IDEJE Na nedavnem meddržavnem sestanku v Manili je britanski zunanji tni= nister priznal, da se pogosto audi, k^ko morejo Sovjeti žeti toliko po= litipnih uspehov širom sveta, ko pa vendar tako pogosto spreminjajo svoj obraz in odklanjajo sodelovanje, pa vendar kljub temu delajo pred vsem svetom vtis, da so boljši in konstruktivnejši od Zapade.. Mi se čudimo in z nami bre.z dvoma milijoni v Aziji in Afriki, da bri tanski minister ne ve temu vzroka.In vendar je to stara pesem. Svetovnim vprašanjem se Zahod približuje na napasen način. Ni nam= reč z vol j vojaška akcijama katero lahko komunizem zavojuje svet,kot ne more po druvi strani samo zapadna vojaška pripravljenost preprečiti ko= munizma; podobno je z gospodarsko pomočjo: kot jo daje Zapad,da z njo pobija komunizem, tako jo daje Moskva, da z njo širi komunizem.To je dobro poudaril pred mesecem r^ni newyoräki pomožni škof Sheen. G-ospo^ar= ska pomoč tudi ne sme biti edino sredstvo za pridobivanje človeških src. To bi pomenilo, misliti po marksistično in priznati pravilnost doktrini o ekonomski odvisnosti zgodovine, kar odločno odklanjajo milijoni Azije. Sovjeti pri svojih akcijah točno vedo,kaj hočejo in se vneto potru dijo,da ves svet o tem zve. Zapad pa predvsem ve, česa noče. To sta dve gledanji: pozitivno in nevativno. Zapadu tudi manjka vsake domišljije, saj se vse preveč bavi z vojaškimi formulami, pozablja pa na politično borbo, v kateri so Sovjeti mojstri,iznajdijivi,vztrajni in - uspešni. Ra vendar ima Zapad bogato zakladnico idej, duhovnih in političnih, toda to so prečesto ideje papirja in ne dejanj. Kako naj zahtevamo svo= bodo narodov pod S0vjeti, če je pa ne priznamo n.pr. Alžircom? Kako naj obsodimo prisilno delo v rdečem carstvu,če ga pa toleriramo n.pr.v Ango li? Kako naj obtožujemo Sovjete za policijski teror,če pa molčimo na te ror v Španiji, Portugalski,Franciji, da omenimo samo Evropo? Kako naj kažemo na neenakopravnost v sovjetskem imperiju, če se pa ne zganemo ob Južni Afriki, Rodeziji... In tako dalje. Ena tretjina vseh ljudi na svetu leže zvečer k počitku^lačna.Ne re četno,da leže v posteljo, ker je navadno nima. Ena četrtina človeštva za služi v enem tednu manj kot 1 dolar, čeprav istočasno oseba v Združenih državah izda okoli 4 dolarje manj samo na alkohol. Letni dohodek na o= sebo v Združenih državah Amerike ne preko 1500 dolarjev; najvišji doho= dek na osebo v Aziji(na Japonskem) pa je 100 dolarjev na leto. Daši ži= vi polovica ljudi v Aziji, vendar prejemajo samo 11 % svetovnega dohodka. Predobro se zavedamo, da s tem pisanjem ne bomo vzbudili vesti člo veštva niti tega ne moremo doseči. Toda ta vprašanja moramo najprej razčistiti sami s seboj, sami v sebi. Potem lahko zahtevamo, da jih raz čistijo naše organizacije. Öe bodo to storile, se bodo otresle negativi stične politike in si bodo privzele široko alternativo komunizmu. Potem bodo tudi lahko na mednarodnih prireditvah nastopale v tem smislu in bodo mogle apelirati na svetovno javnost. To bo več zaleglo in to bo njihova boljša legitimacija, kot pa če- se omejijo zgolj na ka= ko Jugoslavijo in od časa do Časa zahtevajo tam "svobodno volitve" ali Pa izpolnitev Tito-Šubašičevea:a sporazuma. Vprašanje svobode, miru in kruha je danes svetovno vprašanje. Ne morete ga omejiti zgolj na gotove dežele ali narode, kakor pač komu pri ja ali mu narekuje oportunizem. Ne morete biti v isti sapi svobodnjaki >fiuiS-a.tiralci! KOLIKO ODSTOTKOV? "Kam pa tako te^eš, tovariš Zaj ec?", vprašuj e eden. "Na volitve", odgovarja drugi, ki drvi po cesti, da se kar kadi za njim._"No,no,zdaj smo pa že toliko napredovali,da greš lahko počasi," ga miri^prvi. -Ta= ko se šali ljubljanski PAVLIHA in ta smešnica meče jasno luč na jugoslo: vanske volitve,ki se vrše,baš ko izide ta list. Rezultati volitev ne bo do prinesli seveda nikakršnega presenečenja. Za to so poskrbeli tako z volilnim zakonom kot z vsemi pripravami pri izbiri kandidatov. Spet na vedemo smešnico iz PAVLIHE: "Tovariši," izjavlja, govornik na zborova = nju, "mislim,da smo si na jasnem, da je treba kandidirati...našega člo veka, poštenega, delavnega, sposobnega, požrtvovalnega in naprednega, zato sem proti kandidaturi tovariša Jožeta,ki je sicer pošten,delaven, sposoben, požrtvovalen in napreden, vendar ga imam na sumu, d.n ni naš ampak vaš!" Pri vsem tem ni čudno, da je bila votivna kampanja dokaj mrtva, čeprav so priredili nešteta zborovanja in mnogo govorov. A titovci ni= so iznašli kakega privlačnega vprašanja, ki bi ga lahko vlekli skozi volitve, ko že pravega smisla niso imele. Da bi jim vsaj Proncozi spet zaplenili kako orožje za Alžirce, ali pa da bi se kako ameriško letalo izgubilo nad Jugoslavijo, če že niso našli povoda,da se znašajo nad Va tikanom. Pa nič. Kako se jim mora tožiti po lepih časih pred zadnjimi volitvami leta 1955•?ko smo se prepirali o Trstu (in ga leto kasneje na tihem prepustili Italijanom)! Takrat je Tito prirejal govore vsak teden, zdaj pa se je komaj enkrat oglasil. Mož se je postaral in pole= Za‘to je zares čudno, da se jim sploh splača iti na volitve in da se jim zdi vredno napihovati in prirejati videz demokratičnih procesov, ki jim ne doma ne na tujem pač nihče več ne verjame. Kakšno, izguba ča= sa so vsa zborovanja in mitingi. Ker je letos nagajalo vreme s poznim snegom, zbori na prostem niso bili prijetni in jih je bilo treba več = krat odpovedati, oziroma prirediti v zaprtih prostorih. To jo pomenilo, da so se vršili večkrat v tovarniških, dvoranah in je torej v marsikate ri tovarni zastala proizvodnja. Razlaga je pač dvojna. Prvič rabijo totalitarni režimi kričeče mase in ne misleče posameznike. Zato so mitingi dobri za "socialistič= no vzgojo" in kajpak prijajo malim in velikim oblastnikom,ker se na njih lahko delajo važne. Drugič je nudil nekoliko razlage Marinko,ki je pou daril izreden mednarodni pomen volitev, češ da bodo na njih Jugoslova= ni pred svetom potrdili svojo podporo in privrženost obl,as ti.Pri tem je predvsem mislil na pismo Izvršnega komiteja centralnega komiteja Zve ze komunistov Jugoslavije (da mu damo poln naslov),katerega so baje na zapadu nekateri krogi napačno in zlobno tolmačili. To pismo je namreč grajalo prav tiste napake, ki jih je Djila.s pripisal "novemu razredu" v svoji znani knjigi. Bilo je edino resnično vprašanje,ki se je pojavi lo za volitve a iz razumljive sramežljivosti ga titovci niso posebno poudarjali. Marinko je pač mislil reči,da bodo volitve pred svetom pokazale, kako kljub napakam jugoslovansko ljudstvo koraka složno za partijo.Ta= ko naiven svet pač ni. Pač pa bo ob volitvah videl, da je oblast v Ju goslaviji trdno v sedlu in lahko prireja številke po mili volji. Tako pridemo do edine zanimivosti na teh volitvah: kakšen bo vendar izid? Z isto napetostjo,kot ljudje, ki stavijo na boljje dirke ali katera ža ba bo dlje skočila, čakamo, ali se&odo spustili titovci v socialistično tekmovanje recimo z B0lgeri, ki so se na nedavnih volitvah odrezali z 99.77 'i° oddanih glasov, od katerih je bilo 99*95 ^ za režim. Ali bodo skušali posekati Arabce,ki so v Siriji glasovali 99.98;i in v Egiptu 99.99$ za zedinjeno republiko? Morda se bodo spustili v tretjo ali če= trto decimalko in ko to berete, boste že vedeli, da je bila udeležba v Jugoslaviji 99.9963 $. UREDNIŠTVO VLADE BREZ PROGRAMA Vsakomur je znano, kakšna nesloga in celo sovraštvo vi rln med stari mi jugoslovanskimi politiki, ki so imeli to čast,da so med zadnjo vojno