Posamezna štev. 1 Din.
V Ljubljani, 3. februarja 1923.
Leto! V.
(Uredništvo in uprava v Ljubljani, OradiSče St. 7. — Telefon St. 77.
NARODNO-SOCIJALISTICNI TEDNIK
Delovno ljudstvo naj sodi.
Ljubljana, dne 2. februarja 1923.
Današnji čas noče poznati idealov, noče pomagati trpečemu ljudstvu- Ne bo preostalo druzega, kot da si ljudstvo pomore samo. Od takozvanih voditeljev ni pričakovati ničesar.
Razpuščeni državni zbor je bil slab, tako slab, da bi slabši biti ne mogel. To je čutil narod pajbolj, čutil je to na lastni koži. Gospodarske razmere so sc slabšale od dne do dne, draginja je rasla, dohodki so ostali isti ali so se celo zmanjšali. Ustroj naše države je tak, da more priti zboljšanje naših razmer le od parlamenta. Drugega izhoda za enkrat ni. In ako je parlament slab, ako sede tam poslanci, ki se za narod ne brigajo, potem nastanejo razmere, ka-koršne preživljamo v sedanjem času. Ta skrajno slabi parlament, ki je razpuščen in ki je zakrivil te žalostne razmere, bo nadomestil novi parlament, ki se bo volil dne 18. marca.
Prva skrb Narodno - socijalistične stranke, ki se zavzema za ljudstvo, je bila, gledati na to, da bo novi parlament boljši od starega, predvsem pa, da bo v novem parJamentu delovno ljudstvo bolje zastopano, kakor je bilo v razpuščenem parlamentu. Da se to doseže, ie stopila Narodno-socijalistična stranka v stik z ostalimi socijaiističnimi strankami in predlagala, da naj nastopi pri volitvah, dne 18. marca celokupno delovno ljudstvo — skupno. Delovnemu ljudstvu je bil ta korak Narodno-soci-jalistične stranke nad vse simpatičen in lahko rečemo, da je delovno ljudstvo komaj čakalo skupnega nastopa, da pokaže tako svojo velikansko moč in da si s to močjo zboljša svoje naravnost neznosne razmere- Delovno ljudstvo in Narodno-socijalistična stranka sta mislila, komunistični in socijalno-demokratični voditelji pa so obrnili.
Nobenega skupnega nastopa, skupen nastop je nemogoč, so rekli komunistični in socialdemokratski voditelji! Komunisti ne morejo iti skupaj s soci-jalnimi demokrati, socijalni demokrati se zopet tepo med seboj in dele v več vrst, sploh tudi z narodnimi socijaiisti ne marajo nastopiti skupno. Zakaj vse to? Samo radi tega, ker se tepo komu-stični in socijalno-demokratski voditnlji med seboj, ker se osebno sovražijo med seboj, ne more priti do skupnega nastopa vsega delovnega ljudstva pri bodočih državnozborskih volitvah. Vsak teh voditeljev ima, ali vsaj misli, da ima, nekaj ljudi za seboj, in tako upa, aa ga bodo ti privrženci spravili v državni zbor. Ce bi se pa vse stranke lepo združile, bi te ničle, ki ne delajo nič drugega, kakor zdražbo, enostavno izginile in prišli bi na površje Pošteni in za ljudski blagor vneti ljudje. I o je bilo treba preprečiti, in to so komunistični in socijalno-demokratski voditelji tudi storili. Narodno-socijalistična stranka je bita tako poštena, da je pri Pogajanjih izjavila, da se ji ne gre za mandate, gre se ji edino za uspeh dednega ljudstva, o kandidatih, kdo naj
Poslanec, to naj odloči delovno ljudstvo cisto samo. Delovno ljudstvo bo že znalo izbrati prave ljudi. O tem komunistični m socialdemokratski voditelji niso hoteli ničesar slišati.
St-daj pa naj sodi delovno ljudstvo samo. Sodijo naj predvsem oni delavski sloji, ki pripadajo šc danes komunistom in socialdemokratom vseh struj. Sodijo naj, o svojih voditeljih, kako skrbe za blagor delovnega ljudstva.
Da bi zakrili delovnemu ljudstvu svojo grdo in naravnost izdajalsko politiko, pišejo sedaj o naši stranki, ki se je hotela za blagor delovnega ljudstva takorekoč žrtvovati, da se je ponujala vsem soc. strankam, da pa je nihče ni maral in da bo morala nastopiti sedaj
samostojno. To je hinavstvo, ki mu ga ni primere. Sedaj razumemo, zakaj naši delovni sloji ne morejo ničesar doseči, zakaj nas kapitalizem vedno hujše davi! Zato ker so voditelji komunistov in so-cijalnih demokratov sami hinavci in zapeljivci delovnega ljudstva! Narodno soc. stranka, da se je ponujala? Ona je hotela zdru»iti ves proletarijat, ona je hotela, da skupno nastopi proletarijat duševni in ročni in pokaže svojo veliko moč. Sedaj pa pišejo ti hinavci, da se je NSS ponujala. Sodrugi komunisti in socijaldemokrati, poglejte vendar enkrat svojim voditeljem v lice, iztrgajte jim krinko z obraza! Dokler tega ne storite, boste trpeli, kakor ste trpeli. Vodili vas bodo za nos, kakor do sedaj, cepili bodo vaše vrste in se pehali za osebnimi koristi, kakor jc to storil Kristan, ki je uporabljal delavstvo samo za to, da ga je posadilo na konja.
Enotna fronta delovnega ljudstva je uničena po zaslugi voditeljev komunistov in socijainih demokratov! Delovno ljudstvo naj te voditelje sodi in obsodi. Narodno-socijalistična stranka bo nastopila pri volitvah popolnoma samostojno in zbrala pod svojim praporom ves dobro misleči proletarijat Slovenije. 18. marc bo pokazal, da delovno ljudstvo NSS zaupa. NSS sc bo izkazala vredno zaupanja, in bo— kot doslej delala na to, da sc ves duševni in ročni proletarijat zedini v eno samo nepremagljivo vrsto. Tovariši in sodrugi na delo, da izvršimo zgodovinsko nalogo našega proletarijata.
Izreden strankin zbor NSS.
Z vsakim dnem moremo beležiti večji napredek narodno-socijalistične idejte. Danes že skoraj ni občine, kjer ne bi imeii pristašev. Tiho, brez hrupa, skoraj neopaženo prodira narodno-socijalistič-na misel v srca jugoslovanskega delovnega ljudstva. Korak za korakom se spopolnjuje naša stranka. Majhna so bila naša zborovanja pred 4. leti, a danes so strankini zbori parlament resnega in požrtvovalnega dela naše stranke. Izreden strankin zbor, ki se je vršil v nedeljo 28. januarja t. 1. v Ljubljani je bil po udeležbi, kakor tudi po temeljiti stvarni razpravi, eden najlepših, kar jih je imela NSS, kar je dokaz, da se naše organizacije prav dobro zavedajo, kako velikega pomena so bližajoče se državnozborske volitve. Zborovanja se je udeležilo 146 zaupnikov-delegatov, ki so zastopali 43 krajevnih organizacij. Razumljivo je, da je bila vslcd tolikega števila dvorana mestnega magistrata skoro premajhna in sc je moralo postaviti precejšnje število stolov v dvorano, a kljub temu, so nekateri tovariši še stoje sledili celodnevnemu zborovanju.
Točno ob 9.30 otvori načelnik NSS tov. Ivan Deržič izreden strankin zbor. Pozdravi vse delegate, posebno one iz Dalmacije in Hrvatske ter z dežele, ki se niso strašili ne stroškov ne truda, da morejo prisostvovati strankinemu posvetovanju. Načelnik sporoči delegatom, da je pred nekaj dnevi smrtno ponesrečil tov. Ivan Perme z Grosuplja in jih pozove, da se v znak žalovanja vzdignejo s sedežev, ter s tem počaste spomin dragega nam tovariša. Potem poroča, da je strankino načelstvo glasom resolucije, ki je bila sprejeta na seji širšega izvrševalnega odbora dne 6. januarja 1923 storila vse korake, da se omogoči socijalističen blok. Načelstvo je izvolilo tovariše Rudolfa Juvana, Ivana Tavčarja in Frana Rupnika, ki so imeli nalogo voditi razgovore s socijaiističnimi grupami za osnovanje enotnega socijalističnega bloka. Nato poda kot prvemu besedo tov. Rupniku, kot zapisnikarju naše delegacije, ki prečita točen zapisnik o vseh pogajanjih.
