sSP* SLOVENSKA BCELA. m
Ii «posloven te d ti i k. Cislo 35._V čelvertek 17. junija 1852. Uff. tečaj.
Od nebeške glorie.
(Po stari legendi.)
ÌJtoji sloji lani samostan, Je v njem inonih, ki let'in dan Premišljal je samó letó, Kakó v nebesih je lepó, In kakšno je veselje tam, Ki je ljudem prikrito nam, Ki vitlilu ga ni okó, Ki slišalo ga ni uhó, Ki ga čutilo ni sercé, In ki preseže vse želje. — Iz kloštra šel počasnih nog Sprehodit enkrat se je v log, Kar na drevesu pevčica Zapoje rajska tičica, In poje poje lak lepó, Da obena tica ne takó. Prepevala je glorio, Ki jo v nebesi i vživajo ; Prepevala na jasen glas Je njega veličast in kras, Ki zemlje je in neba vladar, Od kterega je vsaka stvar. Prepevala, kak božji svit Nebeščanom je vsim odkril. Kak angelci lepó pojó, Lepó pojó, sladkó pojó, Sveti trojici strežejo, Mario d'vico včnčajo, Ki vsa vsa osvitljena je, Kraj sina posajena je. Je pela od veselja tih, Ki so v številu zvoljenih, Ki njih posest za vekomaj Veseli je nebeški raj, Ki božje obličje gledajo,
Brez néhanja ga vživajo. In pela je takó lepó Takó lepo, takó sladkó, Da se od glasov presladkih Je precej zamaknil monili, Da se takó je zamaknil, Da se kar nič, ni nič ganil, Da, ko že odletela je, Mu pesmica donela je Takó lepó, takó sladkó Se zmiraj zmiraj na uhó. Al kadar se mu zdelo je, Da ttca odletela je, Se verne spet, in v klošter gre, Vratar neznan mu vanj odprè, Poznal monihov nič več ni, In tudi njega ne oni. „Kako je to, kako je to! Pred eno uro je biló, Ko sim zapustil samostan, Da šel sim v log, ko slehern dan, In spremenjeno je vse zdaj, In nepoznan mi skor ta kraj. Zdaj spomni visi se opàt, Da j'bral v zapisniku enkrat: „Da šel monili iz kloštra je Pa da ni vernil nič več se, Pa nikdar se ni vernil spet, Od takrat zdaj je tristo let." „Tedaj poslušal tristo let, Sim rajsko tico pesem pet'; Ker pesem b'la je tak sladka, Ki pela jo je tičica, O kakšna še le gloria Veselja je nebeškega !"
M. Valjavec,
Cerkvica sv. Magdalene na Lurnskem
polju.
(Konec.;
Med zmagavce stopi sedaj poročnik od beguncev, ktereje na vse kraje razkropljene Vojnomir s velikim trudom skupil ter jih potrebe se nevihti ogniti prepričal, s naznanilom, da so pripravljeni, se Kajlimarove-mu nasledniku podati. Na Domicianov svet jim tedaj Valdun milostivo dovoli varnost osobe in vlasline, obljubi vse popolnoma pozabiti in bogato obdarovati té, ki se kersliti pusté.— Ko poročnik s ovim odgovorom nazaj pride, se jih veliko oglasi, ki so pripravljeni se svojim Bogovom odpovedati; drugi pa zakopljejo svoje kije in buzJovane v zemljo s terdnim zaupanjem, da pride gotovo enkrat pravične osvete strašen dan.
Na krasnem prestolu, kterega so ponosni zmagavci pod svetimi lipami Sventovita postavili, sedi vojvoda Valdun, na njegovej desnej pa stoji Bojar Domician in na levej dva vladika, Hejmo Rožeški i Reginbald Kotiški Kleče leži zadnega sin pred nogami vladarja, in zraven njega bleda pa rajskolèpa deklica v slovenskej nošnji. — Ko se boj s svojim g rožami tudi nad Psarnico razvije, so zmagonos ni Bojari navadno po' hišah zapaljenih vasi plenili in morili Kadar vlomijo v županovo stanišče, naleté na zapuščeno deklico, ki se od straha nadvladana brezvestno na tla zgrudi; že so jo bolli \smerlili, ko prileti Teodat, ki se je že pridružil Domicianovej vojski, ko je na Koroška tla stopila. Toraj urno odstopijo vojaki od svojega namena, ko so vidili pred seboj visokega in berhkega mladenča, kterega so ko prijatla svojega vojvoda poznali, in ko zvestega zaveznika in pravega junaka spoštovali in ljubili.