sestavljali begunske vlade. Toda če v tistih vojnih letih ni bilo mogo= č-e doseči njihovevo složnega nastopa, so si danes gotovo vsi edini v e= nem: da namreč skbno molčijo, kaj se je dogajalo tista lota v Londonu, da prikrivajo svoja dela in nedela, opustitve in zamude. Lej ti, kot da sta se nebo in zemlja zaklela, od sebe ne dajo nobene fige. Verjetno sledeč mišljenju tistega beaunskeva politika,ki je dejal, da je london= skn doba tako žalostna, da je najbolje za vekomaj o tej stvari molčati... Tako dejansko še danes ne vemo kaj podrobnega o političnih vladah, ■imovidevi, Jovanovičevih in Trifunovičev!, če Puricevo ur adniško vlado ža oprostimo politične odgovornosti,ker se je pač morala pečati s tako salamensko važno stvarjo kot je bila kraljeva poroka,da si je lahko pri dobila naziv "svadbena vlada"... Povod za to-le pisanje mi daje nedavna knjima 3ir Georga Rendel a, britanskega veleposlanika pri jugoslovanskih vladah v Londonu ("The Sv.urd ■'■n-r the Olive", Recollections of Diplom a cy and the Foreign Service, 1913-l954.London, John Furray.Strani 348.Cen« 28/-) On.j e'na grobo orisal delovanje teh vlad,predvsem pa povedal, kakšno mnenje so imeli Britanci o njih in o posameznih ministrih. 11 endel ovi podatki bodo ogrodje tega olnnka, ki gn bom pa dopolnil s podatki o vladnih sejah, oijih zapisnike ja v izvlečku objavil leta 1947. dr.Filoš Sekulič, in s podatki iz neke ga starega članka dr. Hi je Jukiča. ,■ General - premier Ko je general Simovič prišel v London, je tu zaradi izvršenega pu= oa užival velik sloves in posedoval izredni moralni kapital,ki ga je pa kmalu.sam ih s svojo vlado Zapravil. Rendel piše, da je bilo sila težko delati z generalom.,ker je veliko obl jubl jal, pa malo storil; imel je to slabo navado, da se je hitro potrudil pozabiti, da jc kdaj bilo kaj do govorjenega. Navadno svoje vlade o takih dogovorjenih stvareh (n.pr. z nritanci) ni obveščal, kotem pač ni bilo čudno, če je edinokre.t v vsej Prvi emigraciji dosegel ta izvanredni uspeh,da so se 3rbi,Hrv'ti in Slo venci združili in združeno nastopili - proti predsedniku vlade Simoviču. rHko je bil nekega dne povabljen veleposlanik R^ndel k 31obod.anu Jova= Loviču,kjer sta bila. tudi dr.Krnjevič in dr.Krek. Vsi trije so mu po‘ve= dali, da s Simovičetn ne-morejo delati in da je treba vlado spremeniti. -H morete predstavljati muke g.dr.Krnjeviča, po čigar pristanku - in ob zakulisnem delovanju ministra dvora Radoja Kneževiča! - je postal novi Predsednik, politične vlade-nepolitični Slobodan Jovanovič, tisti Slobo= r1an, kateremu je v juniju 1943- spet isti Frnjevič spodnesel noge, kot zvemo iz drugih virov? Britanski F0reign Office Simovičeve odstranitve /i.sprejel z lahkoto,ker se je bal novih težav in sicer pri’ oficirjih v Bgiptu. In res se je bojazen ministra Edena uresničila: •, „ Hitro je prišlo do ostrih nasprotij med jugoslovanskimi generali v saiptu in londonsko vlado. Si o je zn s tar fevd med generalom Petrom Živ kovičem in Radejem Fneževičera,minlstrom dvora,kot pr-vi Rendel,a ga im= PUcite popravlja sam Kneževič ( v. "loruki"), češ da je ta fevd/obstojal |-ied njim in generalom Iličem. Basi je razlika med. generaloma, pa v bi.sa s/vu ni nobene razlike,kar zadeva razvoj' dogodkov. Prišlo j e do kairsko |rize,kot jo krsti Rendel. Drugod zvemo,da. je bil vzrok dejansko v tem, ker je londonska vlada "po potrebi službe" (in vse kaže, da je tu imel ■zvoje prste vmes Rndoje Kneževič) upokojila nekaj starejših oficirjev, ^ed njimi tudi generala Ranosoviča,-šef a vojnega kabineta, da je bil tako Popravi j en prostor za novega šefa kabineta majorja Žiko Knezeviča,bra= ca ministra dvora Radoja Kneževiča. Ienzioniran je bil tudi general Ilič Tedanje načelnik štaba Vrhovne komande (v Kairu),ki mu je bilo naročeno, hoj preda poveljstvo podpolkovniku Loziču,ki pa je bil' "v preiskavi za Podi tožbe višjih oficirjev,češ da si je prisvojil državni denar,prene= zen iz Nikšiča",kot je o tem pisal general Ilič predsedniku vlade Jova= 3 tr en 4 • KLIC TRIGL.AV4 Štev.226. novidu. Tode to ni Lilo dovolj: kot mm je opisni dr .3 ekulid;, so > "Ion =J donci" ktnslu vrgli iz vojske sameve generala' Firkovida, dejanskega še= fa marčevskega puoa,in sicer kot "nedostojnega in škodijivega za voj = sko". Mož se namreč ni pustil "bratom Kneževidem. Ščitili so ga pa tudi Britanci, zlasti oficirji v Kairu. Stvar se je končno tako končala,da je bil po dogovoru med britansko vlado (ki jo je zastopal Rendel) in jugoslovansko vlado Slobodana Jovanoviča 19«oktobra 1942. general Mir= kovid obojestransko izključen iz vojske s trinajstimi drugimi oficirji, nakar so ga Angleži konfinirali v centralni Afriki - ne daleč od konfi niranega kneza Pavla. Pri tem je vredno omeniti, da je Kneževid oči = tal zdaj Rendelu pristranost,kakor je on opisal britansko vlogo pri vsem teh dogodkih. Rendel se namreč z ostalimi Britanci ni mogel naču= diti,kako da so imeli Jugoslovani toliko časa in smisla za. take osebne prepire, medtem ko se je v Egiptu vršila na življenje in smrt gigantska bitka med Romraelom in Montgomeryjem za usodo sveta. Vprašujem se,če ne bi mogel Rendel vprašati Rado ja Kneževida, zakaj tako molči o svoji vic gi in vlogi svojega brata Zike pri vseh teh dogodkih. Veleposlanik Rendel si je prizadeval,da bi osebno s po 'očjo mini= stra za pravosodje dr.Milana Gavrilovida, "človeka značaja in osebno = sti", uredil stvar v Kairu. Toda zadnji hip,ko ;je bilo že vse priprav= Ijeno za potovanje, je ta "človek značaja" odpovedal,ker je "tipično" izjavil, da ne gre v Kairo, dokler uporni generali' ne kapitulirajo»... Sila modro! Le po kaj naj bi potem še hodil v Egipt?! Jovanovičev padec Vlada Slobodana Jovanoviča je padla predvsem,ker ni moglo priti do soglasja med člani vlade,da bi izdelali deklaracijo o vladanih ci= 1 jih. Ko prebiram tiste ravne zapisnike iz vladnih sej,sc nc morem na= čuditi, kako daleč za časom so korakali naši ministri. Tako Trifunovič ni 'hotel. misliti o koki federaciji; Grola. je bilo sram, da jc bil član vlade, ki ni ničesar vedel, bil o ničemer informiran in pri najvažnej= ših aktih sploh ni sodeloval, - a je kljub temu vztrajal v vladi. Kr = •njevid je zahteval priznanje Cvetkovid-Mačkovega sporazuma, dočim je bilo za Banjanina najstrašnejše, da je uradni predstavnik kraljevine Jugoslavije (veleposlanik .P0tid v Washingtonu) rušil Jugoslavijo.Budi= savlj evid se je jezil, da vlada sploh nima nobene politike, dočim je Sutej z ostalimi Rrvati izgubil zaupanje" v predsednika vlade Jovanovi^ ca. Toda tega je branil Gavrilovid,češ da je predsednik vlade bežal proč od njih,ko je videl njihove seje,debate...in ni hotel izgubljati časa za to. Kri Rendelu zvemo, da je bežal iz vladnih sej no spiriti= s ti one... Ko Padcu Jovanovičeve vlade (18.6.1943.) je prišlo do vlade Miše r ifuno vica. ( 26,6,1943 •) Začelo se je s tem, da je bila. objavljena ne= ka deklaracija kot deklaracija vlade,čeprav ta v vladi nikdar ni bila izglasovana. Krnjevid je začel svoj "J0vo na novo" in stavil konkretne pripombe za dopolnilo besedila v osnutku. Treba je reči, da so bile vse te pripomb e,^đanes gledane, pametne, le vztrajanje na Sporazumu je bile •cisto nemogoče,ker ta sporazum nikdar ni bil sklenjen s srbskimi pred= stavniki. Potemtakem je težko sprejeti vse Krnjevideve nauke o demokpa cigi. Končno je spet dr.Krnjevid povzročil krizo vlade,ko je odklonil vsako razpravo o Sporazumu, (ki ga je sklenil s Hrvati knez in ne poli= ^es da ga je vendar sprejela vlada,ko je bila še v Jeruzalemu. 