Komentar tedna r Poznamo dokument: predlog uresničevanja družbenega plana razvoja Slovenije v letih 1971 do 1975. Najprej naj zapišemo ugotovitev, da smo v letošnje leto prinesli vse slabosti minulega gospodarskega trenutka, hkrati pa tudi vse pozitivne lastnosti. Tako ugotavljamo, da je v minulem letu le prišlo v Sloveniji do nekatelih bistvenih premikov v gospodarskem gibanju. Po dvoletni nizki gospodarski rasti, ki se je že nagibala k pokazatelju, da ne bomo mogli doseči predvidene stopnje rasti v tem petletnem obdobju, se je po ocenah stopnje rasti družbenega proizvoda v letu 1974 povzpela na precej več kot 8 odstotkov. To pa pomeni, da bodo ob predvideni nekoliko nižji stopnji rasti v letošnjem letu le uresničena predvidevanja srednjeročnega plana o gospodarski rasti, ki se giba okoli 7 odstotkov. Vedeti pa moramo, da temelji ta rast predvsem na povečanem številu novo zaposlenih delavcev, a tudi v letošnjem letu že slišimo glasove, da je v marsikaterem slovenskem gospodarskem sre- dišču povpraševanje po delovni sili večje od ponudbe. V minulih štirih letih se je zaposlenost v družbenem sektoiju povečala za 4,3 odstotka, plan pa je predvideval nekaj manj kot 3 odstotke. Na tako naglo rast zaposlovanja, ki tudi znatno presega Omeniti velja še zanimiv podatek, da se je produktivnost povečala za okoli 3,3 odstotka letno, čeprav je plan predvideval mnogo več kot 3-odstotno povečanje produktivnosti. Zato znaša delež produktivnosti v rasti družbenega proizvoda le okoli 45 odstotkov, predvidevali pa smo okoli 60 odstotkov. Razumljivo je, da so poprečni realni osebni dohodki zato v teh STORILNOST naravni prirast aktivnega prebivalstva v naši republiki, so vplivali med drugim tudi sistem delitve dohodka in osebnih dohodkov, dovolj dobro prilagajanje gospodarstva visoki konjunkturi, predvsem s povečevanjem proizvodnje na podlagi zaposlovanja večjega števila delavcev itd. Omeniti moramo tudi strukturo dela v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, kjer je še vedno visok delež delovnih mest, za katera ni potrebna skoraj nikakršna poklicna usposobljenost. letih praktično stagnirali, v.posa-meznih letih pa je njihova vrednost celo padala. Že sprejeti družbeni plan za obdobje 1971-1975 je nakazal, da bo stopnja rasti realnih osebnih dohodkov precej nižja kot v preteklih obdobjih, dejanski razvoj pa je bil zaradi visoke rasti življenjskih stroškov še počasnejši. Če bi hoteli iz povedanega izluščiti najpomembnejši sklep, potem bi se verjetno ta moral glasiti: pred nami je boj za dejansko zvišanje storilnosti dela. MILAN MEDEN ) NAPREDEK V ORGANIZIRANOSTI IN OBNOVI ZVEZE KOMUNISTOV V OBČINI VELENJE: I 358 novih članov Zveze komunistov V občini Velenje je Zveza komunistov dosegla v zadnjem Edobju pomemben raapredek, tako kar zadeva povečanje števila »nov, kot njihovo sesttavo ter način delovanja. Ob koncu leta 19741 je štela občinska organizacija Zveze komu-itov Velenje 2.158 čilanov. Medtem, ko so v letu 1973 sprejeli v deški dolini v Zvezo) komunistov 386 novih članov, so jih lani »8. Med novosprejetirimi je nad polovico, oziroma kar 259, starih ► 27 let, delavcev je 170, učencev, dijakov in študentov 108 itd. V Socialistični repulbliki Slo-niji naj bi do prihodlnjega, to VIII. kongresa Zveze komu-5tov Slovenije, vključili v Zve-i komunistov najmanj 10% »sameznih struktur delavcev iz eh področjih združenega dela. j uspehih, ki so jih dosegli v ileški dolini pri obnovi Zveze »munistov posebej še v zad-ih dveh letih, te naloge ne bo žko uresničiti. Ob tem je tre-i upoštevati, da je v občini ilenje že zdaj kar 9,4% vseh ebivalcev, starejših nad 16 let, Zvezi komunistov, zaradi če-r Velenje tudi prednjači med srni občinami v Socialistični publiki Sloveniji. V ŠALEŠKI DOLINI ŽE ' OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE KOMUNISTOV V zadnjem času je bilo v občini ilenje ustanovljenih več novih novnih organizacij Zveze komu-itov, kot v krajevni skupnosti Ko-vo, Industriji termoplastov, gra-« in lepil Integral Velenje, Kleparju - vodovod Šoštanj, Gostin-sm podjetju „Hotel Paka" Vetje, Vzgojno varstveni ustanovi ilenje - Šoštanj, na Osnovni šoli Iratov Letonja" Šmartno ob Paki, osnovnih šolah ,,Biba Roeck" in irel Destovnik-Kajuh" v Šoštanju im je delovala ena skupna osnovna ganizacija) ter na Komunalno irtnem centru Velenje in Stanovskem podjetju Velenje, ki sta di imela do nedavnega skupno novno organizacijo Zveze komu-rtov. V organizacijah združenega dela idarsko elektroenergets;ki kombi-t Velenje, Tovarna gospodinjske seme „Gorenje" Velemje, Grad-no industrijsko podjetje: „Vegrad" ilenje in Rudarski šolski center ilenje so ustanovili osniovne orga-tacije Zveze komunistoiv po posa-**nih temeljnih organizacijah roženega dela. Delovna skupnost industrije delovnih zaščitnih sredstev Prevent Slovenj Gradec je prejšnji petek slavila novo delovno zmago. Svojemu namenu so predali nove prostore za slovenjgraški obrat zaščitnih sredstev in usnjene konfekcije. - Več o tem pomembnem dogodku poročamo na slovenjegraški strani. V občini Velenje je zdaj tako skupaj že 67 osnovnih organizacij sindikata, njihovo število pa se bo še povečalo, saj računajo na ustanovitev novih osnovnih organizacij ZK še na podružnici Ljubljanske banke Velenje ter na podružnici Službe družbenega knjigovodstva Velenje. FORMIRANJE SVETOV ZVEZE KOMUNISTOV V ŠOŠTANJU IN VELENJU Komisija za organiziranost in razvoj Zveze komunistov pri Občinski konferenci Zveze komunistov Velenje je na zadnji seji sprejela predlog, da se preučijo možnosti za ustanovitev še nekaterih novih osnovnih organizacij Zveze komunistov oziroma stalnih aktivov ZK. Sprejela pa je tudi predlog, da se začne s pripravami za ustanovitev sveta Zveze komunistov v okviru krajevne skupnosti Šoštanj, v okviru katerega bi usklajevali programe delovanja tamkajšnjih osnovnih organizacij Zveze komunistov. Tak svet Zveze komunistov naj bi ustanovili tudi na mestnem območju Velenja. Medtem ko je v Šaleški dolini že ustanovljen aktiv študentov-članov Zveze komunistov, pa v Velenju preučujejo možnosti za ustanovitev aktiva komunistov v samoupravnih interesnih skupnostih. PRED SPREJEMOM NOV SKLEP O ORGANIZIRANOSTI KOMUNISTOV V OBČINI VELENJE Javna razprava o predlogu novega sklepa o organiziranosti komunistov v občini Velenje je končana. Predlog sklepa je na zadnji seji obravnavala komisija za organiziranost in razvoj Zveze komunistov in sklenila, da ga bo predložila v potrditev in sprejem komiteju Občinske konference ZK ter Občinski konferenci Zveze komunistov Velenje. Ob tem je ugotovila, da osnovne organizacije Zveze komunistov niso predlagale kakih posebnih dopolnitev k predlogu sklepa o organiziranosti komunistov. 31. januar 1975 - leto XI, št. 4 (263) cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks JUBILEJNO LETO PREMOGARSTVA: Sto let rudnika lignita Velenje lIBiif® Letos mineva 100 let, kar so začeli kopati v Šaleški dolini črno zlato - premog. Jubilej, 100-letnico obstoja Rudnika lignita Velenje, bodo obeležili z vrsto prireditev in pridobitev. Tako bodo v okviru praznovanja 100-letnice premogarstva v Šaleški dolini položili temeljni kamen za novo Termoelektrarno Šoštanj IV, odprli nove proizvodne prostore temeljne organizacije združenega dela Proizvodnja gradbenega materiala ter temeljne organizacije združenega dela Elektro-strojnih obratov, svojemu namenu bodo predali nov samski dom z obratom družbene prehrane itd. Ob 100-letnici obstoja Rudnika lignita Velenje se bo sešel na slavnostno sejo delavski svet Rudarsko-elektroenergetske-ga kombinata Velenje, na sejo pa bodo povabili vse dosedanje predsednike upravnih odborov in delavskih svetov. Izdali bodo posebno brošuro o razvoju premogovništva in energetike v Šaleški dolini ter pripravili posebno strokovno posvetovanje. Praznik bodo obeležili s sprejemom novih članov v Zvezo komunistov, nadalje s podelitvijo jubilejnih nagrad za 10, 20 in 30-letno delo v delovni organizaciji, delovnih odlikovanj ter jubilejnih medalj jamskim reševalcem. Pripravili bodo tudi vrsto športnih prireditev, med drugim tudi sindikalne igre članov delovnih skupnosti slovenskih rudnikov. Ob prazniku bodo nadalje pripravili sprejem za upokojence, obiskali bodo vse bolne člane delovne skupnosti in več partizanskih družin v Šaleški dolini. Učenci osnovnih šol pa bodo pisali naloge na tematiko o premogovništvu itd. Osrednje slovesnosti ob 100-letnici premogarstva v Šaleški dolini pa bodo na stanovski praznik rudarjev - 3. julija. Za to priložnost bodo pripravili bogat program. V SOBOTO, 1. FEBRUARJA, TEMELJNI KAMEN ZA NOVO STOPNJO TFRMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ IV: Največja proizvodna enota ŠOŠTANJ, 31. JANUARJA - V Šoštanju je že vse nared za jutrišnjo slovesnost, ko bodo obeležili začetek gradnje nove Termoelektrarne Šoštanj IV s polaganjem temeljnega kamna za ta elektroenergetski objekt. Slovesnost, ki bo ena od prireditev v okviru slavja ob 100-letnici premogarstva v Šaleški dolini, se bo začela ob 11. uri. Člane delovnih skupnosti temeljnih organizacij združenega dela Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje in goste, v Šoštanju pričakujejo tudi številne predstavnike našega družbenopolitičnega in gospodarskega življenja, bo pozdravil predsednik delavskega sveta Termoelektrarne Šoštanj Zvone Vidic. Slavnostni govornik ob položitvi temeljnega kamna za novo Termoelektrarno Šoštanj IV pa bo predsednik delavskega sveta Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje Jože Aljaž. Pozneje pa bo eden od članov delovne skupnosti Termoelektrarne Šoštanj položil temeljni kamen za ta novi objekt, moči 335 MW, ki bo največja proizvodna enota v jugoslovanskem elektrogospodarstvu. Gradnja nove Termoelektrarne Šoštanj IV predstavlja uresničitev ene od najpomembnejših prihodnjih razvojnih nalog Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. • Konstituiranje skupščine regionalne zdravstvene skupnosti V torek, 28. januarja, je bila v Dravogradu prva seja skupščine Regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem, ki so jo ustanovile občinske zdravstvene skupnosti Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje. Na 1. seji so konstituirali organe skupščine ter izvolili delegate za izvršilni odbor Skupščine zdravstvene skupnosti Slovenije, v komisijo za upravljanje združenih investicijskih sredstev Zdravstvene skupnosti Slovenije ter v komisijo za upravljanje solidarnostnega sklada Zdravstvene skupnosti Slovenije. Na torkovi seji pa so sprejeli tudi program Regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem ter stopnje prispevka za leto 1975. # Pred sejo občinske konference Zveze komunistov Velenje Sredi februarja se bo spet sestala občinska konferenca Zveze komunistov Velenje. Priprave na bližnjo sejo so v polnem teku, na seji pa bodo pregledali, kako v Šaleški dolini uresničujejo nove ustavne določbe ter politiko gospodarske stabilizacije, posebej pa sklepe in stališča 4. seje predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in 10. seje Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Občinska konferenca Zveze komunistov Velenje pa naj bi sprejela tudi nov sklep o organiziranosti komunistov v občini Velenje. a 1 t&janari 20.1. DO 20.2.1975 DNEVNO OD 9. DI0 18. URE ORGANIZIRA SODOBNA OPREMA V PROSTORIH DOMA DRUŽBENIH ORGANIZACIJ PESJE PRI VELENJU RAZPRODAJO KUHINJISKIH ELEMENTOV GORENJE IZ OPUŠČENEGA PROGRAMA CENEJE J ZADNjEDN^ PO SVETU... • SADAT V PARIZU Pariz je dočakal egiptovskega predsednika Anvarja el Sadata z vsem bliščem, ki gre predsedniku neke suverene države, in ne brez razloga: korist, ki jo ima lahko od francosko-egiptovskega dialoga na najvišji ravni, je za Francijo dragocena priložnost, da povrne svoje, v arabskem svetu še kako koristne pozicije. Predsednika se bosta s svojima zunanjima ministroma in sodelavci pogovarjala o vseh tistih rečeh, ki ju zanimajo in zanimajo tudi širši krog zainteresiranih in prav v slednjem je pomembnost in razsežnost tega obiska. Na Bližnjem vzhodu gospoduje (izraz, ki najbrž nekaterim ni všeč) v tem trenutku ameriška diplomacija, sovjetska pa v bistvu zgolj čaka svojo priložnost. Francoska svoje praktično nima - ima pa nedvomno jasen interes. Ta interes je širši in ožji. Glede prvega: Parizu prav gotovo ni do tega, da bi neusmiljena konfrontacija med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo (in samo med njima je v končnem smislu tudi možna) potegnila vase tudi druge, materialno in drugače manj povezane države. Zaradi tega si bo francoski predsednik gotovo prizadel po svojih močeh prispevati kanček razumnosti k miroljubni rešitvi bližnjevzhodne krize. In glede drugega: pri iskanju za vse (in tudi zase) sprejemljivih rešitev misli Pariz še posebej tudi nase. Pri tem je ta zainteresiranost vezana predvsem na razširitev ekonomskih in drugih stikov z Egiptom, pri čemer zasledujejo Francozi kajpak dvojen smoter. Eden je izražen z neposredno zainteresiranostjo za tesnejšimi giptovskega ibskim sve- stiki z Egiptom, drugi pa s tesnejšimi stiki ( posredništva) z arab to m. V ozadju je kajpak črno zlato, nafta, za katero so Francozi prav tako življensko zainteresirani kot vsi drugi. Oboje Egiptu seveda kar ustreza. Imeti več prijateljev ni nikoli odveč, imeti podporo v Franciji pa še posebej. To je ena možna plat razmišljanja. Druga: Egipt precej nujno potrebuje orožje, ki mu ga Sovjetska zveza že od zadnje arabsko-izraelske vojne ni dobavila v zadovoljivih količinah. Sadat je prišel v Pariz tudi zaradi tega, To orožje seveda ne more popolnoma nadomestiti sovjetskega, lahko pa ga delno. Obisk egiptovskega predsednika v Parizu vnaša vsekakor v bližnjevzhodno dogajanje novo razsežnost. Ta ni taka, da bi lahko v koreninah spremenila sedanje stanje stvari, je pa nedvomno taka, da ga lahko koristno izpopolni. • PARLAMENTARCI), V BEOGRADU Tačas se začenja v jugoslovanskem glavnem mestu upoštevanja vreden zbor predstavnikov 29 evropskih parlamentov, ki mu dajejo svoje posebno obležje tudi. predstavniki Združenih držav Amerike, Kanade in več deset drugih izvenevropskih delegacij. Beograjska konferenca med-parlamentarne unije se ukvarja z evropsko varnostjo in sodelovanjem, temo o kateri razpravljajo že več kot dve leti. Bodoči evropski odnosi, sodelovanje med narodi stare celine, vse to je izredno pomembno in nič manj občutljivo področje preizkušnja resničnih teženj in stremljenj k miru. Jugoslavija je doslej dala k temu svoj pomemben delež in za to kraj sedanjega zasedanja med-, parlamentarne unije ni izbran po naključju, marveč pomeni priznanje našim naporom v tej smeri. Kaj je bistvo tega zasedanja? Na kratko: ustvariti v Evropi take odnose med državami, v katerih ne bo močnejših in šibkejših, večjih ali manjših - marveč zgolj sodelovanje na osnovah enakopravnosti, suvereno sti in nevmešavanju v notranje odnose drugih. Gre za neka splošna (pa vendar tudi dovolj konkretna) pravila igre," ki bodo veljala za odnose med evropskimi državami. Na poti k temu cilju je še precej ovir in beograjska konferenca naj bi pomagala premostiti kakšno med njimi. ...IN DOMOVINI TISOČAK - Simbol novega tisočaka bo dekle z grozdom v roki, medtem ko bo na dvajse-taku risba pristanišča z ladjo. Nova bankovca za tisoč in 20 dinarjev resda še nista povsem izdelana, toda guverner Narddne banke Jugoslavije je že podpisal odlok o poglavitnih obeležjih. Oba bankovca bosta tiskana v tribarvnem linijskem, globokem tisku, na belem papirju, z vidnimi in nevidnimi začetnimi znaki. Tisočak bo velik 16,3 x 7,8 centimetra, tako da bo nekoliko večji od sedanjega petstotaka. Dvajsetak pa bo prav tolikšen kot desetak. Ne vemo še, kdaj bodo novi bankovci prišli v promet, pravijo pa, da bodo dokončni osnutki najverjetneje izdelani čez meseec dni. STANOVANJA - Veliko pozornost je vzbudil posel, ki ga bodo opravili naši gradbinci v Iranu. Gre namreč za gradnjo 40.000 stanovanj. Delo bo predvidoma trajalo 8 let, kar pomeni, da bodo poprečno zgradili letno 5000 stanovanj. Gre namreč za izgradnjo popolnoma novih delov Teherana, zato program zajema tudi gradnjo infrastrukture, še posebej cest, ulic ter ostalih neobhodnih objektov. Po vsej verjetnosti pa bo to samo prva etapa velikega posla in bodo najbrž jugoslovanski gradbinci v Teheranu dobili še veliko dela v bodočnosti. Delo, ki ga bodo naša gradbena podjetja opravila v prvi fazi izgradnje, ocenjujejo na 5 milijard dolarjev. PASOVI - Varnostni pasovi v osebnih avtomobilih bodo obvezni Od 1. januarja 1977 bodo morali imeti vsi avtomobili vsaj na prvih sedežih vgrajene varnostne pasove. To velja za tiste avtomobile, ki že imajo vgrajene priključke za te pasove. Domači izdelovalci avtomobilov pa po tem datumu ne bodo smeli dati v prodajo nobenega avtomobila, ki ne bo opremljen z varnostnim pasom. Od 1. januarja 1980 naprej pa bodo morali imeti avtomobili varnostne pasove tudi za zadnje sedeže. Skorajda vsi sedanji avtomobili že imajo pri- ključke za varnostne pasove. Nimajo jih le starejši tipi avtomobilov, ki pa verjetno čez pet let ne bodo več sposobni za promet. ^ ZDRAVILA - Kaže, da je preparat interferon, ki ga izdelujejo v Zagrebu, izredno učinkovito sredstvo proti gripi. Tako so pokazali prvi poskusi, ki so jih naredili v teh dneh predstavniki Imunološkega zavoda v Zagrebu na 118 učencih, ki so zboleli za gripo. 12 oziroma najkasneje 24 ur potem, ko so zaužili preparat, jim je temperatura padla na normalno, izginjali so tudi drugi karakteristični znaki gripe. Na splošno se je torej izredno popravilo stanje bolnikov. Učinkovitost interferona še raziskujejo. Preparat velja kar 300 dinarjev, zato je malo upanja, da bi ga lahko že zdaj množično uporabljali. HOTELI - Prvič po vojni je trenutno v Opatiji v tem času odprtih 17 hotelov. Naopatijski rivieri je sedaj poprečno po 3000 gostov na dan, od tega nekaj več kot 2000 domačih. Pravijo, da je za tolikšen obisk v tem letnem času zasluga nizkih cen v hotelih in pa seveda lepega vremena. Podobne informacije prihajajo tudi iz Slovenskega Pri-morja, predvsem iz Portoroža, kjer je obisk turistov precejšen in si tudi tam obetajo uspešno zimsko sezono, v nasprotju z našimi zimskimi turističnimi središči, kjer je zaradi pomanjkanja snega gostov bore malo. • IZUMITELJSTVO - Že pri vhodu v zagrebško tovarno svinčnikov, šolskega in pisarniškega pribora TOZ se obiskovalec ustavi ob avtomobilu zastava 750. Ta avtomobil čaka na lastnika, na enega izmed delavcev tovarne. Pravzaprav ga bo dobil eden izmed 30 izumiteljev, toliko jih je namreč prijavilo svoje izume, strokovna komisija pa bo ugotovila, kdo izmed njih je lani najbolj izpopolnil delovni proces oziroma s svojim izumom največ prihranil podjetju. To je že tretji avto, ki ga bodo v tej tovarni dali najboljšemu izumitelju. Aktualno I««««««««««™---------------------------------------- Akcije še preveč osamljene O potrebnosti in pomembnosti varčevanja, in to prav na vseh področjih, veliko govorimo in pišemo. To nalogo, ki bi morala biti nenehno prisotna prav v vseh sredinah, smo znova postavili v ospredje, zlasti tudi zato, ker vedno bolj ugotavljamo, da povsod naraščajo stroški poslovanja. Nobenega dvoma ni, da lahko pomembno vplivajo na stroške tudi strokovne službe oziroma skupne službe občinskih uprav, samoupravnih ineresnih skupnosti ter temeljnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela. Istočasno, ko v temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijah združenega dela opozarjajo, da ne dosegajo takšnega ostanka dohodka, kot so ga načrtovali, zaradi česar se zmanjšuje reprodukcijska sposobnost gospodarstva, težave pa so tudi s plačilno sposobnostjo, pa so še vedno prisotne težnje po krepitvi raznih strokovnih in skupnih služb. O teh težnjah v občinah oziroma temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijah združenega dela sicer neradi govorijo, pa čeprav je mogoče ugotavljati, da se veča režija. V nekaterih temeljnih organizacijah združenega dela skušajo ob strokovnih službah organizirati tudi nekatere upravne službe, pa čeprav delujejo v okviru organizacije združenega dela skup- ne upravne službe. Kljub ustanavljanju samoupravnih interes] nih skupnosti se število zaposlenih v občinskih upravah m zmanjšuje, v nekaterih občinah se veča število zaposlenih i „upravah" izvršnih svetov itd. Ugotavljati je nadalje mogoče, da je storjen, kar zadevi medobčinsko organiziranje in delovanje skupnih služb, koral nazaj. Nekatere službe, ki so bile pred tem medobčinske, organizirajo zdaj občine same. Sicer pa je tudi organizacija občin skih upravnih služb še zmeraj taka, da občani ne morejo urediti posamezne zadeve samo na enem mestu, pač pa morajoi več pisarn in po večkrat itd. Ob prisotnih hotenjih za povečanje števila zaposlenih' strokovnih službah oziroma skupnih službah občinskih uprav samoupravnih interesnih skupnosti in temeljnih organizaci združenega dela oziroma organizacij združenega dela pa je mo goče tudi ugotavljati, da so ponekod na posodabljanje pošlo vanja in dela pozabili, drugod pa spet še niso v popolnost izkoristili zmogljivosti in sposobnosti računalnikov itd. Akcije za racionalno poslovanje, za zmanjšanje družbeni režije so — žal — še zmeraj preveč osamljene .. . kV Priprave na proslavo ob 30-letnici zaključnih bojev Občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij in Skupščina občine Ravne na Koroškem so imenovale komisijo za pripravo proslave ob 30-letnici zaključnih bojev v II. svetovni vojni na Poljani v Mežiški dolini, ki bo 15. maja in bo ena od osrednjih prireditev ob 30-letnici osvoboditve pri nas. Predsednik te glavne komisije je Rudi Vrčkovnik, predsednik Skupščine občine Ravne na Koroškem. Te dni se je komisija sestala ter imenovala tudi člane gospodarske in propagandne komisije. Sklenila pa je tudi, da morajo do srede februarja pripraviti komisije programe dela. Uresničevanje stališč V petek, 24. januarja, je bila v Dravogradu razširjena seja družbenoekonomske komisije pri Medobčinskem svetu Zveze komunistov za Koroško. Na seji so skupaj s sekretarji komitejev občinskih konferenc Zveze komunistov ter Ekonomskega centra Maribor in Službe družbenega knjigovodstva pregledali uresničevanje stališč in sklepov IV. seje Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in X. seje Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije ter ocenili gospodarska gibanja v letu 1974 v občinah koroške regije. Pogovor z vodilnimi delavci Izvršni odbor Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Ravne na Koroškem je pripravil razgovor z vodilnimi delavci organov samoupravnih interesnih skupnosti z namenom, da se dogovorijo za enotno akcijo za hitro in kar najbolj učinkovito oživitev dela vseh samoupravnih interesnih skupnosti, ki so jih bili ustanovili v Mežiški dolini. Poudarili so nujnost pravočasne dostave gradiva, zavzeli so se za pripravo občasnih informacij za delegate o delu in izvrševanju programov samoupravnih interesnih skupnosti ter za stalni sistem usposabljanja delegatov za delo v samoupravnih interesnih skupnostih. Udeleženci posvetovanja so podprli prizadevanja Skupščine občine Ravne na Koroškem, da se sklene samoupravni sporazum o združevanju dela dohodka temeljnih organizacij združenega dela za investicije na področju samoupravnih interesnih skupnosti, prav tako pa tudi, da se po krajevnih skupnostih razpišejo referendumi za uvedbo krajevnega samoprispevka za reševanje najbolj perečih problemov, vendar naj bi četrtino denarja, zbranega s samoprispevkom, namenili za investicije v otroško varstvo, šolstvo, zdravstvo in kulturo. Občinska koordinacija pa naj izdela prednostni red gradnje objektov. Poročilo o likvidnosti V Partizanskem domu pod Malo Kopo na Zahodnem Pohorju je bila zadnji petek, 24. januarja, 34. seja izvršilnega odbora slovenj-graške podružnice Ljubljanske banke. Na seji so obravnavali poročilo o likvidnosti ter o delu obeh kreditnih komisij, odobrili so več kratkoročnih in stanovanjskih posojil ter soglašali s predlogom pravilnika o posojilih občanom na podlagi vezave domače ali tuje valute za pospeševanj? gospodarskih dejavnosti. B mm milim BM mu POL STOLETJA IZHAJA KOMUNIST - V Beogradu je I) svečana seja odbora ob jubilejni obletnici iizhajanja Ko nista. Proslavljanje tega pomembnega jubileja bo traj skozi vse leto, pokroviteljstvo nad tem pomembnim jd lejem pa je prevzel predsednik ZKJ Josip Broz Tito. !%.