»Koga mi pripelješ, Teodat?" vpraša vojvoda in pogleda s prijaznim okom na klečijočega.
»Cojlmarova hči" — odgovori vprašani s priklonjeno glavo: »prosi po meni in s menoj združena za življenje svojega očela."
»Težko je« — reče knez: »zadolženje vjetnika; ker on je bil, ki je moje zmoteno i zapeljano ljudstvo v svojem terdovralnem vporu proti meni polerdil in me silil, s kervavo šibo vojske svoje otroke tepsti.— Vendar vstanita ! Nerad bi prošnji vrednega sina mojega najvernišega prijatla odrekel, zlasti ob uri, ko se sopet vsedein na prestol, kterega mi je prosijoči s lastno nevarnostjo oteli pomagal. — Pa bi se tudi tvoj branjenik vrednega skazal milosti, ktero sim mu zavolj tebe dodeliti pripravljen. — Pripeljite semkaj vjetnika!«
S pripognjeno glavo, okol ktere se sivi kodri vale, s temnim na tla pobešenim pogledom ponosno stopa župan še ves okervavljen in opra-šen vsred močne straže. Nasproti mu skoči jokajoča hči in objame kolena vklenjenega očeta.
»Cojtmar! beseduje vojvoda:" Serce me boli, ko vidim v takem stanu pred seboj stati najhrabrejšega zmed celega ljudstva. "Tiho in nepremakljivo stoji župan. — „Težko si se" — dalje govori Valdun: »nad menoj in domovino svojo pregrešil; zaupanje ljudstva si v zlo obernil, ter ga k nevernosti in bratomorstvu podšuntal nasprot temu blagemu nauku, klerega plam je vžgal pobožni Rupert v lej goratej zemlji. —
Ojstra pravica tirja tvojo težko zadolženo slavo. — Vendar zaslran onega mladcnča, ki ga pred seboj stali vidiš, zaslran Ivoje blagosercne hčere naj nainest pravice vlada milost, ako se odpoveš svojim lažnjivim Bogovom in mi na altarju Križanega na novo zvestobo prisežes.«
Počasi vzdigne sedaj Cojlniar glavo in odgovori s nagerbanim čelom: „Zaslran tega fantalina in moje hčere praviš'? — Dete moje nima s od-padencom nič opravili, in skoz prošnjo izdajavca noče Cojtmar svoje življenje ohranili. - Peljile me k smerli!" —
„Cojtinar!« jame sopet knez: „Božanstvo ti je podarilo jasen um in žlahlno serce, da ju oberaes v prid in blagor ljube očetvine. Se zamo-reš rane, ki si jih bratom svojim zadal, zacelili. — Toraj odvzemite mu spone! — Prejmi sopet svoje posestva! Idi sopet v svojo županijo v sredo svojih ljubljenih otrok. Samo popred se daj kerslili, in — "
»Nikakor ne!" lužno vjelnik odgovori: Veri, ktero je deček nedolžno igraje spozuoval, se serec že na kraju hladnega groba ne more odpovedali, — in kakor oče — misli ludi moja Ljudvinda.«
„Oče!" plašno zaprosi hčerica : „Nikar ne zaverzite, kar vam ponudi knezova milost ! Učile se najpred «poznati loto véro, ki uči mir in ljubezen, in klero nam je ljubezen sama dala ko blagodarno luč, da nam prijazno razsveti tmino življenja. — Ako vam je sicer Triglav polja blagoslovil, Živa vam ljubo zdravje podelila, in Božič domače ognjišče varoval; vse združeno in lepše najdete to sopet v Bogu—kristjanov. Na smertnej postelji se vam ni treba pred Zlodjein tresli, ker bo vas varovala sveta dèvica z svojim sinkom božjim in zveličani — «
„Molči, nesrečnica!" zakriči razljuteno župan. »Kaj moram slišati! Ti se podstopiš mi hvalili vero — «
