstvu. Pe&tre slovenske narodne nose ltpih oevk so vse ob-čfnstvo očarale. Zaslužnemn. že nad 30 let pevski zbor vodećemu koti-certrtermi mojstru jar. Mateju Hubadu Je obcinstvo priredilo takof iskrene in vibame ovacile. Vlharno so doneU vzkJPci: »Zfvefi Slovenci«. A kmalu Ie nastala grobna tiSIna. čim ie jar. ffnbad dvUmfi taktlrko. Veličasmo ie zadonela državna himna »Boge pravHec. £e nrve točke Imncertnera nrcv fCrama. T.ajovičeve skladbe »Bolest je kovač«, »Pomladni spevc tn »ICro- ' parfic so osvojilo vsa srca občinstva. Beograd že kmalu ni slišal umetniško dovršenega izvajania. Glasbenoumet-niška interpretacija skladb ie vzbu-dila snlošno občudovanje celokunne-jra občinstva, posebno ra nav7očih jr' isbenikov. umetnikav in kniižev-nikov. Beograd je že imel priliko v novejšem časn poslušati koncerte raznih uglednih pevskih društev, med đragfimi pred nekaj dnevi praško »Smetano«, toda pevski zbor »Glasbene Matice« je s koncertom zatriumfiral nad vsemi. Mnosro pev. točk ie moral zbor no viharnem in entu^iiastlCnem pioskaniu dvakrat, ćelo tnkrat ponoviti. Dalje ie pevski zbor odr>el skladbe slovenskih nmet-nikov. tako dr. S c h w a b a. F o r-s t e r j a, dr. Kreka in A d a m i č a. Posebno Adamičeva »Iz Bosanske-ea perivoja« Ie občinstvo tako nre-senetila. da ie sledilo viharno ploska-nje In ie moral zbor pesem še enkrat Đonovitl. Po kratkem odmoru je pevski zbor presenetil Beograd z narodnimi pesmaml iz stare Srbije In Makedonije. Mokranjčev »Rukovet srbskih narodnih pjesama«, se je moral ponavljati. Zboru so poklonila nato razna beogradska nevska društva, tako pevsko društvo »Stanković« tri krasne in velike vence. Nenava-den utis pa so napravile na navzoče slovenske narodne pesmi »Prišla je miška«. »Gor čez izaro« tn druge. »Pesem q kralju Matjažu« pa je pov-zročila viharne ovacije oevskemu zboru. Oduševljeni vzkliki »ZiVeli bratje Slovenci! Zdravo« nišo pre-nehali. Kakor smo že zgoraj omenili, I pa se Beograd ni mogrel načuditi precizni tehnični interpretaciji srbskih narodnih pesjni. Akcent je bil tako dovršen, da dosedaj skorai nobeno srbsko pevsko društvo ni tako glo-boko znalo pojmovati srbske pesmi. Ko je bila odpeta prva srbska pesem. Je akademično društvo »ObiliĆ« do-darilo Matici krasen venec. Med vsemi srlasbeniki je bila soglasna sodba. da je naša Glasbena Matica prvi jugroslovenski kulturni zavod in da stoii na višku umetnostL Koncert »Glasbene Matice« je bfl za Đeoerad v resnici nekaj Izred-nesa, bil oa Ie tuđi za Glasbeno Matico nalvečSi triumf. Mnosro občudo-vanja Da so povzrocile. kakor ome-njeno. tuđi narodne nose. Naravnost pa so beogradsko občinstvo očarale lepe pevke. ko so po končanem koncertu v pozdrav z odra začele mahati z belimi robci. Pozdravljanja in odzdraYlianja ni bilo ne konca ne kraja. Kakor ie bilo v programu dolo-čeno so pevci in pevke »Glasbene Matice« takoj odšli k počitku. Beograd pa ne more pozabiti leoega vti-ska. Ne more se nadiviti strogi disciplini zbora in občuduje red in mir, ki ara vzdržuje »Glasbena Matica«. Za nedellski koncert in za podoknico, ki jo priredi zbor ob 19. kralju Dred za-časnim konakom. pa vlada še večje zanimanje. Naval na blagajno je že danes vellkanski. Pred konakom zapoje »Matica« več pesmi in vsak pričakuje z veliko napejostjo kako mogočno bo zadonela naša pesem »Morie adrijansko.« Tekom današnjejra dneva si Ma-rlčarji v raznih skupinah ofdedajo mesto. Točno ob 14.30 Da se ves pevski zbor v koncerntnih oblekah sestane na Savskem pristanišču ter odide s pamikom v Zemun, kjer priredi danes ob 20. drugi koncert v hotelu »Centrale. GLASBENA MATICA SE KLANJA KRALJU PETRU OSVODODI- TELJU. — Beograd, 13. mala. flfzv.) Danes ob 6. zjutraj se je posebna deputacija »Glasbene Matice« odpeljala na Oplenac. kjer položi na arrob kralju Petru I. Osvoboditelju krasen venec. spleten iz samih lepih planinskih rož, natrganih na slovenskih plani-nah. Venec ie bil včeral razstavlien v oknu hotela Pariz na Terazijah. Tzročen je v varstvo dvornemu mar-šalatu. Gospodarstvo. ' HAša valutna politika v %uU žunanjega posolila. V predvčeraišnji naši številki smo Javili, da ie zuuanje aržavno po^ojilo v oa-ICeiu sprejeto ter objavili ok^ovc pogoje v glavnih crtah, v kolikor so nam bili spo-roćeni. Med tćmi pogoii se nahaja doloćba, da dobi naša država takoi po podpisu 10 mihjonov dolarjev v gotovini in 15 milijo-nov dolariev za investicije. Ostab vso ta se izda v obrokih po dispoziciiah vlade. Kakor poročaio nekateri listi, se bode od prvih 10 milijonov dolarjev, prejetih v gotovini, porabilo 6 miHitmov na domaćih borzah za izboljšanje valute dlnarja. Ta novinarska I vest nam daje zopet povod, da se pecamo I z zanimivim vprašaniein vpliva zunanjega posojiU na na?o valuti. S tem vprašanjem smo se pecali v naši številki z dne 11. t. m., kier smo med drugim naglašali, naj si ni-kar ne domišliiiiomn, da bo to posojilo samo na sebi v stanu naša valuto kar na mah f dvi^niri čez ono iti er o, ki cd?ovarja da- ' našnjemu stanju na5e£a gospodarstva, da j mora naša država in njena uprava sele do- j kazati svojo sposobnost za produktivno j ur>orah> dane^a Ji p>>s<|ila. NaglaSali smo ] tuđi, da v nasprotnem slučaju — to je, ako j bi naša divavna upravn lahkomiselno in i slabo gospodarila s po^ojilom — ute^nejo niegove posledice za državo postati isto-tako kntnstrnfnine. kakor pnsoiilo. dano za-pravliivcu. V ?bnku z dne 10. aprila t 1. »Skokl nas"e valute« smo pa med drugim pondarjiH. da se valtitn Kike države ne da stalno zbofjSatl z nmetniml sredstvl. In posebno ne s tem, da se meče na trg ruje devize In valute, kar da koristi v prvi vrsti Ie valutnim šnekulantom, kl devize In valute ceno pokupijo ter potem zadr?u1e!o, da Jih kasnefe prodajo s težkfm doblčkotn. V istem članku smo nadalje na£fas"ah\ da tuđi 7unanje posojilo ne more Imeti trafne-c:a nčfnka v smeri zboll^nnla valute, ako so pnrnff'no re Jzravna trgovinska, nzfroma plnč'tna b'larca ter ako se ne «pravf v rav-note?!e državni proračun. Pri ieh načetih ostanemo do r>ičlce In nenremfčno ter smatramo za potrebno, da !;h đmes ponovno natrla-amo z ozirom na srornjo ve^r, đa se ho od 10 mililonov đotorjev, prejetih na račim, porabflo 6 milijonov na domačih borzah za zboliSanfe valute dinarja in to iz raz!o^ovt ob^irnej^e izvaJanfh v srori navedenih dveh naših člankih. Kaj pomenja hoteti izboll^ati naio valuto z uporabo 6 miHjanov dolarjev (približno 380 do 390 milijonov dinarjev po danainjem kurzu)? To ne pomenja nič dru gega, nego vreči to vsoto v zrelo špekulaciji na škodo države, če bi država sama prodaj a!a dolarske devize po n i 2 1 c m nego po tržnem kurzu. Stalnoga efekta, bi se pa s tem v smislu gorenjih izvajanj ne doseglo. Po našem mnenlu in trdnem prepričanju bi se moralo uporabi jati ornenjeno vsoto ne na domačih, neso oa tujlh borzah. Tam bi se moralo kupovati naše dornače devize in naše novčanice. S tem bi se imanjšalo, ori roma onemogočiio umeten pritisk inozemstva na našo valuto ter preprečilo, da bi se še nadalje vzdržavalo eklatantno nesoglasje med kurzom naše valute v Inozemstvu in med kupovno močjo našega denarja pri nas doma. Tako je postopala Rusija pod finančnim ministrom grofom Wlttejem, ker je napovedal Bismark boj proti rublja. S tem je tuđi popolnoma uspela, da rubeU ni postal igrača v rokah nemških velckapita-listov, p3Č pa. da se je njegov kurz vzdrža-val al pari. Pa ne samo to Ie dosegel irof Witte s tako politiko, ampak spravil Je s stabilizacijo kurza rublja take množine zlata v državno banko, da ie pred vojno imela ruska državna banka največji zlati zaklad med vsemi Narodnimi bankami, nam-reč okoli 1300 mililonov rubljev. Le tedaj, ako bo postopala naša država s primernim delom zunanjega posolila na ta način, doseže gotovo, da se naia valuta zboliša in dvigne do one stopinje, ki odgovaria r e-s n i č n i vrednosti našega denaria. Le na ta način bo omogočila našemu denarnemu trgu in našim uvoznikom, da si nabavilo tu-je devize in valute po zniianih cenah. Me-tanjc ruj ih deviz in valut na domači trg pa omogoča le đomačim in, kar je ie naihajSe, tnjlm špekulantom in interesentom, da ku« pujejo na našem trgu tuje devize in valute po nižiih cenah. Namesto, da bi se to-rel množila zaloga tujih deviz in valut na našem trgu, bode vse to romalo iz države, neda bi druge prihajalc v njo. * Seveda s tem tehnlčnim sredstvom ni Še storjeno vse v ozdravlienje in povzdijjo naSe valute s pomoČjo. ld nam io prinaSa zunanie posolilo. Posolilo je pred vsem treba racljortelno uporabi]at| za povzdlgo na-iejra narodnega gospodarstva, s čemer si zboljšamo tren vinsko bilanco, kl Je pasivna že za okolo 2000 milijonov dinarjev! Treba nam nujno potrebna ter popraviti In izgraje pred vsem raciionelno urediti naše prometne rarmere. NajpreJ Je treba nabaviti rrdna prometna sredstva in naprave, ld so nam nujno potrebne ter popravit! In Izgraditi one železniške proge, ki se dajo popraviti In izgraditi v naikrajSem času In kl zamore Jo vsaj provi zorno zboljšati na! promet Med tem naj omenimo ieleznifko pro-go Slovenije z bakarsko luleo, uredi te v bakarske luke In od dr. Smodlake predlagano zgradnJo resice želemJcev ka fer« W se dala v kratkem času In s primerno maflmf stroštd zaraditi. Provizorno, t J. dokier se ne irvede velika mednarodna pros« Jadranske Seltzrrfce. W vwala ta prosa notm-niost na5e dr?ave s splitsko lolco. Istotako bi se moralo z vsemi sredstvi pomagati razvoju naše** parobroda mtvm. Tudl Je treba s pornočjo zunaniera posoffla do^eCI ravnotežje na?esra dr?avneica proračuna, kar Je ra fnf>zem«;rvn ođiočilno merflo nn*e «ro«x>a fnđl podlac kredita, ki ra Imamo prtfaknvat! od Inozemstva. NiHI promčmi trpi ? prvi m& i ■a im» da vsebuje nmoce tn znatne po- * [ stavke, ki spadalo pravzaprav med Izreda« izdatke. Za njihovo pokmie bi morala služiti posojila, tako da bi državni proračun obtezcvaie le obresti in amortizucij•* lakih 1 POiojil. S posoiilom, ki ga dobimo, nam je omegočeno, da očistimo redni pi /:ačun vsch postavk, ki so izrednega znač^jj in katerih odiočitcv mora pasti razmeni') aa breme bodočih rodov. Ako se to itor., in v to svrho naj nam deloma služi zunan'« posojilo, bodo naše državni proračun ne-lc prišcl v ravnotežje, anipak postal ćelo akti-ven. Ravno ko to pišemo, nam Je prišlo pred oči poročilo o seji finančnega odbora, v knteri je stavil predsednik istesa, dr. Veljković, jako ume^tne prcdloge v gornjem smislu. Dr. Veljković je predlagat, naj bi se iz proračuna izfnčili larr^k« do!r*o-vi naše države ter naj bi redni proračun obsegal le redne d-hodke in redne izdatke. Kritje za te lanske dolsr^ve naj bi se m^!o v sklerjenih posojilih. Ni namreč opravičc-no, -žvaliti v«a bremena, nastali iz vome, na sedanjo generacijo. Nadali« naj se izlo-r čijo \? rednejja proračuni izditki za razne ' investicije ter t"đJ krijelo iz ztmanifca p^>-! sojfla. To pravilno steli^Čc dr. VelikoviĆ.i I je finančni odhor v nnčehi ^prejel. K^nčno ! je dr. V'e'IVrovič izvajal, dn bo ?t:nar»jo v<~y-] sojilo vir bla#o«tflnfa, ako se plodr»"o«:no I uporabi ln »ači'tek ozdravMenfa na<:h f!-1 nanc„ da pa more biti rodi wroh n»*'h II-nanc, ako *e ne norabi raciionelno. Ta '/-java se popolnnmn vlema s ttm. kir «mo trrfHi v na^ih pr^i^njih 5rori omfnjcnrh člnn-Wh t^r nam sMifi v zado«?enfe. da Je hih izf^ena na merodajnem mestu in od mero-dajne osebe. • —K Gremij trgDroev LjtabUana-okoltca t LJubljanL Podpisani gremij trgovcev na-znanja da se bo vrSil III. redni letnl občnl zbor dne 18. t m ob pol devetih dopoldne v veliki dvorani »Mestnga drma« s sleđe-člm dnevnim redom: 1. pozdrav aačelnl-kov; 2. čltanie zapisnika zadnjega redne-ga občnega zbora; 3. računski sklep za le-to 1921.: 4. proračun aa leto 1922.; 5. pre-memba pravll; 6. volitve: 7. razrtotero^ti. Prosimo, da pn^ljete k temu zborovaniu avolegra poročevalca. —% Pozor treovci! — Kraljeva poroka ee bli^a. Za ta irrerten slu^-ai jo tvornica >Tcani9< izdelala nroetni^o izdelan reljef kralja in kraljica. Opis reljefa je razviden v dana^rjiem oglasu. K^r Tx>tniki ne morejo obrukati v tem kratkem času vseh p. n. trgovcev Ju-cjoslavije, je tvornica >Icani3'C izposla-la na vse tr£. zbornice vzorce na o-gled. Razpošilja so najmajnjo 1 groš (12 ducatov) požtnine prosto in to samo po poštnem povzetju- Ako bi prejeto btauro in cena ne opajala in se v treh dneh po prejemn tvrdki vrne, <*e žo pl&ćana vsota in eventualni strodki po-Trnejo. S tem je dana. možnost vsakemn trgovcu, da lahko brez vsake/ra rizika narobi po 1 groš, ne da je videfl vzor-re. Pri ev. n&ročliu 5 grosor \& h% pri 10 in več groeov pa 10% popusta. Z totirom na kratek čas do poroke s& lahko naroči tuđi telegrafski na >Icani3c, Ljubljana 7. Glej današnji inserat —2 Industrija v Sloveniji* V zalogi »Jugoslovenskega Llovda« v Zagrebu je izSIa te dni knjisa o industriji v Sloveniji, ki jo je izdal znani Jceo Lakatoš. Knji-ea stana 15 Din. ter sa dobiva v vseh knji-Caru ah. —g Zadnji živinaiki semenj v Ma, riboru je bil po številu prignane živine dobro obiskan: 7 bikov, 153 volov, 445 krav, 10 telet, 4 konji, 1 koza, aku-paj 620 glav. Kup čija je bila zelo slaba, deloma ker eto zopet izostali vnanji kupci, večinoma pa radi pretirano visokih can. Zahtevali ao za debele vole 35__40 ćelo do 50 K, za poldebele 28— 34 K, za plemenske 28—SS K, za bike 26—33 K, za klavne krave 28__32 K, za plemenska krav^e 20—26 K, za krave kloba-sarice 15—18 K, za molzne in bre-je krave 23—37 K, z& mlado živino 24—33 K. —Z Naknadno ▼terjavanjo povBane leiarlne. Trgovska ln obrt niska zbornica v Ljubljani obveSča vse interesente, da je prejela 6, maja 1922 ođlok generalne direkcije carine it 89.078 z dne 24. decembra 1921., s katorim se U sporoča, da je carinski svet na seji dne 22. marca t L rai-pravljal o njeni spomenici v zadevi nak-nadnega vterjavanja ležarinske raxlike za dobo od 28. maja do 12. avgusta 1921, pri slavni carinarnici v Ljubljani tn odi oči 1, da je to naknadno vterlavanje ležarine popol-nama umestno in utemeljeno v zakonitih predpisih, ker se je povi 5 a na taksa ležarine po uredbi o izpremembi člena 22 zakona o sploSnf carinski tarifi imela pobirati počenSi od 26. maja 1921 za vse blago broz razlike, ali se nahajajo v državnih ali nedržavnih carinskih skladi&čih. Ta odlok carinskega sveta ie odobril 2- finančni mJ-ntster, t Četmir je odlok dobil izvrillno moč. —Z Hrrtteto htmmnko Jflntšrro rnia danes v Zagrebu svoj obCni zbor, kler naj se končno reSi vpraianje o njegovi likvidaciji. Kakor mano. se le ustanovilo pred kratkim »Jugoslov. Šumarsko Udruženje« v Zasrebn, kl je kot naj star Se druStvo stopilo na mesto vseh dosedanjfh Šumarskih droštev. KaVor čujemo. Je treba prematratl Se nefcatere ugovore In formalnosti. Vendar je gotova stvar, da se z udruženjem vseh naših đniStev ostvari močm institucija, ki Ima Jako lepe naloge ln ki bode v naSem gospodarstvu Šumarske ln lesne panoge pripomogla đo nallepSega in enotnega razvoja ln procvita. Dolžnost vsakega naSe^a lesrtega producenta je, pri stopiti k tej tz-vrstno urejenl organizaciji. —c Potlskl Izvot v RasJjo. »Breslauer Volkswacht€ poroCa, da se pripravljalo Industrijski Jrrotf v f>o(J<:kt Oor^nji Sle/fjl na Izvoz ieleznfSkega materliala in kemič-nih proiivodov v sovjetsko Rusija. Kultura. SPORED NARODNEGA GLLDALI5CA V LJLCLJANL DRAMA. Scbota, 13. maja: »Marija Stuart-:. B. Ncdelja, 1-4. majd: »Madamo San>; Oc^e«. Izvcn. Ponedeljek., 1S. maja: »Otuk in Struga-. C. Torek, 16. maia: Zaprto. OPERA. Sobota, 13. maja: »Tnsca«. A- Nedelja, 14. maja: »LakrrO^. Isv, Ponedeljek, 15. maia: Z:;prto. Torok, 16. maja: Cavalleria rusticaao, A, —r ScntjakoVki arlodallsl:! oder v LjnMjani, Flori janska ulica 27.1. i >a- n»'s v F^KttO1 lo. m«?j\ burka >Napula-onov aaraovar< ni Koroikeni vvt-e-ni v -\srodnim dorou. — \' ponoHelipk 15. m.ija prvovT^tu:! veseloi^rri >Nebeaa na /'■uilji.c__V torek lt*. u-*nia kra-iu, rn- ska drama >Spavaj, moju -tieklica , . .c. Začetak vsoloj ob 8. zvečor. l'rodaja vfetopnic v šK*ntjakobski knjižnici od o* — 7. zre'or in eno ura pred prvdstavo pri I.lag'aini. __ fJontovanjo Marija Vere v Tjuh, Ijani. Znamenita tragedit\\a kr. \apo^fa^i3a Sfunrt< ir» ho nastrrpila v ?