Glavni referent tov. Ivan Tavčar omenja ofenzivo kapitala, poroča podrobno o razcepljenosti v socijalno demokratičnih vrstah in o komunizmu. Po-vdarja, da je edino NSS ohranila enotnost in discipliniranost. Poroča o enotni socijalistični fronti in kako so si zastopniki NSS predstavljali to fronto. Komentira potek pogajanj in odločno zavrača vsa podtikanja nasprotnih strank. Govori o zakonu o zaščiti države in pojasnjuje, zakaj je naša stranka glasovala za ta zakon. Konstatirati je treba, da je delavstvo za enoten blok, da so pa bili proti bloku nekateri voditelji, predvsem Golouh iz Maribora in dr. Lemež in še nekateri drugi iz Ljubljane. Končno po-vdarja, da NSS se tem še ni prenehala delati za enotno fronto in sicer z delavstvom samim, nikakor pa ne s takimi voditelji. Zaključuje svoje poročilo: »Enotna fronta je mrtva, živela enotna fronta!« Poročilo tov. Tavčarja je bilo sprejeto z burnim odobravanjem. Nato sledi debata, v katero je poseglo več tovarišev in je bil soglasno sprejet predlog, da strankin zbor izreka svojo zahvalo in zaupanje tovarišem, ki so vodili pogajanja za enoten socijalistični blok.
Tov. podnačelnik R. Juvan predlaga, da pošlje zbor brzojavni pozdrav našemu skupnemu voditelju br. Vaclavu Klofaču. Predlog je bil z burnim ploskanjem sprejet.
Sledi točka o našem nastopu pri volitvah. V debato jc poseglo več tovarišev, ki so se vsi izrekli za samostojen nastop. Predlog za samostojen nastop je bil nato z velikim odobravanjem sprejet. Nato sc zborovanje prekine ter naznani predsednik, da se nadaljuje točno ob dveh popoldne.
Pri popoldanskem zborovanju poroča prvi tov. podnačelnik R. Juvan in podaja obširna navodila krajevnim organizacijam za čas volilnega boja. Polaga prav posebno važnost na podrobno dele in pozivlje volilne odbore, da vrše točno svoje dolžnosti v volilni borbi. »Zavedajmo se,« pravi, da smo stranka proletarcev, ki nima volilnih fondov, zato gremo v borbo za ideje in ne za denar!« Priporoča, da naj bo volilni boj dostojen in morajo odpasti vsi osebni napadi. Preveč je bilo umazanega boja. Zato naj pokažemo narodni socijaiisti prvi, da se mora tudi v politiko zanesti dostojnost in poštenost. Končno omenja delo za »Novo Pravdo«, ker je to edino naše glasilo, zato moramo list razširjati in mora biti naročnik vsak pristaš NSS. Poročilo jc bilo sprejeto z velikim odobravanjem.
Tov. podžupan Žabkar priporoča uvaževanje nasvetov tov. Juvana. Priporoča več požrtvoalnosti za stranko. Zeli, da »Nova Pravda« piše taktno. Spopolniti moramo naše organizatorič-no delo in poda več navodil glede podrobnega dela v volilni borbi. V debato poseže še več tovarišev, na kar sledi poročilo programatičnega odseka.
Tov. Tavčar pojasni sestavo resolucij, jih prečita in utemeljuje. Po daljši debati so bile sprejete sledeče resolucije:
Resolucije.
I.
a)	V smislu sklepa širšega izvrševalnega odbora NSS, dne 6. jan. 1923 je pričelo načelstvo stranke razgovore z drugimi socijaiističnimi strankami, da se ustanovi enotna fronta delovnega ljudstva. Zastopniki socijalističnega delavstva okrog »Delavskih novic« in »Zarje« v Ljubljani in »Enakosti« v Mariboru so na socijalistični konferenci, dne 21. januarja 1923 v »Delavskem domu« v Ljubljani odklonili predlog NSS, da se stvori enotna fronta delovnega ljudstva na podlagi federacije socialističnih strank z enotnim akcijskim programom. Ugotavlja se, da so predvsem voditelji
Naročnina: 4 Din., za inozemstvo 6 Din. na mesec. Izhaja ob sobotah.
bivših komunistov in socijainih demokratov vseh struj krivi, da se ni ustanovila enotna fronta delovnega ljudstva, ki bi prvič nastopila že pri prihodnjih volitvah v narodno skupščino. Krivi zato, ker so ti voditelji smatrali za važnejše, ugotavljati razne problematične socijalistične teorije in razlike med narodnim socijalizmom in marksizmom ter končno zahtevati, da si NSS osvoji njihova mnenja za ceno lastnega programa, mesto da bi stavljali predloge za praktično delo v korist delovnega ljudstva. Marri-stični socijaiisti so odgovorni delovnemu ljudstvu za vso škodo, ki bo nastala vsled neenotnega nastopa in to v času najhujše reakcije in ofenzive kapitalizma.
b) Zaenkrat se torej ni posrečilo stvoriti enotne fronte delovnega ljudstva. Vendar bo NSS še vedno naprej odločno delala na to, da se v najkrajšem času enotna fronta delovnega ljudstva ustanovi. Ravnotako bo NSS vedno in v vsakem slučaju pripravljena sodelovati na skupnih akcijah delovnega razreda, če bodo za to dani vsi predpogoji.
c) Pri volitvah v narodno skupščino dne 18. marca 1923 nastopi NSS v vseh okrajih Slovenije samostojno. Za vse ostale okraje v državi, kjer NSS ne more nastopiti samostojno, pa veljaj pravilo, da se stranka ne sme vezati z nobeno stranko, ki ne priznava socija-lističnih načel.
č) Za volitve v narodno skupščino izda načelstvo NSS proglas na delovno ljudstvo, kjer naj bodo izražene zahteve NSS, tičoče se političnih, kulturnih, socijainih in gospodarskih zadev našega javnega življenja.
II.
NSS je načelna nasprotnica vsakih terorističnih metod in zato najodločneje obsoja vse nasilne in reakcijoname odredbe, ki jih je vlada podvzela ali pa jih še namerava podvzeti proti pristašem delavskih strank. NSS protestira proti vmešavanju vlade v volitve, ki morajo biti izraz svobodne volje naroda, protestira pa posebno proti temu, da bi vlada odločevala o pripustnosti ali nepri-pustnosti poedinih kandidatnih list ali strank, ker spada to izključno v pristojnost sodišč. NSS v interesu občih načel svobode in pravice zahteva popolno svobodo za ves narod, torej tudi za celokupen proletarijat, da se pri volitvah po svojem prepričanju odloči za katero stranko se hoče.
III.
a) NSS protestira z ogorčenjem proti temu, da je vlada popolnoma ravnodušna vspričo težki usodi naših neosvojenih bratov v Italiji in Avstriji. Konstatira z ogorčenjem vladno popustljivost napram italijanskemu fašizmu, ki je avantgarda italijanskega imperijaliz-ma, kapitalizma in reakcije.
b) NSS protestira z ogorčenjem tudi proti tajni diplomaciji in tajnemu vedenju vladne vnanje politike, ki se izmika vsaki kontroli naroda.
c) NSS zahteva, da se ohrani mir, ki je za ureditev razmer med narodom in v državi tako potreben izmučenemu ljudstvu. NSS je prepričanja, da ta potreba in želja naroda po miru^ nikakor ne bo oslabila pripravljenosti ljudstva, da v slučaju potrebe posredno doprinese največje žrtve za uresničenje svojih socijalističnih in narodnih idealov.
IV.
Strankin zbor NSS v času, ko se javni nameščenci nahajajo v najtežji borbi za svoj obstoj, odločno obsoja postopanje režimskih strank napram javnim nameščencem, ki trpe vsled tega največjo bedo. Zahteva izboljšanje gmotnega stanja javnih nameščencev, kakor tudi maksimiranje draginjskih doklad in moderno ter socijalno pravično službeno pragmatiko. NSS sprejme upravičene
zahteve javnih nameščencev za svoje zahteve in izjavlja, da bo kot doslej tudi za naprej zastopala z vso vnemo interese javnih nameščencev, ki se krijejo z interesi ostalega v stranki organiziranega delovnega ljudstva.
