GDK: 425.3 Kisli dež Fred Pearce: Whatever happened to acid rain?, New Scientist, 15. sept. 1990 Ali je kisli dež problem včerajšnjega dne, se sprašuje avtor članka •>Kaj se je zgodilo s kislim dežjem(( Fred Pearce. Britanska vlada in mnogi britanski strokovnjaki odgo- varjajo na to vprašanje pritrdilno. Osemdeseta leta so potekala v znamenju raziskav kislega dežja. Razlogov, da ta ekološki problem planetarne razsežnosti danes ni več v ospredju, je več. Prvi razlog je ta, da so se ekološke raziskave preusme- ri le na proučevanje učinkov tople grede, to je ekološkega problema, ki bo gotovo za- znamoval devetdeseta leta. Drugi je dej- stvo, da so strokovnjaki pojasnili marsikate- ro, prej nerešeno vprašanje, med drugim tudi to, zakaj so nekateri oblaki tako kisli, da bi z njimi lahko polnili avtomobilske akumulatorje, drugi pa ne. Tretji razlog je usihanje finančnih sredstev. Eden izmed razlogov je tudi zmanjšana zakisanost pa- davin. V znanstvenih krogih so še vedno raz- lična mnenja o učinkih kislega dežja, še posebno na jezera in gozdove. Ravno za ki- sova nje jezer je bilo jedro spora med britan- skimi, če posplošimo, in skandinavskimi strokovnjaki. Slednji so dokazali, da je kisli dež neposredni vzrok zakisovanja jezer na Škotskem, v Walesu in Skandinaviji in s tem povezanega izginotja rib. Z analizo jedrskih sedimentov so ugotovili, da se je zakisovanje začelo okoli leta 1800. Strokov- njaki ocenjujejo, da bi le 80% zmanjšanje kislosti padavin omogočalo postopno oživ- ljanje jezer. Britanski strokovnjaki pa pripi- 320 G. V. 5-6/92 SUJeJo kislemu dežju le obrobni pomen. Razlog za takšno mnenje je banalen - energetske družbe so dale milijone funtov za raziskave, ki naj bi dokazale, da energet- ska industrija ni kriva za za kisov anje jezer. Tudi o primarnem vzroku umiranja go- zdov so mnenja različna. IIASA, neodvisna prognostična organizacija, je objavila poda- tek, da bo Evropa ob nespremenjeni emisiji žveplenih in dušikovih oksidov v prihodnje izgubila 48 mio m3 lesa letno. Nemški stro- kovnjaki, na prvo mesto je postavljen Bern- hardt ULRICH z univerze v Gottingenu, trdijo, da je primarni vzrok umiranja gozdov kisli dež. Ulrich je dokazal, da je spreme- njen kemizem tal: količina magnezija v tleh se je znatno zmanjšala, kar je neposredni vzrok rumenenja iglic in listov, povečala se je vsebnost sulfatov in· nitratov v tleh, ki izpodrinjajo hranila, sprošča se toksičen alumin-ij. Britanski strokovnjaki pa trdijo, da so vzrok umiranja gozdov izjemne suše v začetku osemdesetih let. Kot argument na- vajajo dejstvo, da se je zdravstveno stanje gozda po letu 1985 izboljšalo. Ulrich trdi, da so suše le dodatni· stres, in opozarja, da je za izboljšanje vitalnosti gozdov nujno zmanjšanje kislosti dežja vsaj za 70 %. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da se zaradi kislega dežja zmanjšuje pestrost živalskih in rastlinskih vrst, še posebno v zmernem pasu, drugi pa svarijo pred vza- jemnim vplivom kislega dežja in tople grede na naš planet. Andrej Benčina