^trtok v vlocri Mjt^. rije, v nedeljo pa v vlocri Elizabete. Marija Veri, ki jo rodom Slovenka, dama iz Kamnika, si ie etokli žo prat! vojni na inozmn^kih odrih mnoprr> hva, lo in priznanja in bo to pot na-»topila prvi.'; v LjuMj^ni. Obo predstavi bo^ta izvon ahonementa in pri običajnih re-nah. — Umetnr>stno.zitrxlOvInsko vodstvo no Ljubljani. Umetn^^tno-z^od^vinsko dnKrvo priredi za člane in po niih vr>€!Jan(» go^ta vodstvo p'> Virantovi hi^! na trsni 5v. Ji-koba, ki Je na]!epM srx>mcnlk p^znega ro-kokoja v Ljubljani tn rv> cerkvi sv. Jakoba. S tem sa otvarja serija o^ledov umernost-no važnih spomenikov v Ljubljani in izven nje. Vodstva so združena s kratkim nagovorom, ki bo pojasnil pomen in kulturni milje dotičnega spomenika. V Virantivi hi5i bo vodil £. Oaber, po cerlcvl sv. Jakoba pa msgr. V. S teška, ki #bo razloŽIl tuđi 2godo%lnsko topografija okolice te cerkve. Vodstvo sa vrši v torek dne 15. t nu ob 3. popoldne. Sestanek udi?lcžeticev točno ob 3. na Marijinem »tebru aa tr^u sv, Jaicaba. — Odobrena knflgo. Nova zbirka zna-negra zaslužnesa delavca na polju veđe n narodnih no£ah in pospeševalca narodno umernostl. prof. Alberta Siča »Narodni okraskl na pirhih in kožuhih«, ja dožlvela zasluženo priznanje s tem, da Jo bila odobrena kot učilo za risanje in ženska ročna dela na višjlh ljudskih in strokovnih ter na srednjih $olah v območju pokrajinske uprave za Bosno in Herreuovfno in Je bll nj«n nakup dotičnim šoKkim vrstam priporr^en. Odobrenje in priporočilr> h bila objavljeno v sarajevskom »Skolsfcem Glasniku« (na-ređbenl de!). Bržkone la to prva slovenska bolska kn\iz% k\ \t bila odobrena tuđi sa srbo-hrvatske lole. Sckalst'j£». " —< »Ljublianskl Sokol«. Vsi bratje, ki ne telovftdtja redno pa imalo svoj kroj al| I ki hočejo lotos ob ka tanko U sokolski priredi rvi n^siopiti v kroiu, s« morajo udeicžiti vadbe redovnih vaj, kl se vrii vsak četrtek ob pot sedmih zvečer na oiviem dirkaliiću pod Tivuli^-m. Začciek v će U tek, dno 1$, inu ja ob pol sedmih avečer. Vsak udele-ženec dobi posebno potrdilo, brez teca bo vsakdo brez izjeme izkljućen od sokolskih sprevodov. Da si prihranite neprijatnosti in pripomorete do brezhibneca nastojanja« pridrte vsi priiadetL Zdrava — Prednjadki zbor. — Se|a prehrtnjevalncKa od se L'a L Ju-soslovcnskega vsesokolskega odbora s« vrši dne 15. t m. ob 20. uri v zletni pisarni v Narodnem domu. člani tega ođseka sa vabijo naj so seje zane&Ulvo udeleže. — Z Jeilce. Sokol Ježića pripravlja v domaćem kraju Javno ljudsko knjižnico, ld I mu bodi pričetek in izhodiSče nadaljneca njeeovega sistematičneca kulturne^a delo vanja na Ježići. Da si pridobi tozadevnihi sredstev, priredi v nedeljo dno 14. t rru popoldne po vsem Posavju »Cvetlični dan«. Sokol se je osebna in pismeno obrnil do znancev. da poklonilo knjige v razr>olagot lri so jih prečitali in zavrgli, da pridej"> tako zopet le pozabljene in zapra5ene do koristne izrabe. Ta sicer ozek kroe znancev se nad vsa častno odzivi tej proinjl In po-5iMa dniStvu knjige, vendar so potrebe daleko večje. Zato se Sokol tem potom o&ra-Ca do S1ric narirw11 r ned^lfo. li. t. m., zjutraj ob 7. t^kmo nnr«^^1a In ?rre^er ob th>1 10, n.ir^f^Ti^^ ftVfld^^mi-jo na realki. V«5top r*ro*t: vnbli^nlso predvsfem ptr>r5i In svojci nsrflS^Ajni- kov, pa tuđi 9olo>lstvu naklonjeno ob« činstvtov ^4i 4. stran »SLOVENSKI NAROD« dne 14. maja 1922. liO Stev. V Ljubljani. 13, maja 1922. — Z univerze. Rektor, prof. dr. Gregor Krek, Je dne 11. t m. od-potoval v Prago, kjer se udeleži I. državnega kongresa visokošolskih učiteljev kot delegat univerze. Rek-toratske posle vodi za časa njegove odsotnosti prorektor, g. dr. Rikard ZnpanČič. — Odhod ministrskega predseđni-ka v Ilidžc. Iz Beograda javljajo, da J9 vfieraj ministrski predsednik g. Pa-st6 sekaj d&sa prisostvoval seji mini-gtrekegra goneta, kjor je n&znanil svoj fcdhod na dopust in odmor y llidže. Za namoetnita je imenovan minister Marko Trifković. Ministri sonato spneanili g. Pašića na kolodvor. Z vefiernim vla-fcom sa je g. Pasić odpeljal v Bosno v Dklaa, kjer ostane do konca tega mese- — Ne damo si kratiti svobode kretanja! Med vojno je turistika v naših gorah iz lahko umljivih razlo-$rov docela nemog:oča. Po prevratu pa je turistika znova oživela in se ipo&ocno razvila. Tri leta io nihče ni oviral in planinci so svobodno lahko posečali naše eore. Letos pa se Je naenkrat domislil neki vojaški birokrat, ki nima oči vidno niti pojma o 'pomenu turistike* da ie turistovski ;promet po obmejnih naših eorah velika nevamost za ■— državo. Zato je komanda IV. odseka obmejne čete v Zagrebu izdala ukaz. ki dovoli ooset naših obmejnih grora samo proti posebni legitimaciji, ki jo izdaja ta oblast na pismeno prošnjo, ki se mora vlagati v Zagrebu. S tem ie ©nemogočen našim planincem poset tako Julijskih in Savinskih Alp. kakor Karavank. Proti tei nesmiselni in bedasti naredbi naiodločnejše protestiramo in zahtevanto od vola-Ške oblast!, da to naredbo, kl n! nl-česar drugega, kakor navadna šibana, brez odlaganja cazveUav!. Dru-godi pospešujeio vlade z vsemi mo-gočimi sredstvj razvoj turistike, pri nas pa skušaio okosteneli birokrati pri vojaški oblasti s takšnimi glupi-mi ukrepi turistiki delati vse moffoče ©vire. Tega kratkomalo ne trpimo! Da bi nam kak v_oiaški narednik, ki se mu niti ne sanja, kal je turistika, delil milostna dovoljenia, če smemo na Triglav, Golico ali Grintovec. ie insinuacija, ki jo odklanjamo z vso odločnostjo in ogorčenjem. To naj uvažuje tuđi voiaška oblast. Svobode kretanja kot turisti si ne damo kratiti in ne omeJevati. Pozivamo narodne poslance, da potiče vojno ministrstvo o tem, kaj je turistika in kakšni so njeni cilii. da ne bo zrlo strahov in pošasti tam. kjer iih ni! — Peskova piščatka te dni prav žalost-no rtsfca in poje. Menda je sedaj vendarle prišla nra, da se naše časnikarske razmere temeljito očistijo. Kakor zn&no, se Je v jPeskovi banki in palači sami lačela revolucija in se sra ie tuđi ondi posadilo na pri-mcrni mali stolček. Razlogov k tei flnančno-personaJnl operaciji ne maramo opisovatl, kcr so brez splošnega pomena. Žurnali-stično sansculotstvo Peskovesa odgovor-aeea nredniStva pa sa izvzemši klerikalne njegove pajdaše, obsodili skoro vsi slovenski listi, kar Je veselo znamenje v teh Ža-Icstnlh Peskovih aferah. Tako se vendarle magčuie pravična usoda nad tem političnim parvenu-jem. Ki je povrroCil tuđi v ijub-Hanskcm občinskem življenju znani Inter-mezzo nalžalostneJSega spomlna, Škoda je za izgubljeni čas in Skoda za ves trud pri odporo roper ta vojni m povoJni fenomen, kakor lahko imenujemo g. Peska brez po-utfarjanja njegovih dnitfh specialnih last-nosfi. Će se tuđi te dni se zacanja m ladi-ra v rasne občespoStovane naSe može, pri-vofOmo nra to veselje brez ugovora. SaJ piska ta vse morale polni potentat ob Ljub-ljanlci — menda za odhcd in za slovo — *a zadnjih" luknjicah svoje turobne pfščalke. In nlhCe ne bode zajokal za tem za nas 'definitivno padllm ne že pokopanim političnim Junakom. — Okrajna ti?ttcl]slta fconferenca m Lfutrtjauo bo v sobofo, dne 17. Junija do-polctne v dvorani »Mesmega doma« točno ob 8. đopoldne. Dnevni red: f. OtvoHfev konference. 2. Volitev "dveh zapisnlkarjev In dveh overovafeljev. 3. Nadzornlkovo po- ;W)illo, 4. »O ovirah povoljnih učnlh !n 'vijfolnih irspehov v šoll*. Poroča i. učitelj Fran Sirtilj. 5. »Preustroj slovnisTte^a po-uRa wi osnovnih" in meSčansldh Solah«. Po-tttia vdO. strok. učiteljica Marila Palme. 6. PoroCflo knJlžniCncga odbora 0 stanju in računu okmj. učii Rnji?5nice. Evenhralne nasvete o nalnipu novfli knjiK Je najkasneic 'do 1. Itinila i L naznanifj načelnici \m\\l-nifnesa ođbortL g'dS. strolc. učiteljici Tvanki KalUi. 7. VoUfev StlrTh' članov in njih na-•mestnliccT v stalni KonferenčM odbor za prlhochijo upravno 1eH 8. VoUtev štirih flanov hl njih namestnikov v knjižnični io'đbor za pfihodnje upravno teto. 9. Samo-stofrH predlogi, Ir! Jih Je naf?rasneie do t. Juftila naznanit! sfelnemu otJboru. Da bode ©Irralna učite!?s1ca Konferenca plodonosna, ge naroča učitelisrvu, da se vestno pri-;pravi na to konferenco. Poročilo »O ovi-;rah povoljnih učnih in v«!fojnih nparna briz^alnac. Zato je pa treba k akciji pritegniti gasilce-strokovnjake, ne pa __ lajikov. Da ja pa občina dolžna priapevati za nabavo oprave, se pa samo po sebi razume. — Imenovanje. Fran Poljanfce, vi^ji računski svetaik pravosodne u-prave v Ljubljani je imenovan z& ^fa bdseka finančnega ministrstva v Beogradu. — Cesta na blešti kolodvor. Z Bleda nam pi5eio: Dovozna cesta na kolodvor se nahala v takem stanju, da je prava sramota. Ako deJuje, je na njej blata do kolena, ako pa je suša, je tak prah. da ne vidiš od hotela »Triglava« do kolodvora. ZakaJ se ta cesta ne posipa z gramozom? SaJ ven-dar moraj0 trcovd z lesom, ki dovažajo les po tej cesti na kolodvor, za vzđrževa-nje ceste prispevati od vsakega vagona 180 kron na dan, to je dnevno 1800 kron, ker se spravi vsak đan. na kolodvor okrog 10 vagrmov. Pozivamo merodajne činitelje, naj poskrbe, da ne bo ta cesta v sramoto Bledu, kakor ie bila doslei. — Dcželnemn mnzcjn v T^nbliani fe podaril posrpod Henrik r>L Schollm«^ veT-T.ichtenbersr, pb6e je zavedal, da bo njegova kri »amb posvetila idejo, za katero se je boril, in da bo iz nje vzkiiia cvetk* narodne svobode. Hftfner jfc aapustil doma ženo in troje mladih otrok. In te nj*gove sirote se nahajajo sedaj v naj«krajn©i-ši bedi, ker mati vkljub največjemu naporu ne more zaslužiti toliko, da bi prehranila deoo in jo oblekla. Ali ni nada dol inost, da po^^^^^o bednim eipotam ti-stega, ki je prvi dvignil re-violucionarni prapor »a našo otvobodl-tex ? Prostovoljne priarpevke arprejema uredništvo >Slov. Naroda.« — Sodafno custvo. PlJeio nam: Pri odboru za devize, ki ie prideljen »Narodni banki«, ie nastavljen drž. vpokojenec kot sluga. Mnž opravlja vestno svoj posel, kakor mu je predptsano, in ne dela nobenih razlik ne med delavcem, ne med kmetom in ne med gospodo. A prav zato ?r« napada »Naprej«, ki fe glasilo soc. demokratske stranke. Kako se te strinU % njegovim pit>-gTamom? Soclamo Ču^tvo, Ide *1? — Kai Je z BedelJsklm kannl^lm vlakom? Dnima leta )e nedeljsld kamniSld vlak za hiri^te in Izletnike vozil žc s 1. majem, letos na hnčejo ta vlak uvesti Selo 1. in-nija. AH dela ropet neprilike eatrreb'nco že-le«nI5ko ravnateljstvo«. M ne kaše prav 110-bene^a smisla »a hifskt in taHsto\'sId promet? — Prtffteli ffrane4>9fre«;a lecfka. Invalid, se obrača dn Inteligentnih Vrrurov 3 pro-?nfo, da H ma f»o«1ale Ie »rebran« francuske Časnike ali rr»1ie. Naslov: VWem Franc, Bdraviliš6e Ooinilc pri TrSien. Slove«! I a. — Ooror o sv. pismu se bo vrSil v »e-dc!!o ob po\ osinih zvečer v cvan*«liski cerkvi na OosposvetsJd eestl. — 9mrr«ia kosa. Umri Je «r. V\kior ft e-l> r f> n. sttid- ine. chem. 1« Pfh«mberka v Jul1?«W Vr»jm. Rtftfr mu «»«mifi! — V GmUm ie vtmrl fam g. t. m. dvorni ^vpfnlk Trnn Kol©nc V M I^i 8v«r^ rtohe. ij\ Wl Tiokrman đwe 9. t. im. rt-> S«*nt PetfTRifem p&fcrmATi^. Po^Mnilr. kl sd je rodil v Trs*«milrn pri ftt. TTrtnertn nn TV>!«trJskflnn. je bU vpe *vo5© Wt« riTi u^le^en. rnve&eii 11«-ro^njak. Kaj več *> pokojnikn prihtod-nji«. __KVfor ima ©ro^^, iBona Imeti orožni list. Go«t»M ministar zn notra-niie znd&ve te r, ©đJolcorrt 7 Ane 55. vamr-<*a 1^22, bbjpvl^n v Ura^nena H*tu &t ?,0. odr^il. daidv inatili in tr$tih W>-Feftt rn^k in r^volven>v v^katio tfA 1*0-pp>mo doToljenie TKilicl^kefra ravna-teh*«tva, wi, okmiiteira srlavar^tva. Na TK)dla£i t^*»a of!1oka raz^Ia'.i nolioiifiko ravnateljstvo, da mora v Ljubljani vsa- ka civilna otaba, ki nima veljavnega orož. lista, v katerem j» osnačena po-aeet orožja tekom 8 dni vložiti prošnjo za dovoljenje posesti strelnega orožja. Vse ono osebe pa, katere imajo veljtiv-ne orožn^B Uđtet v katerih je dovoljena ptvsest in nošenje orožja, morajo 14 dni pred pretekom veljavnosti oroinega li* t»ta vložiti po3dbn^ prošnje za posest oroija. Te prošnje so vezane na koleko-vino 2 din. ter jin\ je istim priložiti z& dovoljenje kolek 5 dinarJ3v. Poaest in nošenje vojaških pu^k je prepovedano in se ne bo nikonmr dovolilo. Pogrešk« proti temu predpisu kainuje sodisč^ poleg zaplembe orožja in z zaporom do 3 nieaeeev ali z clobo do 4500 dinarjev. — To bi jim d i šalo! Poroda jo nam: Tišti nerožki, oziroma nemSkutarski učitelji, ki 60 bili po prevratu iz politi, čnih in nai'oJnih ozirov *>dslovljeni, odnosno upokojoni, s<> se pred kratkim pri šol. oblastvih naše države oglasili z zahtevo, da aa jim nakaze in izplačuje pokcinina za njih doslužena leta. Sove-da bi jim to disalo, toda iz te moke ne bo kruha. __ Međnarodna razstava p^ov, ro. govja in strrlska tekma. Odboru i ki >Klub<\ ljubiteljev ptičarjev« in >Slo-vo>n>kega lovske-^n dmštva< imajo v sredo 17. t. nu ob 8. uri zvecor v hotolu >Slon<: skupno posvetovanje glođe t^li priroditev. Vabimo na sestanek pole^ odbornikov tuđi druga interesente. Odbor. — Strokovne orjraiiizacLle za xDom kraJflce Marliet.. Na vabilo slovcnskež:a dela Narodnesa žen-skeera Saveza so se zbrali 8. t. m. zvečer v maffistratni T3osvetovalni-ci r.astonniki 20 orpranizacii slovenskih iiradnflfov, notariev. inženirjev, podnradnikov. slitg: !. dr. Vsi so 7. največjo simnatijo nozdravili listano vitev DeciefiTa \n materinskoga doma ter so priznavali njeprovo nui-no notrebo. Samft zastonnik ene or-cfanizacife ie imel nomtsleke. ali bi ne bilo bolje, da nodDiramo že nb-stoječe zavode. Toda zastopnica Saveza, strokovninkinia na polju za-^čite dece, fe zbprovalcem polasnf-!a, da zavoda za doienčke m rifb matere ter za deco v nredŠolskt dobi se nimamo nikjer v Slo v e n i j i. Stanovanje dveh sob v Bohoričevi ulici vklhib brezprimer-ni požrtvovalnosti njejTovc voditeljice ne zaslužuje tesra imena. Naslikala je s tako pestrimi barvami najnujnejSo potrebo ravno take^ra zavoda, Dodprla svole trditve s sta-tističnim! podatki ter žela živo, ne-de!