Nato sledi poročilo odseka za sestavo kandidatne liste, katero je podal tov. Rupnik. Po daljši razpravi so bile sprejete in odobrene sledeče kandidature. Kot nosilec liste za mesto Ljubljano načelnik tov. Ivan Deržič, kot nosilec liste za ljubljansko - novomeško okrožje pod-načelnik tov. Rudolf Juvan, nosilec liste za mariborsko - celjsko okrožje tov. Anton Brandner. Kandidati posameznih srezov se v sporazumu z okrajnimi organizacijami imenujejo kasneje.
S tem je bil dnevni red izčrpan. Tov. načelnik Deržič se zahvali vsem zborovalcem ter referentom za njihovo požrtvovalnost, izrazi nado, da bo delo današnjega dneva rodilo lepe uspehe ter zaključi ob 5. uri popoldne zborovanje ob splošnem navdušenju delegatov za Narodno-socijalistično stranko.
Politične vesti.
VOLITVE.
Smo v vsakem oziru čudna država. Drugod, ali recimo v Evropi se zanimajo vlade za državne posle, pri nas, ali recimo na Balkanu pa imamo vlado, za to, da se zanima za volitve, to pa ne iz državnega vidika, temveč iz strankarskega stališča. Naši radikalni ministri se vsedejo v Beogradu skupaj in govore o radikalni stranki. Torej države sploh ni, je samo radikalna stranka. Potem se vozijo gospodje ministri okoli, da agitirajo kot ministri za stranko. Kaj neki si misli o nas ostali svet? Kaj si misli, nam kaže vedno hujši padec dinarja. Ti ljudje enostavno niso zreli, da bi upravljali državo. In da svet še bolj natančno izve za vso našo nezmožnost ima vsak minister še svoj časopis, ki trobi vsak dan, kaj dotični gospod minister dela. Gospod minister so se peljali z avtomobilom (seveda z avtomobilom, ki ga plačujejo davkoplačevalci) v Z. Mesto je bilo v zastavah, bele device so čakale in gospod okrajni glavar se je pripeljal nasproti. Gospod minister so obiskali svoje sorodnike, gospod minister so ... itd. itd. Gospod minister potujejo in agitirajo, narod strada, država propada, ljudje venejo in gospod' minister se vozijo. In tako se pripravljajo volitve.
Volilni boj je v polnem teku. Pri nas
v	Sloveniji tega še ne občutimo tako, pač pa se pozna v drugih krajih naše države. V Sloveniji je postalo sedaj še celo bolj mirno. Demokrati so s svojo koncentracijo »naprednih sil« pri kraju in reči se mora, da prav udano čakajo smrti, ki bo točno nastopila 18. marca zvečer. Druge stranke agitirajo tiho in mirno, brez hrupa. Le tu in tam se pripeti kak neljub incident. Tako je nedavno oklofutal najnovejši republikanec, bivši sa-mostojnež, zemljoradnik in radičevec, dr. Anton Novačan, klerikalnega poslanca Pušenjaka. Težko se je izreči, če bodo te klofute v sedanjem volilnem boju zadnje. Res je sicer, da ima več ljudi kakor nalašč za klofuto pripravna lica, drugi zopet roke, ki so ta-korekoč ustvarjena za klofutanje. In če prideta ravno dva taka skupaj, potem seveda se klofutam nikakor ni mogoče izogniti. Najbrž imata take lastnosti tudi Novačan in Pušenjak. Sicer pa smo Slovenci bolj mirni ljudje, le kadar je preveč cvička ali dobrega štajerskega vina, tedaj postanemo nevarni.
Socijalistične stranke ne bodo nastopile skupno, delovno ljudstvo bi to sicer rado imelo, toda sodrugu Lemežu to ni povolji. On se drži krčevito navodil iz Mt>skve, da je treba proletarijat za vsako ceno cepiti. Kje drugje bi take gospodke postavili malo na hladno, pri nas pa smejo voditi delavce za nos, kolikor se jim poljubi. Seveda gospodek sodrug Lemež sedi udobno v svoji odvetniški pisarni in o pravem času dobi svojo lepo plačo. Za kratek čas pa se potem gre politiko. Saj so ljudje tako neumni! zakaj bi jih advokat malo ne potegnil. Ce pa zapeljani’ delavci napravijo potem, kako neumnost, je Še vedno prilika, da se človek umakne. Sicer pa, kaj bi toliko pisali, delavstvo bo kmalu čutilo na lastni koži, od koga se je pustilo^zapeljavati.
V Hrvatski
je volilni boj v polnem teku. Listi so polni samo volilnih novic. Radič je razglasil zopet enkrat republiko. Pred volitvami to posebno vleče. Rekel je tudi, da bo dobil 100 mandatov. No, Radič zna barantati in se bo tudi za število svojih mandatov pobotal.
Demokrati na Hrvatskem so si skočili v lase. Davidovičevi, kakor Pribi-čevičevi pristaši bodo postavili svoje liste, zedinili se bodo 18. marca, ko bodo složno ležali drug poleg drugega — na tleh.
V Bosni
se kaže grupacija velikih strank. Hrvati bodo nastopili skupno in sicer klerikalci in Hrvatska težačka stranka. Tudi muslimani bodo šli vsi s Spahovo stranko. Na drugi strani pa se skušajo združiti tudi Srbi.
V Vojvodini
se bije med Protičem in Pašičem hud boj. Soditi po pisavi listov, pridobiva Protič vedno več pristašev. Pašič, naš dobri in veliki državnik, Pašič, bog mu daj dolgo življenje, se je združil z Nemci in Madžari. Nemci in Madžari niso imeli vollne pravice, ko pa so sklenili s Pašičem pakt, so jo dobili takoj. E, pa zna ovaj naš čiča Niko! Kakor rečeno, naj ga nam bog ohrani še dolgo!
V Srbiji
pa je med strankami taka zmeda, da se je le težko spoznati. Stranke se cepijo, vsaki dan se bere o kaki novi stranki in vse imajo najboljše »šance«. Sicer pa preživlja beograjska porodica težke čase. Njene najboljše člane, tudi take, ki poznajo celo korupcijo že od konca do kraja in katerim se ni treba več učiti, kako se izžema država, je Srbija nehvaležno zavrgla. Tako kandidirajo skoraj vsi ministri, vsi pristni cincarji, izven Srbije. Zaenkrat so se zaleteli v Bosno zlato, kjer so ljudje še kosmati, da jih obrijejo. Vendar pa v Bosni cincarjev ne marajo bogve kako. Celo nadebudni Pašičev sin, ki zna nedvomno vse »kšefte« najbolje, ni našel pri Bosancih milosti. Mogoče jo še bo.
Nekaj Statistike o zadnjih državnozborskih volitvah ter iz razpuščene
zbornice.
Potrebno je, da prinesemo malo podatkov iz dobe zadnjih državnozborskih volitev in narodne skupščine. Videli bomo, koliko strank je nastopilo pri zadnjih volitvah, koliko glasov in koliko poslancev je pripadlo posameznim strankam. Dalje bomo videli, kako so se posamezne stranke razvijale v parlamentu. Več poslancev je izstopilo iz strank, od katerih so bili izvoljeni. Nekatere stranke so se tekom dveh let delile, tako jč na pr. zemljoradniška stranka razpadla kar na štiri dele.
Na podlagi tukaj podanih številk bodo pa naši čitatelji, po novih volitvah videli kako so posamezne stranke napredovale ali nazadovale, koliko je nastalo novih strank, sploh, kako se je razvijalo naše politično življenje od konca leta 1920 naprej.