„Ktero radostno — akoravno mi proti vaša jeza — spoznavam!« se iskreno deklica oglasi. „Preljubi oče! prišla je za me resnobna ura, v klerej imam skušnjo prestati, ako sem tudi vredna se kristjana zvati. — Zaročili ste ine z Volkovičem i veselo mene in njega blagoslovili, ker naju je ljubezen združila. Radostno sem se vdala nagibu mojega serca in očeta želji ter se nadjala, v dragega naročju zemeljske blaznosti deležna biti ;— Ali še več mi je dodelil: venec večnega življenja mi je spletel; kerščena sem in Magdalena imenovana." —
»Vmolkni, zaveržena!« serdit oče zarenči. »Oj! prokleti! ti si jo zapeljal, lode kratko in inalo se imaš veseliti svojega čina. — Prejmi, Černibog ! žertvo svojo. — In naglo ko blisk izterga razljuteni iz rok nekega vojaka ojster meč, ga Teodalu v persa porinuti. To vidši devica globoko zdihne in urno plane pred ščit svojega ljubljenca, in — teran
od slepe bèsnosti verže oče hčeri tnorivno jeklo skoz mlado serce.---
Obupno se nesrečen morivec zgrudi pred nogami smerlno ranjene. Vsi pričujoči nad tim groznim djanjem ostermé; brezvestno potegne Teodat meč iz lóka, klečijočega prebosli.
»Nikar, moj Teodat! reče devica s pojemajočim slabim glasom.« Kaj hočeš li storiti '? — Vmiraje na križu je odpustil božji Sin svojim morivcom ; stori jednako, in prizanesi! — Varuj mojega očeta pred obupnostjo! Ohranitev njegovega življenja naj ti bo plačilo moje ljubezni!"
»Pri Bogu obljubim, svela devica!" jokaje mladeneč odgovori in poklekne pred njo." „Kar le terjaš, naj se zgodi: Svoje življenje posvetim tvojej želji*.«
»Hvala lepa,* se nasmèhlja Magdalena. »Ločitve ležko in grenko uro mi lahko i sladko storiš. — Bliža se sladko spanje — že se je prikazala na svitlih oblakih nebeška kraljica, me sprejeti v svoje naročje.— Z Bogom, moj ljubi Teodat! — Srečno, moj dragi oče! Vaša hčerka gre v svojo pravo lepo domovino.« —
»0 nikar me še ne zapusti!' sloka starec: »Poglej še enkrat prizanesljivo in prijazno na vmorivca, in vzemi seboj tolažbo, da si svojej veri eno dušo pridobila. — Toraj — »se vzdigne in dalje beseduje:« vas pohlevno prosim, vzemite me v svoje čisto družtvo! Vera, ki tako vmreti uči, zamore le osrečili. — Njej posvetim zanaprej celo svoje brezradostno življenje, in — bi terjala mojo kerv — tako naj veselo teče v spravo mojega hudodelstva.«
»O ljubeznjivi oče!« sepia vmirajoca: „Kako obilno mi povernete kratko bolečino. — Glejte, o poglejte — odpirajo se že rajske vrata — Maria ! sprejmi milostljivo vbogo hčerico!«
Omahne ji zala glavica; nebeško smehljanje zaigra na obledelih ustih; sicer bislro oko otemni, in - ne diha več. — Dolga svela tihola je obhajala smert mlade mučenice. — »Cojlmar !« turobno pa ozbilno zadnič vojvoda pregovori: »za maščovanje kliče k mojemu prestolu kerv, ki si jo prelil; — vendar ne pozna osvete naša vera, ktero je sam njeni začetnik odpustivši svojim sovražnikom skoz smert na križu polerdil. Pobožne hčere smert je sprava za tvoje djanje, odpustila ti je, in — zalo ti tudi jaz odpustim. Vstani, Otovin ! — tako se boš vbodoče zval. — Na ovetn mestu hočem prejeti tvojo obljubo; jutro te bo na grobu vmerle kersta sveta zaveza s nami sjedinila, in pod timi košatimi lipami se bo sozidala cerkev, posvečena svetnici, ktere ime je nosila tvoja rajna hči.»