|«io priznanje. Zastopniki vseh navzočih ors:anizacij so obetali po-moč ter prirravljenost, da pridobe svoje tovariše za akcijo. Podpro jo deloma iz društvenih blapram. pa tu-di z rednimi prispevki posameznih članov. Vzeli so tako] seboi nabiral-ne pole. Vemo. da žive člani vseh teh organizacij v težkih razmerah. A da hočejo vkljub temu pomagati pri delu za zaščito dece. to bodi našemu ženstvu dokaz* da je na r/ravi potL — PoUclhu Ide st? PišeJo nam: Po trotoari u za I. drž. girrmazajo v Tomanovi ulici voziio neprestano kolesarii, da ]e člo-vek vedno v nevamosti, da ga podero na tla. Pozivamo policijo, da napravi redi — Toči. V Četrtek je padala v LaSfcem in okolici toča, W je bila debela kakor ore-hi. Napravila je zUsti na sadju mnogo Škode. __ ITtop|j©n©c Iz Li ti je nam poro- čajo: Dne 9. t. m. bo našli v Savi v Po-goniku pri Lltiji n^znanej?a ntopljeii-ea. Star je bil olcoli 50 let, 170 cm visok, oblečen v vojftSko zeleno letno bluzo, enake hlaCe, b^l^o srajeo, siva spod. hlsjfte, bre« čevljev. — Velika nesreća r krraeUskcm rudniku. Tesarja Anton K o S i r. Pranc Rep-Se tu elektrotehniCnl vajenec Albert 2n !-darSIC so montirati v rovu krmelhkesa rudnika ventilator. Ko Ie bil ventilator postavljen In z elektriko spojen, Je hotel Žnl-darSJč poskusiti s funkcioniranjem aparata. Pri spojitvi toka pa so električne Iskre vne-le pffnast! zrak v rovu in na mah so bili vsi trije nesrefineŽi ▼ plamen«. DtthapHsot-nl so se vtkH vsi trtje na tla in se povaliali po tleh, da so pogasili gorečo obleko. Eden je bil Se toliko pri zavesti, da Je rlezel proti đvlgalu in dal znamenje, da Uh Je PoteR-nll strojnlk na prosto. Tefko opečene so v^e trt prepeljali danes v ljubljansko bolnico. — Nesreča na ee^tnl feteralet. T>anes rhitraj fe podrl električni voz na Dolenjskl cesti 77letno po^estnlco Marilo Za}c, ko Je S!a Cez cesto. Pri pađcu fe dobila težke notranje poSkodbe. Prepellall so to v bolnico. — Mnrflec trgovci FoscnberR« v Ptfifa aretlran. Tz PtvJa pOToCaJo^ da so oro^nfk! areffratt 231ernega sobnepa slfkarja Ato}?!-!a Polaka* kl Je umorfl in arepal trgovca Rosenberga y Ptuju. Bil Je ravno v drnSbl itekeca bosatega kmeta in ma da Jal za vino v namen, da bf ga ttid! oropal. ko sra Je MKfela Se pravočasno roka pravice. Polak Je bil ze 13krat predkaznovan. IzroČHI $0 ga soxfl?Cu. — K&o Ie tetfitt fTjrnbl»«no littnice? Lansftetra leta v Juliju Je neki *©*pod Javfl no £asoi>!slh. da ie i«jrib;l Hstnico z 9000 K. PoHciia Je sedaj Izsled'la nafditelia In se naj lastnik" oglasi na polidil ^°ba 5t 17. ListnTca ima v umi'e vtistijeno obliko zvona. __ 8a«mna inter. vencijo v iiner-j pravde in mcdr.\rt>dne-!^a pra> a, da se nnsemu iuestu \*rue svo. boinn. licnstituante protoft:ramo dalj^ proti temu, da £0 vt-ilno divjnjo na Ueki itali-janski 01 .m»ioženi fa>i>ti, ki nr-moteno in organizirano izvaja.io &a nadalje nad narodom nasilje in teror. V iniotm veOine reskoga naroda prosimo in z;*htcvanK>, da se tciiiu nou. vzJržnemu stanja napravi konee ir. pro-bimo za int^rveicijo Vaše vlade, da ee na Reko *>*lp<'slje madanrodna anketna komisija da objektivno prouči položaj. — N??reča s kor. 1. Dva konja u!:Mj'ia. Pri prisilni dtiavnici sta se vče:aj pop'.-Idnt radi tramvaja splašila dva konja in s po{-nim, mrve ndloženim vezom zdirjala na-ravnost v Ljubljan'cn. Vojaka, ki sta Mh na vozu sta pravečasm skočila z vnza. Konja sta utonila, mrvo pa ie odnesla Ljub-lianica. — Corr!gij:dum. V vČerajSnieni uv d-niku »J:idransko vprašanie v novih zapl.'t-kih« se ima čitati cd 42. —15, vr~tc: »F 1 ako knnf^renca prrmadc, bo kriva to: ■ Franciiri. Na nio se vsnje prdrlet-tvo 'r1 n ? na Rus?jo!« Potcm od 53.-55.: »Pa tuđi ni Francoza. ki bi ne želei, da o^tancio !r--J Francijo in Anj;!i'o trajno d'.bri odnrsii;. KoiČno je od ^2.—S5. vr?te: »Sevcda s! italihinsTd dr/avniki predstavljalo sporazi;n: dostednn Ie tako, da se iznoinrjo vse nj1-hnve p^firohn« ^ei'fce.« — Festi'acfia OTd3§C!co W bf!a od Pasjega broda d"s frliva ncobh^dno pntrvV na: obrežle od Kolci je do izliva pa kliče nara\Tio5t p-> nrcd;tvi. __ V Pog^S'ci Slatini s** r»tv^>ff 1t>_ to^Tiii, ser^n^ s 14. mni^m. 7^rr»vili^ni hotol in knvarn'> vo^i tad! letos fr. Martinovir. hot-^lir \? fVim. — T/ei>o rvetc v^opo^-sod lctf^ sadio in Radjproi^i računalo z doV»r<> ;a^. rmo lptino. Tod.i ^e ne bode oblap^i v Ljii^Uani in tx> d^z^li o pravem ča?u stopile ob pndni letini r»rr*knpof*Tn na vrat. ne ho konzument imel od te^a no-bene toristi. — Neprevlden kolesar. Na franciSkan-skem mostu je neki neznani kolesar nodrl 9letnesa Hinka Levca na tla. Dečck si Jo pri padcu zl^mil desno noso m se tuđi po obrazu cpraskal. Nepreviden kolesar je bi! aretiran, dečka pa so prepe!jaJi v bolnico. __ Promenadu! koncert nmziko Dravske div. oblasti pod osebnim vodstvom kapelnika dr. Jos. Čerina v >Zvezdi< v nedeljo 14. t. m. ob 11. uri. Spored: 1.) Mozart, ouvertiira k operi >Don Juan<. 2.) Smetv^na, fantazija iz opere >Poljub<. 3.) Cibulki, >Srce In Ju.gro6lo-venske pesmi.< 5.) Jak^, >Pri na^ih mornarjiht< valček. __ Pri slavnostnem koncertu ob priliki poroke Ni. Vel. kralja s princeso Marijo, pri katerem se izvaja R. Zamr-zlova velika eimlonija >Vj*tajer,]e J«u g'odavijec, bodo peli solistjveke partija gdč. Zikova» ga. Tbierrvjeva, g. Drvota in g. Romanovski. Že ta kvartet nam obetn, izredni umetni>ki užitek. — »KoroŠkl Tečcr«! Srvjred na tem večeru, ki se vrši 13. maja ob pol 9. v Na-rodnem dom je sledeči: 1. Gcdba: »U pećini«. 2. PetJc: a) »Slovenec, Srb, Hrvnt«; b) »Jadransko morje«. 3. Oton Žopančič: »Dnma«, recitira k. B. MarkiČ. 4. Godba: »IdeaH sanj^. 5. Pctje: a) »riirija oživljena«; b) »KnroSke narodne*--. 6. Godba: >Na valovih Jadranskima moria«. 7. Hi!rka: »Napolconov samovar«. 8. O^dba: »Zviici 12 domovine*. 9. Perje: a) ičolnlčkiu: b) »Oj planine«; c) Slovenske narodne« Nato: Prosta zabava. Oodbene Točke izvaja tam-borački zbor ^Bratstvo«. Pcvske točke §t. jakobski pevski zbor ir. --Napoleanov tnize: Curih 51.—. 52.50, Pariz 54.50. 24.75, T^ndon 1505___1212.__ Berlin %.—, ?6___ TVjnaj 3.r^f ;^.0f>, Pra^a 521.—. 52^.—, Tr?t M.r,!\ 14.?a Budimpešta 35.50, 36___Valuto: dolar _____f 2C2.— ~ Curih, 13. maia. (Tzv.> Prrdbor-za: Zagreb 1.8S75, Rerlir? 1.S05. Dunnj 10.058, BivlimrteSti 0T»7."S, Pracra 9.0S75. Milan 27.275. T^on^on 23.0f>5, Pnriz 47.25, Ne^^ork 5.1875. — Cnrih. 12. ma ja. (Preko rumn-ja). Znsrreb 1.925. IhniM O.CVtt. Bnoim-pešta 0.675, Berlin 1705. Prn^a 0.025, Milan 27.29, Pariz 47.274, London 23.a">9? Newyork 5.1851, — Curih, 12. mara. (Direktno. fMc^KO ob 7.30.) Zatrrcb !.S99. Berlin 1.70a. .Mib.n 27.20, PRAGA 9.99. London 23.051, Pariz 47.20. Newyork 5.1851. __ Milan, 12. maia. Z^mh 7.—, Bwlin 6.60, Pra«ra o(>50. Pnri-: 172 TA Tx»ndon 84.45, Noirrork 13.S5, Newyork 366___. — Prasa. 12. mala. (Oddano nb 20.15.T Beocrad 74.50. Berlin 18.—, Mihn ?7A.—> London 230.50. Dunaj 5^.^75, Parir 474.—, Curih irnv).—. Krwyork 5?.—. — Dima], 12. maia. Povire: 7*?rreb 32.47. 32 M. Beograd 12«.M. 1?«^?. Praira 173>0. 17.?.«>. Curih 171^.7^ 1721 25. Vafn-tf»: d?na-ii 1?*).«;^, t?0^?. .>^f i-r.^n^ i7^.15, 173J5, švicarski franki 1713.75, 1716.25. 1 ZSravniske razmerc na Mz\l (Iz zdravni^l-iih krogov.) V 0i. St. >Slov. Naroii&< z diio 23. IV. 1022 30 iz-ol elanek. v katerem £€» opisujiojo zdravstveno in zdravniJke rrtzmoro v ob^o. Nam:n dan^njoera čl.ink\ je opis\ti razmere ]»rezeT>tantov% ikr'žnih zdravnikov. T\ plodnji ^o se po imjd;ili§ih in nrMnsžjih akademičnih študi.'.vH in po najiiuin] d\cl«-tiiein prakticiranju v kaki Tolniri posvetili zdra\-^t\^ni elu?.bi na dci' li. Svojo službo mornjo- izvr^f^-vati v najtožnh <-»kclnoMih. Po noći in po dn^vi, v nirazu in vrt>v, moraju ure \n ure do!to lezti navkr^ljor v j^orc in hribe. pr^vlno dospo do Ivolnik*1.. Za časa epM(emij morajo nbis'covali nalozljivo lK>lnike, re gled6 na rievarnost lastna okuzlio, ker vča.=ih niti navndne vokla-de) mornjo parati in izvr.^vati svojt* nr-vamo slu/bo; in 60 so r»i<*nipni. do-biio povrh fo za zimo pctin^orlrmde^ot pftr drevno, kar niti no zadbatujo *aua, eno žorolio. Pio.6a je vfHlaa ista, 6^ alu-*i5 10 ali "0 l'»t. Na Stn?f*rsketn so okrožni zdravniki ša alabso plačani kak*or na Kranl^lcom. To prosi vsled svoje* nriorne službo izmijeni okTo^.ni zdravnik zn dopust, c^a dobi % n«ire^f' t^žav<> k većierriu »amo 1A fttirinnjflt dni in šf1* to pod porrojom, da fti rrvora za ta caa fam pro^krbeti nameafriika. Če «e primeri. da okrožni fdrnvnik ?})&-li. nt> ?me bolf^rn tud: dvilin tratati ka-leor Ptirinnj^t dni. Kajti ^if^or gorje mu! Pred 2. leti na -^mrt zboleli okrt»žni rdravnik dr. ?. v N. i** im«l tr» ne^r^, da io njegova hol^r^-n traipln <\a\\ kn\:nr štirinnist dnij. Takbjl troHi tedipn dohi od pristoinc oblasti v Izubijani dopi«, v kateo-em j=»o era en^rarično poziviio, naj dobi zh nadnlinb dobo nivne lK>le7ni nametnika, katercK* pa nv'ra iz lastne-pa *popa honorirati, k^r tako Tolfwaj[o službeni prr^dpi^i. To y* na simrt hr»lne»-ca raoJ-.a tnko razbori Io in u/,alo^ti !o, da se mn i^» S'o projo utrcnla. nit /ivljft-n] k Pi^er mora vsnk navad»*n delt>daia. lec »krloti zn frvoie^a ob*-)l^l©cra delo-^rmnlca nejmo^i b©6t todnov, samo ia okrožne zdravnikc velia v tein oziru iz-ji'^mn.. In keko Sjajno pokojntno dob^ okro^i ssdTarnlld, naj raesvi*tištite •al^. do moral r;xdi s\nje kronion^ qr"*no rxMe7.n! prodon.^o v r>ol:ry!; n.ivarlno i tak okro?>. ni zdrvivniln nikrbr no nživnjo Bvojtj pokojni a**, ker pr^ic* umr6. Nieerova po« lc^šn?na rr.aSa me.^Sno šd nr* oelib 10 (([osac*^ (lin.iri^v brA7 ..vpaklK drnc;ih dr^rrin^kih do\bA (^o bi no bil đt>ti-?*nilr %irw>^en 71 la^io z^rnvni&ko rIuž-bo, Ici -« omHiii* ni orrlinVnTiio do-ma, bi mu n? pr^osfnialo ntf- dnij?epa. ka« kor ktiTvti si l^inn. da 8i na ta način piMb.T.Vi svoi v-=».-»kdanii knih, ali pa vrv. Tako ro^nito imaio poptlano olcrož-ni *đr-i\Tiiki. Ko )> 5© živ^l pokojni zdravstveni šof dr. nražf»n. ?^> je fio n^-krid riiihovPTriu crmrttn^mu «tfinui. A fcdkar ^" ^n zntiFnil Fvoifj blsc* O'*i, se Ie* TH^polnoma pornoilo r\% ■mororicinMi me^tih. *la živi v Sloveniji kato^oriia dri. usln^honeev, ki so 20-vp|n olrro?ni zdra^Tiiki. Todr» pvftir? pili d*> vremoria? do^no. sti potrebno vkrenflo A* p?» zvi^alo r»z-mornm pruivrpo alur.boni r>rei^r^kl okrožnih rr* ravni kov, ve^j \* t^kei mer! krslcor v o?fil! kr.->liovini, b^^i. da r^^i^r.iraio w»l!d»mo r»a Rvoi« mrt^t^. kftk/vr «0 to fttorili njih nvpfHifiki tovarili, ir* dn TiropuetA nft-(^nlino p^;r't za nnrcf'nft ^dr^vi«^ oniTtl, l:i nimnio srca za niib težnje in V*edo. Tn c^s, ko -5<> to "^o^i, ni več dale^! Zntorej >Cf»v^ant c^n»ule6!c ... Štev. 110. »SLOVENSKI NAROD« dne 14. maja 1922, 5. stran. Julljsfea hraflna« I — Na poštah v Jnlijski Krajini ne sprejemajo več pošiljatev av slovenskim napisom. Odklanjajo menda tuđi pisma, ki prihajajo iz inozemstva, ako so kraji napisani po slovensko. Zgodilo pa se je ćelo tole: Neki Slovenec na debeli je dobi I od goriškega deželnega. odbora I plačilni nalog, lzpolnil jo nakaznico- v I italijanskem in slovenskom jeziku. To-da drugi dan mu je prinosel pismonoša nezaj nakaznico in denar z opombo, da pošta te pošiljatve ne sprejme in je ne more odpraviti dalje iz vzroka, ker je napisan znese>k tuđi v slovenskem jeziku. Tako uradovanje ja pao naravnoet bedasta in zelo nepripravno za vstva-ritev dobrih razmer ured Italijo in nje-nimi novimi državljani ter za vzposta-ritev trgovskih odnosa jov med Juli jeko I Krajino, zlasti Trstom, in zaledjem. Pfc I ©ni strani se tako povdarja potreba, da •e zboljšajo in urede trgovski stiki z zalednimi državami, po drugi strani pa je italijanska pošta, tako silno nespa-metna, da zavraČA posrne pošiljatv© samo radi te^ra, ako ni kraj označen z italiJRnsko izmišljenim krajevnim imenom. To eovraštvo do Jusjoslovenov se bo masčeralo. Gotovo je, da bo morala italijanska pbštna uprava odivehati od pedaniih odredeb, ako hoće res med Jul i teko Krajino in zaledjem dobrih ođno&ajev. Take odusdbe bdbijajo Ju-goslavijo od Trsta. __Tržaška tr#ovska zbornica proti slovenskim računom. >Edinost< piše: Do pretokle sobote 6. maja t. 1. je tr-žaška trgovska zbornica vidirala slo vpnske račune, namenjeno v Jug'osla-vijo. V poneđeljek 8. maja pa je slovenski tr£ovec> ko je predloži v vidi-ranje slovenski račun, dobil od urađ-nika tr^ov^ke zbornice odgovor, da se slovenski jezik — 3>questa linguac — no priznava pri trgovski zbornici. Naš trgovec je moral oditi z n&vidiranim slovenskim računom. Tako stoji suho dejstvo. __Ali res mislijo gospodje pri tr^ovski zbornici, da s tak im ptostopa-njem varajejo interese tržaških. trgov-cev? Ali res s^daj, v teh kritičnih ča-sih, ki jih preživlja trža-ska trsovina, Tiimajo dragih skrbi? Zastopniki Itn-Iiju> in Jugoslavije seđljo pri zeleni mi-!zi jn se trudiio, da bi končno venđar do-vlekli do dobrejra konca popajanja za tako krvavo potrebno trgovinsko pogodbo. Da gre pri teb pogajanjih v prvi vrsti za interese Tr^ta, nam gt>-spodie pri trcovslci zbornici lahko vf»-mjejo. In v tiatem hipu, ko obe sosed-ni državi re?no ctelata na to, da bi prišlo med n]ima do dobrih trerovskih od-ncšajev in bi 6e tako porong-alo pred \*sem zopet na nosre tržaškl trsrovini, Tvrihaja T>rva in glavna za^topnica in-teresov frŽAŠlce trgovine ter porinu de, belo pol eno v kolo teh porraianj. V me-shi Je nad 10.000 brezposelnih. Vsl trgovci tarnaio o slabih kurčiiah. ekladl-šča so prazna in pristanisče skoro poriva, pa v tem Času nima tržnSka tr- Igbvoka zbornica boljSega opravila nago da preprečuje redno poslovanje pri onih kupčijah, kl «e d&nfee &e sklepajo, in da ozlovolja one jugoslovenske trgovce, ki se Se poslužujemo Trsta. V G eno vi delajo najbrže že nacrte za ju-gbslovenako trgovsko sboraico v Tratu, Itačas pa najbolj prizcxleta trgovaka zbornica n» priznava jezika, ki bo po, leg italijanalcega veljal kot uradno be-sedilo trgovske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Lahko Jd prepričana, da s svojim korakom ni storila nikake usluge tržaški trg-ovini. — V Gorici vprizore v Trgovakem domu burko v treh dejanjih >Veletu-ristc. Prireditev je v rokah dramatič-nega krožka G. S. O. — Zopet nesreča z granato. Na IPlaninah pri Kojskem v goriških Br-dih se je pripetila zopet nesreća z granato. Ko so izpraznili trije mladeniči iz Imenja par granat, so je ena kar na-enkrat razpočila in je razmesarila Antona Podbršččka in Antona SimČiča, Josip Simčifi pa je smrtno nevarno ranjen. Odpeljali so ga v goriSko bolnico. Stražen je bil pogled na razmesar-jeni trupli. Razni košćki mesa in kosti so ležali naokoli, glavi pa sta bili gromovito razbiti, roke in noge odtrgane. Kaj dela italijanska oblast, da še sedij, po petih Ietih, ni poskrbela za odstra-nitev strašnega streliva, katerega je še vse pblno po raznih krajih po deželi. __Idrijski rudnik. Zopet se je bila raznesla vest, da hoće italijanska vlada prodati rudnik raznim zasebnikom. Kadi tega gre je vršil v gledališču velik shod, na katerem eo v^i soglasno protestirali proti temu, da bi idrijski rudnik prišel iz državne v privatno oskr-bo. Na vprašanje, kaj je pravzaprav z idrijskim rudnikom, je poljedfeljski mi-nister Bertini odgovoril, da vest o prb, đaji idrijskega rudnika ne odgovana rosnici. Gre samo za to, da se po dogo-Toru vseh lastnikov živosrebrnih rud-nikov v državi ustanovi enotni urad za razprodajo živosrebrne rude. — Idrijo je rapustil civilni komi-ear oav. Zuccolin. V tržažki >Eri« se poslavljajo od njega in pravijo, da si 30 bil postavil od t>rve»a početka svojepra tamkajšnjega službovanja program, ki je bil eicer zelo težak, ker j^ imel slovenski irredentirem svojo glavno opo, ro v Idriji, ali Zuccolin ja znal delovati tako, da sta se izvršili glavni točki v realiziranju njegovegra programa t. j. >v pomirjenjti obeh plemen in v mamini italijanizaciji tega skrajnega kota Italije.