0 v Trifunovidevi vladi za ista vprašanja kot v prejšnji Jovanovičevi. Med njimi so.bili glavni srbsko-hrvntski odno šaji in^pa vprašanje generala Mihailoviča,od katerega so Britanci pri= c.Pkovali več akcije proti okupatorju. .Öe že snafcramo srbsko-hrvatski problem kot notranje politično zade vo,ki se zaveznikov neposredno ni tikala, čeprav je prav to vprašanje neprestano viselo nad vladami kot Damoklejev meč,(ki je končno tudi vla dam odsekal glave,) pa vendar ni lahko razumeti,da n.pr. niti Jovanovi= CieV^ H,1,.C Trifunovideva vlada nista mogli najti neko primerno rešitev glece Mihailoviča. 0 tem je marca 1943» pisal Winston Churchill Sloboda nu Jovanoviču, tri mesece kasneje Pa še zunanji minister Anthony Eden, koLilo očito, da voda tene v grlo in da je na tehtnici cela Mihallo videva stvar. Kot je pred leti pisal Ilija Jukič, Slobodan Jovanpvid teh dveh usodnih pisem sploh ni predložil celokupni vladi v razpravo in re= sevanje. Ker potem tudi Trifunovideva vlada v tem Mihailovičem proble= mu ni bila nin boljša, se je Churchill zadel v juliju 1943* ogrevati za uradniško- vlado,ne se politiki ne bodo zedinili. Da bi rešil,kar se rešiti da, je minister Eaen poklical 3•avgusta 1943* k sobi šestorico glavnih ministrov in jim predonil potrebo,da se zedinijo glede progra= mo in da odidejo v Kairo,ki naj postane sedež vlade. Šrbiri dni kasneje kline kralj L e ter- k sebi Trifunovida,Krn j evida,K'r eka in Grola( zunanjega ministra),da bi skupaj našli neko rešitev. Po Jukidu je tu tedaj Krnje= vid izjavil, da ne postavLja nobenih pogojev,ampak da bi rad videl,da di Srbi vsaj z eno potezo dokazali, da bo bodoča Jugoslavija tudi drža= va Hrvatov."Naj se gospodje dogovorijo in me potem obvestijo"... Daši je za tem prišlo- še do nekih razgovorov pri dr.Čuteju, vendar niso u= speli rešiti krizo. Kot piše Jukid, Gavrilovid ni pristal,da bi bil usodni veleposlanik Potic premeščen v London, na njegovo mesto v Wa = shington pa da bi prišel Ilija Sumenkovid,ki so ga Hrvati favorizira= li. Predsednik vlade Trifunovid je tiste dni izjavil dr.Kreku,da ne mo= r-e "praviti nikakve koncesije Hrvatima" in je zato demisionir al. Tako. so 10.avgusta 1943. končno uspele vse zakulisne, predvsem ve lesrbske intrige,ki so vrgle poslednjo politično vlado in pripeljale na čelo vlade Božidarja Purida, politično enega najnesposobnejših lju= di,kar jih je tedaj premogla prva emigracija. Čeprav se je osebno po= znal z Ed.enom in je ta računal na njega, s ta prav kmalu prišla navskriž, ko Purid ni hotel razumeti Erienovih nasvetov (po povratku s konference v Moskvi, oktobra 19,43 •). in mu je odvrnil, da se bo že sam zmenil s S ta= li’riom. (ki ga pa seveda kljub posredovanju Beneša nikdar ni hotel spre jeti.) 3.decembra 1943* je potem Purid izdal famozno izjavo, v kateri je napovedal uničenje partizanov, obenem pa napadel zaveznike,češ da so o= ni krivi stanja v Jugoslaviji. Prišlo je do sestanka med Chürchillom in luridem, ki - seveda - ni uspel in ko so še Angleži ugotovili,da je bila iz Purideve okolice širjena vest,da misli Anglija na separaten mir s Hitlerjem, (o čemer je poročal kairski TASSov dopisnik v Moskvo,) je bila Purideva usoda zapečatena, odprta pot Šubašidu,ki je nato se= stavil 1.junija 1944. vlado in pripravil pot Titu. Če ob vsem tem omenim še generala Radoviča,ki je nedavno pisal v Pariškem "Savremeniku",da vlada Slobodana Jovanoviča ni hotela skleni ti vojaškega Pakta z Britanci,ki so ji ga ponujali, se potem res ni r>uditi, da smo doživeli tak grandiozni politični polom. Ljudje in značaji Da bi bila vsa stvar še bolj razumljiva, si je vredno ogledati mnenje,ki ga je imel veleposlanik Rendel o posameznih jugoslovanskih mi nistrih. T0 je tem bolj merodajno, ker je Rendel mogel vplivati na lju= dl v Foreign Officu in je seveda vplival, pa je zato moč slutiti,da se splošno razpoloženje britanskih vladajočih krogov ni moglo najbrž do = sti razlikovati od Rendelovega. Po Rendelu je bil Slobodan Jovanovič izobražen, inteligenten in Pogosto moder ter zelo načitan mož,ki je od vseh’ še najbolj razumel bri tanski značaj, dasi ni mogel razumeti,kako je mogoče voditi politiko jrez kavaren. Toda Jovanovič ni imel prave avtoritete nad svojimi mini= stri in je bilo od njega pogosto težko doseči, da bi vzel politiko do= vol j.resno. Rendel tudi ni mogel razvozlati, zakaj se je udoloževal spi= ristionih sej.(Zakaj je vladne zapuščal, je odkril Gavrilovid.) Toda če Prav je bil Jovanovič Rendlov dober prijatelj, mož ni bil primeren za _nze. Ni bil borben poli tik, ampak si je želel, da bi sedel med knjigami m študiral. Trifunovid je presenetil Rendela s svojim Čudenjem,da Angleži ne Poznajo pretepanja, nožev in aretacij,ker potrpežl-jivo čakajo v "kjujih." . , Minister z najmočnejšim značajem, "najbolj resen", je bil Gavrilo= vic,ki ga je imel Rendel rad,toda je bil vročeglav in nasilen s svojimi KLIC TRIGLAVA otrnn 6. Štev.226. nezori. Rendel misli, de si je G^vrilovid težko pr e ds te vi j o.l, d a bi kdor koli mogel gledati ne kakršno zadevo brez strasti in objektivno. Odlonni in odločilni Radoj e Kneževid je bil kraljev osebni sveto= veleč, toda v nobenem pogledu ni deloval v soglasju z vi do. Nikdar ni. dovolil, da bi ga ambasador obiskal v njegovem .stanovanju.Nekoč je po= zno ponoči pričel k Rendelu in mu prinesel sestavljeno svojo listo vla de,ki naj bi bila naslednji dan imenovana;po kralju kajpak. 0 hrvotskih ministrih Rendlova sodba ni ugodna,ker jih ni uspel pregovori ti,da bi nedvoumno obsodili ustaške zločine. V tem odklanjanju je videl "tipično kratkovidno trmo". Niso se znali pokaz ti modre in velikodušne,ampak so pogrevali stare težave. Oboji, Srbi in Hrvati, paj enostavno niso doumeli, zakaj je v tej vojni sploh šlo. Niso dojeli,da bo po njej prišel nov svet. Vsi njihovi spori so Imeli, po.Rendlu,toli ko pomena kot "razprave.arheologov o Ninivah in Tiru". Rendlova sodba o Slovencih je ugodna, počr-v kasneje,ko je zasto= Pal britansko vlado v komisiji zn sklenitev avstrijske mirovne pogodbe, ni imel dosti razumevanja za avstrijske Slovence. Za "majhnega moža zdrave pameti". dr.Kreka pravi, da je bil vedno pripravljen pomirjevalno vplivati in iskati pametne rešitve, toda ni imel niti avtoritete, niti osebnosti, da bi prepričal srbske in hrva.tske kolege v. vladi. Poleg te= g«- je bilo Slovencev premalo, da bi mogli imeti kak resničen vpliv v ju goslovanski politiki. Njihova odgovornost To bi b.il nekakšen grobi oris naših emigrnbtskih vlad med. zadnjo vojno, kolikor ga je moč posneti po pičlih virih;ki so na. razpolago'. Slika bi seveda gotovo bila popolnejša,podrobne jša, če bi bili na raz= polago delni arhivi teh vlad,ki se nahajajo zdaj v Ameriki v posesti nekaterih tamk.Slovencev. Trdijo tudi,da je general Živkovid zapustil svoje Spomine,ki jih hrani neki drug Slovenec v Rimu. Ali so si take Spomine izdelali tudi ostali gospodje, ni moč ugotoviti. Vtis imam, da je bilo pred kapitulacijo Italije (septembra 1943.) še m.oč rešiti " demokratično" stvar, če bi imele vlade nekoliko več smi slazh‘realnost in če bi upoštevale mednarodne politične činitbije in predvidevale novo dobo,ki prihaja po*vsaki veliki vojni. Kasneje je pa bilo vsak dan jasneje,da je bila Mihailovideva in naša stvar politično ~_in s tem seveda tudi vojaško - izgubljena. Naj so že razmere v domovi ni vplivale v eni ali drugi obliki, še vedno sem