Pri zadnjih državnozborskih volitvah so nastopile spodaj navedene stranke, ki so dobile sledeče število glasov in poslancev:
	glasov:	posl.:
Demokrati	319.448	92
Radikali	248.575	91
Radičeva stranka	230.590	50
Komunisti	198.736	58
Zemljoradniki in SKS	151.603	39
Hrv. in slov. klerikalci	111.274	27
Muslimani	110.895	24
Soc. demokrati	46.792	10
Hrvatska težačka str.	38.400	7
Nacijonalni Turki	30.029	8
Hrvatska zajednica	25.867	4
Republikanci	18.136	3
Frankovci	10.880	2
Trumbičeva skupina	6.581	1
Narodni socialisti	6.186	2
Liberalci	5.061	1
Prekm. gospod, stranka	1.960	—
Čehi	706	—
Pred razpustom pa je izglodala skupščina že precej drugače. Nacijo-nalni Turki, ki so nastopili pri volitvah samostojno, so v skupščini izginili, spojili so se z radikali in deloma z demokrati. Iz demokratske stranke je izstopilo 8 poslancev, iz radikalne trije. Tudi Protič in Ivanič nista štela kot polnovredna radikalca. Tako so imeli pred razpustom skupščine radikali 92 in demokrati 85 poslancev. Komunistični
mandati so bili razveljavljeni. Radič s svojimi poslanci sploh ni prišel v parlament kljub temu pa je izgubil enega poslanca. Izneveril se mu je dr. Haus-ler. Hudo se je godilo zemljoradniške-tnu klubu. Pri njegovi ustanovitvi so mu prerokovali velike uspehe in sijajno bodočnost. Toda gospodje so se prav kmalu začeli ravsati in kavsati. Najprej so izstopili iz zemljoradniškega klubu slovenski samostojni kmetje. Pucelj je postal minister in dr. Vošnjak poslanik v Pragi. Srbski zemljoradniki so tedaj rekli, da so slovenski samostojnežl čisto navadni koristolovci. Toda v zem-ljoradniškem klubu so se kavsali dalje. Izstopil je Divljan in ustanovil s sedmimi poslanci, ki so mu sledili Narodni seljački klub. Pozneje je izstopil še Av-ramovič in potegnil seboj 2 poslanca. Tako so nastale tekom dveh let iz ene stranke kar štiri. Kakor se vidi, razredna zavest naših Seljakov, kmetov, zemljoradnikov itd. ni prevelika. Tudi Muslimanski klub se je razcepil v dve stranki, ki se sedaj hudo bijeta. Kakor Radičeva stranka, je ostala izven skupščine tudi Hrvatska težačka stranka (iz Bosne) s svojimi 7 poslanci in Hrvatska zajednica s štirimi poslanci. Pri drugih strankah ni bilo nikakih izpre-memb.
Socijalni demokrati so se cepili na razne skupine in stranke, vsaka skupina je izključevala druge, stranke so odrekale poslancem pravico do poslanskih mest. Tako so delali za delovno ljudstvo soc. demokrati. No. nazadnje je šel en voditelj (Tone Kristan) med bankirje, drugi voditelj (Etbin Kristan) pa v službo režima. Ostali pa so se prepirali in pretepali dalje.
Nov dnevnik. V torek dne 30. jan. je izšla prva številka novega radikalnega dnevnika »Jutranje Novosti«. List je slabo urejevan in je razočaral. Zanimivo je to, da se silno baha, kako veliko denarja ima na razpolago. Trdi, da ga ima toliko, kakor noben drugi list. »Jutro« s svojimi milijoni je dobilo torej dobro »podkovanega« konkurenta. V ostalem ima list obliko nekdanje »Jugoslavije«. Prva stran je tehnično kopirana po »Jutru«, vsebinsko pa »Ju-trove« rafiniranosti daleko. ne doseže.
Svetovni pregled.
Francosko - nemški spor.
Zadnjič smo pisali, da je izbruhnila stavka v celem ruhrskem ozemlju. Stavka je bila kmalu končana in delavci so se zopet podali na delo. Danes stavkajo samo še železničarji, pa tudi ne vsi, le delne stavke se pojavljajo. Nemci so zagnali velikanski krik v svet, mislili so, da bo vse na njihovi strani. Toda kakor se sedaj kaže, se za nemško kričanje nihče ne zmeni več. Eno je sedaj skoraj že gotovo. Mednarodnih zapletljajev, ako se ne zgodi kaj izrednega, radi zasedbe ruhrskega ozemlja ne bo. Nemci so znali sprva silno dobro lagati, delali so se tako nedolžne, kakor bi bili sama jagnjeta. Mi, ki smo imeli pred in med vojno z Nemci dovolj opravka, poznamo te nemške metode. Kljub temu, da so pravzaprav vsega krivi, sc znajo delati tako nedolžne, kakor bi ne bili v stanu nikomur skriviti lasu. Toda svet jih je spoznal. Še se jim posreči semtertje trenutno varati narode, pa tudi njihov lasten narod, toda prav kmalu se pride vsem lažem na sled. Danes se ve, da je bilo vse, kar so Nemci pisali o načinu in poteku zasedbe zlagano, in sicer čisto nesramno zlagano. Nemci so si s tem seveda silno škodili, škodili si so toliko, da jih nihče več ne smatra resnim. Med tem ko' je sprva izgledalo, da sta Amerika in Anglija neprijazni francoskemu koraku, se kaže sedaj vedno bolj, da dajeta ti dve veliki državi Franciji prav. Danes je jasno, da je Nemčija goljufala na vseh koncih in krajih. Ni goljufala samo nemška vlada, temveč goljufalo je enostavno vse. Samo en primer. Nemška vlada je vedno trdila, da nima denarja, da je davčna moč nemškega naroda izčrpana. Toda, kako jo zgledalo v resnici. Sedaj so prišli na to, in da je to res, potrjujejo celo nemški listi, da je samo znani Stinnes plačal premalo davka in sicer malenkost 160 tisoč milijonov mark. Ako so delali vsi nemški veliki in mali bogataši tako, potem seveda vlada ni mogla imeti denarja. Davki pa so se zakrivali z vednostjo vlade, kajti vlada ni hotela pobirati Velikih davkov, da je
mogla potem trditi, da ne more plačati vojne odškodnine.
In nemška vlada je trobila dan na dan v svet: rada bi plačala, pa ne morem. Ali so hinavci, ti Nemci! Hoteli so se lepo izmuzniti in nič plačati. Tako, bi si prihranili denar za priprave na novo vojno ter v kratkem zadostili svoji želji po maščevanju.
Zanimivo je, kako drugi danes Nemce že poznajo. Nemška vlada je poslala angleški pismen protest proti zasedbi ruhrskega ozemlja, toda angleška vlada protesta niti sprejeti ni hotela. Nemčija je poskusila drugič, toda Anglija ga tudi drugič ni hotela sprejeti. Dalje je jako zanimivo, da je uvidel slepomišenje nemške vlade tudi nemški narod -sam. Danes se oglašajo že nemški listi, ki napadajo' vlado, češ, da je ona kriva, da je prišlo tako daleč.
Vse kaže, da se topot Nemcem ne bo posrečilo prevariti svet, kakor se jim je to posrečilo leta 1914.
Pred hudimi notranjimi boji v Nemčiji.
Nemški listi pišejo za enotno fronto nemškega ljudstva proti francoskemu nasilju, kakor ravno imenujejo zasedbo ruhrskega ozemlja. V resnici je prvotno izgledalo, da se bo ves nemški narod združil, in ravno nemški socijalni demokrati so bili tisti, ki so se med prvimi odzvali klicu po enotni fronti. Danes nemški socijalisti že malo popuščajo; danes se jim zdi, vsaj iz njihovih časopisov se da to posneti, da so se dali ravno tako »potegniti«, kakor leta 1914. ko so v svojem velikem navdušenju za veliko nemško državo sežgali na javnem trgu rdečo zastavo ter izjavili, da se čutijo od sedaj naprej samo Nemce. Vsega tega nemškim socijalnim demokratom ne zamerimo; oni povsem razumejo, da si morejo nemški delavci pomagati le v uacijonalni državi. Socijalistični družabni red je mogoče vpeljati le, če so vsi narodi združeni v narodnih državah. To je predpogoj Za vpeljavo socijalizma, vse drugo je sanjarenjc in se mora končati le s sličnim polomom, kakor smo ga videli v Rusiji. Nemški socijalni demokrati ljubijo nemško republiko in jo hočejo varovati.