<%%* 1 » f s fv/f i 11 * f. p« j mi" m ZASEDANJE PARLAMENTA REPUBLIKE KITAJSKE Po desetih letih se je od 13. do 17. januarja prvič sesta Pekingu četrti Kitajski ljudski kongres. Na tem prvem sedanju, ki je mirovalo deset let, so sprejeli novo ustavo izbrali vlado. Zdajšnji predsednik Ču En Laj je znova izbi za predsednika, izmenjena vlada pa ima 29 ministrov (i mesto prejšnjih 55) in 12 podpredsednikov. Nova usti med drugimi novostmi uvaja tudi, da parlament LR Kitaj v bodoče opravlja funkcijo kolektivnega šefa države. No ime ministra, ki je poznan širši javnosti, je Čuang Ce Tu nekdanji večkratni prvak v namiznem tenisu. Postal je i nister športov. JAHORINA - GOSTITELJICA EVROPSKIH S» CARJEV - Na zasneženih planjavah Jahorine so se pome najboljši evropski smučarji. Prvega dne so se pomerili mo v smuku za pokal Jahorina 75, drugega dne pa ženski veleslalomu za „zlato lisico". Na posnetku so tri najbo tekmovalke, s trofejami lisičjih kož okrog vratu. NAS C SEJA SVETA OBČIN CELJSKEGA OBMOČJA O financiranju krajevnih skupnosti SINDIKALNE NOVICE Nove osnovne organizacije sindikata •Te dni so začeli tudi na Rudarsko elektroenergetskem ibinatu Velenje z občnimi zbori osnovnih organizacij sin-:ata. Ob pregledu doslej opravljenega dela in sprejemu de-usmeritev za leto 1975 bodo člani osnovnih organi-icij začeli uresničevati tudi statutarni dgovor o organizira-I>sti in delovanju sindikatov in Zveze sindikatov v Sociali-ični republiki Sloveniji. Se pravi, da bodo tudi v okviru osnovnih organizacij sindi-ustanovili sindikalne skupine, opravili pa bodo še re-izacijo osnovnih organizacij sindikata tako, da le-te ne o štele več kot 300 članov. Tako bo več osnovnih orga-ij sindikata delovalo v temeljnih organizacijah združe-dela Rudnik lignita Velenje, Termoelektrarna Šoštanj in sktrostrojni obrati.' V okviru teh temeljnih organizacij ruženega dela bodo ustanovili konference osnovnih orga-iacij sindikata. Do zdaj je delovalo v okviru Rudarsko elektroenergetske-kombinata Velenje 19 osnovnih organizacij sindikata, v lihodnje pa jih bo več kot 30. [ Seja predsedstva I občinskega [sindikalnega sveta V ponedeljek, 27. jamuaija, je zasedalo predsedstvo Občin-:ega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje. Na seji so jravnavali predlog osnutka družbenega načrta občine Velele za leto 1975 ter pregledali, kako potekajo priprave na Jčne zbore osnovnih organizacij sindikata in sami občni jori osnovnih organizacij sindikata. Svet občin celjskega območja je na seji v petek, 24. januarja, sprejel osnutek sporazuma o ustanovitvi sveta. Statut določa, da bo sedež sveta v tistem mestu, iz katerega bo predsedujoči. Predsedniki sveta se bodo s prihodnjim letom naprej menjali vsakih šest mesecev, in to s prvim januarjem dalje. Administrativno finančne zadeve sveta bo v prihodnje opravljal sekretar s stalnim sedežem v Celju. Svet sestavljajo delegacije občin. Vsaka delegacija ima tri mesta. Pri svetu bo delovalo tudi več komisij in podkomisij. Zelo živahna razprava se je razvila v zvezi z osnutkom sporazuma družbenega dogovora o načinu združevanja sredstev v regiji za potrebe krajevnih skupnostih, ki ga je pripravil izvršni svet skupščine občine Celje. Osnutek predlaga, naj bi temeljne organizacije združenega v tem letu oddvojile za potrebe krajevnih skupnosti najmanj 100 dinaijev na zaposlenega delavca in ta denar nakazale v tisto občino, iz katere je ta dela- vec. S tem osnutkom se zlasti niso trinjale tiste občine, iz katerih se veliko delavcev vozi na delo v druge občine. Menili so, da bi morala biti ta vsota vsaj enkrat večja. Na koncu pa so udeleženci sestanka vendarle sprejeli predlog Celjanov in poudarili, da je to prav gotovo napredek v zvezi z uresničevanjem ustavnih določil v iskanju sistemskih rešitev financiranja krajevnih skupnosti. Hkrati so se dogovorili, da je komisija za družbenoekonomske odnose in razvoj za prihodnje leto izdelala dodaten predlog za urejanje financiranja krajevnih skupnosti. Pobudo sveta celjskega območja pa naj bi prevzela tudi skupnost slovenskih občin in pripravila podoben dogovor za celotno republiko. Na seji sveta v Ljubnem so člani sveta celjskega območja spregovorili še o sodišču združenega dela. Strinjali so se s predlogom, naj bi sodišče imelo trideset sodnikov, od katerih bosta predsednik in podpredsednik v rednem delovnem razmerju. Glede na število zaposlenih bi imelo Celje 12 sodnikov, velenjska občina 12, žalska 4, Laško, Slovenske Konjice in Šmaije pri Jelšah po dva, šent-jurška in mozirska občina pa po enega sodnika. V Gorenju sindikalne skupine Z občnima zboroma osnovnih organizacij sindikata v Chrommetalu in Gostinski enoti, ki sta bila v torek, 28. januaija, so začeli tudi v Tovarni gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje z delovnimi dogovori sindikalnega članstva. V okviru vseh osnovnih organizacij sindikata bodo v Tovarni gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje ustanovili sindikalne skupine, novo osnovno organizacijo sindikata pa bodo ustanovili v obratu Zmrzovalne omare. Na občnih zborih osnovnih organizacij sindikata v Tovarni gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje obravnavajo tudi predlog za solidarnostno pomoč Brkinom, sindikalno članstvo pa seznanjajo z rezultati podpisovanja samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov. RACIONALIZATORSTVO NA RUDARSKO ELEKTROENERGETSKEM KOMBIN ATU VELENJE: Srečanje racionalizatorjev Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje je pripravil pred dnevi že drugo srečanje racionalizatorjev iz te organizacije združenega dela. Na srečanju je spregovoril o inovacijski dejavnosti predsednik komisij za racionalizacije inženir Vinko Gostenčnik, glavni direktor Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje inženir Mirko Bizjak pa je izročil priznanja racionalizatoijem. čanj pa je, da na njih podelijo priznanja zaposlenim v organizaciji združenega dela, ki so v tekočem letu dni prejeli zadnjikrat nagrade za prijavljene pa- Srečanje racionalizatorjev je bilo v okviru Rudnika lignita Velenje oziroma Rudarsko elektroenergetskega kombinata tokrat šele drugič, namen teh sre- tente, tehnične izboljšave in koristne ideje, se pravi za njihovo uspešno uporabo v praksi. Srečanja pa so tudi priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj, za pogovore o uspehih in težavah tovrstne dejavnosti v organizaciji združenega dela. Predsednik komisije za racionalizacije inženir Vinko Gostenčnik je na srečanju navedel nekaj podatkov o inovacijski # SAMOUPRAVLJANJE # SAMOUPRAVLJANJE # SAMO UPRAVLJANJE $ SAMOUPRAVLJANJE $ SAMOUPRAVLJA A. ZALUBRŠEK, PREDSEDNIK DELAVSKEGA NADZORA Delavci prepočasi uveljavljajo ustavno pravico Samoupravna delavska kontrola je z ustavo določena neodujljiva pravica in dolžnost delavcev, s katero uresničujejo svoje samoupravne pravice v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Znano pa je, da delavci to svojo pravico prepočasi uveljavljajo ter da mnogokje še niso doumeli njene pomembnosti. Zanimalo nas je, kako delavci organizacije združenega dela Gorenje-Lesna Šoštanj uveljavljajo to samoupravno pravico. Zato smo na razgovor povabili predsednika delavske kontrole Antona Za-lubrška. „V odboru za delavsko kontrolo nas je šest stalnih članov in dva namestnika. Od teh smo trije kvalificirani delavci, eden je nekvalificiran, ena ženska je priučena delavka, druga pa je administra-torka. Preganja nas neprijeten občutek, da smo premalo seznanjeni s problemi v podjetj,u. Zaradi neustrezne družbene, politične in gospodarske razgledanosti se tudi ne znajdemo v gradivu, ki ga dobimo v proučitev; prav to pa nas vznemirja in se še zmeraj sprašujemo, kaj je pravzaprav smisel delavske kontrole. Potrebno je, da bi nas na posebnih seminarjih poučili, kako nam je ravnati v odborih samoupravne kontrole. Šele na takšen način se bomo lahko delavci bolj odgovorno vključevali v samoupravno in demokratično dogajanje na delovnem mestu in zunaj delavnic." Poizvedeli smo, kaj vse so obravnavali na dosedanjih sejah odbora za delavski nadzor. „Od ustanovitve tega organa samoupravljanja pri nas smo imeli tri delovne posvete. Na njih smo obravnavali, kako je treba pravilno izpolnjevati potne naloge in smo ugotovili, da zneski ne presegajo dovoljene stopnje, sprejete s sindikalno listo. Pregledali smo uresničevanje sklepov delavskega sveta, pri čemer ni bilo pomembnejših pripomb. Tudi delovni plan podjetja smo v minulem letu izpolnili. Na zadnji seji smo razpravljali o letošnjih pogodbah s kooperanti privatniki. Takrat smo tudi povabili tehničnega direktorja, ki nam je pokazal in razložil vse pogodbe. Zanimali smo se, po kakšni ceni nam kooperanti prodajajo montažne izdelke ter kako pridejo do surovin in repromateriala. Odkrili pa smo malomarnost v delu tehničnega za- stopnika naših stavbenih izdelkov (oken, vrat) v Beogradu, ki mu je že nekaj časa zmanjkoval material, a ni pojasnil vzroka, temveč je samo terjal nadomestilo zanj. Člani delavske kontrole smo zahtevali, da bolj odgovorno prevzema naš material." Pri predsedniku delavske kontrole smo se še pozanimali, če je imela komisija za pritožbe in prošnje kaj dela. „Pritožb delavcev še nismo imeli, to pa še ne pomeni, da jih ni, temveč morda to, da se v tem skriva pasivnost vseh zaposlenih in premajhna odkritost. Delavska kontrola pri nas še ni prav zaživela, pogrešamo zgled za pravilno zastavitev našega dela, več pobud pa bi moralo priti tudi od drugih članov delavske kontrole, ki so iz različnih obratov, kjer imajo svoje probleme, ki bi jih morali začeti razčiščevati. Prav bi bilo, da bi se sestali tudi predsedniki delavskih kontrol iz različnih delovnih organizacij in bi izmenjali svoja spoznanja ter tako oživili dejavnost delavskega nadzora. MARJETKA E. Pred novimi oblikami obveščanja i Anton Zahibršek Po združitvi šoštanjske elektrarne z velenjskim rudnikom se informirajo delavci v šoštanjski elektrarni preko glasil skupnih služb, Informatorja in Rudarja. Med ustaljene oblike obveščanja pa sodi še glasilo elektrogospodarstva Slovenije „Elektro-gospodarstvo". Pogrešajo pa novejše in bolj učinkovite vrste informiranja o lastnih vprašanjih v TOZD. Spoznavajo, da iz skupnih glasil zaposleni niso dovolj seznanjeni s posebno problematiko termoelektrarne. Posebnega sistema informiranja v novih pogojih gospodarjenja še niso razvili zaradi zavzetosti z nalogami, ki se nenehno javljajo po vstopu v rudarsko energetski kombinat. Nekdanje informiranje preko lastnega občasnega glasila Informator je usahnilo, opustili pa so tudi zelo privlačno tekoče informiranje kolektiva s pomočjo zvočnikov in posvete po delovnih skupinah. Informiranje med delegati in volivci znotraj samoupravnih organov podjetja pa še tudi ni tako učinkovito, da bi se še bolj okrepili samoupravni odnosi v elektrarni. Prevladuje zahteva po boljši informiranosti o celotni problematiki REK, vendar še niso dokončno razmislili, v kakšni obliki bi to najbolj uspelo. V termoelektrarni se zato zavzemajo, da bi strokovno informiranje razvijali preko skupnih služb, poročevalsko dejavnost pa bi radi organizirali tudi sami. Aktiv zveze socialistične mladine v elektrarni ima svojega referenta za obveščanje, v kratkem pa si bodo poskušali zagotoviti stalno rubriko o svojem delu v Informatorju ali v Našem času. V elektrarni upajo, da bodo na tak način prešli iz sedanje pasivnosti k spodbujanju delavcev za dopisovanje v skupno glasilo, na novo pa bi radi uvedli sodobne načine obveščanja znotraj svojega kolektiva. MEB dejavnosti na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje. „V letu 1974 smo nanovo registrirali 28 predlogov in nagradili 25 predlogov. Skupna vrednost izkazanega prihranka znaša 2,146.950 din, če upoštevamo le predloge, ki so bili nagrajeni v letu 1974. Vsi pa vemo, da se mnogi predlogi iz prejšnjih let koristno uporabljajo še danes, pa je zato dejanski prihranek znatno višji, čeprav ga žal nihče ne evidentira. Od izkazanega prihranka je bilo v letu 1974 izplačanih nagrad v višini 69.930 din, kar predstavlja 3,2 % prihranka." Dejavnost racionalizatorjev je mogoče srečati skoraj v vseh temeljnih organizacijah združenega dela Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, marsikatero delo je postalo lažje, številne delovne faze se odvijajo hitreje, delavci se počutijo bolj varne na svojih delovnih mestih. Komisija za racionalizacije je imela v letu 1974 skupaj 17 sej, v veliko pomoč pa so ji bili direktorji posameznih temeljnih organizacij združenega dela oziroma drugi vodstveni delavci, ki najbolj poznajo koristnost izboljšav. Na sodelovanje in pomoč računa komisija tudi v prihodnje, tako pri posredovanju vlog, realizaciji zamisli v prakso kot pri pre-veijanju ekonomskega izračuna. „Naša skupna naloga mora biti," je ob tem poudaril inženir Vinko Gostenčnik, „da še bolj pogumno nadaljujemo začeto delo in še v večji meri pritegnemo ustvaijalne pobude delavcev. Pri bolj množični dejavnosti bodo tudi prihranki večji, to pa pomeni povečanje dohodka posameznih temeljnih organizacij združenega dela in korist za vse zaposlene delavce, ne zgolj za racionalizatoije." Priznanja pa je glavni direktor Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje podelil naslednjim racionalizator-jem: iz temeljne organizacije združenega dela Elektrostrojni obrati Viktoiju Kovaču, Viljemu Jelenu, Mihu Letonji, Ivanu Klavčiču, Draganu Čelofigu ter Francu Pečečniku ter iz temeljne organizacije združenega dela Rudnik lignita Velenje Borisu Mačkovšku, Janezu Vrbnjaku, Otu Šmidu, Antonu Škrlinu, Antonu Dražu, Jožetu Šuhelu, Francu Brezovniku, Ivanu Kre-janu, Francu Fajmotu in Hinku Korelcu ter iz delovne skupnosti skupnih služb Alojzu Jev-šenaku. AŠ CAS NAŠ ROMAN 18 Zakaj je Marion pobegnila s tistim tihim dekletom temnih obrvi in težko, grobo brado? Je bila mar temu tudi sama kriva? Je zagrešila zločin, ko je poskušala osvojiti njeno osamljenost — ali je zahtevala od nje več kot je mogla dati, ne da bi uničila samo sebe? No, zdaj je bilo vse končano in pozabljeno, vsa grenkoba in ponižanje. Tu je bila Yuki, čudovito in prijetno dekle, polno posebnosti in barv. Ko jo je tako opazovala, je ugotovila, da ima čudovite temno rjave oči pod dolgimi trepalnicami - ki so se v začudenjih odpirale in zapirale ter se razširjale ob vsakem no- RONALD KIRKBRIDE mogli zaspati, pa bi radi zvedeli nekaj o Japonski. Sedala je na naslonjalo njihovih sedežev, se prijazno pogovarjala z njimi ter uživala v prijateljstvu in gostoljubnosti, ki so jo izkazovali vsi po vrsti, kakor hitro seje letalo dvignilo. Cez pol ure je prikorakal v prvi razred kapitan. Bilje visok, čeden, v temno modri uniformi z zlatimi našivki na rokavih. Ko je prišel do Yuki, je poleg njenega sedeža počepnil