mnenja,kar sem trdil pred leti, da v političnem pogledu nosijo emigrantske vlade poglavitno odgovornost za Titovo zmago. Kdo Panaj jo nosi če ne vlade? In zakaj ti nesrečni medvojni politiki zdaj o tem tako složno molčijo? TITA joRCE B_0L1 ’ riopisT Kot da bi odgovarjal "Klicu Triglava",se je oglasil Tito v intervju ju NEY» YORK TIMESu 4.m^rca. V uvodniku "Sloveni ja? , orožje in mir" (KT 225) je^stalo vprašanje, kdo vendar ogroža Jugoslavijomda j ■ treba ja= č^ti moč njene armade. Tito se je pritožil nad raketnimi oporišči v 1= tnliji,češ da so nevarna za Jugoslavijo. K0t navadno so njegove pritož be povzeli in raztegnili jugoslovanski časopisi.Pravijo,da raketna opo rišča v Italiji veča jo'n^varnost v tistem delu sveta.Oe bi v primeru vojne rakete letele preko Jugoslavije,bi kršile njeno nevtr-lnost,öe= Prav je zaradi pretečega maščevanja predvsem Italija v nevornosti,Jugo slavi ja ne more "'irno preiti preko te zadeve, pravijo. V resnici jih čevelj pač drugje žuli. Hitler je še v svežem spominu. Pregazil je nevtralne države,ki so mu bile na poti,da bi vsekal po svo jih sovražnikih. Tito se pač zaveda, da v Moskvi niso nič bolj'rahlo = čutnikot Hitler svoje dni. Če bi izbruhnila bojna, ne bi bilo težko ostati nevtralen zaradi Zapada. A Sovjeti bi brez pomišljanja udarili preko Jugoslavije, če bi jim tako kazalo, recimo, da zavzamejo raketnao= porišča v Italiji. Nevtralnost Jugoslavije bi jih pr-^v tako 'malo briga la,kot jih je brigala nevtralnost baltiških držav. /T, ^ n (Konec na str. l£.) IDLOLOŠKE KUPČIJE Na Novega leta dan, ko običajno pričakujemo bodrilnih besed, da je prete= lost za nami in bodočnost naša, nas je razočaral Rodoljub Golakovic, ki je v KO 1'iUIIISTU, organu Zveze jugoslovanskih komunistov, napisal okroglo enajst stolpcev ~ eno stran in pol - dolg članek "Ob priliki 40-letnice oktobrske socialistične revolucije*1 brez uhappy-end"-a na koncu. Zakaj nas delavci nočejo? Zakaj se socializem uvaja brez nas? To sta dve vprašanji, ki ju je Golakovic neizprosno postavil pred tovariše - jugoslovanske in ostale. Dve vprašanji, od katerih zavisi usoda komunistični?! režimov in partij, in katerih obstoj danes niti komunisti sami ne morejo več za nikati. Toda: ali so komunisti sposobni odnosno ali jim je sploh možno najti nek lek proti temu naraščajočemu pojavu? Golakovic" ugotavlja, da je socializem naplavil velik napredek v zadnjih 40 letih in da je postal sistem svetovnega obsega. Toda k temu, priznava Golakovic, niso pomagali samo komunisti in njihove partije, marveč tudi druge struje v de= lavsk^1 pokretu in proti-imperialisti, ki so izvojevali delavskemu razredu so= lidne položaje. Toda kljub temu, da je zgodovinski razvoj potrdil pravilnost marksistične teorije o neuinovnosti socializma, komunisti ne morejo reči, da se je njihovvpHv razširil v isti meri. Razširitev socializma ni šla in ne gre roko v roki z raz= širitvijo komunizma. "Dober del delavskega razreda, a da o ostalih neproletar = skihvdelovnih množicah sploh ne govorimo, ni pod komunističnim vplivom,n ugotav Ija Golakovic, "Se več: del teh delovnih ljudi (delavcev in ostalih) se hladno nonaša napram komunistom. In to ne velja samo za voditelje njihovih organizacij, katere bi buržoazija mogla kupiti. Celo v deželah, kjer se socializem gradi, ob stoja nezadovoljstvo med delovnim ljudstvom - in celo med delavci." Golakovic pri tem jemlje v obzir vse poznane izgovore, ki so se jih komuni sti svoje čase posluževali, da bi pojasnili te pojave, kot recimo:reakcionarno delovanje z oblasti vržene buržoazije in njenih podrepnikov ter intervencijo re akcionarnih krogov iz tujine. Po njegovem mišljenju so vzroki drugod in mnogoglo biji. Za primer mu je Madžarska - "ta žalostna izkušnja, ki nas sili, da.razmi= alimo, če ni morda v praksi držav, v katerih so komunisti odločilna sila, nekaj, kar množice odnosno vsaj del množic odbija; če ni morda v njihovi politiki nekaj, kar vzbuja nezaupanje pri gotovem delu delovnih ljudi v kapitalističnih deželah."' Človek se Colakovičevi naivnosti ne more dovolj načuditi, Tu je mož,ki mir ho duše postavlja najbolj hinavsko vprašanje, kar ga nek komunist premore v svo ji nemoralnosti, a da pri tem niti z očesom ne trene. "Borci za socializem danes niso več samo komunisti in komunistične partije - neke majhne in po celem svetu razbite sekte - marveč ogromna sila, ki jo pred Etavlja zbor pokretov, partij in tendencij, ki delujejo in se prebijajo na vseh koncih in krajih... Za nas komuniste je tuje in nevarno, da z viška gledamo na one ljudi in pokrete, ki prav tako na razne načine iščejo socialističnih rešitev za probleme svojih dežel..." "Mi komunisti ne smemo podcenjevati, a še manj pozabiti, da obstojajo še ved no močni predsodki v zavesti gotovega dela delovnih množic napram komunistom,ka kor tudi, da obstoja nezaupanje v nekomunističnih delavski?! strankah kar se ti= če namer in ciljev komunističnih partij. Z neizprosno analizo teh pojavov moramo pazljivo ugotoviti, v čem leže vzroki za to in v leoliko je praksa v nekaterih deželah dovedla do tega. Samo ako se najdejo pravi in vsi vzroki, bo možno pre= most iti ta jez, odpraviti predsodlce in vzpostaviti zaupanje, ki je tako potrebno soborcem za isti cilj. Tedaj bi njihova akcija, različna po oblikah, lahko ime= la neprimerno večji socialno-politični učinelc kot pa danes; tedaj bi borba za socializem potelcala hitreje in z manj bolečinami; a njihovi odkriti in prikriti sovražniki bi bili lažje izolirani." Golakovičeva računica čolakovičeve ugotovitve bi bile morda pozdravljene kot znak iskrenosti in pripravljenosti, da se stvari v socialističnem taboru razčistijo in postavijo na svoje mesto - za blagor socializma - pred recimo dvajsetimi 1^-ti ali vsaj takoj po Stalinovi smrti, toda nc danes. Alco je bila čolakoviceva namera, da iskreno izpraša svojo komunistično vest in vest komunistov v vzhodni Evropi, potem bi člo vek pričalioval, da bo tudi enako iskreno odgovoril na svoja lastna vprašanja -brez namigovanja in hinavščine, kajti nihče mu ne more verjeti, da takih odgovor rov ne ve. Ako že zahteva neizprosno analizo nezaupanja, ki ga imajo socialisti in ostali delovni ljudje napraui komunistom, potem mu pač ni treba iti daleč, da poišče vzrokov - v prvi vrsti v Jugoslaviji sami. Dopisnik MANCH.1,STER GUARDIANa ki smatra, da je Colakovic s svojim člankom "sprožil prvi strel" v novi ideolo= ški vojni med Titovci in Moskvo, je bil zato pri svoji oceni precej plitev. Ideološko vojno v smislu Colakovi<£evega članka lahko vodijo samo oni, kate= rih delovanje in metode so različne od kremeljskih. Toda v čem se titovske meto de in odnosi nagram socialistom in ostalim delovnim ljudem razlikujejo od m osico v skih? Ako želi Colakovic^ najti "prav vse vzroke", potem bi moral začeti najka = oneje s ponašanjem komunistov med vojno in stališčem, ki ga je KPJ zavzela na = pram raznim socialističnim strujam za časa okupacije. Toda ne. V tem istem član ku Colakovic ponavlja stare teze o sodelovanju z okupatorjem in klasnih intere= sih buržoazije in skuša opravičiti postopke KP, s katerimi je izigrala sociali=: stično razpoloženje delovnih ljudi in v procesu likvidirala vse delavske .in na= predne pokrete v Jugoslaviji izven KP. Toda kdo bi se temu čudil? Saj to so ko= munisti dosledno napravili tudi v Rusiji in kasneje v ostalih satelitskih deže= lah, ko so se s pomočjo socialistično nastrojenih ljudi dokopali do oblasti z izgovorom, da so^samo komunisti oni, kivse resnipno in lojalno bore za interese delovnih ljudi. Čuditi pa se je, da so Colakovic?" in njegovi kolegi toliko za lu no, da smatrajo, da je danes še možno igrati isto igro. Ko je z 20.kongresa sovjetske kompartije odmeval Hruščev napad na Stalina in poziv k ljudskim frontam, se je v nekaterih krogih pričakovalo, da bo morda prišlo, vsaj ponekod, do skupne delovne akcije komunistov in socialistov.