Enotno frontO! pa so odklonili nemški nacijonalisti; rekli so, da z internacijo-nalnimi socijalisti nočejo imeti nič skupnega. Sramota za Nemčijo je, tako so izvajali, da. je republika, sramota je, da imajo v tej nemški republiki socijalisti tako veliko moč. Naloga nacijonalistov mora biti, da sedaj v tem ugodnem trenutku, ko je ves nemški narod razburjen, planejo po socijalistih in republiki, ter oboje uničijo. To da bi bilo pravo nemško narodno delo! Nemški nacijonalisti vidijo torej sovražnika v prvi vrsti v lastnem narodu, in šele v drugi vrsti v Francozih ter ostali ententi. Socijalni demokrati so nacijonalcem na potu, ker so jim izvili iz rok moč, tako da ne morejo več izžemati delavstva, ker je postalo samozavestno in sc ne da več izrabljati od velikih gospodov, ki sicer ničesar ne delajo, pač pa bi radi zapovedovali in dobro živeli. In nacijonalisti, posebno bavarski so se v resnici pripravljali, da bi si podjarmili delavstvo. Ustanovili so fašistom slično organizacijo, ki jo vodijo visoki oficirji v zvezi z Ludendorfom in bivšim bavarskim prestolonaslednikom. Zadnjo nedeljo bi bila morala »izbruhniti« na Bavarskem nacijonalištična protirevolucija. Hoteli so vreči republiko in pomoriti delav. voditelje. Toda nemško delavstvo ni tako kakor italijansko. Voditelji nemške socijalno-demokratske stranke, niso taki reveži in koristolovci, kakor jih najdemo v vrstah slovenskih komunistov in socijalnih demokratov, ki znajo samo razdirati delavske vrste in riniti svoje revne osebice v ospredje; voditelji nemške socijalnc demokracije so možje na svojem mestu, ki delavstva ne zapuste, tudi v usodnih trenutkih ne! Soc. demokrati so nastopili odločno proti nakanam nacijonalistov, osrednja vlada v Berlinu se je ustrašila in takoj je dala bavarski vladi nalog, da naj nastopi z vso odločnostjo proti nacijona-lištom. Bavarska vlada, do sedaj najpo-komejši sluga nacijonalistov, se prej za ukaze iz Berlina ni mnogo zmenila, toda sedaj je videla, da stoje za berlinsko vlado socijalni demokrati in je takoj nastopila proti nacijonalistom. Razglasila obsedno stanje in prepovedala vse shode. Nacijonalisti so rjoveli. Nečuveno, oni da bi ne smeli uničiti republiko in pomoriti socijalistov?! Nazadnje se je
vlada lo omehčala in dovolila nekaj shodov. Na shodih ni bilo govora o Francozih; govorili so samo o tem, kako bo v Nemčiji kmalu tekla kri ter kako bodo obešali in streljali socijalistične pse.
Umevno je, da socijalisti ne bodo držali rok križem. Ni torej izključeno, da pride v Nemčiji kmalu do resnih notranjih nemirov.
Iz navedenega se jasno vidi, da je nacijonalizem meščanskim strankam samo maska, pod katero skušajo imeti zasužnjen priprest narod. Buržuji žvižgajo na narod in narodnost v najresnejših trenutkih, oni so narodni samo tako dolgo, dokler jim narodnost kaj nese. Resnično narodne so danes samo socija-listične stranke, ki vidijo narodnost v tem, da mora Dostati deležen vseh dobrot ves narod, ne pa samo posamezniki.
ČEHOSLOVAŠKA.
B ti š t ž h r a d s k a železnica ustavi svojim uslužbencem plač e. Buščhradska železnica je precej velika privatna železnica. Pred vojno je delala dobro. Med vojno ji je šlo, kakor vsem drugim železnicam, slabo. Po vojni sc stanje ni zboljšalo. ?.c dalj časa se je pogajala z vlado radi izplačila vojnih dodatkov, da pokrije tako izgube prejšnjih let. Pogajanja so se radi napada na finančnega ministra zavlekla. Da prisili vlado k hitrejši odločitvi je razglasil upravni svet. da bc' izplačal 1. februarja samo polovico plač in mezd.
AVSTRIJA.
Velike demonstracije. V vseh avstrijskih mestih, so se vršile preteklo soboto velike delavske demonstracije. Na Dunaju je korakalo v sprevodu nad 100.000 uradnikov in delavcev. Delavstvo ic demonstriralo v prvi vrsti za to, da se povečajo brezposelnim podpore, dalje za varstvo socijalnih zakonov in končno proti reakciji, ki jo skuša vpeljati sedanja klerikalna vlada. Zanimivo je, da je bilo v sprevodu veliko uradnikov, posebno bančnih. Inteligenca v Avstriji prehaja v socijalističnl tabor. In tako je prav.
OGRSKA.
Velike zaloge moke. — P o-s p e š c.v a n j e izvoza. — Nemci iz ruhrskega ozemlja hočejo pokupiti ogrske tovarne. Da se popravi ogrska valuta se pogajajo v ministrstvu za gospodarstvo radi izvoza žita. Na Ogrskem se nahajajo velikanske zaloge moke. V skladiščih velikih mlinov leži 2500 vagonov za izvoz pripravljene moke. V celem Ik> imela Ogrska 5000 vagonov moke preveč, ki se bo morala izvoziti v druge države. Ministrstvo je sklenilo, da bo pustilo izvažati ?e prvovrstno moko, in to vsled tega, da bi ugled ogrske moke ne trpel. Razun tega ima Ogrska za izvoz pripravljenih 120 vagonov salam, 1000 vagonov čebule, 250 vagonov fižola, 500 vagonov sladkorja, 6,000.000 litrov najboljšega vina.
Radi padca nemške valute in dogodkov v rulirskem ozemlju, je več nemških tovarn sklenilo, da pokupijo ogrske tovarne, da tako zadostijo odjemalcem na Ogrskem in na Balkanu.
ŠVICA.
Švica se pripravlja za vsak slučaj. Švicarski predsednik se je te dni, ko se je govorilo, da Švica mobilizira, izrazil, da so te govorice sicer prezgodne, vendar je ukrenila Švica vse potrebno, da bo za vsak slučaj pripravljena. Ako govori tako celo predsednik neutralne Švice, potem moramo pač skoraj z gotovostjo računati, da se bližajo izvanredni dogodki.
AMERIKA.
ki J!r.eveč izobrazbe? V Ameri-
Arr>(>r;jlCga.° ^ Pr0ti	Šolam.
vitn l itrn V'SOke So!e se namreč straho-
vi	t l	V	zedinjenih	drža-
\ah je seda] 500 visokih šol vseh vrst med temi 200 pravih univerz Leta 1910 je bilo 185.000 visokošolcev, sedaj pa jih Je že okoli 400.000. Izračunali SO) da bo če pojde tako naprej, obstojalo ameriško
dijakov* 1973 k ŠC iZ profesorjev
Poročila z dežele.
Kamnik. V nedeljo, dne 21 t m sc je pri nas vršil občni zbor pod'ružnice Narodno-socijalne Zveze, kateremu je predsedoval tov. Frane Dolenc. Tajni-
ško in blagajniško poročilo je podal tajnik Peternel, nakar je strokovni tajnik iz Ljubljane poročal o delavskem položaju, o potrebi organiziranja delavstva in o razmerah v smodnišnici. Po poročilih se je vršila volitev odbo-rova. Izvoljeni so bili: za predsednika tov. Anton Peternel; tajnik tov. Pavel Majdič; blagajnik tov. Franc Dolenc; odborniki: Ivan Rogelj; Avgust Zam-ljen, Janez Kladnik in Jože Erbežnik. Novi odbor pozdravljamo in mu želimo mnogo uspeha v tekočem poslovnem letu.
Litija. V nedeljo 4. februarja t. 1. se vrši v Litiji v gostilni Oblak dopoldne sestanek delovnega ljudstva, zvečer pa zabavni večer, ki ga priredi Narodno-socijalna zveza s sodelovanjem godbe ZJ2 iz Ljubljane. Pozivljemo tein potom naše ljubljanske tovariše in tovariše bližnje okolice, da nas v nedeljo sigurno poletijo. — Dodatno k našemu zadnjemu poročilu popravljamo, da je za blagajnika bil izvoljen, tov. Zupančič in za tajnika tov. Kristan. V odbor so bili izvoljeni sledeči tov: Muzga Pavel, Likar Lenard in Lesjak Franc. Namestniki: Jošt Beti, Mandelj Josipa, Kralj Neža in Muzga Marija. Pregledovalci računov:	Šuler	Tončka in Videmšek
Ivan.