»Tako naj bo!» skesano reče in na novo pred knezom na holena
pade: „Pokornost prisežem tebi in novej véri zvestobo do hladnega groba.*
*
* *
Ako skoz prijazno Lurnsko polje, ki je z gostim smerečjem omejeno, potuješ, zagledaš nad Psarnico malo, od treh starih lip obsenčeno in svetej Magdaleni posvečeno cerkvico. Cul boš tudi v bližnjem kraju neko šumenje, kjer so Sventovita duhovniki lahkovè.mej množici prerokovali. — Ali lamo, kjer se je ta dogodba pripetila, jo dan današnji ne slišiš več v slovenskem govoru pripovedovati ; zakaj naši predniki so se od Nemcov zatirani ali ponemčili ali svojo domačijo prostovoljno zapustili. Pa tudi Nemec tega okraja ti bo zvesto praviti vèdel od slrašne vojske, kervavih globin, starodavnih lip in o prihodnem dnevu osvete in svobode — akoravno je od islih dob že več ko tisuč let preteklo.
___L. P,
R ino L sta slavenska vokala.
(Konec.)
7. /*ko se I i r bez vokala pišeta, se tudi več zmot odvrne n. pr. verni gläubig, verni kehre um — vrni, varni sicher, (il. varni = vrni); ali uže vseli pišete verni gläubig = verni ali verni? semi, sarni, srni; zarno — zrno; darni — drni; parni — perni — prni; mèrni — marni — mrni itd. polier kolni Wagen = kolni — kini
fluche; polni — polni = pini; Volna — volna = vina ild. Ali pisele za lom, kedar ne smè v u preiti, vseli j? ino ali to vseli smèle bez pregrèska?
8.	Glasovanje (Lautiermethode) uči, da I i «• bez vokala izrekati ino tedaj tudi pisali, ni težko, marveč se tako hitreje piše ino pravéje izrèka, česar se je v učilnicah kmalo presvedočiti. Prvenci, kteri šče bez razuménja beró, izrekajo n. pr smert Tod=smert— smart, rekel hat gesagt, po učiteljevom pravili, da se 1 včasih kakor o ali u izgovarja = rekeo ali rekeu, dolg Schuld = doug, akoravno večina Slajarcev dug s vsemi Jugoslaveni, a ne doug izgovarja. Tudi Ogrski Sloveni imajo v tom primerku čisti n n. pr. Küzmiesev Nouvi zakon Mat. 1. 22 spunilo se je; 11. t od sunčenoga zhoda ild. Bodi nam Jugoslavenom tedaj pravilo: I. r med konsonanti ino na kraju po konso-nantu je: rrr bez vsakoga čisloga vokala: trg, prt, žrd, strd, hrabr, ostr ino na začetku slovke: rdeti, rž, rt, rvati, ino II. 1 je med konsonanti, prèd konsonanti na srèdi, ino na kraju besède: u ali o ali ou po narečjih: dlg =• dug — doug; malta = mauta, hala = bauta; pletl= pleto — plelu, pisal = pisav. (Se vè, da bi bolje bilo, ako bi se I vseli izrekalo, kakor I naši Rezianci, Nadinariborjanje vseli ino Hrvatje na kraju besèdi vseli izrekajo. — Kar pak prènesrèéno Jugoslavensko popako, iznemši Blgare, zadèva, da se 1 med konsonanti, prèd konsonanti ino na kraju besède v neumni n kazi, povzemem svarjenje slavno-ga, oj prèrano umrloga učitelja Slav. vzajemnosti: „Musim vyznati, že se nti srbsko — illyrské zpotvorovàni prave stare slavenčiny k pr. vuk misto vik, puniti misto plnili ald. naskrze ne libi." Kollàr Ceslnp. str. 123, ino želim, da bi se skoro odpravila