na pete. „Dober večer," je zaše-petal. „Ali vam ugaja polet? " „Oh, seveda, prosim!" ,,Zelo me veseli." „Ste vi kapitan? Vi vodite ta stroj? " „Takoje." „Zakaj pa ste lahko tukaj? " Zasmejal se je. „Zdaj upravlja stroj moj pomočnik. Poleg tega imamo še avtomatičnega pilota, ki vodi letalo tedaj, kadar smo JUKI OKANO vem obrazu. Nič skrivnostnega ali zakrknjenega ni bilo na njej - vse njeno bistvo je bilo tako izredno živo, kakor da okrog sebe prižiga zrak v zlatem soju. Kako zanimivo jo bo predstavljati po New Yorku - v trgovinah, restavracijah, ogledovati pokrajine, razkazovati muzeje in deliti z njo njena presenečenja, radovednost in razburjenja. Kakor bi se ponovno rodila, kot bi se človek naenkrat prebudil iz sna ali razkril kopreno slepote in z enim očesom pogledal v nov svet. Za Yuki bo storila in darovala vse. Denar je toliko vreden, kolikor ti omogoča užitke in v njeni družini nihče ni imel te sreče. Ne bosta čemeli samo v New Yorku - saj je bilo toliko čudovitih krajev, kjer bosta lahko skupaj raziskovali vse lepote - Adirondacke, nacionalne parke, Palm Beach, New Mexico, Kalifornijo . .. Ampak z dekletom mora biti zelo strpna, mora se zadrževati in ji ne sme prehitro razkriti svoje posebnosti, kot je to storila pri Marion, kar jo je spremenilo v nekakšen mračen in asketski značaj, kiji je lahko ponudil le pepel. Najprej si mora pridobiti njeno zaupanje, občudovanje, njeno ljubezen. Z nejevoljo je zagledala, da se je mlad moški z druge strani z Yuki zapletel v pogovor. Zamrzila je njegov gladek in negiben obraz ter rumenkasto ijave oči. Raz-kačil jo je njegov nosljajoč moški glas, kot tudi otroški glasek Yuki, ki mu je odgovarjala tako, kot da Fayette sploh ni v bližini. „Yuki!" je rekla ostro, a se takoj skušala obvladati, ko se je dekle s svojim nežnim obrazom zaskrbljeno obrnilo k njej. „Prosim, gospodična Freeman? " „Oprosti, nisem te hotela vznemirjati." ,,Gospod bi želel zvedeti moje stanovanje v New Yorku. Dal mi je svojo pose tnico." „Menim, da bi bilo bolje, da je zaenkrat to še tajnost, kajne? In Yuki — prosim, reci mi Fayette!" In to ni bila edina poset-nica, ki jo je Yuki dobila med poletom. Ko so pogasili luči in je Fayette trdno zaspala, je Yuki odšla na stranišče. Med povratkom se je najprej pozdravila z enim potem še drugimi gospodi, ki so bili osarrfjeni, ali niso mi zaposleni z drugimi rečmi." „Ste zdaj zaposleni? " „Seveda sem," se je zare-žal. „Živite na Japonskem? " „V Tokiu. Ga poznate? " „Zelo dobro. Vsaka dva tedna, ko smo tam, se zberemo v Kokusai-Kanko hotelu. V torek bom spet tam. Morda boste imeli kakšno priložnost — mogoče . . ." ,,Mogoče," ga je hitro zavrnila, ,.bi naučili Yuki, kako dela stroj. Bolje kot avtomatični pilot." „Mislim, da bo ta trenutek to malce težko izvedljivo. Toda mar ste kdaj že obiskali letalsko kabino, gospodična . . .? " KUNG FU Kajjekungfu? Karateisti trdijo, da je karate višja stopnja znane vzhodnjaške veščine. To je oster udarec z odprto dlanjo ob neartikuli-ranemu kriku, ki ga ljudje povzročajo, da bi prestrašili nasprotnika. Po tem vzoru so začeli tudi z novim plesom kung fu, ki ga na slikah prikazujeta Kari Douglas in manekenka Patte Beily. Na prvi sliki, to je začetni korak, se plesalca nežno, vendar močno udarita z zadnjicami. Takoj zatem se obrneta, krikneta, vendar se hkrati smehljata, udarita pa se z nogama in rokama z zunanje strani. Tako plešeta še nekaj taktov, na tretji sliki pa se obrneta drug proti drugemu, se udarjata s stopali in z dlanmi, vendar to ni božanje, temveč so trdi udarci. Od smrti znane ameriške filmske igralke Marilyn Monroe je minilo že 13 let. Njeno življenje in njena smrt sta še vedno prisotna v mislih številnih pisateljev in umetnikov. Tako bodo 6. februarja v Londonu predstavili nov balet Marilyn, v katerem bo prikazano njeno življenje in njena smrt. V tem baletu bo naslovno vlogo plesala Tessa Byll-Yild. Delo je za oder pripravil ameriški koreograf Adam Marius. Marilyn Monroe (spodaj) in Tessa Byll Yild - Veš, mama, ni prav da tako potratno uporabljaš vodo, ko je takšna suša! ... Zapuščena domovina i ste ■■■ TESNOBNI TRENUTKI Konec vzletne steze seje bližal z naglico, kije pilota vse bolj skrbela. Kljub temu, da so prepeljali že več kot polovico letališča, se je kazalec na brzinometru le počasi in obotavljaje pomikal proti številki 100. Pilot je dodal plin, največ plina, kar ga je zmogel. Letalo se je še enkrat streslo, elise so izoblikovale tri srebrnkaste kroge in pod črnimi gumami koles je neravna steza divjala s hitrostjo brzovlaka. Nekaj tesnobnih trenutkov je bilo videti, da se letalo ne bo moglo pravočasno dvigniti v zrak pred koncem steze, nato pa se je pilotu izvil vzdih olajšanja, ko je trimotorec le dobrih 100 metrov pred vrsto nizkih grmičkov, ki so označevali konec vzletne steze, mukoma in nekako nerad vendarle dvignil svoj čokati trup. Trimotorni bombnik je bil v zraku in prvi del kraljevega bega seje začeL Letalo se je strmo vzpenjalo in kmalu utonilo v mlečno soparico nizkih oblakov. Pilot, ki je pred tem poletel z nikšiškega letališča le trikrat, si je skušal v mislih predstavljati kje so strma pobočja več kot 2000 metrov visokih gora. Njegova roka je trdno oklepala krmilo, oči pa so mrzlično begale po instrumentih. Minute so minevale. Zadaj, v kabini, kjer so bili potniki, je bilo vse tiho. Kralj je izgubljeno gledal skozi okno, toda njegov pogled ni mogel predreti megle, ki je z vseh strani obkrožala letalo. Trimotorni bombnik je krčevito podrhtaval, nato pa se je nenadoma in skorajda brez razloga strmo pognal kvišku, da bi v naslednjem trenutku padel nekaj deset metrov globoko, ko je savoia machetti zašla v zračni vrtinec. Kralj Peter se je krčevito prijel za sedež in stisnil k steni Letalo je hrumelo naprej in kar nenadoma prebilo plast oblakov ter zaplavalo v soncu. Povzpeli so se nad megleno morje, ki je skrivalo pod seboj nikšiško letališče in pobočja okoliških vrhov ter se usmerili proti morju. Pilot je strahoma pogledoval skozi okna: nihče ni mogel priseči, da se ne bo od kod prikazal par lovcev s kljukastim križem in strmoglavil nad lahek, počasni plen. To je bilo možno, ne pa tudi verjetno, zakaj nemško letalstvo je imelo dovolj dela drugod, da bi si upalo siliti v negostoljubne višine črnogorskih gora. NEUDOBEN POLET Sonce je začelo pripekati vse močneje skozi majhna okenca, pokrita s pleksijem. Savoia je bila izdelana kot bombnik in ne kot udobno potniško letalo in kralj se je začel presedati na svojem trdem sedežu. Strmel je skozi okence v mlečno morje, ki je še vedno zastiralo pogled na tla njegove domovine, dežele, ki jo ne bo nikoli več videl. Nekaj kilometrov pred obalo so ga meglice razblinile in ko so preleteli peščeni rob Jadranskega morja, so si oddahnili. Prvi del bega seje posrečil. Pilot je usmeril letalo proti jugu. Letel je vzporedno z obalo in iz višine 2000 metrov so potniki lahko opazovali drobne bele pene, ki so se razbijale ob čedalje bolj skalnati obali. Nenadoma je nekdo kriknil: „Letalo!" Zgnetli so se k dvema majhnima okencema v levem boku bombnika in strme opazovali, kako se mu približujeta dve črni piki. Nekdo se je spomnil, daje v potovalki daljnogled. Nameril ga je skozi okno in kmalu vzkliknil: „Huricani!" Čez nekaj sekund je bilo videti, da se bo beg končal še predno se je dobro začel. Britanska lovca sta se zapodila "■■■■■■■■■■■■■■■Ml proti trimotornemu bombniku italijanske izdelave, ki jima s komaj nekaj več kot 200 km na uro nikoli ne bi mogel I uiti. Ali bosta lovca streljala? Ta misel je moreče pre-badala možgane tistih, ki so opazovali bliskovito se bliža-1 joča britanska lovca. Ko sta bila huricana samo še stol metrov daleč, sta nenadoma začela nihati s krili, piloti enega izmed njiju pa je z roko pokazal pilotu trimotorca I naj mu sledi „Kaj naj storim? " je zaklical pilo častniku, ki je sedel poleg njega. „Ubogaj ga," je kratko odvrnil častnik. Pilot je ubogal in usmeril trimotornik še bolj na levo. Spremljala sta ga britanska lovca, nekam nezaupna in pripravljena da vsak trenutek sprožita svojih osem Brownin-govih strojnic. PRISTANEK Minilo je pol ure. Trimotornik se je začel počasi spuščati proti belkasti pristajalni stezi grškega letališča, ki se je nenadoma pokazalo nekaj kilometrov pred njimi. Pilot ni imel niti najmanjšega pojma, kako bo pristaL Ni vedel ne za smer, ne za hitrost vetra in tudi tega ne, če ga bodo na letališču sploh sprejeli Upal je samo, da sta pilota v I huricanih pravočasno sporočila kontroli poletov na letališču, kaj se je zgodilo v zraku. Strahoma je pogledoval okoli sebe, pa se je v trenutku pomiril, ko je videl, da huricana mirno letita ob bombniku. Zaokrožil je nad leta-liščem in spustil zakrilca. Letalo, čeprav težko otovorjeno, je presenetljivo lepo ubogalo. Nos se je povesil navzdol in težki trimotornik se je pripravil na pristanek. V tistem trenutku pa je nena- f doma zakašljal levi motor in pilot seje prestrašeno zdrznil. GVAP0 - ŠALJIVA ZGODBA Z DIVJEGA ZAHODA - I. ANTIČ X"EH03,NACE.'PRIVn>R SEM S JMLPIRANEGA SV/P/I IN MRTVEC ' 'IAMKA TFB N7IJNF IfrtNIF I VSE 3EM NA$EL I/.SAMOTNIH PEČINAH '. VERJETNO STA SE ROPAR3A SPRLA ZAKADI CjVAPOVFGA SKALPA JN FILIP JE HANKA PORINIL V PRCTAR IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE Mednarodne kulturne prireditve V OBČINAH SLOVENJ GRADEC, RAVNE NA KOROŠKEM, DRAVOGRAD, RADLJE OB DRAVI IN VELENJE BODO rana figurativna likovna umetnost slikarstva, grafike in kiparstva" 20. oktobra 1975. Ta razstava, ki bo omogočila kar največjo komunikativnost ter odzivnost med občinstvom, bo odprta kar leto dni. Druge prireditve v okviru Mednarodnih kulturnih prireditev ,MR 75 - 30 OZN" se bodo zvrstile ob koncu tega in v začetku prihodnjega leta, točnejši datumi pa še niso določeni. Prihodnji mesec bo, na primer, že znan izbor celovečernih protivojnih filmov ter krat-kometražnih jugoslovanskih likovnih filmov, ki jih bodo vrteli v okviru te velike mednarodne kulturne manifestacije. NAČRTI ZA SLOVENJGRAŠKI KULTURNI CENTER V pogovoru s profesorjem Dragom Pečkom, generalnim sekretarjem Sekretariata mednarodnih klturnih prireditev in direktorjem Zavoda za kulturo Slovenj Gradec, smo izvedeli, da je eden od poglavitnih namenov te manifestacije tudi, da vpliva na urejenost okolja ter na izboljšanje življenjskih in siceršnjih pogojev za delo ljudi, pa tudi na spremenjeno, novo miselnost. Sicer pa so v Slovenj Gradcu tik pred začetkom urejanja novih prostorov Umetnostnega paviljona. Glavni načrti za to so že pripravljeni. Zavod za kulturo Slovenj Gradec pa je po sklepu skupščine Temeljne kulturne skupnosti Slovenj Gradec in delovne skupnosti zavoda, naročil idejni načrt za celovito ureditev Kulturnega centra, v okviru katerega naj bi dobila večje prostore občinska matična knjižnica Ksaver Meško, uredili bi tudi čitalnico ter preuredili prostore Muzeja ljudske revolucije 'ter stare prostore Umetnostnega paviljona. Vsa ta dela naj bi, kot pričakujejo, končali do začetka Mednarodnih kulturnih prireditev „MIR 75 - 30 OZN." Središče Mislinjske doline, Slovenj Gradec, pa bi s Kulturnim centrom dobilo primernejše prostore in nove možnosti za razmah kulturnih dejavnosti. Inženir Valter Grah je podrobneje spregovoril o uresničevanju sanacijskega programa Glavni direktor Tovarne modne konfekcije „Toper" Celje Marko Jezernik je ob odprtju novih prostorov za slovenjgraški obrat „Preventa" spregovoril o razvojnih načrtih ,,Topra" Predsednica delavskega sveta industrije delovnih zaščitnih sredstev „Prevent" Justika Murko je spregovorila o razvoju delovne organizacije ter o samoupravnem življenju. POMEMBNA DELOVNA ZMAGA Sekretar Mednarodnih kulturnih prireditev ,MIR 75 - 30 OZN" je pred kratkim poslal občinskim skupščinam in družbeno političnim organizacijam Slovenj Gradca, Dravograda, Raven na Koroškem, Radelj ob Dravi in Velenja program Mednarodnih kulturnih prireditev „MIR 75 - 30 OZN" in podrobnejšo obrazložitev programa. Uspešna povezava s celjskim Toprom Prejšnji petek, 24. januaija, je 380-članska delovna skupnost Industrije delovnih zaščitnih sredstev „Prevent" Slovenj Gradec, ki je od 1. 1. 1975 naprej temeljna organizacija združenega dela v okviru Tovarne modne konfekcije „Toper" Celje, slavila novo delovno zmago. V coni lahke industrije v Slovenj Gradcu so predali svojemu namenu nove prostore za slovenjgraški obrat zaščitnih sredstev in usnjene konfekcije, ki zdaj zaposluje 220 delavcev in delavk, odprli pa bodo na novo še 30 novih mest. 24. januar je bil nasploh praznični dan za to 380-člansko delovno skupnost iz Mislinjjske doline. Zaposleni so zjuitraj najprej volili svoje deleg»ate v organe samoupravljanja Tovarne modne konfekcrije „Toper" Celje, pozneje paa so opravili še občne zborre osnovnih organizacij sindiikata. V novih prostorih slovenjgraškega obrata pa je bila priložnostna slovesnost, ki so se je udeležili tudi številni predstavniki poslovnih partneijev iz vse države. Na slovesnosti so govorili inženir Valter Grah, direktor temeljne organizacije združenega dela ,JPrevent", Justika Murko, predsednica delavskega svetal, in Marko Jezeršek, direktor Tovarne modne konfekcije „Toper" Celje, ki je orisi načrte za nadaljnji razvoj te organizacije združenega dela. Ob prazniku pa je delovni skupnosti čestital predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenj Gradec, diplomirani inženir Peter Pla-ninšec. 