■Toda . o tem ni bilo ne duha ne sluha. Ravno obratno se je zgodilo. Prišlo je še do več jega razcepa in do potresov v samih komunigtičnih partijah, kar se je pojačalo s slučajem Madžarske. Kje so stali takrat Colakovic in njegovi? Pozabili so na delovno ljudstvo in se oklenili oblasti z obema rokama,- Spoznali so, da vodi vsak kompromis z delovnimi ljudmi v likvidacijo komunističnega režima, režima svoje partije, in pohiteli so, da se sporazumejo s Hruščovom. Dakle oblast za vsako ce no. Komunistično izdajstvo delavskega razreda in njegovih pokretov ter izkorišča nje istih za dosego lastnega monopola je ustvarilo tisti prepad, tisto nezaupa= nje,'katerega Colakovic hoče "neizprosno analizirati". A to je dejansko samo= moralno. Komurkoli od komunistov je ta Colakovicev poziv namenjen, bo ostalbrez odziva. Po mojem mišljenju Colakovic to tudi ve in zato je cilj njegovega članka nekje drugje. Mednarodni položaj se nikakor ne razvija v prid komunizmu ali sovjetskemu imperializmu. Možnost umika sovjetskih čet iz vzhodne Evrope v okviru enega ali drugega mednarodnega sporazuma ter poboljšanje ozračja s kako uspelo konferenco med velikimi silami, ki bi zmanjšalo hladno vojno, bi spravilo titovski režim v nov položaj. Kakšen bi ta položaj bil, je trenutno težko točno predvidevati.To= da eno je gotovo: titovski režim bi moral računati takrat še bolj nase kot mora to danes. Marsikatera brezplačna pomoč in usluga z Zahoda bi postala manj in manj samoumevna. Za vse bi se moral titovski režim boriti na isti način kot ostale dr žave, ki niso imele srečo, da bi sedele na dveh stolih. Zveze-z gotovimi krogi na Zahodu bi zato postale sila dragocene, zlasti še, ako obstoja možnost priho= da socialistov na oblast (recimo v Angliji, zahodni Nemčiji, itd.). Izgradnjo socializma - ob strogi opoziciji komunizmu - so proglasile Indija, Burma, zdru= žena Naserjeva arabska republika, itd. Vse to mora nujno vplivevti na gospodar = sko stanje v Jugoslaviji, ker prizadeva njen uvoz, izvoz in proizvodnjo. Izgle= da, da z nečem podobnim računajo tudi v drugih vzhodno-evropskih državah,saj je recimo češkoslovaški predsednik vlade Siroky obiskal lepo število južno-azij = skih dežel, kjer se ni zanimal samo za "mir", ampak tudi za "business". Njemu je sedaj sledil romunski predsednik vlade Stoica. Titovci bi bili veliki slepci, ako ne bi jemali vsega tega v obzir in napravili vse, da tovariško izpodkoplje jo tla svojim tekmecem. A to lahko storijo najučinkovitejše, ako ustvarijo pred vsem dobre politične odnošaje z onimi, katerih beseda utegne nekaj žaleči. Iz= gleda, da titovci računajo, da si bodo te odnošaje utrdili, ako se pokažejo v objektivni luči in istočasno hinavsko zavijejo oči napram vzhodni Evropi, češ , nekaj smrdi v deželi Danski. Kdo jim bo nasedel, ni niti važno niti odločilno, ker - je možnost kakega skupnega nastopa ali celo povezovanje med socialističnimi silami in komunisti na notranje in zunanje političnem področju v svetovnem obsegu "želo majhna. Ko= munisti enostavno niso v stanju, da ta položaj popravijo, ker bi se sicer mora li odpovedati svojemu lastnemu bistvu. A socializem je danes že toliko razšir= jen in utrjen, da se socialisti lahko brez škode odrečejo kakršnemukoli sodelo vanju z boljševiki in Öolakovic'i. LoJze Zupan Naš prispevek k .jugoslovanski vpijini kamprin.ji: Kaj Li se zgodilo, ee bi poslanskeae kandidata v domovini nenadoma Piailo, da govori resnico? S.T. si je izmislil ta-le VOLILNI GOVOR, KAKRŠNEGA ŠE NI BILO Tovariši'in tovarišice! Dovolite mi predvsem, da se zalivalim vam, de lovnim ljudem tega kraja, za udeležbo na tem s es tanku,kakor tudi za to, da ste me postavili za poslanskega kandidata in da mi boste oddali obi= oajnih 90c/o glasov. Saj drugega vam, ni preostalo. Aktivisti In podrepni= ki vladajoče partije so poskrbeli,da so celo bolni in šepavi prišli sem in da bodo volili. Kdo neki bi 'bil tako heUmen, da bi se hotel zameriti oblasti im bi ostal doma? Če bo zaradi tega trpela proizvodnj a,ker tra= ti te čas na mitingih, se zavedajte, da smo potratili že mnogo časa in da se melo več ne bo nič poznalo. !o slavni zmagi had fašizmom,h kateri so naši narodi prispevali po mamben delež v herojskih dneh narodnoosvobodilne vojne,med k-tero je ko munistična partija, spretno izvedla revolucijo in pospravila nasprotnike s tem, da jih je potlsčilav isti koš s slugami okupator j a, j e našo lju'd= stvo pod priganjanjem partije doseglo sijajne uspeje v gradnji sociali= zrna za boljšo bodočnost naših narodov in vsega človeštva. Zgradili smo Potrebno industrijsko bazo, pri čemer so se po javile .disproporcij e v razvoju proizvodnje blaga za široko potrošnjo in pol j edeljs tvu, kar je bi 10 v.danih pogojih nujno. Kako bi mogli pričakovati kaj voč od državniš kih in gospodarskih vajencev,ki so prišli na'oblast,posebno še, ker jih je ovirala okostenela ideologija? V našem razvoju smo dosegli zavidne uspehe. Številk vam ne bom na= vaji,ker jih morate znati že na pamet, saj vem jih neprestano trobimo. 1 oglej te raje dejstva: vsi naši politični funkcionarji, kakor tudi vodi tel ji tako v komunah kakor v proizvodnji, se vozijo v avtomobilih na-stroške socialistične skupnosti. Skrbeli bomo za nadaljnji dvig njihove življenjske ravni. To je naša glavna naloga. Ker se bojimo druge Madžarske,bomo skuša li nekoliko povečati realne plače delavcev in uslužbencev.A če bodo pre .več narasli dohodki kmetov, jih bomo že privili po svoje, čeprav hočemo Povečati kmetijsko proizvodnjo. Kadar namreč gre za več socializma a 11 boljše življenje, je socializem vedno na prvem mestu. Preteklost nas jev tem pogledu malo naučila. ' ' Tovariši in tovarišice! Dosledna neblokovska politika naše države 'v -skladu z načeli mirnega sožitja nam je, pridobila velik ugled v svetu. Ves svet se čudi Titovi akrobatski spretnosti, ko lovi ravnotežje med Vzhodom in Zapadom. Kjer imajo televizijo, se mu smejejo, kadar jecljn v svojih intervjujih . Le njemu podöbni kozli v nerazvitih državah Azi= je ih Afrike, ki so si nedavno pridobile neodvisnost in se zato slabo znajdejo v politični igri, mu ploskajo in Se z njim pajdaši jo.. Tovariši! Pojavi nezadostne orientacije na decentralizacijo in de= tnokratizacijo preko organov delavskega samoupravljanja v gospodarskih organizacijah in družbenega upravljanja v komunah in na ostalih poljih; oziroma pomanjkljivosti, ki se kažejo v dezorientaciji, brezperspektiv= Gosti in pasterizaciji najbolj aktivnih elementov ter. pomanjkanju afir= Nacije inštrumentov, ki stimulativno vplivajo na borbo proti birokratiz ju in administrativnim pojavom, e.za najširši demokratizem v našem druž osnem in političnem^živijenju,' so nujna pojava v danem razvoju našega socialističnega družbenega, reda. Če ne veste, kaj to pomeni, vam po pra vici povem, da tudi sam ne vem, kaj govorim. Zato dovoli. Naj živi socialistična.... , ~ Poslušalci so navdušeno ploskali, veseli, da je govora konec.Na= to je govornika odpeljala milica. Kasneje so ga obtožili, da je njegov oce sodeloval z avstro- ogrskim okupatorjem med prvo svetovno vojno. SIOVENSP A GOVORICA, PIRANA NA SODNIJI (Od posebnega dopisnika) Že večkrat v zadnjih letih je bilo-pisano o trpljenju n^.