« Njegov nain^stnik sa imenuie dr. Alacevich, ki ima nilogo izvesti Zuccolinov program do konca. Smešno je govoriti o obeh plemeniti v Idriji in okolici. Tam je vse slovensko. Okupacija je privedla s seboj le nekaj itali-jan-skih uradnikov. Doma?e prebivnl-8tvo je mirno in dobro, treba le ž njim pametno ravnati. Tisto italifan^ko >po-mirjevanjec in >moralna italiianizaci-ja< pa we pomenita pametnega ravna-nja! Turlstlha In Sparf. __ Ilirija, ZagTcb — Ilirija, Ljubljana. — V nadeljo 14. t. m. se vrii na prostoru Ilirije nogometna tfkma Ilirija, Zagreb — Ilirija, Ljubljana. Za-grebška Ilirija je izrazito borl«eiu> mo-štvo velike vzti*ajnosti in pozrtvoval-nofiti, toda brez t<=iobite koii^binacije. Ljubljanska Ilirija je uai.ia-otiio iaehko nioštvo s kombiuacijsko igro in večji-mi tehničnimi vrlinaiui. Razlika v na-ČiiiU igre obetn zaniniivo ivkiiio. Za Iliri jo 30 igra proti zagrebški posestrimi obenem zadnji večji trening pred gostovanjem v Gradca. Pričetek ob 17. uri. Med O4lmorom 33 vršo lahkoatletoko te-kme v teku. __ Hermes __ Ilirija roz. Prvenstvena tekma Hermc3 : Ilirija rez. se vrši kot predigra tekmi Ilirija : Ilirija. Zač^tck ob 15. uri. H^rm^su je že si-prurno pi*\r^nstvo II. r. za VJ2V22 in 6 t^m napredovanje v I. rnzivd. Nahaja ee v prav dobri formi, eoji izrazito koniuinaoijsko iprro. iiozei-vi Ilirije v kompletni se«tavi mu je enakovreden r.asprotnik. V nekat^rih ozirih bo ta isrra morila lešpa od teknu* Ilirija : Ilirija. — Vstopuintt zdk obe te km i skupna. — Na Koroškl večer danes, v soboto due 13. maja ob osmih zvečer v Narodnem domu, vabimo narodno obćinstvo, da se ga udeleži v Čim največjem številu. Poles pet-ja in godbe borno vidcii origia.ilno Munii-kovo barko »Napoleonov samo var«, ki jo igrajo isralci šentjakobske^a gledališkega odra. Preskrbljeno ie torej za vsc^transko razvedrilo. — Vstupnina 5 Din. — Večer je v korist Koroškim Slovencem. — »Društvo slovenskih sodnikov« s se-dežem v Ljubljani, sklicuje s tem na pod-Iagi sklepa zadnjega občncga zbora z dne 19. februarja 1022 svoj l.z.r c d n i cbčni zbor na nedc!|o, dne 28. ma'a 1922 ob U. dopoMne v razpravni dvrorani 5L 79 dežel-ne^a sodi$ča v Ljubljani, da raspravlja o dnevnem redu. določeneni na ^adrij^rn obč-nern zboru: raspravljalo se bo tuđi o zakonu o sndiinma. Odbor opoznria zlacti na § 15 društvenih pravil, kl veli, da nohen član ne sme prcvzeti več kot pet p^.obla-stil, in prosi radi važnosti mnogobrojne in zanesljive udclcžbe. — Dni^fvo slašateljev ft!, fafc. Javila cenl. ohčin^t\ru. da se predavanje dr. Ba-sa]a »O zadni7niŠtvo« radi popolnorna ne-predv'denih ovir ne vr?i 14. t m. na nnl-verzi. Odbor D. S. F. F. — AT*:aif. sor. ped^s*. Ivrože-k prire-rli v POTiet^Ti^k, dn^ ■*■*>. f. m. ob 8. "zve-?er na mo^k^m uMte1i?^^i so-fnnek, na kr»torf»m predava s. A1. Sfrbijeva o temi : Žop?ko in atro&zo H<*\a in ^ocmlnl položaj ^**n^ T»W*- *-lr imr. Vf-^1T>irv VSO. — »Slovensko fFlateff^iično društvo« v Ljubljani nazr^nja Po odbora svejim članom, da se vrše redni sestanki poslej v restavraciji hotela »Slon«, zadnja soba, in sicer do preMfca vsak torek nb 20. uri. »DruStvo »»SoOa- bo imelo v ^oboto dne 13, t ni. po osmih zveče r na vučini đru-žabni sestanek v hotelu »Lloyd«. — - stanovanje mait'ga državljana. Gos;)Oiiai sko in izobraževalno dru.^t\ 0 za o ^ovonl o temi i Stanovanje nialeirj. državi jaii at v sol>.,tci, tluo 2u 20. zvečer v gofitilni pri >Ziatoro^u<, Cos-^Kiska uL c>t .0. (JLiinti udeležbe prurii odbor. __ l>ru^tvo stuiMivanjskih najem- nikov za 81t>\enijo opt>zarj-stilne Podjed na Vidmu. Pri veselici sodc-luje tamburaški zbor iz Rajhenbur^a. — V^topnina 2 Din za osetx>; znćetck ob p >I štirih popoldne. V slučaju slabej^a vremtr\ se vrši veselica v notraniih g'jsf-lnf^k.h prostorih. Ker Je čisti d-iblč.-k namenj^n velevaini obrambeni druži« sv. Cirila :n Metoda upamo, da se udelc^e te veselico vsi ramdnrzavcd^l Slovenci. — Društvo slovenskih odvetntekih io notarsblh uradn?kov Ju na svojem zboro vanju dne 20. aprila 1922. v očigled de]-stvu, da odvetni^ko in notarjsko uradni-Štvo radi silno narasle draginje in v zad-njer:] času veČ ne?!3 40 0/o poa-išanja cen najvažnejSim Življcnskim rx;treMčinam s sedanjirni plačami nikiikor ne more izha-jati, sklenilo: »Odvetnisko in ratarsko urad-nl^tvr> od!o: a) za cdvctniSko in notarske kand:date-začetnike 2.400 Din in po v-iakem letu pi-ar-ni^ke prakse povišanje za. 600 Din do d>-se?.sne?:a letneca zneska 4.200 Din; b) za pmrniške vndje začetkom 2400 Din in vsa-kih pet let v tej lastnostl dovr5?ne službe povišek za 600 Din do 50. starostnesra leta: c) za stenografe in strejepi^ce začetkom 1200 Din po prvem letu p-cviSek za 2*10 Din in petem vsakokrat po treh letih s!:'?bovri-nja v te} lastnosti povi§ck za 120 D!n, dokler d^<«že temeljna plača v^oti 2400 d:narjev. d) za ?troiesisce račetkom 9^0 dinarjev in vsakokrat r>-> trilctnem s?'ižbr!-vnr»}M povi?ek za 240 Din. dokl^r dr»^eže teme'lna plača rnesek 1.440 D. Te zahteve so 5e spor^čile odvetnikom in norarjem. Z ozirom na današnja dra^injo zahteva odvet. in notarsko uradniStvo b spredr.J dolcčenim temeljnim ')!a^am zaCasno za pod I a) iu bft navedeno siite;;orijo 1250 Jiii, vod \t) navedeno k^u^orij-j 65*) D.ii i/i p*^i I d) navedenu Ka_,:onjo 60O bn aesečne i!ra-^injske dcJ\iad-2 s p:\drikcun. da se u do-I.Iada vs^k-, CttrtJeijc reMdrd in soi^i:-mcru.i z obM >ječimi ce.iaim življc-n*kih po-trcbšoa zv;ša ali zniza. Olcde osti.Ua ^u-1 tcv vztraja. uradr.Iitvo z-ičasno pri sporazumu med i:h in u-adnik. od d^c^ccj iulija 1919. — Ha js naš zahtevek z oz-rijn na S0- do lOOkrat.ic poviSanjc r>rtj-v jiih cen povsem u'emcljen in upra\iient r.i-.ra mr.ra pač vsakdo priznati. L c^ironi na t ) pa smo preprićr.:,, da boda tuđi na.'.i t'jl'.iajuld t> uvideh in ">rer porrjs'ekji T' enke svojemu vridniStMi iTimcmo zviSall. — Oćbo-«. L'rr^va našega li i-ta ic preieta 2a: Olcdu-tK'o brato v Rusiji Scutjaicc^skf rledaltSk. od-;r v Ljubljani je oddjl Liu. 271.^C, kor Ciyj d Ličvk s piep!ač*!i *rcd oć predvuve »Spavaj moia deklica . . . dne 2. i;iaja s priipo:nbo: -Nij bi ^Ui druji nA»i oUri, Ki 5.- ne bore s tak;mi tcžko^air; kot Sentjakobćani, priredi U predstave v tu hu-i.-'arJi^rti« narncii!«- ir: Siav-cva dr.;ri»a Din. 1CL, zbirko pri »LI:>ydu«. Skupi, j U^ur^v 371. SO. »Jucos!nvccclto M.^tk1««. Mes*o *noka na kr .ta prijatelja Vikto;ja Faitu d.irujv. j:. T. Kalin Dia 50 in 2. Srećko Potočni;, kroj. moj t r Din. 2<\ mtsto venca na kr*to t>-variša-obr:nika g. Cajta, — G. SUva Jc-žaviiik iz Vele ij Din. 53, kot darilo vesela drj/.bt: v go'tilni »Jeiovnik«. Skupnu Din. 123.—. ».Oe*!l ćr>n*. Kejr'iaSk! klub -?pInč:Ćc d^r.:;c ra želio ko. >terkove Dio. *\ trosko cbić*i:r jg:t št>pka gb prlliM cjenesi %.\lu. SrCna jvala. — Za »F*"./id encmo?IIh clanov^ IM-u-ženja gLda!ib'..iU fiiralcov v Luibljajii te nabral blaii'ink »Udruženju 500 kron pri vinski px>s}:u>.rji v vcs.Mi Jru*W pri »P-,*r-les-u«. — IsUrera hvala! Posnernajtc! — C. M. drt!/bl so Janvali namesto cvetfa na kr^to rriia:c!:a Pudo'fa Pti^risa rodbini Janež.ć in Posavnik K 250, Zdjavico Vončina in fo>ko Divjak K 100. — Družba srr. Cfri'a fn Metoda % Lfublj*?ni Ie preleta meseca aprila i'^32 sledeče prispevke: I. Podružnice; KranJ i. 1*62 V) Pn: Krarjj m. 250 Din; Maribor, ^clezmčars!:a -141.50 Din; K-?!:o m. 172 Din; Jesenlcc ?. 263.FS D:n; Stari trz-l.c? 3-15 Din- ^■-•J.i-Viosto 33 D'n: St. Vij-Grobefno 25175 D: Ljubljana: ^?ntTakob^krv-trr.ovska m. ^Sl.50 Din; šen*?ctcrs!-:a ž. 610 Din; L m. ženska a Dr.: stiirii -!^19.10 Din. II. Dablralnit.l: Dr. Juro MraTovcc, Celje 23.50 Din; podružnica Stari trs- Loi 130 Din; C. Pctrovec, Si^ka, Solski nabl-rilnik 24.95 Din; podr. St Vid-Grobtlaa (?ost. Vussra) 36.25 D.'n; gost Ančnik, Sp, $i*ka 12.75 Din; stupaj 223.45 Dfn. i bb hB ^SSL Bl^^flP ^B^b ^b^B^I Haznanilo. Slavnemu občinstvu nazna-njava, da sva prevzela restavracl|o topilo Medlja-hlake pri Zagorja. Postrežba najboljša z jedili in pijaco na razpolago tuđi sobe za hijce. Za obilen obisk se pri- poroča H, M. Repan?ek> Iv. Jax in sin LJnb!jaaa9 fiosposveteka o. a . Sivalni stroji *- Izborna konstrukdja io elegantna icvrSitev U tovarnc v Uncu Ustanovljena 1. 1887 f fraji peatiie IrapUii Pisalni stroii .Adler* Cealbl lastonl !■ traaka* Kolcsa lx prvIM tavane Đfirkopp, 8ijri*9 WaIIowa4» Začasiio znižane cenc* i Kočila lahka, sa 2 konja, nanovo crno lakirana, tapecirana, z usnjato streho, oljnatimi osmi, te takoj proda ta ceno K 15.000. P11M Flllpt Soitanj.____________3453 Lođwi9 MmMm 1 [0. liitUMdiM l DoHlBsnl 11. L1 Lkhtentgg bei Wels, 0. Oestr. •p«olallt«toi ttroll sa opefcandoe ter kompletne opreme sa opekarnice in tvornice za gllnasto blago, kamaolomoe in koopietne naprave im napravijanje gramoza in peska, traaaportao uprava i prenosne naprava na vrvi in verige, rile na vrvi, ranZlrne naprave, krožni trans-porterjl, visete ieleinke, naprave za pol* njenje kotlov ■ premogom, ekvatarji itd. Strop %m Arlgasja krantai Skripd, navoji, graniki. dvteaU, naprave 1a prekladanje sa kosovno In mnof lnsko blago, vitH In stroji u Ispraćanje blaga, ranStml navoji Ud. Opraaa sa ataUaraloai oblike za prešano, pihano ta strojno blago stroji za kompletne brusflne naprave, aimatare za peci in orodjt xa vto Prodalo se štirl motka koless in eno damsko. Poizve se pri Fran Ko-r+n£mn, Vrhnlka 86. ^455 "Jđcsccno $9!so eventualno s hrano išče avskultani strogo solidan s 1. jnnijcm. Ponudbe poj .Mcscčna soba 3457* na upravnšivo Slov. [ arod^. 3457 inteligentna gospodična vtšča Šivanja, 3 periektnim znanjem nem£či ne se Usše za trajno in z dobrim postopanjem k dvoje deci v starosti 10 in 12 let. — Bearta Vinski, soproca zdravnika, Karlovac. 3402 Ižčcm slož&e slufie v gospo sko hišo ali hotel, tuđi gr^m r.t kuharjn. Imam dobra spričevrla. Josip Rltterf Z&gorjo ob Savi. 2419 }(aroDna knjigama v Ijnbljani prelernova ulica štev. 7. ■■»■J pdpcro5a * ■■■ ■ knceUJski, kMceptni, pisem-Hd, ovihri inkarvaii papir, locti 1 UseosklB pflrtrjeni. &fovskc kijigt v «teb veUkostili, frtaiie i «ao ali 1 ftmi kotonani, vezan« v papir( pUtao ali poluani«. Njcate kniiikt ".ST Zatop lolsUk znzkot. ZavOkt amfc *n+im*m. ye% 0^5?rt £ tf* 5^ f^ff (Častnik) veJč cbče admfnislracifc, b!a-'^a-'niške^a In pisarnlSke^a posla, i5če rrimerne službe tskoj a'l pozne'*e. !ra-slov pove upravništvo Slovcnsl'^ea N"aroda. 3426 Zenit na pomiđba. Gospodična srednjih let, simpatične zu-n?njosfi, dobra gospodinja, premožerj^ 100.000 K, ?eli v svrho ženitve sezna-niti se z dobro situiranim posp. od 35 do 55 let, trgovci imajo prednost. Ponudbe pod ,Lepa bodočnost 3404" na upravo Slov. Naroda. Tajnost strogo 23-lamčena 3404 Iščemo prJ 3 1 • t f •••! ^liiiilirnil fin^ ilira Miii u9iii)u, iidOiillB prav dobro uvedene, zaupne in prosimo ponudeb z navedebo refe-renc in pogojev pod „Hospita" 8pl-talsurSaeha - Erzeugung G. m. b. H.v Vien XVII., Rosenstein-gaatt 70. 3407 II Pf ili KP R2!^reje *n Dclavnica: Stari trg 20, I. nadstr. Uradno doTolfeaa, ie 29 let ob-sfolrta nalstmre|ia l|UBl!«Mkai nosredovalnica boljših služb G. Flux GMf«$ka illca 4, L aadstropje levt. Reflektira te samo ia dobra UpričtTiJa alt pridie la^etaice. Ni mmm Mrtam nanta za Ngovor. PeCatni 2580 D«r VDSCR koloniake vode, Ta Rurn, franco»ko '"Ranje .Eleva or\ vjiavaa zaloga: F. Šibenik, Ljubljana, Gosposka oL 16. 5000 K naaraJe kdor zamenja stanovanje 3 sob in kuhinje v blizini jui. kolodvora, lnum stanovanje 1 sobe 1, kuhinje. Naslov pove urrav. Slov. Naroda. 34-tf aj B W tfUj; \i |š sna fv] v> '•'. v £-1? i tft^ -' ■ ""• ft ^ Vri to** £■"' več mehanlkov in stavbnifi feliučavnloarjav. — „Tribuna^1, tovarna dvokcics in otreških vo^ičkov, Ljubljana, Karlovska cesta *it Zvonar^kM ulica 1. 3474 z tok.ilom in stanovanjem v nijbolj prometni u;ici Ncvv.-ja Sada se da v tia> jens stil proda. PoVn la d?:e Josip MSIhavIć, Zagreb, Frankop: rotrebuie zn stalno name^čenje Martib Pastuo-vić, kolarska, kovaS :a in sedifrska industrija, Sarajevo, Potekija ulica. 340? MNljl m MM kočij in konjske opreme se bo vršila dne 20. maja ob '/5 11. do-poldne na Dunajskl cesti itev. 25, cko-rličc. 3465 Na prodaj aaajltno poseetvo s poslopj^m, dvema sad ni ma vr.oma, tri njive, vinograd in gozd. Naprodaj je v Janko'i?i pri Velikem Slatntko, Novo mtsto. 3479 7-i sekanje drv sprejme takoj Pu5;5 FUlpi tesna trgovina, Šoitaoi. 3152 ro mofn^fti s so'i^orabo k ihnfe l^čo uradn k j. Ž. s toproco za 1. junlj. — Ponudbe p-d ,L Z. 3472* na upravu Slr-v. Naroda. 3473 Zračna In Jcpa meblovana « r^strržba ir. posebnim vhodom sj odcia d-zibremu pl-čntku v b'ižini Sta-rega trpa. Ponudbe pod .Nekal nr\-grade/3442" na unrav. Slov. Naroda. mebi'rana m'ssočm soba 2 vy>o r.Tt-> ki:h ive, pipravn.i 2a ? po.t.'na zakon.a. Naflov povc uprava 'Slovio. Naroda. C411 v mestu z\i v naJbUX)< okolici. Po^rr{: prosti stanevanji. Ponadbe x navedbo cene li dragih okolno.*M p>d „Si-m-vanjl 3459" na uornvo Slov. Nnr. 34C9 ___„__^_____"_____,______,____________^' želi vod ti gpspod'njstvo pri stireilcni* josp^dir ali pri dniini £,tz žf jk v mestu Ljubljani d!oko;:cl. ?aat:dh..* nd »G^srodlnjstvo* glavno poSino ifi'ečo M-ribcr. 3421 ] abstojcčc iz ?—T sr>S, kuJrnje in nrif;-tik!'n sa l»če za 1. saiiUFf ber. Po-:udbć poH .B.-n^ni uratuiik — 3418* na upravo Slov. Naroda. ^>4I8 ii&,r /-;■ ' ■"• i za anghšč'no, franeoidm, nem'fino, i-alijan.^fno, ruSCIr.o šn srbr.hrv.iičlna i;-č-* primerne zarosl tve ^^.pi^i pod .Pn-ovrsicn !:ore5pordcnt(3-*63" na np'i-vo Slov. Naioda. 3468 fe^aniio. Prevrcl ssrn v uajeTi sUro. d^bf^ znano ^ostililo ,.pri Kova.V v To-ra^evem la se pr roroćam cenjcni;n g«»sti).n zi t-bi-Icn obisk. Past:c»bi točm o j-l:r> niz'jOl cenah, do?re kaplf.ee in rrrzla jedila, AltJiiJ Jersasa, gostilničar ToEačavOt C449 stran 5. »SLOVENSKI NAROD« dne 14. maja 1^2. 