40 zaposlenim in upokojencem so podelili spominska darila, Slovenjgraški oktet pa je zapel več pesmi. LETA 1973 SO IZDELALI SANACIJSKI PROGRAM Industrija delovnih zaščitnih sredstev ,,Prevent" Slovenj Gradec je leta 1972, kot je poudaril direktor inženir Valter Grah, poslovala na meji rentabilnosti. Manjkalo je obratnih sredstev, pestila jih je nelikvidnost, denarja pa ni bilo za inve-sticije. Delovna sredstva so bila zastarela, oprema pomanjkljiva, veliko je bilo še ročnega dela. Neprimerni in pretesni prostori niso dovoljevali organiziranja sodob- nega proizvodnega procesa. Da bi vsaj nekoliko izboljšali težaven položaj, so sprva opravljali tudi storitve za druge partnerje. Vseskozi pa so iskali poslovnega partnerja, ki bi bil sposoben in pripravljen za tesnejše sodelovanje. Tako so začeli poslovno sodelovati s Tovarno modne konfekcije „Toper" Celje, za katero so začeli v obratu v Mi-slinji izdelovati športne hlače. Uspešno sodelovanje je odločilno vplivalo na to, da sta Industrija delovnih zaščitnih sredstev „Prevent" Slovenj Gradec in Tovarna modne konfekcije „Toper" Celje leta 1973 izdelali skupni sanacijski program za „Prevent", ki je bil tudi izhodišče za povezovanje obeh delovnih skupnosti. Pri uresničevanju sanacijskega programa so sodelovali Sklad skupnih rezerv SR Slovenije, podružnica Ljubljanske banke Slovenj Gradec, Tovarna modne konfekcije „Toper" Celje, Sklad skupnih rezerv občine Slovenj Gradec, Komunalni zavod za zaposlovanje Velenje ter „Prevent". LANI PREUREJENI PROSTORI OBRATA MISLI-NJA, LETOS NOVI PROSTORI ZA SLOVENJGRAŠKI OBRAT Lani so, v okviru uresničevanja sanacijskega programa, preuredili prostore obrata »Športne konfekcije" v Mislinji, kjer je zdaj 130 zaposlenih in v katerega so namestili 20 novih šivalnih strojev ter likalne naprave in tako usposobili obrat za specializirano proizvodnjo smučarskih kompletov in drugih športnih hlač. Zdaj pa so zgradili nove prostore za slovenjgraški obrat, s tem pa so dani pogoji za organizacijo sodobne tehnologije in proizvodnje ter za racionalizacijo poslovanja, pa tudi za večjo socialno varnost vseh zaposlenih, tudi ob primernih osebnih dohodkih. ZA LETOS JE OSTALO ŠE NEKAJNALOG Industrija delovnih zaščitnih sredstev „Prevent" Slovenj Gradec končuje letos z uresničevanjem sanacijskega programa. Urediti mora le še nove upravne prostore, pa skladišče gotovih izdelkov in reprodukcijskega materiala ter obrat družbene prehrane. Slovenjgraški obrat zaščitnih sredstev in usnjene konfekcije želijo usposobiti za proizvodnjo kvalitetnih zaščitnih sredstev, posebej še tistih, za katere velja na tržišču povpraševanje. V Mislinji pa načrtujejo ureditev obrata, v katerem bodo izdelovali zaščitne obleke za zdravstvene delavce in dijake ter v katerem naj bi dobilo delo okrog 50 delavk. Industrija delovnih zaščitnih sredstev „Prevent" Slovenj Gradec je lani zaposlila okrog 100 novih delavcev in delavk, ustvarila pa je blizu 45 milijonov dinarjev celotnega dohodka, za letos pa načrtujejo najmanj 60 milijonov dinarjev celotnega dohodka. ,,Slovenj Gradec, ki je že enkrat ob jubileju Organizacije združenih narodov z izrazito mirovno idejo organiziral izjemno mednarodno likovno razstavo z geslom „Mir, humanost in prijateljstvo med narodi," pri čemer je bil deležen tudi posebne pozornosti takratnega generalnega sekretarja OZN u Tanta, pripravlja za leto 1975 še večje mednarodne kulturne prireditve v počastitev 30-letnice OZN. Pod skupnim naslovom „MIR 75 - 30 OZN" se bodo zvrstili v Slovenj Gradcu, na Ravnah na Koroškem, v Dravogradu, Radljah ob Dravi in v Velenju mednarodna likovna razstava, mednarodno srečanje pisateljev z razgovori o vojni in miru, simpozij o Prežihovem Vorancu, sociološki simpozij o kulturi v novem industrijskem središču ter filmski festival na temo najboljših protivojnih filmov zadnjih 30 let." Tako piše v uvodu utemeljitve za organizacijo Mednarodnih kulturnih prireditev ,,MIR 75 - 30 OZN," o katerih bodo razpravljali izvršnih sveti in občinske skupščine vseh petih občin, saj morajo zagotoviti del potrebnega denaija za organizacijo teh mednarodnih kulturnih prireditev. Sekretariat pričakuje, da bodo Mednarodne kulturne prireditve „MIR 75 - 30 OZN", pri organizaciji katerih sodeluje družno 5 občin, našle svoj odmev, ne samo doma, pač pa tudi širom v svetu. ZAČETEK PRIREDITEV - 20. OKTOBRA Komisije, ki pripravljajo to novo kulturno manifestacijo v Mislinjski, Mežiški, Dravski in Šaleški dolini, so se že sestale na več sejah in obravnavale naloge. V središču pozornosti so še posebej priprave na novo, veliko mednarodno likovno razstavo. Umetniški svet je že sprejel propozicije za vabljenje umetnikov; marca bo že znano, kateri umetniki bodo razstavljali v Umetnostni galeriji v Slovenj Gradcu. Sicer pa je že odločeno, da bodo začeli Mednarodne kulturne prireditve ..MIR 75 - 30 OZN" z mednarodno likovno razstavo ,,Angaži- N0VI PROSTORI ZA ZDRAVSTVENI DOM TUDI V SLOVENJ GRADCU Najpozneje dru< 1. oktobra lani se je začela naposled uresničevati dolgoletna želja zaposlenih v teritorialni enoti Koroškega zdravstvenega doma Slovenj Gradec. V središču Mislinjske doline, ob Partizanski poti, v neposredni bližini Splošne bolnišnice so zečdi graditi nove, prepotrebne prostore za Zdravstveni dom Slovenj Gradec. Ta investicija je bila resnično nujna, saj so zdaj prostori osnovne zdravstneve službe v Slovenj Gradcu na dveh krajih, so pa sicer že zdavnaj pretesni in neprimerni. Izvajalec del, temeljna enota združenega dela Ravne na Koroškem ljubljanskega Gradisa, mora dela končati najpozneje do 29. novembra 1976, investicija pa bo, po sedanjih izračunih, veljala okrog 13 milijonov dinarjev. Sredstva zanjo bodo zbrali iz posebnega 0,5 % prispevka za investicije za zdravstvo, ki so ga v vseh štirih koroških občinah uvedli preteklo leto in iz katerega plačujejo še nekatere druge gradnje zdravstvenih objektov. Novo poslopje Zdravstvenega doma Slovenj Gradec bo imelo štiri etaže, v njih pa bodo splošne ordinacije, ordinacije za obratno ambulanto, dispanzerji za žene in otroke, šolski dispanzer, dispanzer za pljučne bolezni in tuberkulozo, nadalje diagnostični la- boratorij, pa dispanzer za medicino dela, specialistične okulistične ordinacije, zobne ambulante, ortodontska ambulanta ter zobotehnični laboratorij. Nove prostore dobijo tudi upravne službe pa reševalna postaja. Novi prostori za slovenj-graško teritorialno enoto Koroškega zdravstvenega doma bodo zagotovo pomembna pridobitev za vse prebivalce Mislinjske doline, ki si zdaj samo želijo, da bi bila dela končana od dogovorjenem roku in da od leta 1977 naprej osnovna zdravstvena služba ne bo imela več težav zaradi popremajhnih oziroma neprimernih prostorov. Pri tem imajo v mislih tudi nove prostore za zdravstveno postajo v Mislinji, ki bonared že letos. Gradbišče novega Zdravstvenega doma Slovenj Gradec. Novi prostori bodo predstavljali pomemben mejnik v razvoju osnovne zdravstvene dužbe v Mislinjski dolini. Ob velikih mednarodnih kulturnih prireditvah načrtujejo v Slovenj Gradcu tudi ureditev Kulturnega centra ČAS 1 s i * SEJA IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE Racionalno poslovanje SIS V sredo, 22. januarja, se je sešel na prvo sejo v tem letu izvršni svet skupščine občine Mozirje. Člani sveta so najprej obravnavali in potrdili statut samoupravne skupnosti otroškega varstva občine. Da bi čimbolj oelovito in racionalno organizirali administrativno tehnično poslovanje samoupravnih interesnih skupnosti, so imenovali posebno komisijo, ki bo pripravila predlog v zvezi s tem. V nadaljevanju seje so potrdili še sporazum o ustanovitvi regionalne zdravstvene skupnosti Celje in samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za zaposlovanje Velenje. V zvezi z odlokom o sprejemanju gostov na prenočevanje pri občanih občine Mozirje so poudarili, da lahko občani oddajajo sobe le prek turističnih in gostinskih delovnih organizacij in prek vseh turističnih društev v občini. Odlok tudi določa, da lahko oddaja občan v zasebnem gospodinjstvu ah počitniških sobah največ 20 ležišč. Ta omejitev pa ne velja za kmečko gospodarstvo. Prav tako je v enem izmed členov odloka pisano, da morajo občani to 95 LET GASILSKEGA DRUŠTVA ŠOŠTANJ Gasilski krožki v šolah Minulo soboto so se šoštanjski gasilci zbrali na rednem občnem zboru, s katerim so simbolično praznovali tudi vstop v šestindevet-deseto leto delovanja svojega društva. Šoštanjsko gasilsko društvo je najstarejše v Šaleški dolini. V društvu imajo tudi nekaj takih članov, ki so med gasilci že več desetletij. Z veliko predanostjo opravljajo humano gasilsko dolžnost in pomagajo ljudem v nesrečah. Tokrat so izročili posebni priznanji dvema predanima gasilcema -Francu Grebenšku kot častnemu predsedniku gasilskega društva in Milošu Volku, častnemu tajniku za šestinpetdesetletno sodelovanje. Veteranska priznanja so še prejeli Alojz Hliš, Rafko Turk-mlajši,, vsi za dvajsetletno sodelovanje z gasilci. Ivan Stvarnik je prejel priznanje za desetletno vestno delo v društvu, Mirko Ferk in Anton Zager pa za plemenito delo s pionirji. Šoštanjski gasilci so se spomnili tudi na desetletno prizadevno delo tajnika gasilskega društva Antona Leverja in na prav tolikoletno poveljevanje Ivana Ojstrška. Šoštanjski gasilci vidijo najboljše možnosti za svoje nadaljnje delo v ustanovitvi požarne interesne skupnosti, ki naj bi krepila demokratizacijo odnosov. V njej se bodo združili vsi tisti, ki potrebujejo pomoč gasilcev, ter tako najučinkoviteje zavarovali naše skupno bogastvo. V prihodnje nameravajo šoštanjski gasilci še naprej delovati vsestransko, svoje člane bodo strokovno usposabljali in se tako pripravili tudi na morebitne večje katastrofe, pa tudi za vseljudski odpor. V preteklem letu so šoštanjski gasilci opravili preko 50 požarno-preventivnih pregledov po stanovanjskih objektih družbenega sektorja, pregledali pa so tudi ročne gasilne aparate pri podjetjih in ustanovah. Ugotovili so, da skoraj povsod manjkajo gasilne aparature, prav tako pa je izredno slabo vodno omrežje, zaradi slabega pritiska vode. Gasilskega orodja, avtomobilov, brizgaln in druge opreme za potrebe požarne varnosti imajo v šoštanjskem gasilskem društvu dovolj. Poudarili so potrebo po širjenju požarno-varnostne kulture nas vseh, predvsem pa najmlajših, ki so med igro zanetili kar 116 požarov v lanskem letu. Šoštanjsko gasilsko društvo je dalo v zadnjem času mnogo pobud za preventivno vzgojo, predvsem pa se zavzema za ustanovitev gasilskih krožkov v šolah. Gasilce spremlja pri njihovem prostovoljnem delu zavest, da so sposobni braniti skupno premoženje in pridobitve nas vseh in da nam prihitijo na pomoč brez koristoljubja, povsod in vselej, kadar je to potrebno. Gasilsko društvo Šoštanj se tako vključuje v gospodarski proces krajevne skupnosti, občine in vse naše skupnosti Najbrž mi vsi le premalo vrednotimo njihovo veliko pripravljenost za pomoč sočloveku kot tudi njihovo prizadevanje, da bi mladi rod ohranjal načela gasilcev: pomagati in varovati. MARJETKA EBERLINC • ZA 100-LETNICO RUDNIKA Tudi člani amaterskega gledališča Velenje želijeprispevati delež k stoti obletnici velenjskega premogovnika. Ob pricetku letošnje se-i—?pne so začeli pripravljati dramo Vinka Trinkavsa iz rudarskega življenja „Zrušek". Velenjskemu občinstvu so prvič predstavili to delo 21. decembra v kulturnem domu. Delo je režiral Jože Kolar. Letos, ko mineva 100 let rudnika lignita Velenja, bodo člani amaterskega gledališča Velenje še nekajkrat postavili na oder to Trinkav-sovo delo. Tako želijo najprej uprizoriti dve ali tri predstave za delovni kolektiv REK, zatem pa bodo v kulturni dom povabili še delavce drugih delovnih organizacij velenjske občine. Z „Zruškom" pa nameravajo nastopiti tudi v drugih krajih zunaj velenjske občine. Medtem pa ta 25-članski ansambel pripravlja komedijo - musical „Gospod Evstahij" v režiji Karla Čretnika. To delo, ki ima namen iredvsem zabavati gledalce, bodo predvidoma uprizorili sredi marca. :ku pr Ni amesto na začetku pa naj ob koncu dodamo, da je bila lanska sezona za velenjsko amatersko gledališče dokaj uspešna. Naštudirali so dve deli ..Klobčič" - komedija in dramo „Naj poje čuk", s kate-riihi so gostovali po velenjski občini in izven nje. Skupaj so imeli 19 predstav, od tega eno tudi pred nabito dvorano v Zibiki, na večer pred otvoritvijo šole, ki so jo solidarnostno zgradili občani in delovni ljudje velenjske občine. 