ših ljudi v Beneški Sloveniji, kjer gre laški šovinizem tako daleč, da prepričuje mlade slovenske mamice,naj govore z dojenčki samo italijanski,da se bo otročiček prej znašel,ko bo s culo hodil po mestih Italije in iskal kosa kruha,ki mu ga siromašna domačo zemlja ne bo mogla dajati. Na žalost nnš človek pri tem nima. opore niti pri krajevnih cerkvenih oblasteh,ki name-sto,da bi bile samostojne, še podpirajo civilno oblast,kot piše "Patria del^Priuli". Kdor pa se upre tej nečloveški in nedemokratski maniri,jems ti človeku njegovo govorico, ta pa pcstane žrtev krivičnih n-padov. vT?.se.je zgodilo tudi č.g.Angelu Kračini, župniku pri Sv.Lenartu v Benečiji,ki oznanja Slovencem božjo besedo v slovenskem jeziku, čeprav je on sam furlanskega rodu. Sitatelji Klica Triglava se bodo tega pošte nega moža gotovo dobro spomnili,saj je bilo v tem listu pred leti več = krat pisano o njem in njegovi pravici,ki jo je iskal po sodiščih. To j e bilo leta 1955.,ko je tožil urednika listov "II Priuli Liberale" in "L’ Arena^di Pola". Slo je za članek famoznega Artura Manzana,ki je očital g.Kračini filotitovstvo in iredentizem v korist Jugoslavije. Začela se je pravda,ki se je vlekla dve leti in je bila razprava šestkrat preložena. Vsa zadeva je marsikomu postala mučna,tudi sodnikom, kajti prnvda za čast tega duhovnika a e je spremenila v pravdo za pr»vi= co do rabe domačega slovenskega .jezika v tej pokrajini,ki je takorekoč okoli obdana od Jugoslavije in v kateri že devetdeset let brani slovensk prebivalstvo svoje pravice,kakor si jih pač more. Sam.proces je vzbudil mnovo zanimanja, saj so prihiteli časnikarji vse od Rima.do Trsta, Trije zelo znani odvetniki so branili obtožence in poskušali so prevreči zadevo na obsodbo slovenskega, jezika in na ti= ste, ki se še drznejo govoriti v njem,zlasti javno v cerkvi. Med razpre vo je bilo govora o naravnih pravicah, o božji zapovedi:"Učite Vse naro d0!'V o tradiciji, zgodovini beneških Slovencev, o cerkvenem pravu,o do 1ooilih Sv.Stolice, o nastopih slovenske beneške duhovščine v Rimu pro= ti krajevnim elementom,ki ne izvršijo svoje dolžnosti itd. Ves čas pro= česa so na mizi ležale vse izdaje slovenskega katekizma zn 100 let nazaj- Odvetniki toženih so storili vsemda bi razpravo odlagali in odlaga-li.Ponujali so tudi sporazum in prosili za poravnavo na tihem,češ da naj bi župnik g.Kračina umaknil tožbo, - kar bi seveda pote'1, isti ljudje iz= rabili,češ,da se je umaknil... Marsikateri pošten Burian je rekel Sl oven cem:"Prav imate.N« popustite!" Obramba je pripeljala tudi priče iz BeneŠ ko Sloveni je,ki naj bi dokazale,da v njihovih krajih res ni Slovencev... Ko pa so ti "italianissimi" zagledali domače duhovnike,ki so pričali ae^ veda v korist g.Kračine, so se ustrašili. Končno je le prišlo do obsodbe. Pisec ogabnih člankov ter oba ured= nika so bili kaznovani po 5 mesecev in 10 dni zapora'ter 44.445 lir glo= be, vse skupaj pa na povračilo sodnih stroškov ter nn 200.000 lir odškod nine g.Kračini in 90.000 lir njegovemu odvetniku. Kazen je pogojna in vsem trem je sodišče priznalo olajševalno okoliš^ino,češ da so ravnali "iz posebno vzvišenih razlogov moralnega in socialnega značaja". Čudna rimska pravica! A kljub temu so obtoženci vložili priziv, o katerem bo reševalo prizivno sodišče v Trstu. "Patri e del Mul" je zapisala:"Izid prooesa je imel naravno silen odmev v vseh nacionalističnih krogih vseh tendenc; zanje je ta pravična in objektivna sodba nekaj nezaslišanega..." Trav pa bi bilo, da bi si ta proces zapomnili tudi oni,ki bi po svo ji sveti dolžnosti morali spregovoriti v’ obrambo dobrih duhovnikov. Za = kaj jim je Bog dal oblast? Samo časti tka potem,ko si je prečastiti sam -Pomagal do pravice, je zares slabo spričevalo za takega božjega služab= nikal V zgodovini beneških Slovencev pa bo stalo z3pisn.n0, da. so slovenski duhovniki s svojim poštenjem delali za svoje ljudstvo,kijub velikim žrt= vanilin kljub majhnemu številu prijatelje/, da so s tem delali zn vero,i = stočasno,ko Cerkev po-drugih slovenskih pokrajinah ječi pod komunizmom in ni mogla priti na pomoč bratom v Benečiji. PISMA UREDNIKU "JUGOSLAVIJA": G.urednik! Ve.ši zaključki o združenih evropskih dr= ževah v uvodniku "Jugoslavijo" (RT 224) se mi ne zdijo ravno točni. Res je, dn ho preteklo še precej čnaa, predno ho prišlo do razčistitve polo žaja v Evropi ne le zaradi "dveh Evrop" ampak tudi zaradi neresnih vpra š en j med posameznimi evropskimi narodi in državami,toda to nikakor ne Pomeni, da Združenih evropskih držav ne ho že pred tem. Združene države Amerike hi po Vaši loaiki morale vključevati prav vse ameriške države ne le v severni ampak tudi v južni Ameriki.Rot vemo, Z.E,A* ne vkljuou= jejo vseh ameriških držav in narodov niti v severni Ameriki,pa jim zato nihče ne odreka pravice, da se imenuje jo,kot se imenujejo:Združene drža= ve Amerike. Analogno lahko tudi Združene evropske državo nastanejo samo •iz držav zahodne EVrope ali iz 'držav zahodne in srednje Evrope.Ido se Ro tem državam kasneje še pridružil,ho zaviselo od mnogih čini teljev,ne nujno političnih. Združene ameriške države- Se vedno naraščajo po števi= lu svojih federalnih edinic in v tem pogledu niso statično. Gospodarski in politični razvoj v zahodni Evropi se izza zadnje vojne gih1 j e v sme= ri integracije in to ne ravno pod pritiskom komunistične nevarnosti,ra= je ameriške in britanske v gospodarskem oziru, kar daje misliti,da vpra Sanje rešitve problema "dveh Evrop" ali dveh Nemčij ali samega, režima v Rusiji ne more nujno odložiti ustvaritve združenih evropskih držav v ne dogled. öisto možno je, da bodo te države obstojale še preden ho konec komunistične strahovlade na vzhodu in komunističnega režima v Jugos1avi ji,kar je nedvomno počbrženo daljšemu procesu,katerega hi pa baš taka po litična in gospodarska tvorba,kot so združene evropsko države v zahodni in srednji Evropi lahko samo pospešila. Pri tem nikakor ne trdim,da ni= Pate prav,kar se tiče odnosa naših narodov do Jugoslavijo, Nasprotno, ®nenja sem, da hi bilo nespametno razbiti Jugoslavijo,prodno se ta pri= druži takim združenim evropskim državam. Bolje je iti v to skupnost s celim telesom kot je,kot pä da hi vsak od jugoslovanskih n rodovv moral iti šele skozi proces mednarodnega priznanja, razmejevanja itd. Šele po tem, ko hi Jugoslavija že bila član takih združenih evropskih držav,hi Prišel čas za morebitno ponovno proučitev položaja v luči danih prilik. To bi tudi eventuelno dalo možnost za miren prehod na kako nove državne formacije na področju sedanje Jugoslavije, ako hi jugoslovanski nč bik.Tu smo mislili seveda na tisto "nemško vprašanj e",ki zadeva nas Slo vence kot njihove sosede in ne na Nemčijoykot je Rila razdeljena po dru gi svetovni vojni. Urednik.) "IZ BOJEV ZA SLOVENSKO AVTONOMIJO": G.urednik! V svoji študiji tr= di g.Erjavec,da je teza o Jugoslovanskem edinstvu romantična Rajka,kate ra da je eden prvih vzrokov,da naš nadaljnji razvoj ni šel organsko na= Prej. Logično Ri morala biti romantična bajka celo krščanstvo,ker vemo, da so se krščanski narodi celih dva tisoč.let med seboj klali ter bi ga Potem takem morali zavreči. Romantična bajka ni nič manj "federativna združena Evropa" in cela "krščanska demokracija" svobodne Evrope,ker po znamo te "krščanske demokratske sosede" vseh Slovanov,nazadnje pa poseb bo naše. 0 hrvatski megalomaniji' ni treba izgubljati besedi,ker jo ima= öo in smo jo imeli v glavah naših politikov preveč sami.