št. Pavel pri Preboldu. V nedeljo, dne 14. jan. ob 8. uri zjutraj se je vršil tu shod naše stranke, na katerem je poročal tov. Dobovišek. Shod je uspel sijajno ter so celo nasprotniki naše stranke priznali, da stojimo na pravem stališču. Govor tov. Dobovišek-a • je bil tako prepričevalen, da mu niti najhujši nasprotniki niso mogli oporekati. Po shodu se je vrši! občni zbor tukajšnje krajevne organizacije ter je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Bukove Franc, podpredsednik Prislati Franc, tajnik Šetor Henrik, blagajnik Ban Josip, odborniki: Ternovšek Valentin, Lubej Ferdo, Herman Florjan, Kotnik Ivan, Štetka Jan. Pristopilo je mnogo novih članov, ter se je nabralo 107 Din za tiskovni sklad, darovali so celo pristaši drugih strank.
Popoldne ob 3. uri se je vršil občni zbor krajevne organizacije Gomilsko-Trnava v Trnavi. Prostori gostilne tovariša Fonda so bili polni do zadnjega kotička. Poročal jc tov. Dobovišek ter v krasnem govoru orisal današnji notranji in zunanji položaj. V debato je poseglo tudi par samostojnežev, ki pa ko končno utihnili v svesti si grehov, ki jih je zagrešila njihova stranka. Govornik je bil burno pozdravljen tudi od pristašev drugih strank. Ginljivo je bilo videti stare možake, ki so ga prosili, naj še pride večkrat med nje, kar je jasni dokaz, da tov. Dobovišek dobro umeje težnje, ki jih ima naše ljudstvo. Potek shoda je dokazal, da je ta organizacija ena najmočnejših podeželskih trdnjav naše stranke. Pri občnem zboru je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Derča Vinko; podpredsed. Turk Ivan; tajnik Derča Franc; blagajnik Basic Ivan; odborniki: Derča Anton, Basic Anton, Lenko Andrej. Za tiskovni sklad se je nabralo 172 Din ter so tudi pristaši drugih strank darovali večje zneske. — Le tako naprej za boljšo narodovo bodočnost!
Ptuj. Dne 18. jan. se je vršil v Narodnem domu občni zbor tukajšnje krajevne organizacije, ki je bil prilično dobro obiskan. Izvoljen je bil soglasno sledeči odbor: Predsednik tov. Anton Blažek, odborniki: tov. Femc Franjo, Safar Franjo, Orel Leopold, Lupša Ivan, Vodopivec Hinko, Haladeja Andrej, Lenarčič Franjo in Belč Franjo. Shoda sc je udeležil tudi tov. poslanec Brandner in kot odposlanec okrožne organizacije iz Maribora tov. Zupanc. Tovariš Brandner je kratko opisal delovanje obeh naših poslancev v parlamentu, kakor tudi objasnil politični položaj in volilni boj. Govoril je še tov. Zupanc, ki je v jedrnatih besedah navduševal zborovalce k solidarnemu, požrtvovalnemu nastopu za narodno socijalistiČno stvar. Tov. Mikuletič je podal kratko poročilo delovanja tovarišev odbornikov v mestnem svetu, v kolikor to še ni bilo za-popadeno v obširnem tajniškem poročilu. Zborovalci so se zgražali nad podlostjo neutemeljenih zahrbtnih napadov na naše pristaše od strani demokratov, ptujskih mladinov, ter so izrekli tov. poslancema Deržiču in Brandnerju, kakor tudi našim tovarišem odbornikom v mestnem svetu v Ptuju, soglasno zaupnico. Takoj po obč-
nem zboru se je konštituiral novo izvoljeni odbor in sicer je bil izvoljen za podpredsednika tov. Haladeja, za tajnika tov. Bele, za blagajnika tov. Orel. — Prepričani smo, da bo tudi novi odbor pridno na delu za našo idejo in za pravice izkoriščanega delovnega ljudstva, ker bo vreden naslednik prejšnjega odbora pod predsedstvom tov. Lenarčiča, ki je gotovo vršil svoje dolžnosti v polni meri, ter se proti vsakemu nasilju nasprotnikov tako idealno in žilavo boril, da mu je vsa stranka izrekla polivalo in priznanje. Naprej do cilja, po potih, ki vam jih je začrtal stari odbor!
Zagorje. V nedeljo dne 4. februarja 1923 ob 14.30 pop. se vrši v gostilni g. Jaria redni občni zbor Narodno-socijalne Zveze. Vabimo vse tovariše, da se zbora polnoštevilno udeleže.
„B ERSON"
gumijevi
podplati in podpetniki
prihranijo Vaši obutvi
nad polovico popravil.
Glavna zaloga ™
DRAGOCIN ROG LIC
TTlaribor, Koroška c. 19, Selef. 157
»s Kfl RO-čevljev.
Montaža brezplačna. T e denske	novic e.
VSEM KRAJEVNIM ORGANIZACIJAM NSS. — Volitve so razpisane in treba bo stopili v volilni boj, da pokažemo sadove svojega dosedanjega delovanja. Pred tremi leti smo ustanovili svojo Narodno - socialistično stranko, ki je nastopila že takoj pri volitvah v ustavotvorno skupščino leta 1920. Naša strankina organizacija jc bila takrat še mlada in slaba, imeli smo komaj par krajevnih organizacij ki so pravzaprav temelj vsake stranke. Tekom zadnjih dveh let smo znatno napredovali. Sedaj pa Je prišel čas, da se naše krajevne organizacije Izkažejo. Predvsem je treba, da zbero čimprej svoje organizirane člane in si po-razdele agitacijsko delo vsaka v svojem okolišu. Ta naj prevzame eno vas, drugi drugo, tretji tretjo Ud., ne pa da bi se nanašali drug na drugega, nazadnje pa vsi skupaj ne storili nič. Določijo naj se takoj čuvarji skrinjic in javijo čimprej načelstvu. To je prvo in poglavitno, kar se mora takoj ukreniti pri vsaki krajevni organizaciji! Pa ne samo to! Ako v kaki sosednji občini še ni krajevne organizacije naše stranke, je treba takoj stopiti v stik z nekaterimi tamošnjlmi zaupniki in če še takih ni, pridobiti novih, da bodo pri volitvah nastopali kot čuvarji naše škrlnjlce v tamkajšnji občini. Prepisati je treba predvsem tudi volilne imenike, ki jih bodo potrebovali čuvarji škrinjic. Nabirajte marljivo prispevke za strankin' tiskovni sklad, da podprete izdajanje »Nove Pravde« in tiskanje potrebnih plakatov. Poleg tega pa morajo naše krajevne organizacije skrbeti za člmvečje razširjenje »Nove Pravde« s tem, da nabirajo nove naročnike in da posojajo sosedom svoj list, ko so ga sami prebrali. Naj ne bo gostilne, kavarne, brivnice itd., kamor zahajate, brez »Nove Pravde«. Ker bo slonelo vse agitacijsko delo na »Novi Pravdi«, je naša dolžnost, da jo v najizdatnejši meri podpiramo. — Krajevne organizacije In posamezni zaupniki, takoj na delo, da bo naš uspeh čim večji. Tekmujte, kdo bo bolj agilen!
Naše cenjene naročnike opozarjamo na notico v zadnji številki, da smo bili zal prisiljeni s /. t. m. zvišati mesečno naročnino od 3 na 4 dinarje, kar naj blagovolijo upoštevati pri plačevanju. Kakor že zadnjič omenjeno smo morali zvišati naročnino radi ogronuiih tiskovnih stroškov, ki nam jih je mogoče kriti le na ta način.