'Ofe Kljub temu daje vlak pred dnevi v Šoštanju do smrti povozil pešca, ki je prečkal progo, ko so bile zapornice zaprte, pa kaže, da nekateri Šoštanjčani še vedno tekmujejo z vlakom. dejavnost prijaviti na oddelku za gospodarstvo in finance pri skupščini občine Mozirje. Tisti, ki tega ne bodo storili, so lahko kaznovani z denarno kaznijo. Občane, ki bodo sobe oddajali mimo turističnih in gostinskih delovnih organizacij ter turističnih društev, lahko doleti denarna kazen do 2500 dinarjev. Mozirski izvršni svet se na zadnji seji ni strinjal s predlagano podražitvijo vode, katero je predlagalo komunalno podjetje. Le-to je svoj predlog med drugim utemeljilo z velikimi stroški pri gradnji vodovoda Letošč-Nazarje-Mozirje. Izvršni svet je predlagal, naj podjetje še enkrat pripravi kalkulacijo vodarine, in to tako, da bo cena vode enkrat zajela omenjeno naložbo, drugič pa brez te naložbe. Ob koncu je izvršni svet sprejel še osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti mozirske občine. S S 0 t l I V MOZIRJU Še letos nov vodovod V mozirski občini je zlasti v zadnjih letih, ko nenehno ra stanovanjska izgradnja, vse bolj zaskrbljujoča oskrba z vodo. njihovih vodovodih se pretaka talnica, ki pa zl«sti ob suši obdobjih ne zadovoljuje potreb občanov in industrije Zaradi blage zime morajo letos v tej občini zelo varčevati z vodo, saj je vodovod čez dan zaprt dve uri,.ponoči pa kar osem. Zato ni čudno, da so v občini že pred leti začeli razmišljati, kako bi si zagotovili stalno vodo, ki je ne bo zmanjkalo niti ob najhujši suši. Raziskave, ki so jih opravili na izviru Letošča, so pokazale dobre rezultate tako glede količine kot tudi kakovosti vode. Takoj zatem je skupščina občine imenovala 10-članski gradbeni od- 0BISK V TRGOVSKEM PODJETJU .»VINO«« ŠMARTNO OB PAKI: Skladišče za embalažo 80 zaposlenih v Trgovskem podjetju „Vino" Šmartno ob Paki je v letu 1974 doseglo kar blizu 75 milijonov dinarjev celotnega dohodka. To je zagotovo pomemben uspeh delovnega kolektiva, ki je v zadnjem obdobju, hkrati z urejanjem prostorov v Šmartnem ob Paki, odprl pomožno skladišče v Zagorju ob Savi, ki oskrbuje detaljistično mrežo v Zasavju, in v Celju, ki zalaga detajlistično mrežo v Celju in bližnji okolici. Večanje prometa beležijo v Trgovskem podjetju ,,Vino" Šmartno ob Paki zlasti še od takrat, ko so se sami odločili za polnitev vin. Sprva je polavtomatska linija zadoščala, pred štirimi leti pa so uredili sodobno avtomatsko polnilnico, ki napolni na uro 2.000 steklenic in katere zmogljivosti zadoščajo potrebam. Potem ko so posodobili klet, katere zmogljivost znaša več deset vagonov, so uredili hkrati s polnilnico še skladiščne prostore. Zdaj pa gradijo novo halo, v kateri bo skladišče embalaže. Načrtujejo pa tudi nadaljnje povečanje zmogljivosti kleti, in sioer v prostorih, ki jih je zasedala „01jka". Na razvoj, kakršnega dosega v zadnjih letih Trgovsko podjetje „Vino" Šmartno ob Paki, je nedvomno pomembno vplivala poslovna usmeritev te organizacije združenega dela Vseskozi si prizadeva, da bi trgovska in gostinska pojdetja ter zasebne gostince, če je potrebno vsak trenutek, zalagalo s širokim izborom alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Trgovsko podjetje ,,Vino" Šmartno ob Paki zastopa zdaj vse proizvajalce brezalkoholnih in alkoholnih pijač, blago pa prodaja po cenikih proizvajalcev. To pa je ugodnost, ki jo trgovska in gostinska podjetja s pridom izkoriščajo. Zato tudi ni slučaj, da zalagajo detaljistično mrežo v Zgornji Savinjski dolini, Zasavju in Celju ter seveda v vsej Šaleški dolini. Z vini lastne polnitve pa se vse bolj uveljavljajo tudi na drugih področjih, zlasti še na širšem ljubljanskem območju ter na Gorenjskem. Po „Veselem Martinu" in „Borgonji", vinih, ki jih polnijo v Šmartnem ob Paki, je vse večje povpraševanje, temu primerna pa je tudi prodaja. Kot je povedal direktor te organizacije združenega dela Stane Jakše, načrtujejo za leto 1975 v Trgovskem podjetju ,,Vino" Šmartno ob Paki, da bo ostal količinski obseg prometa na lanskoletni ravni; lani pa se je, v primeriavi z letom 1973, povečal kar za 30 %. Prizadevali pa si bodo, da bi se z vini lastne polnitve še bolj uveljavili na širšem območju ter razširili njihovo prodajo še v nove kraje. Delovni kolektiv šmaiskega Trgovskega podjetja „Vino" pa bo, illllllllllllllllllllllllllllllll podobno kot že zadnja leta, tudi v prihodnje nadaljeval s prizadevanji za ureditev poslovnih prostorov. S preurejanjem obstoječih prostorov ter z gradnjo novih, povečati bodo morali, kot smo že zapisali, kletne in skladiščne zmo^jivosti, pa želijo ustvariti lepo urejeno območje ob vstopu v kraj iz velenjske oziroma šoštanjske smeri. Torej želijo hkrati s širjenjem organizacije združenega dela poskrbeti tudi za urejenost okolja, v katerem delajo in ustvarjajo. bor in pred tremi leti so zaS pripravljalna dela. Predsednik gradbenega bora Hinko C op je povedal, znaša predračunska vredni gradnje vodovoda Letošč-zarje—Mozirje, preračunana današnje cene, 650 milijona narjev. Vodovodne cevi so po žili že do Nazarij, pa tudi gnj nja zajetja je v končni Devetega januarja je voda pri stekla poskusno do Nazaj vendar javnega omrežja še n priključili na nov vodovi Predvidoma bodo to storili j hodnji mesec. Velika želja vseh, še zlasti gradbenega odbora je, da tudi v Mozirje še letos pri voda iz Letošča. ,Manjka še 2,64 milijona dinarjev. Ge beni odbor bo storil vse, da ob razumevanju skupščine čine in delovnih organizacij tos končali gradnjo tega, si l dragega objekta, ki pa se zelo obrestoval, saj bo vode območju od Šmartnega Dreti do Preseke pri M dovolj najmanj za sto let. novega vodovoda imajo pri 30 centimetrov, upoštevati je treba tudi to, da smo zaj del izvira," je še dejal Cop. i IIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIlilllllllllltllllllllllllllllllllllllllllliilllllllllllllllllillllllllll Poživiti delo aktiva Velenjski študentje so leta 1970 na pobudo občinskega komiteja zveze komunistov Velenje in bivših dijakov oziroma učencev rudarskega šolskega centra ustanovili prvi študentski aktiv ZK v Sloveniji Na sobotnem sestanku aktiva v prostorih delavske univerze v Velenju so zelo kritično spregovorili o tistih članih, ki zelo neredno prihajajop na sestanke in so - vsaj nekateri izmed njih — komunisti le na papirju. Vseh članov je namreč nekaj več kot štirideset, na sestanke pa jih prihaja poprečno trinajst. Zdaj je sekretarka aktiva Nada Zavolovšek. Povedala je, da bodo do 15. februarja popisali vse študente komuniste in nato od vseh zahtevali večjo odgovornost in aktivnost. V nasprotnem primeru pa bodo posegli po disciplinskih ukrepih. Veliko Nada Zavolovšek večjo pozornost nameravajo v prihodnje posvečati tudi sprejemanju novih članov v njihove vrste. „Doslej nismo sprejeli v organizacijo še nobenega novega člana. Vsi smo poštah člani že v srednji šoli. Prav zdaj pa se pripravljamo na sprejem dvanajstih študentov." Nada Zavolovšek je v kratkem pogovoru navedla tudi nekaj težav, ki jih ovirajo, da ni njihovo delo uspešnejše. Sestajamo se navadno enkrat na mesec. V Ljubljani ali v Velenju. V Ljubljani imamo zelo velike težave s prostorom za sestanke. Če pa skličemo sestanek v Velenju, nam nihče ne povme potnih stroškov. Morda so prav zato naši sestanki tako slabo obiskani. Zato se tudi mi komunisti zelo zavzemamo, da bi s pomočjo naše občine dobili v Ljubljani ustrezen prostor, v katerem bi se lahko sestajali vsi študentje iz Šaleške doline, in seveda tudi mi." To je le nekaj težav in želja, ki jih imajo velenjski študentje komunisti. Konkretnejši delovni program pa bodo, kot je dejala Nada Zavolovšek, absolventka sociologije in geografije na filozofski fakulteti, sprejeli na konferenci, ki bo v kratkem. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIinilllllllB V ŠKALAH 20 let gasilskega društva Natanko pred dvajsetimi leti so v Skalah na pobudo danes že pokojnega domačina Ariiča ustanovili gasildco društvo Skale. Ob ustanovitvi je društvo štelo 12 članov. V nedeljo, ko so se gasilci sešli na dvajseti jubilejni občni zbor, pa je bilo v dvorani gasilskega dana že 86 gasilcev - članov, mladincev, mladink in pionirjev. je pa po deset. Seveda se bodo udeležili tudi skupnih vaj, ki jih bo organizirala ska zveza. občinska ga Glede na to, da je letošnje leto za škalske gasilce jubilejno, je tudi njihov delovni program za letos obsežnejši in bo terjal od vsakega posameznika sodelovanje skozi vse leto. Škalski gasilci so menda edini v velenjski občini, ki še nijajo prapora. Zato si želijo, da bi bila 20. julija v Škalah občinska gasilska proslava, na kateri bi razvili prapor. Poleg tega bi radi v tem jubilejnem letu kupili nov avto-mobil-kombi, saj je sedanji že v zelo slabem stanju. Obnoviti nameravajo dom — dograditi garažo in dokončati sejno sobo. V delovnem načrtu za letos predvidevajo tudi povečanje števila operativnih in podpornih članov. Kar za 15 pa naj bi se zvečalo število izprašanih gasilcev; zato bodo zanje še v zimskem času organizirali tečaj. Da bi bih gasilci čimbolj izuijeni, bodo za člane organizirali petnajst vaj, za mladince in pionir- malt oglasi PODELILI POKALE DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER PRODAM kuhinjsko kredenco. Knezar Maks, Zidan-škova 7, Velenje, f PRODAM več prašičev za zakol, po ugodni ceni. Mast-nak Marija, Vojnik 119. I POCENI prodam leseno uto za gradbeni material v Šaleku — Bevče. Juvan Jože, Aškerčeva 10, Šoštanj. PRODAM hišo, zgrajeno do III. faze na parceli velikosti 1076 kv. m v Velenju — Konovo. Zelo ugodna lokacija. Vprašati po telefonu št.: 24-390. | KVALIFICIRAN ključavničar Išče priložnostno popoldansko delo. Cenjene ponudbe pošljite v ured. lista, pod šifro ,,Ključavničar". REDNI KINO Petek, 31. 1. ob 17.30 ameriški barvni film „Veliki Jack". Režija: Gjorges Sherman. Igrajo: Patrick Wayne Big Jake, John Wayne, Richard Bunn. Sobota, 1. 2. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni film „Veliki Jack". Nedelja, 2. 2. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni film „Veliki Jack". Torek, 4. 2. ob 17.30 ini 19.30 nemški film — barvni — „Pri-di, pridi, ljuba moja". IRežija: Rolf Thiele. Igrajo Marija Brockerhoff, Tanja Gruber, Barbara Capell, Inge: Mar-schall, Christiane Rlucker, Inken Sommer. Sreda, 5. 2. ob 17.30 ini 19.30 ameriški film „Nekateriri so za vroče". Režija: Billy Wilder. Igrajo: Marilyn Monroe:, Tony Curtis, Jack Lemmon. Četrtek, 6. 2. ob 17.30 in 19.30 ameriški film „Nekateri so za vroče". Petek, 7. 2. ob 17.30 japonski barvni vojni film „Bitka za Okinawo". Režija: Kihachi Okamoto. Igrajo: Keiju Ko-bayashi Yuzo Kayama, Tetsu-ro Tanba.' Sobota, 8. 2. ob 17.30 in 19.30 japonski barvni vojni film „Bitka za Okinawo". Nedelja, 9. 2. ob 17.30 ini 19.30 japonski barvni vojni film „Bitka za Okinawo". ONO „KAJUH" ŠOŠTANJ obota, 1. 2. ob 19.30 ameriški barvni film „Postopači Zahoda". Režija: Blacke Eduards. Igrajo: Wiliam Holdn, Rein 0'Neal, Karel Malden. ledelja, 2. 2. ob 17. in 19.30 ameriški vestem „Petorica v akciji". Režija: Don Taylor. Igrajo: Peter Grace. reda, 5. 2.. ob 19.30 ameriški barvni film „Osvojitev planeta opic". Režija: J. Lee Thompson. Igrajo: Roddy Mcdovval, Don Murray, Ri-cardo Montablan. Jetrtek, 6. 2. ob 19.30 danska komedija „Šola za neporočene". Režija: Sved Methling. Igrajo: Dirch Passer, Axsel Strobye, Lone Hertz. Sodelovalo 1000 delavcev športnikov Tekmovanja v okviru delavskih športnih iger v preteklem letu se je ude-lezdo blizu 1000 tekmovalcev, ki so tekmovali v osmih športnih panogah-kegljanju, streljanju z zračno puško, šahu, namiznem tenisu, malem nogometu, plavanju tenisu in krosu. Najuspešnejše je bilo tekmovanje v kegljanju, saj je sodelovalo 20 fnoških in 14 ženskih ekip, skupaj 260 tekmovalcev ki so se pomerili med seboj v treh kolih. Predsednik komisije za šport in rekreacijo pri OBSS Velenje Marjan Gaberšek je v pozdravnem govoru spregovoril tudi o nalogah sindikatov pri organiziranju rekreacije v delovnih organizacijah in med drugim dejal: „Ko si ob zaključku iger 1974 delamo plane za letošnje leto, naj predstavljajo prelomnico na področju telesne kulture, še posebej pa rekreacije delovnega človeka, rekreacije, ki je naši družbi iz dneva v dan pomembnejša. Vsak delovni človek, ustvarjalec sredstev za telesno kulturo, bo moral dobiti odgovor, kje, kdaj in kako se lahko ukvarja s telesnokulturno aktivnostjo, kakor tudi njegovi družinski člani. Sindikat kot nosilec vseh aktivnosti, še posebej telesnokulturne v posameznih TOZD, s tem prevzema odgovorne naloge." REZULTATI: KEGLJANJE - sodelovalo 20 moških in 14 ženskih ekip, skupaj 260 tekmovalcev. MOŠKI EKIPNO: 1. REK Velenje 1771, 2. TGO Gorenje Velenje 1766, 3. GIP Vegrad, Velenje 1682 - POSAMEZNO: 1. Andrej KO-VACEVIČ (TGO) 360, 2. Jože ŠUHEL (REK) 351, 3. Franc TAM-ŠE (TGO) 344. ŽENSKE EKIPNO: 1. TGO Go- renje Velenje 969, 2. GP „Paka" Vrtenje 947, 3. GIP Vegrad Velenje 938; POSAMEZNO: 1. Marija HRIBERNIK (TGO) 334, 2. Marinka KARO (GP Paka) 323, 3. Majda KOREN (GP Paka) 314. STRELJANJE - sodelovalo 9 moških ekip (40 strelcev) in 3 ženske ekipe (11 tekmovalk). MOŠKI EKIPNO: 1. RŠC Velenje 698, 2. TGO Gorenje Velenje 665, 3. GIP Vegrad Velenje 639; POSAMEZNO: 1. Jože DETELBAH (RCC) 180, 2. Franjo ŽUCKO (TUŠ) 176, 3. Milan OSREDKAR (RŠC) 174. ŽENSKE EKIPNO: 1. REK Velenje 