5tcv. 110. Stav&na io jevna tiela v LjuiljaDL Cellh pet tednov Je motilo letoftnio pamlad ieževje stavbna deU v Ljubljani, z 1*5li junanja; vkljub tema so se pričeli koncem marea kopati že temelji za nove zgradbe in v dograjenih htšah in poslopjih omotavad uctranji prostori. Stoprv raeseo maj io prinese 1 ugodno vrerae tudt za zu-ijanja zidarska dela in tako se nam kaže po oatan&iem pregledu na stavbiščih v tej dobi ta-la napredek: Prlžnimo pri bančnih poslopiih in stav-bah' večjega obsega: Ob Aleksandrovi cesti je 5tavba »Splošne prometne banke« v sarovem zidoviu dograiena; pri stavbi *TrboveIjske premogokopne družbe« je zi-dovj'e dograjeno do drusesa nadstropia, V Anton Knezovi rflci je 3 itadstropno po-slepie »Slov. eskomptne banke« dozidano da strehe. Pri »Kreditni banki« ob Dunai-§Iri cesti se v vseh dellh znotraj in zunaj hmetava odn. izvršujejo še druga zidarska jn prefesijonistovska dela. Ometa va se da-lfa hi£a »Gospodarske zadrnžne banke« ob JVliklošičevi cesti, ki bo imela po vsem so-.^itt, prav Jedno zunanle lice. Ob vokalu palrnatinove ulice in MiHošičeve ceste se kopile tetnelf za trinadstropno uradno po-^lopije »Vzajemne posoiilnice«, ki io upa-j0 spraviti do zime pod streho. S tem bo dobila ta cesta zopet kos olepšave. »De-lavska zavarovalnica zoper nezgode« in ^Olcrajna boiniška blagajna« še ništa pri-ičeli .•> kopanjem temelja za svojo palačo. iZgTecf&s *Prometneea zavoda* in stano->*an)sJrti hlša »Kredi tnegra zavoda* na po-V&ttŠanl MikioSifevi cesti sta ometani In -so đeloma že uporabliati. Prezidana arena na vrh* »Narodnega doma* se že nporab-i}JV £ ni £e ometana. Ometava se Pogačnl-Movh Tila in skladišče ob Dunajski cesti, ;DaIje cd streho vila dr. Gosarja. Brunlerjeva tih Lepam potu in riumkova ob podaljšani TobaČni ulici. Ob Lepi poti je dograjena jn pod streho Konigova dvoinata vila. Te d-^rajene vile so sedaj deloma tuđi že ometane, deloma ?:notraj deloma zuna). TribtiČeva vila poleg Paichlovega vrta je 'dograjerra Ih pokrita. Zidarska dela pri dograjenih vifoh (ometavanje) so pri osuše-rJh že v teku, pri ostalih slede. Mestna stdtiovanj'ska hi$n na Pnilah bo v kratkem rdo?TT?iena. Na Dunaiste cesti je dal posest-Bilc Tos. Zidar prilične prostore odaptirati fza trgovske lokale, ista adaptacija se iz- vršuje v hiši Gospodarske zveze št 18. na r Sv. Petra cesti in v niži st 16 Pred &ko-fijo, TvrdJca Zalta in 2ilič si gradiu na dvoriScu niše št 13 na Dunajski cesti novo skladište. V Spodnji Si&ki ie niša dr. Gre-goriffa dosraiena in ometana. Ob Slmon Gtresorčičevf ulici ie poslopje »Tiskovne zadruge Merkur« dotraj eno in pod streho. Vile in hiie na Mirju, ob Gradaščici in na Pasjem brodu, ki so bile jeseni že pod streho, se sedaj ometavajo. Na novo sta dala prebarvati svoji hiši posestnika številke 20 in 22 ob Vidovdanski cesti in par drugih v predmestjih. Tovarnar PoIIak je dal svoje glavno tov a miško postopje za eno nadstrop-je zvttati in so tozadevna zidarska dela v teka. Vrhniška tovama delikates je dala zgraditi in na Vodnikovem trgu postaviti nov, lično izdelan paviljon za razpečavanje svojih izdelkov, dosedanjega pa bo postavila na primemejšem prostoru v centru mesta. Na Sv. Petra nasipu je navožen kameniti materijal (kocke in debelo kamenje) za tlakovanje os tale ga dela šentpeterske : ceste in na Kongresnem trgu ie navožen enak materijal 3a tlakovanje ondotne ce- ite. Na trgu Tabor se le okrog telovadišča Sokola 1. pričelo pred dvema tednoma de-lo za ureditev parka in ie novi del parka že urejen in l drevjem zasai^n. Gornji dei ceste v Vrhovčevi ulici je na novo reguliran in nasut, ter so ta del ceste zadnje dni s parnim valjarjem utrdili. Tekom le-tošnjega poleti a &e bo spodnji del Škone ulice od vogala farovSkega vru počenši proti mostu za 8 m razširil in postavi mestna občina mesto pod rte ga zidu na odkup-Ijenem delu vrtii železno ograjo na beto-nastem podstavku. Pri magistrarnih po-slopjib so se zadnja dva tedna izvršila ne-katera potrebna zidarska dela in sicer v pritličiu hiše št 27 in v srednjem traktu. Ker sta se ustanovila zadnji čas na magistratu dva nova oddelka (posredovalni urad in oddelek za socialno skrb) so se porabili za to vsi še razpoložljivi prostori v pritličiu in prvem nadstropju. — V g!av-nem Ljubljanlčnern kanalu še z deli nišo pričeli. Stavbnega materijala in delavcev je doka] na razpolago. Nezgod na stavbi-ščih dosedaj šc ni bilo prijavljenih no-benih. Dopisi. — Ptice selivke se vračaio. Iz Maribora nam pišeio: Za prvimi p ti čami seli v kami so se pričele vračati v Maribor tuđi one nemške ptice, ld so se bodisi prostovoljno, bodisi primorane izselile, p-a imajo v Mariboru svojo posest hišo itd. Goni jih nazaj hrepenenje po udobnejšem življenju. Svoj povratek opirajo na novi stanovanjski zakon, ki lastnikom hi5 s koncem t 1. odpira vrata za neovirano bivanje v Mariboru. Gotove banke in razna nemška podjetja Jih radevolje podpirajo s tem, da jih že sedaj sprejemaio v službo, čeprav v največ slu-oajih najbrže le fins^rano. Oženjenim z rodbino pridejo prav tildi otrocl, ki morajo v Mariboru zahajatl v solo. Zgolj s člove-škega stali^ča bi ne mogli ugovarjati proti \Tnitvi takih selivk. Zakaj bi gospodar hI5e se smel bivati v svoj i hiši? Toda v teh vrnitvah tiČI pr\*a velika nevarnost za mariborske Slovence. Znkaj stanovaniska bedn v Mariboru ni le kakor povsod drugod, zgoli socijalno vprašnnfe, ne?:o tuđi, oziro-ma v prvi vrsti nacijonalno vprašanje. V Mariboru se že zdaj ne zida skoro ni5 stanovaniskih stavb. Ne Ie irseljeni ninski la^tniki hiš, tud« oni v Ma ribom ostali bo-do znali novi zakon izrabiti Že prihodnje le-to. Izgovor ?e km a hi dobi t"di tak, da u?a-ia stan ovan i sk} komisiji kakor ie v Ma ribom. V saj navidezno koliČkaj utemeljenih slučaiih !=e Kodo marale slovenske stranke iz dotičnih stanovani umakrtiri. Tn k;am no-tcm. ko že zdaj za stotine ljudi ni dobiti nrostora? Kdor m neobhodno porreben v Maribora — in to so pravzaprav Ie državni uradnfki in oiicirii — ta feo moral iz Maribora. Kako pa bo Sele leta 19?5.. ko nreie-nja zađnia opora, zaSČita najemniVov? Že đanes si lahVo misHmo, kako bodo količka! neljubi Slovenci frcali iz stanovanj, frcali to pot rudi »neobhodno potrebnu. Saj 2e nekaj časa opažamo, kako se iz Avstrije imponira nemški živelj. Brezdvomno se bo ta import proti letu 1925. zdatno povečal. Da nemški import takoj dobi stanovanja, za to imamo dnevno dovoll slučajev. Na-sprotno se slovenski, sploh Juposlovanski živeM ne mr>re več priseljevati. izvzemši z nalciipom drago plaćanih hiŠ. Sitrtirni osta-ne]o torej le jutro«;loven«:ki lastnfki hi?. Fn teh Je v razmerju napram Nemcem dines ?e malo. Ako *e ne bo od naše strani tak^l pričelo z živahno akcijo za zsjradbo malh stanovanl tn ako take akciie tud i vlnda <=a-•ia ne bo najtisneSneje podpirala, bo leto 1925. prine^lo Mariboru nacllonalno katastrofo T2L ju£oslovan«:ki živelj. \n ta katastrofa zna 7ar!eti titdi državno ura^ništvo samo, 7ato treha oolej? zsrradbene akcije 5?e đanes tiidi Vorenfte reforme str»r»ovanTske komisijo v Mariboru. Vladi m^ra biti Iz tolikih knnVrcfnih slučilev verdar znam, da se sranovnni^ci urad v Mariboru nahaja v ne^rav'h rpV?h. — \z Vl^nfo gore. Preteklo nedeljo ]e priredila tuka!?nja podni^nfca Jmtoslnven-ske Matice zabavo v sok^l^ki tclovrdnicl. Krasno pornladno neme in pa spored Tioln privlačnosti — sodeloval je znani kvartet prof. Kozine — fe pri vabilo mnogo tujcev v Višnjo goro. Žal. da Je odpacPa veselo-isrra »Charlefova teta« rad? obol etos ti ne-kega sodelujočc^a srospoda: veselili smo se v resrtici videti dono Lucijo d* Alvadores na odru. Toda to ni mottlo na§ih vrlih dam; v par dneh so naStudlrale novo l£!*o in na-.stopne ter s svojo gracijo !n nastoDom pokazale, kal premore pridnost, zavednost in po^rtvovalno5t. Odbor jim mora trti v res-nid h'valežeit! — Ta dan Je donese! v ma-tifno blasrafno ca. 6000 kron. — Nai bi našla Višnja gora posnemalcev po vsi Slu-vcniji, da bi se na u način vsaj nckol.ko nivislj omili ci bedna stanit naših z*iiužnic- j Dili bratov onstriii naiih meja. — Spekulacija ali politika? Iz Maribora narn poredaju: Naie obrnejne straže na se-veru so v zadnjem Času opazile mmavadno število mladih ljudi, ki so skušall po stran-skih potib se vtiuotapiti preko meje. Neka-tcrrim se hi to posrećilo. F^riili so do Maribora in od tu so se odpcljali v Zagreb. Pri onih, ki so jih zasačili, so dobili reSitev uganke teh pebegov. V Zagrebu so gotovi podletniki, ki vabijo delavce iz Burške na ^radbeno delo v Zagreb. Akci obstoja r>ri tem res samo ta namen in ne morda Se Wak | drug politični, to se bo še ugotovilo. VaS dopisnik je imel slučajno prilika v sredo na ! okrajnem glavurstva v Mariboru videti tak transport Na okrajnem glavarsr/u so tL*m ljudcm na pedlagi ofertov iz Zagreba vero-vali, da zre tu samo za vtihot ipljenje cenc-nih delavcev iz BurŠke; naložili sa im malo kazen, nakar so jih odposlali i>o odgonu na-zaj preko meje. Vsekakor je to Čudno: pri nas ćele arirade brezposelnih d*hvcev, a zajrreb^ki podjetniki si naročajo delavcev iz Bureke, ne da bi jim obenem prcskrbcli potrebne listine za n^oviran dehod v na5o državo. mM2 S!l Si i« * Dunalsko življenje so rvali včasih »Fidelus*. Uancs je razboj ni štvo. Ore po elegantni ulici elegantno oblećen ^^spod: bivži trgovinski minister Augerer. Mimo ?e pripclje voz m z njega skoči mo^ki, teče k ministru, ga ud.iri s pestjo dvakrat po obrazu, skoči n^zai na voz ter se odpelje. Ljudie gledajo ta prizor, a nihče se ne gane, rihče ne brani napadenca, n;hče ne ugrabi napadalca. Z vi^okiml gospodi ni dobro ćrešnje zobati, in ljudje velikih pe*ti so danes gospodje na Dunaiu. Zato se ne u Pa* nihče protestirati. Tako se Živi v av-strijski republiki, na Dunajti, ki je vĆa<;ih Jujroslovene znničeval in nsoval kot barbare, ušivce ifd. Ampak mi, »divjaki«, smo vendalrle boliši ljudje: imamo Ie razbojničke pisače, ki pa so preveč strahopetni, d.i bi uporabliali pest. Ćelo tako strahopemi sr», da raj§i prizna-vajo, da so pred sod!-5čem lagali, kakor di bi se izkazali moče. A tudl naši lindje gledaio m'mo žurna-Mstovska razbolnistva, ne da bi krepko re-asnrali. Zato srre z javno morG!^ tud? pri rras tako nasrlo navzdol. Nra Dunaju so go-«^darji položaja p^e^ernči: pri nas iezl-ka^l in revolverski čečkači. To je ves raz-loček. i. ZaJfHsfna dvji?«set!etHca. Pnr* 8. ma?a 1902. Je 7^če! na iraner^skem otoku Marti-nfk bahati oenjenfk Mnnt Pel^e. Iz ?cre so ^\israH ^Limeni do neba in iz nje se fe urlala žare?a lava. k\ fe tekln c hitro-stjo !."0 *rj nn sekundo. Pr>d bruhu Vozuva, id je uničil Pompeje iu tier-kutdnum, ^ bil izbruh Monu Pellćc-a naj-strainejši v zR^ovlni. • Palice izven mode. Iz Londona po-roćajo, da piluc za lzprchcd nišo vtć modne. Mladi sospodje jih ne n^sijo \cč, ako hočeio vejjati za modne elegane. Nosili jih bodo pa ie itari konser\*ativni tc-si>odie. * Boljbcviki — »Irakarfl*! Saj se spo-minjamo. kako se ie tuđi v Ljubljani ic^s.>-rilo o »frakariih*, L j. o Ijudch. ki so nosili vča^ih rudi cilinder in frak ter *o se pri £,v tovih prilikah oblačili po pravilih medna-rodnega dobre^a tona. Na Ruskem, v Berlinu, PcSti, iVionakovem in še marMkje so šo pred par leti gospode, ki so bili elegantno oblečeni. opljuvali ter iim dlir.dre razbijali. Z n'hče več bal. Boll^^viki ne zametuicjo sjK^dobnosti, da bi imeli vcĆji vpliv. Dokazati pa hodejo men-da. da je na svetu jv>v<;r»d enako: nekat^ri «;o »frakarji«. druci hoxiijr. v cunjah. TuJi N'ilKeviska Rn^'ja ni nič drucpJna. Tam «r> bo^at^^i, srednji sloli in beriCi. Zadnjih ie ^afveč. A čemu Je bilo potem treba revolucije in boljševizma, —Izsrubll te Je prstan dne 12. i m. rd t^rovine Jelačin po Veeovi ulici đo parka »Zvczda«. PoSten najditelj se napro^a. ga vrnlti proti provlzil! v trgovini Jelafiln. Zaeatente. Klinične preizku?nje v splošni b"lnici nn Hiinahi sr> dn^ni,6 da se s »Franc .ložefovo grenčlco^ dosezajo izborni uspehi. (č) Đanes vsi na iraflti jpfpr' 9iiyiUJiiI i u lij I ¥ Narodni dom! Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni mednik'i Ivan Podržaj. STi-oce V-.r^i v vseh deželah sveta upo-tv' \ 35 let prijrtno d!^eči „.ELSBFLUID" | kot feosmetikom t ia nego zob, zobnega me-* sa, glave, kot dodatek k I vodi za umivanje, ker je [ r.^di svojega antiseptič-nega in Čistega osvežu" i^Čega delovsnja najbolj-; Šega učinka Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujoče in V2^o pr»9]etno sredstvo za drgnenje hrbta, rcrk, nog in ce'eea telesa. Je jnnogo močnejSi in dclujoci nego Fran-čojko Jganje in najboljše sredstvo te vrste. TlsoČe priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvoj. ali 1 špec. Stek'enica ... 72 K. Za prodaialce: i2 dvojn. ali 4 špec. steklenice . 300 K 24 , . 8 , , . 570 K 36 - . 12 „ „ . 800 K POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej posije, dobi Še popust v naravi. Prlmot: Elra obli2 za kurja očeša 8 K in 12 K; Elza mentolni klinčić 16 K; Elsa posipnlni praSek 12 K; Pravo Elza ribje olje'80 K; Elza voda za usta 48 K; Elza kolonska voda 60 K; Elza Šumski miris 60 K; Glvcerin 16 in 60 K; Ljrsoli ;Lysoform 48 K; Kineski ćaj 4 K; Elza,t mrčesni piašek 16 K; Strup za podganc In miš? po 16 in 20 K. n IFELLER. lefearnar, Stupica donja, Hsa trg 238, IMo. Sprejme se takoj šivilja na dom. Po;zve se v re-stavraciji na glavnem kolodvoru v Liub-ihnf. 3463 Moško kolo1 se ceno proda na dvorišču trgovine g. Stupice, Gosposvetska c 1. USođna priliko! Pozor, eostilničarli in viaolržci! Vsied opustitve gostilniš^ega obrta na pro daj večja množina vinskih sodov, 2 Jedni omar i, 1 sesalnca s cevmi, aparat za pasteriziranje piva aparat za napolmevanje y steklenice, razna kuhinjska in gostilniSka jcdflna posoda, medene pipe« gostilniška oprava itd. Poizvese v plsarni Sv. Pcua nasip 27. 3460 Prodam dva zapravljivčka, eden popolnoma nov in eden malo rabljen, oba na orostem tečaj-.. Cena po dogovoru. IVAN LAH, kovač« Lesce št. 39. 2476 Velika zaloga klobukov in slam-nikov se dobi pri Franc Cerar tot arnar w Stobn po*ta Domtale Prevzemajo se tuđi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Pre- šeraova ulica št. 5. Sprejemanjo w sredo. Zaloga v Celju Gosposka ul. 4 Naš sin in brat, preljubijeni gospođ Viktor Čebron stud. ing. chem. nam je danes umri. Trpljenja dolge bolesni ga je ođ-rešil Gospod s svojim mirom in nam.ga vzel — žalujo&m. Riheraberk, 11. maja 1922 — Ljubljana. Proda se moška zlata ura z veri žico in obes-kom z briljantom. Event. tuđi posamezno. Na ogled od 9. zjutraj do 2. pop. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 345) lepo prostorno sKladlite v sredini mesta, pripravno za vsako veletrgovino, se odda proti soudeležbi v trgovini s primernim kapitalom. Po-nudbe pod „Prostorno skladišne 34P6" na upravo Slov. Naroda, 34 6 Pozor, gg. restavraterji, oostllĐlIarjl! Fin elsKtrlfri planine se cen^ proda. Naslov pove uprava S!ov. NaroJa. 3456 Motocikel znamke F. U. 4 cyl. 4 k. s. se reno proda. F« ^HOL, Gllnce Št. 6 3482 Trgovsko pođfetio bolonialne robe sprejme takoj \\i wotnilia Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .Deklarant 3485* Sprejme se železolioor vajen obratu s kupolno pečjo in povsem vešČ kalupnim strojem (Formmaschinen). Reflektira se le na povsem samostojno moč. — Kranjske tvornice Titan, Kamnik pri Ljubljani. 3466 Obširen lokal s« tili v nalra proti stanovanju 2 do 3 sob. Lokal je na najprometnejši cesti v Ljubljani. Ugodni pogoji. — Ponudbe pod „Julij 1922-3454- na upravo Slovenskcga Naroda. 