Impozanten protestni shod državnih nameščencev se je vršil — kedaj, kje? — Nikjer! O pač! — V Sevnici! Edino tam živi peščica zavednih nameščencev, drugi smo same mevže! Ni torej čudno, da nam gre tako »izborno«, da ne menja z enim izmed nas niti zadnji berač, pač pa se boji, da mu ne postanemo resni konkurenti. — Vse potrebščine so se od zadnjega »izenačenja« plač — beseda izenačenje izvira od tod, ker do danes še nismo izenačeni s srbskimi tovariši — podražile od 100 do več kot 500 odstotkov. Moteli smo preteklo nedeljo vendar enkrat protestirati proti brezvest-
nosti vlade, ki nas izigrava proti kapitalizmu, ki pa bo naposled z nami vred požrl tudi državo in s tem samega sebe. Pa slej ga spaka! »Osrednja zveza«, ki se je. že ves čas z vsemi štirimi branila sklicati shode, dobi v soboto iz Beograda brzojavko, da naj se shodi odpovedo, ker usluž-benstvo tako dobi vse, kar želi. In shodov ni bilo; menda iz tiste solidarnosti ki jo imajo gotovi ljudje okoli »Osrednje zveze« vedno v ustih. Posledica tudi ni izostala. Govori se, da bo »gospodin ministar finansija«, če bo slučajno mogel dobiti za to potrebno kritje, mogoče v »doglednem« času zvišal sedanje draginjske doklade za 2 Din na dan. Saj sc ni treba bati, da bi prišlo res do tega, kajti za državne uslužbence »nema budžetne mogučnosti«, pa vendar je že ta vest sama na sebi tako razžaljiva, da bi vendar morala izzvati v celokupnem državnem proletarijatu tisto samozavest in tisti ponos, ki se je nekoč zahteval od njega. Proč z vladinimi mešetarji, pustimo jih vladi! — »Protidržaven element«.
Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani- — Pri zelo obilni udeležbi društvenih članov na letošnjem občnem zboru je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Tone Albin, delovodja: Podpredsednik: Galijol Simon, zidar; tajnik Skubic Franjo, zidar; blagajnik:	Svetek
Franjo, delovodja; odborniki: Babnik Jakob, vodov. Inštalater; Strupi Lojze, vod-njakar; Svetek Ivan, tesar; Slabe Franc, zidar; Anžič Ivan, zidar; Blaž Rudolf, po-lir; Šefic Miha, polir; Brezovar Ivan, tesar. Namestniki: Galijot Rok, zidar; Devetak Franc, zidar; Gorenc Franc, delovodja; An-folin Jože, delovodja; Pregl, računovodja; Birk Franc, delovodja; Vrhovnik Jože, delovodja. Zastavonoša: Babnik Ivan zidar. Veselični načelnik odsekov, Merljak Anton, delovodja. — Opaža se, da vlada med zidarji in tesarji domačini res veliko zanimanje za društvo ter ima opravičene nade, da se povzdigne na stališče, ki bo res odgovarjalo svojemu namenu. Letos praznuje društvo svojo 25 letnico dne 3. avgusta, na kar opozarja svoje člane ter prosi tudi vsa prijateljska društva, da to upoštevajo in ne prirejajo na ta dan veselic. Društva pa, ki žele sodelovati pri slavnosti, so vabljena in dobrodošla že vnaprej ter prosi tozadevnih prijav. Poživljamo vse člane pevce, da se takoj javijo v društvenem lokalu ob nedeljah, ker se prično pevske vaje. Zboru ie dobrodošel vsak pevec, tudi če ni strokovni član. — Društvena članarina se ie določila za redne člane po 10 Din, za vajence po 5 Din letno. Podporni člani plačajo po 25 Din letno. — Prosimo gg. podporne člane, da nam članarine za letos nc odrečejo ter ostanejo društvu naklonjeni. Članarina se bo v kratkem osebno pobirala. Redni člani plačujejo vsako 1. nedeljo v mesecu do 30. junija t. 1. Opozarja se tudi, da so za pobiranje članarine odnosno nabiranje novih članov veljavne samo pole s podpisi novega odbora. — Odbor.
Politični klub NSS ima svoj redni klubov sestanek v petek 9. t. m. v dosedanjem lokalu in ob isti že določeni url. — Odbor.
t Ivan Perme. Na Grosupljem se je dne 23. januarja pri nakladanju smrtno ponesrečil naš odličen tovariš železničar Ivan Perme. V 31. letu ga je ugrabila nemila smrt. Za njim žalujejo žena in štirje mali otročički. Pokojniku bodi lahka zemljica, družini naše iskreno sožalje.
Dobrim srcem. Tovariše iz vseh krajev nujno naprošamo, da priskočijo na pomoč vdovi in sirotam pok. tovariša Ivana Permeta. Vsak najmanji dar Je dobrodošel. Darove sprejemajo vse krajevne organizacije in tajništvo NSS v Ljubljani. Na Izrednem strankinem zboru je bilo v ta namen nabranih 355 dinarjev. Tovariši, darujte po svojih močeh!
Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko« so najboljši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo: Ljubljana, Breg štev. 20 in Aleksandrova cesta št. 1._________________________88
Naša mladina.
V	Zagorju ob Savi se je v nedeljo dne 21. jan. popoldne vršil v salonu gostilne Jan ustanovni občni zbor »Bratstva« ob izredno lepi udeležbi naše zavedne mladine. Vodil je občni zbor podpredsednik pripravljalnega odbora brat Anton Drnovšek, ki je v otvoritvenem govoru pozdravil predvsem brate goste iz Ljubljane in Trbovelj-Po poročilih funkcionarjev pripravljalnega odbora je predsednik osrednjega izvrševal-nega odbora jugoslov. narodne socijalistič-nc mladine, brat Branimir Kozinc, poročal o delovanju celokupne organizacije ter po-
men »Bratstva« za izobrazbo delavske mladine. Brata Drolc in Šenlip sta zvala mladino k smotreneniu delu, brat Tavčar pa }e opozarjal na disciplino v organizaciji. V imenu krajevne politične organizacije je pozdravil zborovalce tov. Ln brat Juh Leopold- V odbor mladega društva so bili izvoljeni sledeči bratje in sestre: Drnovšek Anton, predsednik; Svetec Aleksander, podpredsednik; Jelnikar Matevž, Kalšek Albiu, Pišek Vilka, Škrlovnik Ciril, Vičar Jakob, Hace Julka, Šekš Minka, Kersnik Ivan, Aržišnik Anton in Kolenc Slavoj, odborniki; Drolc Vinko, Bazelj Franjo, Kepa Martin in Škrlovnik Franjo, namestniki; Juh Leopold in Hočevar Janko, pregledovalca računov. V odboru so sami mladi, idealni in agilni bratje in sestre, ki nam nudijo zadostno jamstvo za uapešen razvoj naše nove postojajike v korist naše delavske mladine in v prospeli naše ideje. Živela zagorska narodna socijalistična mladina!
Gospodarstvo.
Koliko je vreden dinar?
100 švic. frankov stane 1U0 franc, frankov stanc 100 laških lir stane 100 čeških kron stane 100 nemških mark stane 100 poljskih mark stane 100 avstrijskih kron stane 100 ogrskih kron stane 100 bolgarskih levov stane 100 dolarjev stane 100 angl. funtov stane
Ta teden 2075.— GS0.— 513.— 315-— 0.25 0.36 0.15 4.10 72.— 10.800,— 51.500,—
Prejšnji teden 2250.— 720.— 548.— 312.— 0.54 0.40 0.15 4.30 58.— 11.400,— 54.300,-
Razpredelnico čitajte tako; Ako hočete kupiti 100 nemških mark, morate dati zanje ta teden 25 para, prejšnji teden pa je slato 100 nemških mark 54 para.
Curiška borza:
30. jan. 23. jan. švicarski franki; 100 dinarjev jc stalo 4.60	4.15
100 franc, frankov je stalo 32.50	34.75
100 laških lir je stalo 25.40	25.55
100 čeških kron je stalo 15.40	14.85
100 nemških mark je stalo 0.012	0.03
100 poljskih mark je stalo 0.016	0.02
100 avstr, kron je stalo 0.0074	0.0074
100 ogrskih kron je stalo 0.20	0.20
100 bolg. levov je stalo 3.30	3.40
100 dolarjev je stalo 536.25	536.75
100 angl. funtov je stalo 2482.—	2498.—
Naš dinar se je zopet nekaj dvignil. Za nimivo je bilo opazovati, kako je vrednost dinarja skakala cel teden sem in tja. Videlo se je, kako se je naša vlada z vsemi močmi trudila, da bi dinar umetno dvignila in ga držala na neki višini. En dan sc ji je posrečilo dvigniti dinar, drugi dan pa ga
je protišpekulacija že zopet potisnila k tlom. Tako je šlo cel teden in pojde najbrže šc dalje.