297, 2. RŠC Velenje 252, 3. Kom. zavod za zaposlov. Velenje 252; POSAMEZNO: 1. Marija BLAGOTINŠEK (TUŠ) 143, 2. Marija KOLAR (REK) 130, 3. Marija TERŽAN (RŠC) 121. ŠAH - sodelovalo 8 ekip: 1. TGO Gorenje Velenje 40,5, 2. REK Velenje 39, 3. RŠC Velenje 32. NAMIZNI TENIS - sodelovalo 6 ekip: 1. TGO Gorenje Velenje, 2. REK Velenje, 3. RŠC Velenje. MALI NOGOMET - sodelovalo 6 ekip: 1. TGO Gorenje Velenje, 2. RŠC Velenje, 3. Bolnica Topolšica. PLAVANJE - sodelovalo 53 pla-vale e v MOŠKI POSAMEZNO: 1. Vojko KOSEM (TGO) 41,3, 2. Marjan Nogomet dvigniti na raven ugleda občine Avgusta lani je nogometaše velenjskega Rudaija začel trenirati profesionalni trener Živko Stakič, ki je v Velenje prišel iz Bečeja. S 27 leti je Živko razmeroma mlad nogometni strokovnjak. Sprva je hotel postati nogometaš in je dve leti med drugim igral pri mladem moštvu beograjskega Partizana. Vendar ni imel sreče. Zaradi hude poškodbe noge se je moral posloviti z nogometnih igrišč. Toaa le kot igralec. Po nekaj letih se je vrnil, in to z diplomo višjega nogometnega trenerja. Novi trener Rudaija ni brez izkušenj. Kot vojak je bil strokovni svetovalec skopskega Vardaija, pred tem pa je tri leta treniral nogometni klub Bečej, ki igra v vojvodinski ligi. Precej nogometnega znanja pa si je pridobil tudi med enoletno specializacijo v Vojvodini oziroma Crveni zvezdi. Mladega trenerja smo vprašali: s kakšnimi željami ste prišli v Velenje? „Pogodbo sem podpisal za tri leta. Želim si, da bi Rudar postal v tem času dobro homogeno moštvo in da se nogomet dvigne na raven gospodarstva občine." Kako ste se vživeli v novo okolje? „Navdušen sem nad samim me- Živko Stakič stom. Tu je narava čudovita in pogoji za delo oziroma priprave nogometašev so več kot odlični. Vesel sem tudi, da so me igralci in uprava tako lepo sprejeli." Kako ocenjujete sedmo mesto Rudarja v jesenskem delu prvenstva? „Sam s to uvrstitvijo nisem zadovoljen. Vendar je treba upoštevati, da so igralci prej trenirali dva do trikrat na teden, medtem ko sedaj vsak i hotel oaka Veselo pustovanje 1975 - HOTEL „PAKA" VELENJE vas vabi na veselo, že tradicionalno pustno rajanje na pustno soboto in pustni torek. - NOČNI BAR bo odprt že ob 21. uri. Nov barski spored, ob 23. uri. Vstopnina 50 din. - JEDILNICA -POSEBNA SOBA rezervacija sedeža in pustni rikvizit 40 din. - KEGLJIŠČE HOTELA „PAKA" posluje normalno. - V RESTAVRACIJI „JEZERO" rezervacija - vstopnina in konzumacija 30 din. REZERVACIJE V HOTELU „PAKA" SPREJEMA IN PRODAJA RECEPCIJA HOTELA, telefon 851-220 in RESTAVRACIJA JEZERO", telefon 850-170. BODIMO VESELI IN NA SVIDENJE! dan. Torej, takoj po prihodu sem začel z intenzivnejšim delom, katerega rezultati se bodo poznali šele čez daljše časovno obodbje. Nekateri igralci (v glavnem starejši) takšnega napora niso vzdržali. Delovna selekcija jih je izločila iz kluba, zato sem moral moštvo okrepiti z mladimi igralci." Kaj pričakujete od spomladanskega dela prvenstva? ,,Morda ste pričakovali, da bom napovedal, katero mesto bomo predvidoma osvojili. Težko je karkoli v nobometu naprej planirati. Lahko !e obljubimo, da bomo veliko delali in se trudili, da se bomo čim-bolje uvrstili. Veliko več kot od nadaljevanja prvenstva pa pričakujem od tekmovalne sezone 1975/76, za katero se v bistvu že sedaj pripravljamo. Spomladanski del prvenstva se bo predvidoma končal 8. junija, nato bodo imeli igralci prosto do 12. julija, ko bomo začeli prvi del priprav v Velenju. V tej prvi fazi naj bi igralci pridobili potrebno moč, vzdržljivost in hitrost. Nato bodo sledile tehnično-taktične priprave, v okviru katerih bomo odigrali več močnih tekem. Tretja faza priprav nam naj bi že pokazala pravo fi-ziognomijo igre. Seveda bodo v tej fazi potrebni še razni popravki igre. V sedanjem delu priprav pa bomo čimveč časa posvetili psihični pripravljenosti. " Koliko igralcev imate sedaj na voljo? Ste dobili tudi kakšne nove igralce? „Zdaj imamo 26 igralcev s povprečno starostjo 21 let. Vsi so zaposleni ali pa so učenci rudarskega šolskega centra oziroma gimnazije. Veliko pričakujem tudi od petih novih igralcev, ki v jesenskem delu še niso mogli igrati za naše moštvo. To so Matic, Oljčan in Popov, ki so prišli iz Bečeja, Krsmanovič iz Srema in Totalovič iz Bora. Za klub pa bo ponovno zaigral Rade Martič." In za konec še eno vprašanje: po katerem načelu se ravnate pri vašem delu? „Najprej želim ustvariti dobrega občana, učenca in delavca, pravilno vzgojno in pedagoško vplivati na razvijanje in dograjevanje njegove mlade osebnosti in šele na koncu, da se razvije v dobrega športnika, ki bo sposoben in v vsakem primeru bolj pripravljen kot povprečen državljan, da brani pridobitve naše revolucije. GABERŠEK (KOC) 42,8, 3. Slavko HUDARIN (Vegrad) 44,5; 50 m prosto: 1. Jure VAUPOT (TGO) 29,9, 2. Zdravko TAJNŠEK (REK) 32,0, 3. Viktor VAUPOT (TGO) 32,0. ŠTAFETA 4x25 m: 1. TGO Gorenje Velenje 58,2. 2. RŠC Velenje 59,2, 3. REK Velenje 59,4. ŽENSKE - 50 m PROSTO: 1. Silva KUZMAN (RŠC) 24,1, 2. Zdenka SITAR (RŠC) 28,0, 3. Majda VAUH (KOC) 28,2. ŠTAFETA 3x25 m: 1. KOC Velenje 1:33,5, 2. RŠC Velenje 1:36,8. EKIPNO: 1. TGO Gorenje Velenje 74,5, 2. REK Velenje 56,6, 3. RŠC Velenje 53. TENIS - sodelovalo 10 igralcev: 1. Franc ZAKERŠNIK (TEŠ), 2. Štefan SABO (TEŠ), 3. Ivan ER-HART (TGO). KROS - sodelovalo 35 tekačev. Ekipno: 1. REK Velenje, 2. TP Era Velenje, 3. Društvo teles, invalidov Velenje. Posamezno: 1. Tine ŠTAJNER (REK), 2. Jakob GROŠELJ (SDK), 3. Jože SILOVŠEK (ERA) -1000 m; 1. Spasoje TESANOVIC (RŠO), 2. Tone VEDENIK (REK), 3. Štefan OBAL (REK) - 1500 m. Vrstni red za prehodni pokal občinskega sveta ZS Velenje: 1. TGO Gorenje Velenje 590, 2. REK Velenje 575, 3. Rudarski šolski center Velenje 545, 4. GIP Vegrad Velenje 330, 5. TP Era Velenje 305, 6. Društvo telesnih invalidov Velenje 210, 7. Tovarna usnja Šoštanj 200, 8. Kleparstvo vodovod Šoštanj 190, 9. Komunalno obrtni center Velenje 190,10. Bolnica Topolšica 90. Invalidi streljali V Laškem so na zboru invalidov Slovenije priredili tudi tekmovanje v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je blizu 100 strelcev iz raznih krajev Slovenije. Ekipno so bili najboljši strelci - invalidi iz Slovenj Gradca 655 pred Velenjem 643 in Zagoijem 632. Med posamezniki je bil prvi Franc Bricman (SI. Gradec) 174, drugi Hinko Bola (Velenje) 173, tretji Dušan Saleznik (SI. Gradec) 172. • Karateisti iz Velenja uspešni Velenjski karate klub je priredil v telovadnici RŠC dvoboj s karateisti iz Dravograda. V dvokrožnih dvobojih so bili uspešnejši Velenjčani in zmagali z rezultatom 27:13. c Po dve zmagi so za domačine dosegli: Bruno Borovnik, Vili Hriber-šek in Mehmed Kurtovič, enkrat pa so zmagali: Vito Cermovšek, Rodoljub Kratič, Mile Kolonja, Slavko Grudnik, Florjan Krivanek, Dušan Donko in Silvo Lah. Pri Dravograj-čanih je bil najboljši Mirko Preglav. Zanimive dovoboje si je ogledalo več kot 100 ljubiteljev karateja. • Pokal Gorenju V prostorih delavskega kluba v Velenju je komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu zveze sindikatov občine Velenje priredila zaključek delavskih športnih iger, na katerem so podelili pokale, kolajne in diplome najboljšim posameznikom in ekipam. Prehodni kristalni pokal so ponovno osvojili delavci športniki TGO Gorenja. Ker je to že tretja zaporedna zmaga gorenjčanov v skupnem vrstnem redu, so pokal, ki ga podeljuje občinski svet sindikatov Slovenije Velenje, dobili v trajno last. Pokal je podelil predsednik občinskega sveta zveze sindikatov občine Velenje Marcel Medved. Gostinsko podjetje KAJUH0V DOM ŠOŠTANJ sprejme takoj: — SKLADIŠČNIKA — VOZNIKA B KATEGORIJE — DELAVCA — NATAKARICE IN KUHARICE — SNAŽILKE Prijave osebno ali pismeno na gornji naslov. GIP »VEGRAD« VELENJE objavlja prosta delovna mesta za: 1. ŠTIRI OBRATNE ELEKTRIKARJE 2. ŠTIRI STROJNIKE TEŽKE 3RADBENE MEHANIZACIJE 3. DVA 2ERJAVISTA 4. PET KV ALI VK SLIKOPLESKARJEV 5. DVA KV TERACERJA 6. ŠTIRI KV 2ELEZ0KRIVCE Pogoji: pod 1. VK ali KV obratni elektrikar, najmanj dve leti prakse, odslužen vojaški rok; pod 2. VK ali KV strojnik težke gradbene mehanizacije s prakso na nakladaču, buldožerju ali kramerju; pod 3. VK ali KV žerjavist z najmanj dvoletno prakso; pod 4., 5. in 6. VK ali KV delavec z ustrezno poklicno izobrazbo, praksa zaželena. Samsko stanovanje in hrana v menzi podjetja preskrbljena. OD po samoupravnem sporazumu. Obvezno poizkusno delo. Kandidati naj se osebno ali s prošnjami javijo v kadrovsko službo podjetja. OBVESTILO SKUPSClNE OBČINE VELENJE Obveščamo naše stranke, da se je upravni organ — Geodetska uprava preselila v druge prostore in ne posluje več v zgradbi občinske skupščine. Geodetska uprava ima sedež na Tomšičevi 32 v prostorih bivšega Stanovanjskega podjetja. Uporabljamo telefonsko številko, ki jo ima v imeniku Stanovanjsko podjetje, to je 850-174. Delovni čas naše uprave je od 6. do 14. ure. Uradne ure pa so v ponedeljek od 6. do 14. ure, sredo od 6. do 16. ure in v petek od 6. do 14. ure. Skupščina občine Velenje ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Ferda Delopsta upokojenca iz Topolšice se iskreno zahvaljujemo dr. Dragu Dečku za vso skrb ob dolgotrajnem zdravljenju, nadalje sestri Mariji Vau-kan in vsemu drugemu osebju na oddelku. Zahvaljujemo se tudi gasilcem, lovski družini, pevcem in duhovščini. Naša zahvala velja tudi vsem drugim, ki so mu darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sinova Jože in Ivan z družino, hčerki Mara in Angela z družinama redništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 850-087 - Redakcija Ljuban Naraks, ane Vovk in Rudi Zeevart - Tehnični urednik Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik »deški rudar izhajal do 1. januaija 1973 - Zdaj izide vsak petek - Cenfje 2 dinaria - Letna iroenina je 80 dmaijew - Za inozemstvo 150 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK podr Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. AŠ ČAS • v ŠOŠTANJSKt USNJARNI Utrip sindikalnega življenja MALA ANKETA Samoprispevek -da ali ne? V mesecu maju poteče petletno plačevanje samoprispevka, s katerim so občani pomagali urejevati najbolj pereče komunalne, kulturne in druge potrebe. Naglo naraščanje prebivalstva v naši dolini izziva vedno nove in nove potrebe, ki jih je treba hitreje reševati, kot to zmoremo z rednimi davčnimi obvezami in prispevki. Taka izredna potreba se je pokazala predvsem v zdravstvu, šolstvu, otroškem varstvu, kulturi in urejanju cest. Mnenja o uspešnosti oziroma neuspešnosti prvega samoprispevka so kajpak različna: Tone Poljanšek iz Topol-šice: „Priprave na ta referendum so pri nas prenaglo potekale, zato se krajani niso utegnili zavedati njegovega pravega pomena. Ko je bilo določeno, da dobimo za preureditev šole deset starih milijonov in prav toliko za izgradnjo prosvetnega doma, so ljudje začeli negodovati, češ da je to precej manj, kot se bo zbralo od njihovih prispevkov. No, sredstva za prosvetni dom smo obrnili še za potrebnejši vodovod, za šolo pa je bilo premalo in zdaj je še manj. Zdaj pasmo še bolj nezadovoljni, ker nam nihče ni pojasnil, kako in kje so bila s samoprispevkom zbrana sredstva pravzaprav porabljena. Ko bomo seznanjeni, da je bil zbrani denar gospodarno in družbeno koristno uporabljen, se bomo še naprej odločali za to obliko reševanja skupnih potreb, ki jih imamo v To-polšici kar precej. Vse predolgo že tečejo pogovori o novi šoli in vrtcu, o stanovanjih za učitelje, pa o telovadnici, kjer bi se rekreirali tudi odrasli, ter o cesti, ki bi povezovala Topolščico z Za-vodnjami. Pričakujemo, da bomo po delegatski poti in s pomočjo samoupravnih interesnih skupnosti laže in uspešneje reševali zaostale in prihodnje naloge." Milan Zager, Pesje: „Naš kraj se zadnja leta vidno širi in že podaja roki obema mestoma, tako da kmalu ne bo moč razmejiti teh treh krajev. Zaradi tega pa bi bilo treba začeti Pesje tudi komunalno urejati. Tod smo si zgradili večinoma enodružinske hiše, zato si vsak ureja okolico, kakor ve in zna, in s tem nehote iskrivlja urejenost kraja. Ker nas je vedno več, se že kaže potreba po večji šoli, predvsem pa po varstvu predšolskih otrok. Menim, da smo bili doslej premalo deležni samoprispevka, zato bi bilo prav, da bi si* deleže v prihodnje pravičneje razdelili in predvsem izvedeli v kakšne namene so bili porabljeni." Ivan Ojstršek iz Šoštanja: „Zdi se mi, da bi zamud pri izgradnji objektov iz samoprispevka prav nič ne bilo treba, ker bi se s tem izognili negodovanju domačinov. Ko bosta Kulturni dom in telovadnica pri Kajuhovi šoli služila svojemu namenu, bomo tudi Šoštanjčani začutili koristnost samoprispevka. V prihodnje pa bo treba reševati predvsem otroško varstvo in zgraditi novo šolo na Pohrastniku." Franc Ločan iz Topol-šice: „Rekel bi, daje samoprispevek koristen predvsem • zato, ker se da hitreje priti do šol, cest in podobnega. Mislim pa, da pri nas ne bomo proti samoprispevku, še posebno ne, če bomo spoznali, da se bo tudi naše podeželje hitreje razvijalo. Razumem sicer, da so potrebe v mestih še večje, ker je več ljudi, vendar tudi vaški