9.	Ino zadnji, akoravno prvi ino prčvažni razlog, zakaj pišimo I i r, kedar sta sama vokala, bez vsakoga drugoga vokala, je sloga slavenska, ino toj se mora vse drugo ukloniti, podvreči ino ji slréói. Kakor smo se naimer v è: svét Welt za vse različne Slavenske izgovore: i, e, j, ie, i je, ea, ej, aj, je, jo, v (kdor drugače piše, je slogi sopr!) prijazno složili, ino šče se imamo za izgovore: št, šč, č, c v č n. p. mlačen gedroschen ino za izgovore: žd, dž, ž, dz, z j v ž n. pr. rožen geboren v kratkoin združiti, tako se ludi v pisanji ra i la zedinitno za vse razne izgovore ino pisave: ar, er, iar, or, lir, rti, r'; ol, el, il, lu, lù, I', u n. pr. dm Wasen = dr'n ogrskosloven. srh. big. češ.; darn polj.; dern sloven. rus; dom luž.; trg Markt ogrskoslov. srb. big. češ.; larg polj.; torg rus.; terg sloven. targ ilir. ; zrno Kern ogrskoslov. srb big. češ.; ziarno polj.; zorno luž.; zerno slov. rus.; zarno ilir.; pln češ big ; peln polj.; poln sloven. luž. rus.; pun ogrskoslov. ilir. srb.; vik big. češ.; vilk polj.; velk luž.; volk sloven. rus.; vuk ogrskoslov. ilir-. srb.; dlg big.; dolg sloven. luž. rus.; dlug češ. polj.; dug ogrskoslov. ilir. srb. itd. — Povrzimo da proklelo starokopit-no, robsko pravopisno pravilo: »Piši, kakor govoriš." Ker je to, dokler šče jednoga, kniževnoga občega jezika ne imamo, našemu slovstvenomu približanju naj vekši sovražnik ino se ne uslavljajnio dlje polrèbnim popravam; pišimo od sega dob etymologiéki, složno, vzajemno, občinski, bratovski - Slavenski, slovstveno!	Bèlankin.
— 2oe —
Sveta ri bea.
(Narodna p o v e d k a >.
iNleka mačolia nažene svojega bedastega paslèrka s rešetom po vode. Nerodnež, kakor ga je^ imenovala, gre k studencu, zajema vode, pa mesto vode ostane u rešetu le ribca, ktera se je sedaj, ko voda iz re-šela sleče, hudo premetovali jela. On jo hoče mesti vode pasterki nesti, pa kako oslermi, ko ga ribca lakole nagovori: „Ljub moj! deni me u vodo nazaj, saj vidiš, da moram na suhem umreti. Tebi bi se tudi dobro ne zdelo, ako bi le kdo u vodo pahnil, in bi moral utonili, saj li ne hode zastonj Kar bodeš u mojem imenu prosil, ti bo dano." Milo serčen kakor je bil, verze ribeo bez pomiselka u vodo nazaj, ter poskusi vodo zajeti, ako se mu ni ribca zlegala. Med besedami : »Bog in sveta ribca, da bi rešeto vodo deržalo" porine rešeto u vodo, in ga opet uzdigne. No! sam si skoraj ni verjel, da je rešeto vodo deržalo. Ko domu pride, položi reselo s vodoj na klop, in se znak na peč vleže. Mačohi pa se nikakor ne zdi po pravici, da je on u rešelu vodo prinesel; mislila si je lo mora copernik bili. Za lega del ga nažene, u ho-sto, naj ji hitro bukev za dèrva poseka, in jo domu privleče. Ce ravno nevoljen, se jej vendar uda, in se spravi od doma. U hosto pridši, zažene sekiro na Ila, si zbere bukev, ter izusti besede: »Bog in sveta ribca, da bi bukev padla", in že leži na tleh. On se pa na njo usede, zopet znane besede pregovori, in bukev se začne naravno proli domu gibali. Pot je peljala mimo grada, u kterem je ravno mlada gospodična u oknu stala. Čudno se jej zdi, da bukev saina nerodneža nese, meslo da bi jo on s konji domu vlekel, ter od čuda zavpije: Glej ga nerodneža, mesto da bi on bukev nesel, nese pa bukev tebe, ti si zares kak copernik. „To rnu je bilo preveč, misli si, počaj li bom že pokazal, da sim copernik, ter od jeze u imenu svete ribce poželi, naj bi gospodična noseča postala, in gre svoj pot naprej. Ko na bukvi domu pri-jaha, si rnačoha misli, no zdaj pa vem, da jo zna coprati, t»r ga s besedami: „Poberi se mi copernik iz pred oči, jaz te ne terpim dalje doma" in ga tako iz hiše spoka. Kér ni vedel, kam se obernuti, se u graj-šino za pastirja ponudi in ostane.