-In ta še danes živi. Komur ni bil všeč centralizem dr.Natlačena,ta je lahko postal bjegova žrtev, Če je imel hrbtenico. Politična zrelost slovenskih mno = žic ni bila nič večja od hrvatskih. Ene je vodil duhovnik na. deželi, dru ge pa liberalni mogotec. Medsebojno razmerje teh dveh strank je bilo ta ko sovražno, đa je tretji, ; številčno slaloeljši, to njuno "pozitivnost" in "konstruktivnost" - požel... Nepoznavanje in nerazumevanje Srbij ancev in premajhno upoštevanje hrvatskih, slovenskih in sploh "pree.anskih" tradi •olj,naj bi bil tretji vzrok. Srbi so nosili odgovornost za celo državo v pretežni meri do druae svetovne vojne, sprimo razdiralnih sil to jih,nam sovražnih sosedov, katerim močna Jugoslavija ni šla nikdar v račun in. jim še danes ne gre. In te tuje sile so se posluževale vseh mogočih sred štev, ds to nevarno sosedo razbijejo. In v tem obstoja srbski realizem, kateri je zaščitil Srbe, nič manj pa nas Slovence in Hrvate, kot vidimo. danes ne bi smel nihče pisati zgodovine o teh dogodkih, katerih razvoj Šeni končan, tem manj je pa iskati kriv#e tam,kjer jih ni. Da je dahes še Jugoslavija, priznajmo, je zasluga današnjega reži= ma, komu to prav ali ne. Današnji režim bo v zgodovini Jugosiavij e pred stavijal člen v verigi razvoja jugoslovanskih narodov, četudi je rdeč. In ima zato absolutne zasluge, medtem ko zunaj emigranti tega realizma po večini ne morejo razumeti. Srhsko-hrvatsko vprašanje pa bodo rešili me š a n i zakoni,ki gredo v stotisoče in bodo še šli v stotisoče pre den bodo emigrantski vodi tel ji,zunaj svoje države pri kozarcu vina,našli nek pameten sporazum. Slovenski realizem pa ima trdno podlago v tej "romantični bajki", kajti obstoj slovenskega naroda je edino mogoč v federativni Jugoslavi= ji in nikdar izven nje. Zato se bodo Slovenci za avoj realizem ali "ro= mantično ba-jko" tudi borili ob strani vseh Srbov in večine Hrvatov doma :(ne onih zunaj,ki se po večini ne bodo nikdar vrnili,) proti vsem,kate= ri bi ta naš skupni dom hoteli razbiti. k T ■ T , _ Dr. In g. J - Mik o Gr amp ova an ^OB 1-RA VEM ČASU": G.urednik.! Najbrž bi me g.Vilder krstil' Za mlade niča,'čeprav se nagibljem k plešavosti, a vseeno bi mu preko Vašega lista rad povedal, kako škoda je, da potiska g.Lovrenca in "njemu podobne" kri tike svoje knjige v kot, medtem, ko se sam postavlja na vzvišeno s tališ= če .svojih petdesetletnih političnih izkušenj. Tako stališče naj zavzema jo onemogli starčki, ne pa g.Vilder, saj je bistrina njegovega pisanja vse. prej kot starčevska! Naj torej prepusti sklicevanje na lota tistim, ki počivajo na trohlih lavprikah! Spomni naj se, da ljudje vedno znova delajo iste napake in jim je zato treba neprestano kazati pravo pot.Za= to ni treba postavljati "mladeniče" v kot. Naj jih g.Vilder raje nevsi= Ijivo pouči z nadaljnjimi sestavki izpod svojega peresa. T r SLOVENSÖINA; G.urednik! Ali mi lahko g.Erjavec ali pa Vi pojasnite, kaj pomenita besedi "dezavuirani" in "neprištevito",ki ju zasledim v za četku 5.poglavja Erjavčeve razprave "Iz bojev za. slov.avtonor-ijo"? M • la! « TITA SRCE BOLI ( Zaključek s strani 6.) A četudi v Italiji ne bi bilo raketnih oporišč, bi Sovjeti vseeno u darili preko Jugoslavije, če bi se jim tako zazdelo. Še .več: edino slrah "pred strašnim povračilom jih drži na uzdi. Trav raketna oporišča potaa= ga jo k vzdrževanju ravnotežja v svetu. Tita pri vsem tem pač hudo srce boli; rdeče in komunistično kot je, ga srce vleče na vzhod. A pamet mu pravi, da zanj ne bo dobro, če Moskva zavlada nad svatom. Zato se mi prav zares zdi, da v levi pesti', dvignjeni v komunistične pozdravu, Ti drži figo za Zapad in upa, da ga komunizem ne bo pokončal. Na naslednjih dveh listih priobčujemo 3.nadalj evanj e raz= prave g.Prana Erjavca: "Iz bojev za slovensko avtonomijo" KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu in ga 'izdaja "Slovenska Iravda". Njeno mišljenje predstavljajo samo oni prispevki,ki so podpisani od iz= vršnega odbora.'- Naročnina za list znaša v Vel »Britaniji L 1,4»0 na le= to odnosno. 6/- na četrt leta, v severni Ameriki pa $ 3*50 za navadno in $ 7.00 za letalsko dostavo, drugod pa odgovarjajoča protivrednost. NAS NASLOV: OM -TRIGLAV , LONDON , WC• I. Kralj Aleksander je tedaj tudi res uvidel,da ni druge"rešitve in sklenil takoj po vrnitvi iz Francije izročiti vlado NinČiču s pro gramom, kakršnega mu je kil začrtal'Aca Stanojevič. Do tega. pa ni več prišlo, kajti kralj je bil v Franciji umorjen in ves načrt ja padel v vodo. Sledili sta sicer še dve prehodni vladi, toda vse je bilo prepričano, da je nastopil odločilen preobrat, v katerem bo končno urejeno medsebojno sožitje vseh treh narodov in rešena latentna državna kriza. 7. J.R.Z. in "ZDRUŽENA OPOZICIJA" V začetku meseca junija, torej še za časa Jeftićeve vlade, so se začeli na iniciativo radikalov konkretni razgovori z dr.Ko rošcetri in Spahom za ustanovitev "Jugoslovanske radikalne zajed= niče", ki naj bi predstavljala samo koalicijo obnovljene radikal ne stranke, 3.L.3. in dr*Spahove stranke,ki naj bi prevzela vla= do, v najkrajšem času vrnila, vse demokratične svoboščine ter iz= vedla nove svobodne_volitve. Dne 17.junija 1935. je bil v stano= vanju dr ,.b to j adinovida formuliran tiid.i podrobni program take vla de,.na podlagi katereaa je bila že teden dni nato‘res tudi seslav 1 jena S to jadinović-B.0roščeva vlada in v kateri je bil vsaj prvo Poldrugo leto pač na. jmeroda jne j ši ' čini tel j dr .Korošec. Toda. rav= no on je bil že kmalu nato tisti, ki je prelomil dogovor z r'd.i= kali , pomagal ustanoviti J.R.Z. ne kot dogovorjeno koalicijo na vedenih^treh strank, temveč kot novo, enotno avtoritarno stranko z natančno istSfri programom kot ga je imela poprejšnja zloglasna fašistična J.N.3.Dr.Korošec je kot pristojni notranji minister bil tisti, ki.ni.nikoli predložil novih političnih zakonov za ob novo demokratičnih svoboščin, kakor je bilo poprej dogovorjeno z radikali in za kar mu je dala skupščina že vse polnomočje. lred= sedstvo glavnega odbora radikalne stranke je protestiralo proti takemu nadaljevanju šestojanüfa'jPske diktature, a ker so ostali vsi Protesti zaman, sta podala dne 21.decembra 1935. oba radikalaka zastopnika v vladi, M.Bobič in M.Koml j enović, celo ciemisi jo .V do slej še ne objavljenem obširnem pismu šefa radikalne s tränke,Ace Stanojeviča, z dne 17. januarja 1936. na dr .Korošca, je Stanojevič Korošcu se posebej očital, da je pogazil sporazum glede obnovit» Vevdemokratičnih svoboščin in potem nadaljeval: "Glede naše naj= večje notranje težave, glede vprašanja srbsko-hrvatskih odnoša m jev, tudi ni bilo ničesar storjenega, da bi bilo ni6č reči,da. je danes položaj boljši in da je država na poti k notranji konsoli= daciji. To#*? brez urejenih odnosov med Srbi in Hrvati ni mogoče resno pričakovati pomirjenja duhov niti stvarne ali dejanske kon soiidacije države." In ob koncu tega pisma Stavlja šef radikalne stranke dr.Korošca pred izbiro ali naj gre z radikali k demokra= trzaciji države in k sporazumu s Hrvati ali pa s 3 to jadinovičem, ki niti po svojem položaju v stranki niti po svojem dosedanjem delu ne more predstavljati Radikalno stranko." . öe je dr.Korošec na to pismo kaj odgovoril, mi ni znano,ver Jetno pa je, da