kraji naj preveč ne capljajo za središči." Mihael Koritnik, Šoštanj: ,.Prvotne zamisli o uporabi sredstev iz samoprispevka so se sicer spremenile, toda v glavnem bodo vendarle uresničene, ko bo dograjen kulturni dom in še telovadnica pri osnovni šoli Karla De-stovnika Kajuha. Preden se bomo spet odločali za samoprispevek, bo treba ljudem temeljito pojasniti, v kolikšni meri so uresničena predvidevanja iz sredstev, zbranih s samoprispevkom, in tudi po kakšnih merilih bodo razdeljena krajevnim skupnostim." Kaže, da so občani spoznali samoprispevek kot primemo obliko zbiranja sredstev za hitrejše reševanje skupnih potreb ter da se bodo tudi na prihodnjem referendumu, če bo razpisan, odločili zanj. MARJETKA E. PROMETNE NEZGODE • V DREVO 17. januarja se je voznik osebnega avtomobila CE 674-13 Ka-sim Ibrahimovič peljal od ve--lenjskega jezera v smeri proti Kidričevi cesti. Pred levim ovinkom, kjer se pričenja cesta vzpenjati, je preveč pritisnil na plin, zaradi česar je na spolski cesti vozilo obrnilo tako, daje z levim bokom zdrsnilo s tlakovanega cestišča in tam udarilo v obcestno drevo. Zaradi močnega udarca se je vozilo precej poškodovalo in se je skoraj prelomilo. Voznik je utrpel hude telesne poškodbe, njegov sopotnik Saban Kovačevič pa jo je odnesel le z majhnimi praskami. Vozilo je povsem uničeno. • Z NEZMANJŠANO HITROSTJO TRČIL Lastnik osebnega avtomobila MB 729-17 Adolf Robin je 19. januarja vozil po Primorski cesti proti središču Šoštanja. V križišču Primorske ceste z Glavnim trgom ni upošteval neprednost-nega prometnega znaka, marveč je z nezmanjšano hitrostjo zapeljal v križišče. Takrat je po Glavnem trgu pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 690-86 Jože Skornšek, ki se je bil namenil na Partizansko cesto v Šoštanju. Voznik z mariborsko Kar dve pretekli mandatni dobi je bil Rafael Kopušar predsednik sindikata v tovarni usnja. Na bližnjem občnem zboru pa bo svojo dolžnost, ki ni bila lahka, predal svojemu izbranemu nasledniku. V zadnjih letih so tudi v tovarni usnja Šoštanj bolj prisluhnili problemom delavcev, toda kljub boljšemu gospodarjenju jih še niso povsem odpravili. Kako v TUŠ vse bolj sledijo potrebam zaposlenih, je pripovedoval Rafael Kopušar: „V našem podjetju je pač najbolj pereče stanovanjsko vprašanje. Imamo okoli trideset prošenj za stanovanje. Zato smo že naredili nekaj korakov in zamenjali stanovanja. Nekatere družine so se zmanjšale in so se pripravljene preseliti v manjša stanovanja delavcev z večjim številom družinskih članov. Letos bomo pridobili na novo osem stanovanj, izgradnjo desetih stanovanj pa smo predvideli za naslednje leto. Prav tako se bomo vključili v gradnjo velikega samskega doma v Velenju; gradnja večjega števila samskih stanovanj je ena najnovejših potreb našega kolektiva. V preteklem maju smo zaradi prevelikega pomanjkanja delavcev na novo sprejeli nekaj nad petdeset delavcev iz Vrb asa. Tako smo se spočetka znašli v precejšnjih škripcih: kam jih namestiti? Po raznih predlogih smo se nazadnje odločili za preureditev garderob, ki niso več služile svojemu namenu, v bivalne in klubske prostore. Resnično si želimo te ljudi popolnoma vključiti med nas. Toda omenjene rešitve imamo le za začasne, saj bomo v podjetju zares zadovoljni šele tedaj, ko bomo te delavce prestavili v nov samski dom, ki bo dokončan konec leta." Zvedeli smo tudi, daje sindikat v tej tovarni uvedel v preteklem obdobju interne otroške dodatke, s čimer so pomagali vsem številnješim družinam, ki jim tudi socialno skrbstvo dodeljuje polni otroški dodatek, pa tudi takim, ki prejemajo le polovico otroškega dodatka. Prvim so dodali 50 din na otroka, drugim pa 25 din. V tem je bil storjen velik napredek in kolektiv se je tega lotil z veliko zavestjo. ,,Ali ste bili prav tako aktivni na družbenopolitičnem področju? " smo povprašali. ,,Najbolj smo bili aktivni v pripravah na < spomladanske skupščinske volitve, saj smo zagotovili zelo dobro udeležbo, celo nad občinskim povprečjem. Zaposleni so bili dobro seznanjeni z novo ustavo, z novim skupščinskim sistemom. Delegacija združenega dela se udeležuje redno skupščinskih sestan- Rafael Kopušar v kov in potem po samoupravnih jedrih poroča o svojih prizadevanjih in dosežkih na tem zboru." ,,Kako pa ste sprejeli sindikalno listo? " „Predlog sindikalne liste smo obravnavali na samoupravnih jedrih. Posebnih pripomb delavci niso imeli in so jo v celoti sprejeli, izrazili pa so željo, da bi jo vsi skupaj čimpreje spremenili v življenje. Tudi v letošnjo sindikalno listo se bomo vključili, kakor hitro bo le-ta sprejeta. V skladu s sindikalno listo bi želeli letos izplačati regres za dopust v najvišji vsoti, ker ne bi hoteli ostati več pri najnižji, kot se nam je to zgodilo lani." Geslo zadnjega kongresa slovenskih sindikatov: Nič, kar je pomembno za delavca, brez sindikata — dobiva v tovarni usnja pravi prizvok. MARJETKA E. • Kulturne vesti Nocoj se bosta v petkovem kulturnem večeru v galeriji velenjske knjižnice predstavila mlada pesnika iz Ljubljane Milan Kleč in Jure Perovšek. V torek, 4. februarja, pa bo v domu kulture v Velenju Mestno gledališče ljubljansko uprizorilo delo Andreja Hienga ..Izgubljeni sin". Predstava je za abonma in izven. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ registracijo se je s sprednjim delom svojega vozila zaletel v desno stran Skornškovega avtomobila, nakar je njegov avtomobil odbilo v vogal hiše številka 14 na Gldvnem trgu. Lažje telesne poškodbe so dobili voznik Jože Skornšek in sopotnika v Robinovem avtomobilu Jože in Marija Delalut. Materialna škoda znaša približno 30.000 din. • IZSILJEVAL PREDNOST Cvetko Vasle, voznik avtobusa CE 178-34, je 17. januarja pripeljal z avtobusom po Ljubljanski cesti v Velenju. V križišču s Celjsko cesto ni upošteval prometnega znaka, ki ga je opozarjal, da prihaja na prednostno cesto. Po levi strani je pred križiščem prehiteval dostavni avto, s katerega so skladali moko v pekarno, pri tem zavijanju na Celjsko cesto pa je trčil v osebni avtomobil CE 573-36, ki ga je vozil Franc Kolenc. Le-ta je pripeljal po prednostni cesti in je hotel zapeljati na Ljubljansko cesto, kar mu je preprečil voznik avtobusa. Ker voznik avtobusa ni hotel ustaviti vozila, je to storil Franc Kolenc, a ni uspel preprečiti trčenja z avtobusom. Zmedo je zagrešil voznik avtobusa, ker se ni prepričal, ali je vožnja skozi kri- žišče dovolj varna. Skupno ocenjena škoda znese okoli 4.000 din. Voznik avtobusa CE 334-40 Štefan Safran je 16. januarja pripeljal na avtobusno postajo v Velenje. Ker ni našel prostora za zaustavljanje na številki, ki je določena za ta avtobus, je zapeljal na parkirni prostor za osebne avtomobile; pozabil pa se je prepričati, če lahko to stori, ne da bi ogrožal druge udeležence prometa. Tisti trenutek je na avtobusno postajo pripeljal šofer osebnega avtomobila CE 709-52 Ivan Vasle, ki mu je voznik Safran odvzel prednost in ga zadel z zadnjim desnim delom avtobusa v sprednji levi blatnik. Telesno se ni poškodoval nihče, škoda pa je ocenjena na približno 4.000 din. • TRČENJE ZAVOLJO NEUSPELEGA ZAVIRANJA Po Partizanski cesti v Velenju je iz smeri Celja proti Šoštanju 15. januarja pripeljal z osebnim avtomobilom CE 182-13 Ivan Dobršek. Blizu trgovine Avto-motor ob Partizanski cesti se je bil namenil zavijati v levo voznik osebnega avtomobila Ivan Fi-javž, ki je zatrjeval, da je pravočasno vključil levi smerni kazalec. Ker so mu iz nasprotne strani prihajala vozila, ni mogel takoj zapeljati v levo proti trgovini. Ko pa je vozilo zaustavil, se mu je v zadnji del avtomobila zaletel Ivan Dobršek. Z nestrokovno oceno so ugotovili, da je škode za okoli 4.500 din. • Z ZAVRTIMI KOLESI V TOVORNJAK Z osebnim vozilom CE 616-56 je 21. januarja Danilo Bevc vozil na relaciji Letuš-Šmartno ob Paki. V nepregledni ovinek pri hiši številka 105 v Šmartnem ob Paki pa je privozil prehitro. Nedaleč od sebe .je opazil nasproti vozeči tovornjak, v katerem je bil Franjo Kunstič. Bevc je začel zavirati in tako je zdrsel z zavrtimi kolesi naravnost v prednji levi del tovornjaka. Povzročena škoda je ocenjena na okoli 6.000 din. !• ZANESLO GA JE V LEVO Marjan Tekavc je 21. januarja pripeljal s svojim osebnim avtomobilom iz Arje vasi proti Velenju. V Vinski gori je pri gostilni Jovan iz velenjske smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 294-11 Milan Stra-hovnik. Pripeljal je z neprimerno hitrostjo na poledeneli del ceste, nakar ga je zaneslo v levo stran, naravnost v Tekavčev spaček. Lažje se je poškodovala Tekav-čeva žena Stanka, škode na vozilih pa je približno za 8.000 din. ........................................................................................................h.......................................................................................................... # Kmalu zaključek II. faze obnove Izvedeli smo, da bodo že v kratkem zaključili II. faz obnove Internega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gi dec. Pričakujejo, da bodo preurejene prostore predali svi jemu namenu najpozneje sredi meseca februarja. O tei novem dosežku delovne skupnosti Splošne bolnišnii Slovenj Gradec ter o načrtih za nadaljnje urejanje te osrednj zdravstvene ustanove na Koroškem bomo podrobneje pisali prihodnji številki našega tednika. • PRIZNANJA ZA SODELAVCE DELAVSKE UNIVERZE SLOVENJ GRADEC Ob 15-letnici delavskih univerz na Slovenskem so preje zlate značke in priznanja Zveze delavskih univerz Sloven| tudi naslednji dolgoletni sodelavci Delavske univerze Slove Gradec: Adolf Ankon, Ida Ferk, Konrad Ferk, Stane Hi bernik, Božo Metelko, Marija Popič, Ivo Šišernik, Ton Turičnik in Hilda Vaupot. Zlate značke in priznanja Zveze delavskih univerz Slov nije je na priložnostni slovesnosti izročil direktor slovel graške delavske univerze, Martin Brglez. • Seja občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenj Gradec V petek, 24. januarja, je zasedala v Slovenj Gradcu 0 činska konferenca Zveze socialistične mladine. Na seji sprejeli delovno usmeritev ter izvolili organe konference. Za predsednika Občinske konference Zveze socialistič mladine Slovenj Gradec je bil znova izvoljen Franjo Pevec, sekretarja pa prav tako znova Bojan Butolen. Na seji Občinske konference Zveze socialistične mladi Slovenj Gradec so podelili priznanja šestim mladim benopolitičnim delavcem, in sicer Janezu Brezniku, Maji Buci, Bojanu Botolenu, Ljubi Gangl, Asti Mikec in Ire Tisnikar. Priznanje za mentorstvo pa je prejela Aleni Horvat z osnovne šole Franjo Vrunč v Slovenj Gradcu. • Knjižnica tudi v Mislinji Potem ko je Občinska matična knjižnica Ksaver-Meši uredila oddelek knjižnice v Šmartnem pri Slovenj Gradcu,! je lotila urejanja oddelka knjižnice tudi v Mislinji. Prosto zanj so našli v zgradbi krajevne skupnosti Mislinja. Oddeli Občinske matične knjižnice Ksaver - Meško Slovenj Grade v Mislinji bo odprt ob sredah, prvikrat pa so si ljubitelji knj lahko izposodili knjige zadnjo sredo, 29. januarja. • Prva seja skupne komisije V Slovenj Gradcu se je pred dnevi sešla na prvo si skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma štipendiranju študentov in dijakov občine Slovenj Grada Na seji so obravnavali delo iniciativnega odbora, ki vodil Rudi Oprešnik, razpravljali so o pravilniku o dei komisije podpisnic samoupravnega sporazuma ter izvol organe te skupne komisije. • Dejavnost Zveze komunistov v Mislinjsk dolini Komisija za družbeno ekonomska vprašanja pri Občim konferenci Zveze komunistov Slovenj Gradec je na zadi seji v sredo, 29. januarja, ocenila stabilizacijske prograj organizacij združenega dela iz Mislinjske doline. Komite Občinske konference Zveze komunistov Slovi Gradec pa je na 15. redni seji, ki je bila prav tako v sred 29. januarja, pregledal in potrdil zapisnik zadnje seje, pravljal o programu dela za letošnje leto ter poslušal info macijo Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunisti Slovenije o kadrovski politiki. • Posvetovanje varnostnih inženirjev Industrija delovnih zaščitnih sredstev „Prevent" Slovel Gradec je organizirala prejšnji petek, 24. januarja, v središč Mislinjske doline posvetovanje z varnostnimi inženirji. Pi svetovanja se je udeležilo blizu 50 varnostnih, inženirjev i Slovenije in nekaterih drugih republik, na njem pa je iim uvodni referat o varstvu pri delu Franc Čegovnik, inžei varstva pri delu. Udeleženci posvetovanja so si ogledali tm zaščitna sredstva, ki jih izdelujejo v slovenjgrašld Industi delovnih zaščitnih sredstev „Prevent". NAJDENO Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list SFRJ, št. 94/49) objavlja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje, da so bili na območju občine Velenje najdeni navedeni predmeti: 1. Najden denar 2. Ogrodje od PONI EKSPRESA Prosimo lastnike, da dv nejo najdene predmete roku 6 mesecev po obja tega oglasa. Predmeti so de ponirani na sedežu občin Velenje, v sobi št. 15. Oglei je možen vsako sredo od 14 do 16. ure. Po poteku 6mt secev po objavi tega oglas bodo ti predmeti last drož benega premoženja. ODDELEK ZA NOTRANJ ZADEV