3454 malo hl&lco v Liubijani ali okolici. Ponudbe na Ch. Kohout, B!ciwei-sova cesta gtev. 4, II. 3434 Proda sa v prometnem mestu na Štajerskem selo j dobro idoča trgovina z mešanim Ma-jjom, z vsem Inventorjem in pra^arn^ s stroji. Istotam se dobi tuđi lepo stanovanje z vsemi mobilijama. Ponudb? nod .Prilika* na anončni zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica šrev. 5. 3MS Za nafta podjet|a « Sloveniji iščemo za takojšnji vstop in kontorlstlMfo kateri sta že v ptaksi sodelovali in sta zmožnl slovenžčine in ncmščine v be-sedl in pisavi ter strojepisja in steno-grafije. Ponudbe rod »Takoj 777—3436-na upravo Slov. Naroda. 3436 Htipn staro hišo v Ljubljani, sicer pa mora ime ti dvo-rišče za napravo delavmce, ali že pri-meren prostor. Ponudbe pod .Stara hišn 3445" na upravo Slov. Naroda. 3445 Ma se JO Me Slovenske trgovske delniSke družbe v Ljubljani. Ponudbe pod „Delnice 1921-3462* na upravo Slov. Naroda. 3462 kIjncavDi£arl9¥ spr«jmejo Kranjske tvornice Titan, Kamnik pri Ljubljani. 4373 Večje Industrijsko podjetjo j v piljarnem kraju na deželi Išče 2 samostojna knjigovodja ter obenem korespondenta, imo2na slo-venSČine, nemščine, po možnosti tuđi srbohrvaSHne, Za stanovanje preskib-ljeno. Reflektira se samo na r_sne in dobre moči. Plača po dogovoru. Mesto trajno. Sprejmcjo se tuđi za to delo ev. stmostojne lenske moči. Ponudbe s sliko, prepisi spričeval in referencami I poftijefOM naj na upiavništvo tega lista I pod Sito .200/34S4- 1 }&zh hišnika l&četa zakonska brez otrok v boljšo bišo. Ponudbo pod »HiSnik 3303' na upravo Slov. Naroda. 3303 St auovan? ® s sobo in kuhinja išćem, §ivala bi vse zastenj za na:emo4a-aSca in družino. Ponudbe pod .Sivilja 3802* na upravo Slov. Naru da. 3302 Mkiie prodalalko spretno manafakturistin'o, sprefmem v svojo mešano trgovino. Predno*t imajo liste, ki Svi vajene t»di pri glavni to-bačni zalomi. TakojSnje ponudb? z na-vedbo desedanje^a shižbovinii iri pre-nisi spnčeval tvrdki Josip Koštanj-šek, Moiirje v Sav. dolini. 3328 TrSGusIi! potnik čez 10 let dobro uveden na Hrvaškem, v Dalmacifi in Bosni, i&6e fiksno na* meičenje. Prima reference, 32 let, re-prezentativen in energit^en. Zastoja vse stvoke. Ponudbe poo »Trga\ski potnik 3432" na upravo Slov. Naroda. 3432 tričetrt ure od Maribora, ki meri 7 oralov sadonosnikov, njive, gozd, gospodarsko poslopje, po-seben hlev za govejo živino in I svinje, pioda Alojz Oselir^n, Rožpoh, Dunajski jarek 139. 3435 Knjigovodja vtšč bilancist. korespondent, Ima Se popotdanske ure na raipola^o. Ponu-đbc pod .Prilolnost" Ljubljana VII.. poštno leleče. 3397 AmerlKcmcu Primorci V£ A7nn I Krasno ležeCe posestvo. rUliUnS obstoje{le iz vmogra-6ov, sadonosnikoV, njiv in travnikov, le-pega zidanega gosr>o<3arskega poslopja, zldanice, hlevovv okroglo 20 oialov ve-Hko, od postale okoli 20 minut odstranjeno, se proda. Natančneje pove Vlnceno Pre&era, £as?stnik V Polj-Canah. 3431 Prodam frak, dve salon:ki suknji in od moške n.irodne nose telovnik, irhaste hlače, svilen robec ter Čepico s cofoin. Poizve se: Rimska cesta 5, IL, levo* dnevno od 14. do 15. 3414 Sia&ovanje Išče se stanovanje treh ali dveh sob 3 kuhinjo ia drugimi pritikiinami v Ljubljani ali v okolici blizu ielezniSke po-staje proti dobri nagradi. Ponudbe pod inž. Koudclka, .Promet", tehn, indust. podj. Ljubljana, MikloSJceva c 4. 3346 Sile 80 m Železnih cevi v premenj 30 do 35 cm, dobro ohranjenih, preizkušenih za vodno napeljavo. — Ponudbe pod *Cevi« na An. zav. Drago Beseljuk & dru^, Ljubljana, Sodna ul. 5. 3343 za modno trgovino v Ljubljani se sprejme takoj. Naslov pove uprava „Slov. Naroda". 3478 Pokrajinska Monopolska Direkcija ▼ Llublfaal, razpi« suje na dan 19. junija 1922 ob 11. uri dop. ponudbeno dražbo za dobavo sledečega materijala za Tobačno tovarno v Ljubljani: škrob, alikantna slama, slama za ustnike, Špaga, Špirit rektif., le-penka valovita, žičnike, etikete za smodke, škrobni sirup, štoraks, mast tavotna, mito pralno, olje cilindrsko in strojno, petrolej, svece, vžigalice, kontrolni listki, cement, samotna opeka, bencin, lepenka, oglje in metle, ter omela (Bartwische). Natančnejši podatki so objavljeni v Uradnern listu, ali pa se dobe v ekonomiji Tobačne tovarne v Ljubljani. 3483 Direktor; 6. stran »SLOVENS Kl NAROD^ dne 14. maja 1922 Itev. im. Bozo Bortor Iz življenja i sofiefski Rusiji. RUSKI FILOZOFL V Rusiji je mnogo filozofov. Bus rad modruje, govori o -smislu življenja, o ugankah sveta. Tip teh navad-Dih neakademičnih >filozofove so nam podali pisatelji. Srečujete ga skoraj v vseh delih Dostojevskega, ima ga Tolstoj; Maksim Gorkij ga je odkril ćelo med vagabundi. Čehov v vsakdanjem me£ean3kem življenju. Pojav tega prirodnege filozofske-ga hotenja je na pr. bujno rusko sek-tarstvo. Kakor povprečen ruski inteLL gent pogosto > filozofira* in se spre s svojim sosedom zaradi kakega nem_ škega filozofa, tako se mužik v svoji eamoti, 6redi ogromnih step, širokih rek iu nfcskončnih gozdov, skrega -3 svojim popom, oznanjevalcem oficijal-©ega verstva in se pridruži tej ali oni sekti, ki bolj odgovarja njegovemu temperamentu in du£evnemu nivoju. lb veliko zanimanja ruskega, naroda £a duševno življenje, zlasti za verstvo, je zelo vplivalo na razvoj ruske filozofije K akademični filozofiji je došlo v Rusiji dokaj pozno-, nnjvečji vplir so imeli nemški filozb|Ti Kant, Hegel, Schlegel itd. Med debatami o teh filozof ih je vzraslo vec generacij ruske inteligenca in ravno filozof-ki spori so postali najjačje krečilo dveh nas. protnih struj, ki ste v tako globoki zrvezi 'z razvo;$*?m ruske kulture: slav-janofilsbra in zapadnjastva. Vendar pa se je ruska ekademična filozofija raz-gubila bolj v analiziranju, v dislcuzi-jsh o zapadnih filozoffih in njihovih metodah mišljenja, kakor pa da bi se bila poglobila vaše. fckala tako kot literature samonikli ruski izraz ter se ua ta način uveljavila v Evropi. Bolj kot p*> svoji akademični vrednosti je rusko filozofiramo za^lovelo v Evro_ pi po svoji literarni obliki. Mno0> filozofije je raztresene po spisih ruskih pisateljev. Spomnimo se samo, da je Dostojevskij podal v Razkolnikovem tip nadčloVek.i. kakor ga je razvil Nietsche, Nemec jte ostal pri samem ti-pu in ga razvil do vseh kon^ekvsnc, a Rus ga je po«=tavil v življenje, mu dal meso in kri in pustih da se je izživel ter na reelnih tleh pokaza! pozitivno vrednost svojih idej. Na ta način je nastale iz življenja ruskoga nadčlove^ ka — krsčanska katarza . . - Zadnja leta se je začela ruska akadamična filozofija nekako osred©-točevati in sistemizirati v večjem obse-ini kot poprej. Vzgled ruskih naravo-slovcev, ki so zasloveli daleć na zapadu in dali znanosti mnogo novih rezul-tatov svojega neumornega, đela. je ime! pozitivnih<: je bila najmočnejŠa oficijelna. V opoziciji je stala %e prtA vojno manjsa etnika, ki je interpretirala filozofijo v duhu Vladimira Solovjeva in pod vplivom franco«kega filozofa Hen-ri BergsoDa. 1>> so bili ruski intuitivi-eti. ki so imeli pred sabo velik cilj: ustvari ti na vseh sodobnih metodah fi-lozofokepra mišljenja osnovani ruski tip filozofije. Tej struji stoji na čelu mladi filozof Nikolai Loskij. Ni to sola v smislu n^mške -kabinetne filozofije. Zdi se, da, se je tu fonmrala. fcveza mladih, samoniklih duhov, ki se pri-pravljajo, da posežejo v vse rusko duševno in moralno življenje z novimi duševnim! eilami in velikimi reforma-mi. Kakor se je na strani ptozitivistov razvila skupina skrajnih pristašev materijalizma, tako se je na nasprotni strani razvil versko „ filozofski inisti-cizem, kateremu so pripadali Berdjasv, Trubeekoj, Florinskij i. dr. Ruski intiu. itivisti eo se bili izognili tuđi te skraj-ntosti. Nasproti mistikom so tuđi oui pozitivni, zakaj njihovo naziranje se tv& cddaljuje s sferd preperele skolastike in v mistična dnljinve prebujn*-ga ču. st\X)vsmja — mpr\-eč stoji na tleh res-nieneg«, življenja in vseh njegovih komponent Pripomniti j^ treba, da se je tuđi v ruski biologiji pojavila pre. i*ej izrazita reakcija proti materijalizmu in se je pričel uveljavljati lii^ola. markizem s preeejšnjo prinir^jo neke nove >Natur - filozofije.-?: Sokolov n«in v zgoraj citiranem spisu slika to duševno razpoloženje, 6 katerimi so niski filozofi stopili v ero velike revolucije. Kako so so orijentirali v tej ^trd^ni megli presnavljanja in preporojevanju? Treba je omeniti, da so boljseviki uvedli tuđi na čisto dusisvnem in nrav-nera podi\ičju mskega narodnega življenja diktaturo in terorizem. Boljše-viki so hoteli konsekventno odpraviti vse tradicije in u stvari ti iz Rusije tip strogo racijonelne države. Če pomisli-roo, kat je bilo Rusu verstvo in v kako ozki z vezi j^ bi I vo« njesrov svetovni in življen^ki naror z bo^oiskateljstvom, nam postane taka diktatura utopična, zlasti če se poslužuje čisto nasprotnih, t. 3. materijalnih sredstev. Morda bi bili komunisti dosegli več uspvha, če bi ob-dcili komunizem z glorijo misticizma in S?. skužali ?poiiti z v?r?kimi tradicija, mi dosedanjesra kulturnega razvoja v Rusiji. Njihov brezobzimi mat^rijali-zem. kopiran či?to po zapadnem mafe. rijalizmu in pr^kvašon z elementi ži-dovskega cinizma, je moral nujno po_ vzročiti reakcijo, ki s© res tuđi kaž» v vsem duše\-nem življenju sovje-tske Ru-siie. Ktpt je imela ruska pravoslavna cerkev cl?to državni značaj in je bila vsa višja in nižia duhovščina vzpojena v duhu cezaropapizma, so boljševiki zatirali cerkveno svobodo in proganjali duhovščino. V zmedi, ki je nastala., je na videz izsrinilo moćno ogrodje cerkvene organizacije. Inteligenca je izgubila ves svoj duševni vpliv, boljše* viški intelektualci so propagirali zgoli socijalna gesla, pblitiko in roftterijali-zem in tako je v primaroma kratkem času zastala vsa cirkulacija notranje-ga, duž'eivneera življenja v Rusiji. Zaostala intelierenca ?e je udajala obnpn, ljudstvo pa praznoverju in vsem drugim sls-bostim, ki jih j© zapustila, nenarodna, samodržavna ruska cerkev. Značiln>> je. pravi Sokolov, da je izšla inicijativa za ruski verski preporod ravno iz vrst onih filozofov, ki nišo iskali zgoljj intelektualnih resnic in vrednot, marveč "»o računali tuđi z in-tniti\aiimi stremljenji čkrreka ter se pripravljali za realizacijo veli tih živ_ ljenskih reform. Ti filozofi — Nikolaj Loskij, Karsavin, Mever in drugi — so pripravili teren za preporodno gibanje, ki se je kmalu po katastrofi ruske samodržavne eerkvB pojavio v vrstah mlađega duhovništva. Pod njihovim vplivom je na^tal Bogoslovskij Institut v Petrbgradu- katerega Sokolov nazivlja >otrocičfek nove cerkve<. To no. vt) vereko gibanja, ki je v ozki zvezi z mlado rueko filozofijo, je se v povo- jih, v procesu prve kristalizacije __ a gotovo je, da bo' imelo z ozirom na velikanskto religijozno dispozicijo ni_ skega narodnega mišljenja globok vpliv ra razvoj in konsolidacijo Nove Rusije, ki ž9 vstaja n% obzorju. Pripomniti je treba, da se te giba-taje izog^iba vsteh stikov % državo, kat©-ra nujno stremi za tem, da si to bogato, rodovitno silo prisvoji in jo vpora-bi za lastno organizacijo. Nadalje je ob, računalo z ortodokstvom, ker noće bma. jevati svoje poti z nobeno preperelo, načelno avtoriteto, ki ne spa«bi k ne. posrednomu verakeimi doživl.janju. Zdi se, da se bo ta cerkev prervj približa-la katoliški. Zato co katolički cerkve. ni krogi zadnje dva leti zelo zanimajo zn ru3ko c©rk\"eno gibanje in prouč-u-j^jo z vso vnemo probleme vzhodn«?ga kr^^anstva. Izmed filozofov — tntuitivistov je prestopil mrjo pozitivneg;: verstva Karsavin, ki se v svojih kniigah »'Ka. toličestvoc in >Solli£rijac pev-a s specifično verskimi vpr.i^.mji. Voditelj in. tuitivirttov Loskij se *e ni odločil, dasi-ravno se v zadjii^ni cmpu mnogo pf^a ft transcedentalnimi problemi. Loskij je nastopil kot lajik v petrogrejskih oerkvah in čital svojo razpravo >Bog v sistemu brganičn^^n s\^4ovnega na. zora.< Nastop Loskef/a v pravoslavni cerkvi je vzbudil s^losno pozornost. Sokolov opisuje prizor v neki cerkvi, katero fo napolnili »lelnvci sosednih to-varn. Izza Loske^o. ja govoril neki komunist, ki je branil filozofa in jsra pri-porofial, dapira\Ti*> \o "»huržuj«. Skupi_ na ljudi je nato zapola internaoijonalno ostali pa >Spa?i Go-=nodi . . .< Tndi po7.itivisti č& dnluipjjo, dasi-r^vno po izpriinili velik d^l svojo^a vpliva in jim oeividno n^ dostava jasne orijentarije v revolumem kaosu. Znacilno je, da je njih voditol Vwden-ski^, iskozi in ftkoz, nasj>rotnik vsake metafizike«, povdflril v svojem najno. vejš^m spisu >Psihrilo^ija brez metafizike« nujnost r^ligiiozn^ga ćustvova, nja. Zanimiv znanstven spis, ki jp> no-dpvno izsol v Rupiji. je tob?irno dolo astronoma Ni kolaj« Morozova >Hri_ stos<. Morozov dokazuje na podlaffi ?.krbn^a proucevanja zvezd v pr\*ih stoletjih kršćanstva in analizo astronom, spisbv, nahajajočih b© v starih cer-kvenih spisih, da po je većina dogod-kov, ki jih pripisujemo prvrTmi kršćanstvu, Zjnpodilo r>ar stoletii pozneje — v lij. in IV. stoletju ter da ie bila većina knji^; stare ^avezo redigrirana ozi-roma spi-sana v IV. — V. stoletju. Ta. ko se na pr. aleporićaii r>l«Jiet pri Eze, kijelu odnaša n,i kom^t 1. 451. Isto veli a o knjierah Danijel«, Jeremije in drugih prerokov stare zaveže. Morozov do_ knzuje. da je pbglavje o Balaamu in njegovi oslići dospelo v svete knjige sele v VI. stoletiu, ker astronomska alegorija te lesende popolnoma bd^ovar, ja konstelacifi zv&zA 6. januarja 1. 532. Legenda o Samsonu in Da lili je bila po raži skovani ih zgoy^ Kristove, sklepa Morozov, da se je kršćanstvo pojavilo že precej čaše pred Kristom. Krist je po njegovem astronoovskem raziskova. nju živel v IV. stoletju in je tunrl 21. roarca 1. 368. Morozov jo poročal o svojih raziskovanjih že na vseruskem astronomskim kongresu (oktobra 1, 1920.) Njjearova izvajanja so zadela na oštro fcritiko ruskih teologov. Sokolov trdi o Morozovu, da f& >silna osebnost, velik astronom __ matematik, člfrvek nenavadne pridDosti in nedvomno veli-kega talenta.* To je samo par momentov iz veli. kega duatevnega prđobrata, ki se pripravlja in zbir* okrog močnih idejnih centrov v današnjem revolučnem kaosu ruskega naroda. Znanstveoiku in pose-bej Se filozofu bo dana pri tem velika vloga, zakaj Rus se nikdar ne bo za_ dbvoljil 6 ^amo socijalnopolitično revolucijo, temvoč bo skušal po nagibu svoje široke, k človečanskim ciljem stremeče natnre zravohicijonirati in preobraziti tuđi duSevnto im moralno živlienia. Dn Anton Sagadin. direktor Pokoj ninsirena zavoda. Starostno zauarouanle privatnih nam^fonerj. Z ozirom na notico gornje vse-bine, priobčene v vseh listih, si žte-jeni \- dolžnost. podati sledeče obrazloženje. O pokojninskem zakonu se trd'. da že v prvotni obliki ni odgovarjal in da sedaj po noveli se manj odgovarja dejanskim P(>rrebam. Oćiia se mu, da nalaga visoka bremena, ki jim niti daleč ne od^ovarjajo ugodnosti, da je potrebno dodatno zavarovanje in da ie potrebna zonet novela. — Pokojniiisko zavarovanie nai pri-nomore orivatneniu nainešeeneu do pokojnine v starosti, do rente v slučaju predčasne onemojrlosti, do vdovske rente in do vzifoinili pri-spevkov za nje«:ovetfa otrnka v slučaju smrti. Zavaniie se coli dohodek tako. da bi nai nanie£čenec prejemal po preteku 40 letnejra zavarovanja tri eetrtine svojMi deianskih službenih preiemkov kot dosrrrtno nokojni-no, vdr>va polovico hi etrok eno tret-.iino. Sh-tcin te^ra zakona je jrotnvo dober. Ako bi nai zakon nudil to, kar nudi drzavrv- r^Vnr,?in4;i pravilnik, morale bi 5e nrernije nodvoiiti to se pravi namesto 12^- bi se moralo po-birnti okoli 24". od nfače. Dnitrnče Je nemo^oce nafti pokritla za višie daiatvc. Da bi zakon Po noveli še mani odarovarial deiansk:m notrebam, ne bi trdi!. Kaiti sistem nadomestnib za-vodov — in take zavode odnosno fonde so si ustvarile Ie naivečje in najmočnej.