Gospodična pa je porodi'a prav zalega fantička, od kterega nikdo ni vedel, kdo da je njegov oče. Ko je fanlič že tri leta star bil, je povabil posestnik vse viteze liste dežele na veselico. Prav dobre volje so se imeli. Med lim pelje grajšak svoje drage goste u prostrano sobo, kjer je Iri leta stari fanlič s zlatim jabelkom u rokah poslapal. Grajšak je namreč rekel, komur bode fantič jabelko podaril, tisti je njegov oče. Alj fantič nobenemu ni hotel jabelka iz rok dati. Od tega pa je tudi zdajšni pastir slišal, in se je (udi u listo sobo podal, kakor bi gospoda poiskati hotel. Ko vrata odpre, mu olrok že nasproti leti, ter mu jabelko ponudi. Grajšak pa še vendar neče verjeti, da bi bla njegova hčer s pastirjem otroka imela, in pravi: »Ako bodeš ti pred vagan orehov preštel kakor jaz pečeno kokoš razrezal, ladaj bom ti še le vérjel, da je otrok tvoj.« S tim je tudi zadovoljen, in si pusti orehe prinesli, gospod pa kokoš, in obadva se spravita na delo. Pastir se kar neo-gleda na gospoda, kaj on dela; ampak orehe hitro premetava, in vsako-
krat reče: »Bog in sveto ribca, in ta dva orešca.« Gospod pa si misli, saj sem lako jaz pred golov kakor ti, in vpira na njega oči. In glej! pastir je orehe že preštel, še predenj je gospod kokoši načel. To ga razjezi. Nikakor še verjeti ne more, da bi bil pastir oče tega otroka. U jezi pa zapove, da naj, hčer, pastirja in otroka u sod zmašijo, in u vodo veržejo. Zala gospodična se je u sodu jokala, ker se je gotove smèrli bala. Alj pastir jo tolaži s besedami : „Nikar se ne boj, dokler siin jaz pri tebi, se li nič hudega pripetilo ne bode."
' Kadar se mu zdi, da je sod po vodi že dosli daleč priplaval, reče naj sod na suho skoči, in se raztreši. Že so na suhem in vidijo pred seboj lep grad, in grejo naravnost u njega. Ko u grad pridejo, jih vse s veselim glasom : Živio naš gospod ! pozdravi, in tukaj ostane prejšni pastir zdaj žlahten gospod.	P. Brašovar.
Književni pregled.
« Kakor Novice naznanijo, je naš nevtrudljivi slov. pesnik in pevec Miroslav Vilhar ravno dva zvezka svojih pesem s napevi vred izdal. Pervi zvezek obseže pesmi; „Ipava« „pri luni" „slovo od Minke" „oh da bi le vedla!« in »zdihlej« — drugi pa pesmi; „sercu"^ „prezgodna smert« „zagorska« „prijazne oči« »napitnica« in „v stražnici.« — So neki prav krasno natisnjene in se pri Kleinmajerju in Bambergu v Ljubljani dobijo. Vsak zvezek velja 30 kr. sr. Donesek iz lais;ih je namenjen nesrečnim Baškim Slovencem v pomoč. — Ni dvomiti, da si jih bo vsak domorodec priskerbel. Samo lo še želimo, da bi jo le pesme ludi k nam čez Ljubelj priromale, kjer jih že težko pričakujemo.
*	V Zagrebu je izšlo: »kratko krasoslovje o pesništvu" s dodanim pregledom najglasovitiših pesnikov gerških, rimskih, romanskih, engleskih, nemških in slavenskih. Složeno po našem iskrenem domorodcu lv. Macunu.	»
To delo je tako pisano, da se povsod jemlje obzir na jugoslaven-sko pesništvo in posebno na našo narodno poezijo. Da je v tej knjižici v razmerju naj več jugosl. pesnikov zapopadeno, je vse hvale vredno, ker je tako pisana, da se more tudi za šolsko knjigo upotrèbljevati. Velja le 15 kr. sr.