ničesar; pač pa nam je vsem znano, da nam ni bila. V3\njegovega ministrovanja vrnjena niti ena demokratična svoboščina in da so kopita dr ,K0ro šč evih žandarjev vsa. 1 e ta, ko je bil on notranji •minister, pridno udrihala po glavah tistih svobodoljubnih srbskih množic, ki so se borile proti "velesrbski" diktaturi in za demokracijo. Bivši glavni urednik "Slovenca" dr. ^ ob^yljal pred par leti neke pravljice o dr .K0ro šč evih ’ borbah za slovensko avtonomijo. Resnico je pa taka, da je bil dr.Korošec avtonomist kvečjemu v opoziciji in v Sloveniji v vo = iilnih bojih,^sicer pa avtokrat in čistokrvni centralist od peta do temena,(o Čemer bom ob priliki še obširneje pisal.) Leta 1935. so ravno srbski radikali pripravili ves teren za temeljito spro membo vsega^dotedanjega centralističnega in "velesrbskega" dikta torskega režima v smislu demokracije in sporazuma s Hrvati, a je predvsem neodpustljiva dr.Koroščeva krivda,da do tega ni prišlo. Voditelj Slovencev je bil toraj tisti,ki je izdal svobodoljubno srbsko ljudstvo v njegovem: bo ju za demokrapijo,ne pa obratno,ka= kor skušajo danes demagoškb trditi razni nevedneži ali pa zavest ni falzifiketorji zgodovinskih dejstev. Dr.Korošec torej ni hotel iti z reniSnimi predstovitelji Sr bov, temveč se je naslonil izključno le na princa 1- avl a (bil je tudi vsak torek gost pri njegovi mizi),ki je bil sicer visoko kul turen mož, a ni imel niti najmanjšega smisle, za demokracijo in tudi ni čutil prav nobene potrebe po sodelovanju s svojim narodom. Medtem je predvsem med Srbi naraščal vedno ostrejši odpor proti nadaljevanju "velesrbske" šestojanuarske diktature. Ta odpor ni vrel le med radikali, temveč se je razširil na vse srbske stran= ke in ker ni hotela izvršiti Stojadinovid-Roroščeva vlada niti e nega resnega koraka k demokratizaciji in k sporazumu s Drvati,so vzele iniciativo v roke srbske stranke ‘same. Rezultat teh pri= zadevanj je bil potem sporazum med vsemi srbskimi strankami ih dr .Mačkovo H.S.S. kot legitimno preds taviteljico Hrv a to v. 3 k 1 enjen j;e bil dne 8.oktobra 1937. v Farkašidu in je določal sledeče: 1) 3estavi se vlada iz strank,ki imajo res korenine v ljud= stvu, in ta vladn naj bi sporazumno s krono spremenila Č1.77.ok= troirane ustave iz leta 1931• tako, da bi krona ne smela več sa movoljno imenovati in razreševati vlade, temveč se uvede parla = mentarni sistem^ po katerem mora- vlada uživati zatlpanje krone in ljudstva (skupščine)».! takp spremembo bi se državi vrnile tudi normalne politične svoboščine, kakor svoboda tiska,zborovanja, združevanja in druga jamstva ljudske vladavine. 2) Ko bi se na ta način vrnilo zdravo politično življenje,bi se morala vlada takoj lotiti reševanja hrvatskegn'vprašanja in Ko bi se doseglo soglasje s krono (nemestništvom), bi se. predložil sporazum skupščini,da, ga odobri. Za sprejem tega sporazuma bi mo rala glasovati večina Srbov, večina Hrvatov in večino. Slovencev. Ze iz navedenega torej vidimo, da so imele vse srbske stran ke resno in odločno voljo napraviti konec dotedanji diktaturi ter nevzdržnemu razmerju s Hrvati in jasno je bil določen tudi edi= no normalni postopek za dosego tega cilja. V tem pogledu je bil torej po tolikih peripetijah končno dosežen sporazum med 3rbi in Hp?vati, niso se mu pa hoteli pridružiti dr .Koroščevi Slovenci,ki so z avtoritarno J.R.Z. in naslonjeni na dvor še nadalje vztraja li pri diktaturi, kri taki opredelitvi taborov je prišlo potem naslednje leto (1938.) do volitev. Kri teh so šli 3rbi tako da = leč, da so sprejeli celo za nosilca vsedržavne kandidatne liste dr.Mačka, čeprav so dobro vedeli, da bo l^hko režim ravno to med srbskimi množicami uspešno zlorabljal v svoj prid. Volitve je vo dil dr.Korošec kot notranji minister in pri njih je dobila vlada neznatno večino (po uradnih podatkih 1,643.783 glasov proti V , lj364.524) le zato, ker so bile volitve še vedno javne in jeSrez vila zlasti v Srbiji tudi ves običajni volilni teror diktatorskih režimov, toda moralna zmaga je bila očividno na strani demokre = tične opozicije, razen v Sloveniji, ki je glasovala za režim. Tu je^namreč vodil ves volilni boj minister ,dr.M.Kr ek in sicer pr = vič brez avtonomističnih krilatic ter z edinim geslom "naš pro = , gram je dr.Korošec", nihče na svetu pa seveda ni vedel,kakšen je ta. program, ker se dr .Korošcu samemu sploh ni zdelo več vredno, da bi ga. bil oznanil. 8. DR.VLADKO MAČEK Vkljub taki Pirovi "zmagi" bi se pa diktatura po vsej priliki, ne mogla več dolgo vzdržati,ako ne bi' prišlo zdaj do izdajstva dr Mačka. Ker se je bila na obzorju že jasno prikazovala vojna, je začutil sedaj tudi princ Pavel nujno potrebo, da pomiri in priteg ne Hrvate. 3tojađinović je bil spričo svojih odnosov z njimi ne= primeren»žeto je mor»l odstopiti svoje mesto Cvetkoviču»ki je za čel že pozimi lete 1938-39. razgovore z dr.MačkomTa je_ tedaj kratko in tnalo izd«! svoj sporazum z edino legitimiranimi pred = stavitelji Srkov ter sklenil dne 26.avgusta 1939. s posredovmjem Cvetkoviča celo "brez vednosti vlade "sporazum" ne s Srki temveč s princem lavlotn. Cvetkovič s svojo srbsko ekipo v vladi,ki ni predstavljala nikogar in absurdni sporazum sta nujno pomenjala pravo izzivanje vseh. Srbov, povzročila v Sloveniji nepopisno razočaranje nad vso dotedanjo dr.Koroščevo politiko in samo še bol j"zapletla ves ne vzdržni položaj. Problem je bil namreč v vrnitvi k resnični de= mokraciji in v preureditvi vse državne strukture v smislu iskre nega sporazuma med slovenskim, hrvatskim in srbskim narodom, za čemer so že vsa poslednja leta smotreno stremeli predvsem Srbi» toda sedaj je zatajil ta načela še dr.Mač ek. Tako je ostala dik tatura nespremenjena» le s to razliko, da je bila udeležena pri njej odslej še H.3.S., a rešitev srbsko-hrvatskega razmerja. se je s kratkovidno in nemogočo razdelitvijo Bosne in Hercegovine samo še bolj otežila. Kako bi se položaj razvijal dalje, ako ne bi prišlo do voj he, je seveda nemogoče predvidevati. Spričo odločne srbske vo = Ije, da pribore državi zopet demokracijo ter dosežejo pošten in dokončen sporazum s Hrvati, bi bilo vsaj pri nekoliko hrvntske uvidevnosti do njega po vsej priliki prišlo, verjetno bi bili spričo Hitlerjeve brutalnosti doživeli tudi "25«marec", prav go tovo pa ne tudi "27.marca" , kajti globlji vzrok slednjega je bil predvsem notranjepolitičnega izvora. Ako bi bili Hrvatje o=. stali zvesti v Parkašiču dani besedi, bi bile državi vrnjene de mokratične svoboščine in dobili bi vlado, ki bi predstavljala res večino Srbov» Hrvatov in Slovencev in ki bi imela dovolj av toritete, da bi prepričala vse tri narode o neizbežnosti začas= nih koncesij N0mcem (kakor n.pr .na Švedskem), a golo nad.aljeva= nje diktature s takim srbskim "zastopstvom", kakršnega jo pred= stnvljnla nekvalificirana srbska ekipa v Cvetkovič-Mo.č.kovi vla= di, je bila za tako kritičen položaj popolnoma nesposobna in mo rala je slediti katastrofa, ki jo občutimo z njenimi neposredni mi krivci vred še danes vsi na svoji koži. II. To je kratek oris pregleda političnega razvoja prvo Jugo m slavije. Čeprav smo bili vsi starejši še sami priče teh d.ogod = kov, pomenja vse to vendarle že zgodovino, kajti komunistična revolucija je izvršila tako globoko zarezo v ta razvoj,da je vsaka kontinuiteta s položajem v prvi Jugoslaviji prekinjena za vedno in stojimo zato pred čisto novo in drugačno situacijo.Zla s ti mlajši tega razvoja ne poznajo več iz neposrednega. qp