^e gospodarske or.sraniza-cije z nafbrJiše r>!ačar?rrri namešćen-ci — se ni izkazal za koristneffa ce-lokupnosti ostalih namešćencev. Za-varovan.fe ie preračunieno na veliko maso zavarovancev. Će Je ta masa porazdeljena na veliko samostojnih edmic kot nosifko zavarovania, po-tem ne more noben fond iz lastne moči. to !e iz vplačanih premii svojih edinih dohodkov. nič drus:e2:a nuditi negro ono. kar nredpisuje zakon Ako so posamezni fondi kljub temu aajali mnosro več. kakor ie pred-Disal zakon, se je pač to zsro-giio h Dosebnlb doraclj podjetfa ^TiS: "»»^or oa ne na račun vplačanfh premfj. — V noveli i-tedai srečno vpeliano načelo, da se tuđi dosedai nadomestr»o zavarovanc pritejme v kro&r zavarovancev od države ustanovlienegra PoJcolnfnske^a zavoda !n sicer brez kratenia oridob-Henih pravic. Novi § 70 namreč dolaca« da se s Drehodom zakonitesra za-varovania na pokofn. zavod ne sme ukimti dasedaniih večn'h daiatev. Radi tegra so ostale vse pravice vseh nameščencev. ki so imeji do sedaf zajamčene pravice na večje ueodnosti, nedotaknjene. Ravnotako kakor do-slej so dosedam'i nosila" nadomestne-Za zavarovanja tuđi odslej dolžni vršiti svoje dolžnosti in izpolnjevatt svoje prevzete obveze naoram na-meščencem. Olede vteoko*tf bremen fe treba pojasniti, da to breme ni bilo nikdar tako — minimalno kakor ravno da-nes. Poeleimo! Pred vojno so preje-mali Drivatni nameščenci novprečno K 1700 letno plače. Za podlago po-kojninskemu zavar. se ie vzelo K 1500. Po načelu, da naj sesa najviše zavarovanje do dvo.inc povprečnine. je bilo postavljeno za meU> zavaro vanja K .^(Xm'». Premija znast \2r , ru pr. K S(yft Iltiio ali ■"'"» kron mesecna v najvišjem razredu. Paiies je p^ povprečnina r!aČ ceniena na 40 krat večio vsoto. Za Julii 1021 je bila uso-. tovljena 24kratna predvojna pov-« prečnina. Od takrat so se place dom-nevno zopet povećale za 50 T. Statistike za enkrat se nimanin na raz-polaffo. Temu prinierno ^>e mora po« višati tuđi zavarovanje. ako nai sd sklaua z dejansko potrebo. Premije, ki se danes plačujeio. so torei !e od-stotek one premije, ki se ie morala nlacevati. da se zavaruje sedanjirrt Oasorn primonia pokoinfna. LT8:odnosti. ki jih nudi zakon, n^ /more nobena drusra zasebna zava-rovalnica. To i/haia zonet \z neiz-rrosnih in nepobitnih številk. Zavod daje za rrvih H» let zav.imvania y*. za nadaljni pa ! ', vplačane^a kapt-tala kot dosmrtno rento. Po zmrtt rontnika nlnčnje 5- njegovi vdovi polnlico lr> otrokom dn 1S. leti vn trct.iinko. tako dn vdovska renta in vz^ojni nrispevek za otroko ne pre^cirnjo tri četrtine rente umrle-na očeto. V ^tevilkah se tn crta*? sledeče: Za čas od 1. ian. looo do'.10 M'Tina 10?! }e bilo vplnčnno naiVo^ nO' ™> kron letno. 7:i \2'< let odn >snci I.V) mes. ro 30 kron. toref 4500 Ta kapital s 4r~ nbresrmi in f.bre^rmi nko1nfno vsakecra r>o*. sameznika. Ker te zavarovanje no zakonu obvezno, odrade v*aka v^-r^ vizija za iskanfe \n nabfranie zava-^ rovancev. će se ookaie poslovni vr$-bitek. se ne fzplačujefo niVake tantf-femo. Ker ni delnfčarjev. tuđi ni đ^. rfderrde: vsi t^trofl z^ cerreiše zavarovanje neeo nr» zasebnih zavarorat-nlcah ker se vse steka v piid zavaro^' vancem samim, Le na ta način fdf mosroče plačevat? ie po prvih des^-, tih letih dosmrtno rento, ki znaSa K! vplačanefifa kapitala. Nemosroče pa >e to trdi ti. da zakon ne bf nudil nrtf od daleč uKodnostf. ki odjzavariajoT vplačajilm premijani fKotiec pfrh.V IiOuisa đe la Ram6e (Onida): 8 KneglnSa Uiera. Roman. Vera ni mogla razumseti, čema jo lord Jura neprestano spremlja. Kakor bi bil njena hišna e.li njena prtljaga. Eada ga je imela, saj je bil ljubezniv, četudi včasih nekoliko siten. Ampak zakaj ga kliče mama kar kratko Jack? In čemu se to-likokrat prepina ž njim, a ga hoče imeti vendarle viedoo poleg sebe? Vera ni vedela, kaj naj si misli o tem, posebno ker je včasih ujela m«-ldDholicen pogted njegovih toči; in zde-lo se jej je, da jo gledajo te oči tako soču tno. Sprejem v Felicite je naprafvljal na Vero utisk vrtinoa ži^h barv, jasnih obrazov in lepih beeed- Kneginja Nadina Nikolajevna Nalagina je bila b svojimi gosti zunaj na verandi. Poljubila je Vero in jej rekla, da je kakor slike Gainsbortougha. Kneginja samu je bila majhna, vilinska pojava komično pora-sl'ega obraza in drobnih, rjavih. živih podlasičjih oči. Vero so predstavili tolikeri gospodi, d& jih ni mogla razločevatl. Oddah-nila se je , ko so jb odvddli v n«Sko sobo, kjer je mogla ostati sama do obeda. Ko je tri ure pbzneje potrkala na rrata svoje matere, da pojdeta skapaj k dineju, je bila v veliki toaleti in lo-tevaU «e j« je neka nervoznost, dasi to drugaSe ni bilo v njonl naravi. Saj pa tuđi ni bila malenkost — vAliki korak v svet! Spominjati se i« morala Correza. Lađv Dolly i© oštro fcaklicala >n«r prejc. Vera je vetopila in je videla svo-p mater prvikrat v svečanostni toaleti. Kakor da je stara ona sama s>l« MđeniDaJvt let Bila lo našminkana in njena obleka nespodobno globokb e«n cooor izredana. Vera j& zardela. >Kaj pa buljiš?« je vprasala. >AK ti ne ugajam? Ali kaj ti je?< >Nič«, je mrmrala ViBTa, ki jej ni mogla razkriti, kaj čuti. >Ved^š se, kakor da si videla duha,* je dejala lady Dollv tieetrpnO. >Tako srep pogled imaš. A sedaj poj-di!c Vera je stopala ž njo po širokih manjih stopnicah, ki so jih žarko raz-^vetljevali zlftti kandelabri, ka ter a so držali mramornati zamorci. Po prepro-stesn, tihem živlionju, ki ga je živela v Bulmerju, se jej je zdel ta »ijnj, to raz-košje in vrvenje na gradu Felicite, ko-kor velikolepna pravljična prikazen. Najrajše bi && bHn, ustavila na. prostranih vnanjih stopnicah sr^di eksbtičnega raatlinjaka ter gledala. Toda mati jo je vlekla seboj po salonih, kjer jo je eprejelo mrmranje občudovanja. Ali Vera se ni zAvedala, da velja to mrmranje njej. Lady Dolly, ki j© bila mtfdtnica svbjd vrste: ji© prav dobro vedela, kaj dela, ko je oblekla Verb v bel kašmir s srebrnim pašom in jej zataknila srs-brno punico v lase. Sergei Nikolajevič 2nrovt ki jima fe prišel nasproti, je šepetol nekaj kakor >đivinement belle!< (čudovito le-pa), in lady Stoat, ki je opazovala iis daljav« njun vstop, je dejala. sama pri sebi: >Re«ničiio, diven btrok! Težka pra-iztužnja ta mojb drago, malo Dolly.< Pri obedu j* govorila Vera malo ali skoraj Msto ni& Gledala Je samo in se Sudila. Mlddi frandbski diplomat, kl io id vodil k mizi, s© je trudil na vso moč, da bi jo zabaval, ali odgovarjala mu je le prav na kratko. Razmišljal je, kaln> dolgočaenA in neuron* so nao ta-kale mlađ* bitja. Po obedu jo je lady Stoat okupirala na svoj znani materinski način; a tuđi ona ni vedela đosti pbdeti ž njo. Na v3a ji je odgovarjala samo % nemim, resnim, mirnim pogledom. Mahoma je Vera vprasala prijateljica svoje matere: >Katera izmed dam je mis« Coaoh? Ali bi mi jo hoteli pokazati?« Lady Stoat se je nasmejala. >Kdi> vam je pa p^avil o Fuchsiji Ooach?« je vprasala Veselo. >Predsta-vim va-s tej dami. Lahko vam postane koristna. Ainerikanko. Verine oci bo sledile smeri pahlja-če in videle so lično osebico probojne polti, drobnih udov, zlatordečih las !n ploščnatega nosu. Obraz ptorcelanaste X»unčike je kazal mesanioo predrznosti, premetenosti in rvitosti. 8 sklenjenimi rokami za glavo in z vrtnico med zob-nri Je oedela v velikem knogu goepodov tm otomani. >To je Fuchsia Cb^ch? Ne ugaja ml. Ne maram ^» sefenaniti ž njo«, je dejala nočasi. >Tega ne smete red fcar tatooc, f& svetovala lddy Stoat >Ako Vas lju-dje elišijo, bi enoetavno mislili, da ste ljubo šumni.« >Ona ni dama«. Je Izjavila Vera. >Morda govorite istino,« Je pritr-dila lady Stoat >A!i kdo pa je to dan-danes? Na vsak način ni treba govoriti b tem, sicer si nakopljete celb množlco sovražnic«. >Kaj| ml more ^kodov^ti to!« j* od-vmila Vera sanjlavo. »Kaj škoduje, afer> imate sovraž-niee?« j© pbnovila lady Stoat >Draga moja. ali ie prijetno, ako vas dan na dan zbadajo z ostrimi iglami? Pri Bo-gn<» je nađaljevala, >jaz se tuđi ne Ogrčvam za to gospodo. Ampak pri meni je to vse kaj drugega. Jak sem stara pa se ne boete mogli ogniti znanja i njb. Saj občujeta obe v i^ti hiši.« In s tem je mislila dobra dama. da je <$ovolj storila za Dollvno hčer. Imenovala se je piravkar >staro ženo«, ali gorje, ko bi bil trdil to o njej drugi! Približala se je sladko ljubeznivo sta-remu, plešastemu poslaniku, čigar prsi so bile posejano z redi kakor lepo veoerno nebo z fevezdaini. Vera je ostala sama, Gospodje so jo opazovali, in bila jim je vseč, amp^k nihčo ni prišel k "j^j- Veddli so, kđko dolgoča^n\p» znajb biti takele premlade stvarice. Edini, ki je prisedel, je bil Jura, prijatelj njene matere. >No?« je vprasal z nekoliko pri-siljienim usmevom. >Kako vam ugajft?« >Lep nrizor« je odgovorila Vora. Jura je pokimal. >Spočetka gotovo«, je pritrdil. >Ampak tega ne sme biti preveč- Dru-gaČe se zdi človeku kakor da je v mlinu; vedno isto. Kakšna se vam zdi Fuchsia Go&ch?« Vena 'se jo 8pomni la besed lady Stoatove in je odgovorila preprosto: >Mislim, da je lepa.c >0e je lepa! Vašega bratranca je odbila, kakor da je drvar. In tako odbija drugega za drucrim. So-m si ne morem razlagati njenih uspehov. Menda dela vse to njena polt. To sem že re-kel Dolly __ pardon, važi mama.« Takt> pogostokrat ga je že slišala reci Dollv, da se je čudila, remu ge danes oprošče, Jaradi t?ga. >Moja mama jo obćuduje ?« je vpra, šala. Jura se je -"nnejal. >Vsaj pravi tuko. D»me vsdno ob-čuduje navesti a la modo. To je lepa slišati. Vse prisega jo, da j© tuđi mis DdwtnT divna, mislijo si pa morda po-vsem drugačč^« aSAi }• *» mm Đastv^ti ^ >2e reis, tega no \t>sto. Kaj -«rplv>ti vesto o srv-eta? Ampik žaliboe fo* W zvesto vrt?. Kaksnft Skoda! Saf p^znat^ pra^ovor: Kdor za ^molo primo —< Te beaede so \o spomnile zopei Ojfrreza. Razmili jala j« nekaj &wa >Čudno,« je mrmrđ.la, ttuli on \& menda hotel reci isto. . .< »Kdo, ali am*3^ vpradati?c >Marki Correzrv« Jura sp« je zacrne jal. >O, vaš peveo,< i^ dr>jal. »V svojt umetnosti naj le bo knoz, On ie marki,« je izjavila Vera bd-lodno. >Ali %-am je on to natvezel?« Juro 5*? ]e rasroejal iznova, \ Pogledala g^ je b^itajoče. Potom Je"' vpra^ala-. »AH vi»stp, kio jf> mama. lont1 Jura? I>>l£ro^.ipim &o tiikai.« >Pa ^-lenda^ n^ zflto. ker ne prizna* vam, da je Correza rojen knez? ^al bi mi bilo. Vaša mama je tam spodaj A' rajša ne hodite sedajj k ntej: motili bf jo.« Menil je, da ladv Dr»Hy, ki J?l imela. >tam ^podajc prav kakt>r PuohsiR Coaeh okoli pobi? cei krog frogrprviov, koketira na vse kriplj^. Vera je videla to, In njeno oči s*» so zan>ePoteni pa se ruL^tranlm, ne bo me po£r^ala.< Vstala je, tod% Serpej 2urov. ki je prišel prav oh pow plednjih besedah mimo njiju, ]^\ }& lju-beznivo »mehljaje zriAtavil pot. »Gospodična Herhertova,« je dejal, >ali -se vam zdi mojn. ubo^a hiša tako nezaaiimiva, da ?# hoćete že oh def»etih timakniti v svojo fi*>Ho? Ali stnem po-izku?iti. mi.«s«, dft v«ni v^budim nukali* ko zanimanja zanjo? Ali sto že videll moje raetliniake* ?aj ve«U\ mi Rusi, kl divimo sre^ii ^nes:« in lodu, mi jako Iju. bimo ovetlioe ^^« XDall« nribota4. Zvonarska vltoa 1. 2120 h lat'N indajo. nmmmm^9 franeosfeo žgaaje. Velika in stalna zaloga po originalnih tovarniskih cenlh pri tvrdki *>•«• tUilda v Maribor«. 3215 Me za tope! ifdeluje in prodaja na debelo in drobno po najnižih cenah. Pri večjih množin.i'u znaten popust. — Anton Stelner, Ljubljana, Jeranova ulici 13, Trnovo. B AS^fc. (5tukAture) za Ftror I PSIlE pe izdelujem z naj* • ■ taW^ ^s* modernim! stroji in i.: najboiisega materijal« ter dobavljam v vsaki množini po najnliji ceni. Jos. R. Puh, Uubf'a**, Gradalka ulica 22* TELEFON ŠT. 315 d2b* LESHI CEmEllT katran, harboHnel, stresna lepenka. StMhfltttrno trsije, apno, sadri, portlud In rMumcnait, opaka, ferawru, bttouko idezle. Santu opeki fci noka. „GRHDIVO" Zagreb, Telefon 9 - 89 -——-3-—£-■ Brz.: ORHIHVO. ________________BoflOPlćepa 3._____________ LEon KOHEiP^rr1 Berlin IL 0.18. EHsabetnstrasse 28 • 29. :•: TdcL RBnlgstadt 1972. :-::-: Tetgr. moloaailia.:-: VrSI sledeče posle: Eksportni oddelek nabavlja vse predmete is Nemčije. Importnl oddelek placira vse domaće proizvode na tukajšnjem trgu. Tahnlčni oddelek vrši projektovanje vsch vrst industrijskih podjetij. Nabavlja stroje in aparate vseh vrst, kakor novih tako tuđi rabljenih, gradbe-nega, elektrotehničnsga in ostalega materijala izpod tvorniikih cen. Ekapedltni oddelek odpravlja blago i direktnimi vagoni po najpovolj-m)|SI tarifi. Industrijalcem in vojnim oškodovancem, ki imajo prisojeno pravico do repa-racij, daje o takih poslih vsa obvestila in usluge. £9" Vtakemu trgovcu, kl prida v Nemčijo, "VQ se priporoča v njegovo lastno korist, da obi&e našo firmo. 3149 Franzensbad na Češkom. Prvo močvirno kopališče na svetu! Za letenje srca Idealne kopeli v ravni leži. StaropreizkuUne Jeklove kopeli. NaknolnelSI vnlcl Glavberieve soli. 17 gr natrijevega sulfata na liter. Prirodne oglllkovoklslinske, rudninske, ieklove tn plinove kopeli. ilavna zdravilna doba od 1, maja do 30. septembra. Kopeli se oddaiajo od 1. aprila do 31. oktobra. Prilika za sport in igro. Prospekti brezplačno od zdraviliSke uprave. ■■ ■ m V 14 dneh izdetujem ■ lamljBi I nova In paprav- I11111 I U*"1 ***** ***- IIjIIII I •**• solidno in cfno. ■ llllll I JeUrntoK F«Un, AVTO bencin, pnevmatika, cl je, mast, vsa popra vila in vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenak nudi Jugo» Avto dzo.z.v Ljubljani. 2319 Tita perfektna strojepiska, zraožna slovenske, srbohrvaške in nemške korespondence, se takoj sprejme. Prednost ima stenografinja. Po-nudbe na oglasni zavod It 8«« štt^k« Maribor, Slovenska ul. 15 pod šifro „Tajnica". 3326 Dr. Int. Miroslav Rasni oblastveno poverjeni stavbni inžener in mestni stavbenik Mibliaua. GrailHe». 