*	V Novosadu izhaja: „Knjiga za dobre celi." Piše jo nekoliko Serbov in vredjuje Bogoboj Atanackovič. Na korist pravoslavne cerkve in vdov pravosl. duhovnikov. Céna pervega zvezka je 30 kr. sr.
*	Od ilirske »čitanke« od g. Veberja (Tkalčeviča) za nižje gimnazije je že 15 pol natisnjenih. Celo delo bo imelo okoli 20 pol.
*	Slavni g. M a c u n je prestavil gersko slovnico na ilirski jezik. Vis. c. k. ministerstvo uka jo je tudi že poterdilo.
Z in e s.
* Svetli ban je poslal gimnazialnemu učitelstvu v Zagrebu dopis, v kterem ga pozivlje, da bi se gledé na velik nedostatek šolskih knjig saj enkrat na vso moč poprijel prestavljanja in sostavljanja tacih bukev. Razun tega je določil vsakemu, ki do konca 1. polletja prihodnjega lèta kako valjano knjigo sostavi. razun darila, ki ga je vis. niinisterstvo uka ustanovilo, še ravno toliko tudi iz domače zemaljske denarnice. Te pozivni ostal brez uspèha. Učitelj Alvo je deržalo berš skupščino in posamezne predmete med seboj razdelilo, da jih hoče do ustanovljenega časa dogo-toviti. Hvala in čast častitemu učiteljstvu, še veča slava pa svetlemu banu, ki se pri vsakej priložnosti tako iskreno za blagostanje in prosvelo svojega naroda poganja! —
*	Kardinal Mezzofonti, ki je lani zameri, je zapustil knjižnico, ktera, kakor latinski imenik knjig pokaže, u 400 različnih jezicih pisane bukve zapopade.
*	Dne 2. junija je zameri v Tirnavi po 12 dnevnej bolezni v 26. letu česko-slovenski spisalelj in sovrednik izverstnega časopisa »Po hlady" g. Mikulaš Dohnany. Od njega imamo »historijo po-vstanja slovenskjeho z r. 1848.
*	Poljski godbeni skladatel g. An toni n Koc ipins ki, kteri je nekaj časa na Dunaju prebival in se ravno sedaj čez Prag, Lipsko, Berolin in Krakov do svoje domovine ruskega Podolja vrača, je jel izdajati sbirko svojih skladb pod nadpisoin »Spiewy SJowianskie« s pol-skim, ruskim, češkim in serbskim textom za eden glas in glasovir; Perva čast v treh svežčkih zapopade: Spev Minasoviča »Bioga ta ma-tenka tvoja« pesem Bogdana Zaleski-ga „Hop, hop cwafem koniu wro-ny« in Kaininski-ga »WyszedJ chfopiec w brzeg strumienia.«
Pogovori v re d niš t va. Č. g. O. C. v F. Serčna hvala za poslane knjige; jih bomo po Vašej želji razdelili. Zastran manj znanih slovenskih besedi Vas poprosimo jih poslali, da se slovar čedalje bolj dopolniti zamore. G. M. Ž v B. Vaši pesmici bomo s veseljem u\erstili. Ali bi nam ne hotli tudi Vašega pravega imena razodeti? r Prosimo G. V. K. Vnovič poslane pregovore smo prejeli. Zahvalimo. Ce nam temnejše malo razložite, bo nam prav drago. Iz Dunaja še nič nismo dobili. G. V. v G. Vaša povest bo v kratkem uverslena. Lèpa hvala za njo.
Opomba. Doslej smo navadno častitim naročnikom Bčelo še čez čas, za kterega so naročeni bili, po redu pošiljali. Primerilo se je pa, da so jo nam neki posamezni domorodci s prav grenkimi besedami nazaj poslali, kakor bi jih s našim listom siliti hotli. Zategadel naj nam častili g-g. domorodci tega za zlo ne vzemejo, da bomo vprihodnje Bčelo samo tistim gospodom pošiljali, ki naročnino odrajtajo ali pa saj oznanijo, da želijo »Bčelo" tudi dalej prejemati in po priložnosti denarje pošlejo.
Vredn.
Odgovorni izdatel in tiskar: Ferd. % 1 Kleiomajr v Celovcu.