13. Stavbno podjetje in teh* niska pisanu za betonske, železobetonske in vo- | dne zgradbe, arhitekturo in vsakovrstne visoke stavbe. livrfit«. — ProltMirtnlt* r I Svetovna zdravilišča na Čeikem ! Karlsbad ■ FraBzensbail ■ Manenlud Glavna zdravilna doba: l. maja — 30. septembra Dopotovalnice in vizum pri češkoslovaškem konzulatu v Ljubljani, Na Đregu št. 8. Pojasnila in prospekte dalo mestne zdravilUčne npr»ve. laalaaaavaaaaaflBaBaaaaavaaaaaaaaaaaaaai Tronsluso d. d. I Xagreb9 Matnranlćev trg 3 I Telefon št. 27—«0 I Brzojavi: Transjugo I Podružnice: Beograd, Kosmajska 16 I Izpostave: Osijek, Široka ulica 8 I Sabotica pri Pittkotić i I drug i Skoplje Dobavlja najcaneje travene, ieleio, ieblie, apno, cement, mavec, tr-stiko« žico, deske in ves j gradbeni materijal ; Jadranska banka Beograd. MiiSla glavata: Din UM- toa: Sin MA- Podružnice: Cellef Cavtat. Dubrovnik, Erce^novš, JeBf!i9 K^riu!a9 Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, ^e4kovJtP Saraievoi Spiiti Sibeniki Zagreb Naslov la brzojave: JADRANSKA. Afilirani zavod: Frank Sakser Stata bank 82 Cortland Street New Vork City. Slotenska trgovsba delnltta drnlba v LlnbllanL k subskripciji novih delnic. Redni občni zbor Slovenske trgovske delniške družbe v Ljubljani je skkntl dut 18. raarca 1.1. zviSati delniško glavnico 04 K 5,000.000'- no K 3,000.000- 2 izdajo 7500 novih delnic ft K 400.— nom, pod dedečimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi dveh starih delnic eno novo aK 440*— pristevši 5 % obresti od nominale K 400*— od 1. januarja 1922 do dne-va vplačila. 2. Novi delničarji dobe delnice po kurru K 480"—, pristevSi 5 % obresti od no* mJnale K 400*— od 1. januarja 1922 do dneva vplačila. S. Delnice druge emisije participirajo na čistem dobičku za Ieto 1922. 4. Nove delnice se bodo izročile proti vrnitvi začasnega potrdila podpisovateljem ttkoj po končani subskripciji. 5. Reparticijo delnic za nove delničarje si pridržuje upravni svet. 6. Podpisovanje delnic nove emisije se vr§i od 10. V. cio 31. V. 1922, tn sicer prij a) Slovenski trgovski delniški družbi, Ljubljana, Resljeva cesta št. 22.; b) Slovenski trgovski delniški družbi, skladišče Rakek; C) Slovenski eskomptni banki, Ljubljana, in pri vseh njenih podružnicah, tn st-cer Novo mesto, Rakek, Slovenji gradec in menjainici Slovenske eskomptne banke v Ljubljani, Kolodvorska ul.; č) Trgovski banki d. d., Ljubljana, Beethovnova ulica St. 10. in Trgovski bank! d. d., podružnica v Mariboru; 7. Delnice se bodo izdajale v komadih a 1, 5 tn 25 delnic. Naša dražba posluje Specijalno v kolonijalni in špecerijski strok! samo na debelo. Ima svoje poslovne prostore in skladišča v lastni hiši, Resljeva cesta, št. 22 blizu glavnega kolodvora. Vzdržuje tuđi veliko skladišče na Rakcku in siceT s špecerijskim, kolonijalnim blagom ter deželnimi pridelki. Delokrog družbe postaja čimdalje večji, poslovanje se je že dosedaj razvijalo povsem povoljno, a v bodoče se utegne razviti tako, da sedanja sicer visoka ddniška glavnica nikakor ne bo zadoščala. Zato je potrebno, da se udeleži sleherni stari deiničar pa tuđi sploh vsak trgovec na deželi podpisovanja novih delnic, da bode v bodoče naša zaloga tako bogata in tako raznovTBtna, kakor si želtjo to nali trgovci delničarji. V MaMlult dne 4. maja 1922. Uprauni suef Slovenske traouske delniike družtie u LlnblimL LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Podružnice: 8 ] Split, Trst, Sarajevo, | Gorica, Oelje, Mari-jbor, Ptuj, Breiioo, | Kranj in Movi sad. LJUBLJANA - STR1TARJEVA ULICA 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Prodala srelke rasr#dn« loUriie. Telef. štev. 261 in 413. Brzojavni naslov: JBankawv Ljubljana. Delniška glavnica K 50,000.000. Rezervni zakladi K 45,000.000 «tev. 110. »SLOVENSKI NAROD, dne 14. maja 1922. Stran 9. Na dobrem ogolnem mMtu w Orado« I sa proda moiko In damsko krojaitvo, konfekcijo lit vlagom, električno opremljeno delavnloo lit stanovanjem sa 75.0OO I dinarjev v gotovini. — Ponudbe pod „Sch6ner Kundenkrela«« Grava, Gras, Stempfergaeee S. Naznanilo. Fodpisanl naznanjtm, da iivršujem mlaarsko obrt, da Imam v zalog i in potom naročil in točnih naMov lidelujero ttavbeno In pohiltvcno raiiarstvo. Anton Kregar, ___________________________________ŽL Vid nmđ MuMU—, Izvrsevanje kilitoih tal in asfaltofania prevzema In Ima vedno v zalog! • karbollnej, katran, lasitl cement, stresno lepenko, ruberold (anduro), atrainl lak, asfalt, watproof, oereslt I. t* d. Ljubljanska komercijalna družba, Ljubljana, Đleiweisova cesta štev. 18. Nadskladiščnika, I popolnoma izobraženega veščaka iz stavbeno-okovske stroke, I energičnega, z uspešno dolgoletno prakso, in dva železninarja, zanesljiva komisijonarja z dobri mi spričevali, sprejme večje p od je t je. Ponudbe na upravništvo wSlovenskega Naroda* pod .ŽELEZNINARJI/3467*. Na prostovoljni javni dražbi se prodajo na predlog gosp Ivana Peharca kot dediša po gosp. Jožefu Pcharcu iz Tržiča 10c dne 19. mala 1922 ob 9. uri na licu mesta „Cimper" nad Tržičem vsled sklepa okrajnega sodišča Tržič z dne 8. maja 1922 A 10521—12 nastopna, v zapuščino spadajoča zemljišča skupno a!i posamezno po parcelah in sicer: Zap. I Predmet j IzkHCna štv. I ! cena : L i vi. št. 184 k. o. Tržič: i p. št. 441 njiva s travnikom • • • • 13.845 K ' 2. i' v!. št. 200 k. o. Tržič: t „ , 443/1 travnik........ 2.706 „ „ . 443/2 šupa......... 1.000 , I 3. vi. št. 150 k. o. Krize: ! p. št, 514/1 sadni vrt. ..„.„•. 3.136 „ j Prodajalec si pridrži za odobrenje prodaje pravico pomlsleka 14 dni po izvTšeni dražbi. Natančnejši pogoji se zamorejo vpogle-aati v pisarni podpisanega sodriega komisarja. TRZIČ, dne 9. maja 1922. Notar kot sođni komisar: __________________________dr. Fran Prislan 1. r. HIHIII1I Flll glavno zastopniŠtvo Q* Žuiekg Ljubljana, Sodna ni« 11. Tcl. Inter. 461« Ima v zalogi nove avtomobile tvrdk „Avstro - FiatM in „Fiat - Turin" po originalnih tovarniških cenah. Modno trgovino II. Šini našle! K. Ssss Ljubljana, Mestnl trg 19. ČEHE ZNATNO ZIUZMIE Perib — Picttninc Rokavlcc, nogtvict Bluie, tpod krila, pftđpasnlkl Svita LU [Trgovina z žclcznino „pri Zlati lopati" Eriavec & Turk ?r*l Hammtrschmldt) Ljubljana, Valvazorjev trg 7 nasprotl krtžavnlftko c«pkv«. Zaloga cementa !n karbida. Smretap lesa večjo mnofino, lept suhi čoki, se takoj odda, tako tildi 7 vacjf nov prvOM^tni I borovih dcsk. L. Z. Hotel Slon. 3420 samostoinega fotografskega po-pftočnika radi privatne instmka e. Informacije: Narodni dom, Žola Univer zal. ?440 Radi dru?lnskih razmer prodam, ev. oddam tuđi v najem leseno barako v katerl se n aha ja trgovina z mešanim blagom v velikem ind striis!*em kraju v Sloveniji. — Prodim event. oddam v najem z \sem Inventarjem In parcelo, ki meri ca. 400 tn2 \ied, na kateri se postavi lahko nova hiia. Pomirbe ood .Ugodna prilika", poštno le*eče Rai-henbutg. 3425 iiiliitliiili se proda po zelo nizki eeni. Ponudbe na poštni predal 125, Ljubljana, glavna pošta. 33^8 kl je v kavarnški strok dobro tzurjena in ki ima dobra spričev^lv se sprejme v kavarni „Zvezd^" v Ljuizbijani« *3j9 PrcsSssf" bb dve moderni Ecclcsa — znnmka gT^pre*, s pri^iopnJm vo/om, 6l 2 HP, in znamka .Frera", 4! 2 HP, obe v dobrem stanju. VIdita se lahko vsak din « na Podrečju, tovarna furnirja pri Dom-žalah. 3333 i ali koresponđenilnlo vtSČega hr\pa*skega event i^nlij^nsk^^a ali nem^kep.i jezika, isee /.a tnkoj tvrdka R. Forempo'ner i drug, Ba?\ iui, otriu ali dennrne u zavodu Gre tndi nn de-želo. — i-'onudl>e pod „Samcstnjen" na anon^D'j «' 'i^I^o A'orn.j Conjpa.nyJ Ljtth-lj;ma, Kongresni trg 3. 3365 plssH&rska !n Itturskai IVA?I E!?3CEU, Dunals^a c. !9; >e priporroča. IzviŠitev točna, cere nneine. 1001 i Anton Cerne / n&scSi: za birmo ter svilene EfiU ds COLOGKE „4711" li inja Fetiša Mi X z&stno vodo OBOL. O. BraČkO, Ljubljana. Dunsjska cesta štev. 12. ^^ jp^. #* «^3^ jrtBAk 4ffl ^ *£ *^% ^r^ ^ po možnosti otroška vrti.arlca, se išče za takoj na Dljd. Fioni^liie pod „Vrtnr.rica/3444'4 na uprav. Slov. NaroJa. -M\i znamke „Pireli*, vseh velikost; z.i automebile, r:oiorjc in l:o1csi so vedno v zalomi. Postavim tuđi franko Ljubljrna po r.rj:\iz1} ceni in vsako količino. Narod naj se: Skladiščc pneuraatike Preli. Postojna. 3213 IMMm bSJijih'c kiid^l feidbuc!! - ^zd^: Ma] — OktoE^F;r- Ziravi katare, nadtiho, emph/sem, bolcni srca itd. irb^rnl rdra»ji"*nl ^rr.ia^fc!, D^bra Rrehrrsms. SSovst^ no v Stritarjevi ulici l\. 5. — Podružnica V Somboru (Đačka), Aleksandrova ulica št. 11. Vpoštevsfie pri nakupiš! stran IO. »SLOVENSKI NAROD* dne 14- maja 1922. Stev. 110. Zi ^f % j ■ * I * B ° I B • UrilfcClll »#lclvSJcI6Elti| LjlIPii^iiOd PoStni predal St 70, telefon št. 103, 180, 256, 447, 527. Projektiranje in izvršavanje vsakovrstnih zgradb do nalvecjega ©bsega. Na razpolago prvo- vrstni strokovnjaki in praktiki. Bogata oprema z gradbanim inventarom. li! Je vajena sobnih dc!. se sprejme takoj prcti 12bii pLiči. Oglasiti sei? osebno. Spreir.ne se tuđi perica. Kje pove uprava S1 ov. Naroda. 3328 tokaB na prometnem kraju ISćem proti dobri nagradi. — Ponudbe pod „100. 00" p.o5tno leieče, Ljubljana. algvnn poStn. 3337 Došla Večja množina plaščevin xrać- nic 2a dvokoJesa, g-tna za otroške vo-z €ke in nova dvokclesa. Velika zaloga ottoških vo?:čkov raznih modelov in štvr.lnih strojev. Cene na zahtevo. Pri Odijelu, Ljubljana, Karlovska cesta 4, Stari trg 28. 3261 G. F. Jnfflek zf.zlmltt glBsofirjtT v Ljablmni W)lio?a 12. Imšfljem uglaSevanJa ter popravOa j?la-sovirje? In fiarrcontjev spedjelno strftkov-oo, točao in ceno. lita Dsrcela fia Blcdu, 8 min. od jezera, miren prostor, krasen razgled, »o proda. Naslov v upravi Stov. Naroda. 3399 3-tonski tovorni tnamke „Priga", v brerhfbn^m stanja, na prodaj. VpraŠa se; dr. Croatia, Gosrosvetska cesta, St. 2<'!I. 3*88 Rsvarniško kuharica prvovrstna moč se sprejme. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja in zahtcva plače je nasloviti pod .Kavarniška kuharica/3318* na uprav. SIov. Naroda. 3318 }la prodaj 2 hlši v sredini mesta Čmomelj. Po-leg hiš so vsa potrebna gospodarska pos^oria, steljniki, njive, vinogradi z zi-danicami. Vse v dobrem stanju. Vpra-š*n?a In ponudbe naslovite na: Josip Scheringer, Črnomelj 12. 33*9 Prav," turska električno pražena in mleta zajamčeno popolnorna čisia In odlikovana z zlato kolajno, se dobi vsak dan sveza najccnefe samo pri tvrdki Jovo R. Jovanovio, Tuzla (Bosna). Raz-poiiljamo v po*tnih zavitkih od 5 kz naprej po povzet'U. A'** Lepo posestv© 13 oralov na prodaj; leži pri Orteneka blizu fame cerkve in sole, 6 ora!ov lep. gozd za sekanje, 7 oralov njiv, travnike iidni vrt hi5a hlevi itđ Naslov pove Karol Breznik, Celje, Dot^o pcl;e 1. PU Ci« • KO LESA pnevmstike in vse potreblžine ( kupite na|c«n«|e pH tvrdki P^^Skfi ©CJ^R^" Specijalna trgovina iivafnltt K %t** l^ m fcf €hd^ E^. a *trejev In kolos ■ -----a ■ ■■ ■ , T- Ljubljana, Sodna ul. 1L lJi \ Prodaja na primema odplacilal | Amerlkamka tvrd ka „SiNGER" iivalni stroj i Đourne & Co, New Vork je razširila svoje delovanje v državi SHS ter je v stanju prevzemati vso v to spadajnče posle kakor: ureievanje tvornic 8 specijalnim! .Singer* šivalnimi stroji vseh vrst z električnim pogonom; poleg tega ima v zalogi vse vrste strojev za obrt In industrijo kakor tuđi za rodbinsko porabo. Podminloo: L]obllana9 Seloobnrgova vllcs 3 In v vseh vofjlh tcrajlto drlav« SNS. ______________I MohaniFim rtolnunlfa 7» nnnravila novegana. 1 Motorji na bencin ali bencol za kmetovalce, obrtnike ter industrijo, prvovrstno sakson-sko blago, se dobi edino le pri ,vTriglav" d. z. o. z. Ljubljana, Krekov trg 10. 3401 ----- v Ljubljani s parkom in vsem konfortom v najlepšem dclu mesta Erjav-čeva cesta štev. 14, je na prodaj. Posredovala izključeni, Vprasati je pri notarju Oalleta, Kralja Petra trg 2. 3451 P. n. slavnemu občinstvu ter izletnikom seteske |,V*nt^ar?a" naznanjamo, da smo pretečeni teden otvorili resiavracija kjer borno nudili gostom gorka ia mrzla jedila ter izborno pijaco. Na razpolago je tuđi več hotelskih sob za prenošišče in za stalno bivanje. Skušali bomo cenjenim gostom in izlemiriom v vsch po đrobnostih kar najbolj ugoditi ter se za mnogobrojni peset naj-topleje priporočamo. Reslavrscija „Uintgar". "V trgovini se dobe Se po j£ko nizki ceni: moške obleke........ od 160 Din naprej ra^lani.......... ori 250 Din iiijpre} nioške hlače ,..,.... ori 80 Dia naprej damski plaSći........ od 150 D n naprej damski kost umi....... od ISO Din naprej damske modne obleke..... cd 200 Din naprei damska krila ...>.,.. od 60 Din naprej in binze.......... od 30 Din naprej Spomladne novosti vedno v zalogl. STRESNA ZIDNO OPEKA KAMSNJS se teddoje|o najbolje z „AMBI" „PAX" strojem za stresno opeko strojem za 2 dno kamenje. Ti itioji delajo v vseh državah celega sveta a pred nacijo vsem sličnim strojem rad! mirove osobite konstrukcije. Opeka Je po dobroti enaka vsakemu ilovnatem blagu je ceno Jn se more proizvajati na vstkem stavbi^ču, inhranitev dovoznih stroškov. — Ofertl In posetl Inlenierja brezplačno. — FER RUM Cl. €3- KasuranUav t^g S. >r rr «5511 avtomobilt, deli in oprema, pnovmatika mw "' ddTbb.nio a GODEC #• ^» *tsr W% mm v Ljubljana., Gosposvetska o. 14. Garnia. Delavolca, . - ........ . . _ 1 Deln. slavn. K 200,000-000'— Centreia v Osijeku. Rs^ervs K SO.DG^-^OO Menialnica v Ljubljani, Kolodvorska uI'iib ši. 23. \ Hupuje in prodajo devize in valute najRoionfneiše. katere plaćate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete, zgubite denar in imate poleg te^a večkrat Še sitnosti. Pos'-ruslte enkr.it z ili-^trov.iniin kiMfo^nni tvrJke H Siittner, ( metnik Henrl Malro), Ljubljana Si. 3« Ta Vam sveuje resiično dobre ure, špedjalne-znamke .IKO" iz lastne tvornice v švid, kakor tudf drucje dobre i-?pne ure, zapestne. svetllne In stenske ure, v■■vilice, prstane, zapcstnJce, uhane, namirno oro-d■■-*. ' r na in b rrnsk a dariia ter vso drugo ilatmno In sr^"-■ .0. Pa tuđi pornhne prediiete kakor: ikarje, nože, britve, lasestH-ne in brivske stroja, steklorezce, doze za tobak, svalčice in smotke, nažlca.e in denar------- ni:-i kupiti dobr^ In ceno pr\ tvrdki: H. SUTTKER, (itrrtnik Nanri Kaire), Ljubljana it, 3, ^b Via/ \&& & ^ r&* U « 2 *P aV wf lllllu i% ■ I nn'ooveSSUi obilat v veliki izberi po znano nlxki oeni. KflilHl w!an Jf grhjv. Mačko Židovska uilca It. 3. Sreiraa:? n rs^kairrstna jupraiila. — Zilal klobaki mho i zilijl industrijsko-električno podjetje iaž. TURHSEK 6 Co. O LJob- i|aillf Sodna ulica §t. 1 (podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 44) priporoča veliko zalogo ofr^ffflfliflffiriDIFvkmetisk n IjlIiiaki^iiiO&uIiui obrtne svrhe ter dobavlja promptno ||yiiBu|Ui liiuiliau vehkosti 20,e>3 £»t J vOG-M I I I "1 S 9 s fI! 1v *s' !8 3 i Spisal sem pisan:e, kl v nj>m mi'ijonom trpečih I pok-žem edino mo-očo pot ozdravljenja. Ne stane I ta vodnik niti pare m ** zastonj pošljem vsakemu, I ki se čuti bt.lnega, slaNrnetsi, obupanega in ne- j vScčnega. Moje pisanje je uspeti 50!ctnega mišljen a I in Studiranja, Ima množino bogatih, praktičnih iz- I kuSenj in rono^o ćokazov odl:*nih mož znanosti. Kdor bi se rad rešil, I na] se ravna po mojih naukth, ki so pomagali Že ] mnogim ti^očem. Naj je že bo'ezen provzročila s'. in zahicv.jte gratU in (ranko mojega vodnika. 5 NapiSite naslov : I 3 E. PA3TEHNACi, B5RLIN NO. I 1 M chaelkirchpiau 13, Abt. 3. I jLastaina in tisk >Narodne tUkamo«. Za inseraini del odgovor «n Vale mio KopiUr,