Pri tem pa trpita država in narod brez-primerno. Pri tako nestalni vrednosti dinarja je vsaka kalkulacija izključena. Draginja raste in mora rasti. Če čita človek naše liste, kar pišejo o valuti, mora dati pač prav tistemu inozemskemu narodnemu gospodarju, !\i je pred kratkim napisal v nekem velikem inozemskem listu članek o našem brezupnem gospodarskem stanju ter nazadnje pristavil, da tej državi ni pomagati, ker njem državniki in politiki o gospodarstvu nič ne razumejo. in res je tako, ko bi naši listi vedeli, kake neumnosti prinašajo v gospodarstvo in ž njim zvezano valuto, bi jih bilo, tako mislimo, vendar malo sram.
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani Odgovorni urednik Anton Brandner.
mmm bbnrb, h
Delniška glavnica: Din 60,000.000*— Rezerva: .... Din 30,000.000*—
Podružnice:
Bled
Jesenice	Prevalje
Cavtat	Korčula	Sarajevo
Celje	Kotor	Splft
Dubrovnik	Kranj	Šibenik
Hercegnovi	Ljubljana	Tržič
Jelša	Maribor	Zagreb
Metkovič.
Amerikanski odio.
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
82
Afilirani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
Frank Sakser STATE BANK, Cortlandt Street 82. New-York City. BANCO YCIGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir.
|P A l M A
I KaučuK pofpe fniKe
in potplate
ibiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiim	1
Prednosti!/
‘ ^
lili
mraza!
jfomnnnnmnmntntnnmumnimtuntnnumuunintnimm>itntnimu»mnmunmnumn>WOHtg
Zbirka opernih in npmtnib tekstni).
Izšli so sledeči zvezki:
Štev.	1.	Tajnost.
„	2.	Jenufa.
„	3.	Seviljski brivec.
„	4.	Gorenjski slavček.
„	5.	Mefistofeles.
„	6.	Prodana nevesta.
„	7.	Nižava.
„	8.	Vrag in Katra.
9. Čarostrelec.
Izdala in založila ££
,.Zvezna tiskarna in knjigarn^
v Ljubljani, Wolfova ulij!. Vsak zvezek stane 3 Din.
^||;|||||||il||||]!!!!!lllllll!l!li!HIIIIIIII!llllll!llllililllillllil!Ii!ll!lllillllllllllll!lill!i!!ll!iilllll!llllllllllll!llllllllllllllllllillll!lll!llllll!lil!lllll!!llllllllllll!ill!HIIII!llll!l];!!!llli!!ll!:i:;H^
I	NAZNANILO.	1
Ivan Balmvec,Ljubljano
Sv.]ahoba trg 7. Papii, galanterija, 97 pisarniške potrebščine in vsakovrstne razgladnice.
:
5
5
JOSIP PETELINC
Ljubljana, Sv Petra nasip 7
(blizu frančiškanskega mostu). 37
I Kravate, srajce, palice, potrebščine za 3 šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje.
Proda se posestvo z dobro idočo gostilno
ob glavni cesti, po zelo ugodni ceni Naslov pove upravništvo „N O V E n	PRAVD E“.
»•••e
A.LEČNIK
juvelir in urar.	40
CELJE Glavni trs 4.
Hinko Sevar"}
s	Ljubljana, Stari trg 34	83	\
*	kupuje	in prodaja različne knjige v	j
;	vseh jezikih po ugodnih cenah	J
•Ml •••••■•• •••••••• ••••••••
-eeeeeeeeeeeeeee ®
Zimska sezija!
1 Velike množine zimskega blaga gl ravnokar došle	82	=|
Ljubljana Mestni trs 10.	||
Naznanjava cenjenemu občinstvu, da sva prevzela
Sli »Kroni 1
[i
Izborno vino, kakor tudi topla in mrzla jedila ter prenočišča gj 1 so vsaki čas na razpolago.
g	Uosip in Ivana Bizjak.	|
1 Prvovrstna postrežba!	Cene solidne! ^
llll!llllllllllll!ll!lllllllllllllUlliniMllllllllilllllll!llllllll!IIUIIIIIIIIillini!lllll!llll!llllllin
Konfekcijska tovarna
Fran Oerenda & Gi Liljana
Pisarna: Emonska cesta 8. telef. interurb 318. Tovarna: Erjavčeva cesta 2, nasproti dramskega gledališča. Telefon interurb. 294. Najmodernejša in naivečia tovarna moških dečjih in fantovskih oblaiil.
77	Konkurenčne	cene. *VB
IlllillllllllllilllllllllllllliilllllltllllltlllltllllllllllillllllllllUlllUillli1
Modna trgovina
Sinkovič nosi. K. Soss.
Ljubljana, Mestni trg št. 19.
Perilo za dame in gospode. gg Svila In modni nakit
Cene zelo zmerne.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliilliillililliililiiliiiHiiiiiiiii!iniiiiiiiniHiH,iu.!
"TonaJe^TI Beiežni koledar
se dobi v vseh trgovinah s papirjem ali se pa naroča direktno v tovarni
!u. Bonač sin, Čopova cesta št. G.
Cena Din 15*—. s poSto Din 19-—.
Gradbeno podjetje
Ing. Duliif; in drag
Ljubljana, Bohoričeva ulica ZO se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela
iaa
70
S za na pleskarska dela, lakiranje voznih koles S S v ognin in lakiranje avtomobilov se priporoča §
i Tone Malgaj |
| Ljubljana ?* S
3 Kolodvorska ulica št. 6. S
a	m
#«®—»••••O H ..
i * | ZALOGU [EVUE9
• lastnega izdelka
DRAGOTIN ROGLIČ
MARIBOR. KOBOŽKft C. ŽT. 1®	99
Varstvena znamka. •
KAR 0“
j. nagrada in zlata kolaina obrtne razstave, Maribor 19ZZ.
• Deln. glavnica:
o 30.000.000
>®®®®»©«
>®®© ®©©5
PODRUŽNICE: Dolnja Lendava. Ljutomer. Maribor. Novtsad, Vrhnika
SLOVENSKA BANKA, Ljubljana
Stritarjeva ul. 9 v lastni palači
Rezerve: nad
6.000.000
Se priporoča
zn m u bsnčno sfroho spsdajočs posle.
>•
tt
O
©
®
)••• ®©®4
tt®®«
-g siaisaN ‘«ue||qnn
—e——	MMIM««	MMNM	———— •••••••• •••••••• ••••••••
siAOiVNaaa *o
•••••M«	••€»•••••	»••••••	••••#••*
eUBAOSiJ eqS§|9)ia|UO)|
Priloga k 5. štev. »Nove Pravde"
Tajinstveni morilec deklet.
(Travica ponatisa pridržana.)
(Nadaljevan}«.)
Wflllam s« ozre še enkrat na nezavestno Molly, nato pa urnih korakov odide iz Sobe. Eliza |o ponesrečenko slekla ter lo z naporom vse svoje dekliške moči potožila v že pripravljeno posteljo, ne da bi prenehala jokati
»Oh, ničvredni Jim- Kako sem ga ljubila, v zahvalo me je pa izdajal in varal. Popolnoma prav so mu godi, da sedi v zaporu! Le prav dolgo naj ga priprejo, bo vsaj obujal kes, da me je tako lahkomiselno varal. O, Jim, Jim, zakaj si mi to napravil? AH tl ni biia ljubezen tvoje Elize dovolj? Gotovo ne, ker si se podal v nove pustolovščine l«
Tako jo tožila in plakata deklica, do-čim je Motly objel pravi, smrti podobni spanec. Le tupatam se je krčevito zgenila, toda oči ni odprla. Eliza je sedela ob njeni postelji, vendar njenega lepega obraza še ni opazila. Njene misli so se nahajale pri ujetem ljubimcu.
Ah, če bi vedela, da leži tista neznanka, ki je omamila njenega Jima in katero ona tako iz srca sovraži, brez moči pred njol Gotovo bi ubogo Molly neusmiljeno stresla in ravnala z njo vse drugače.
Jfanov beg.
Medtem je igral Jim v zaporu prav posebno komedijantsko igro. Preje je večkrat divjal in razbijal, da sta sempala le po dva ječarja stopiti v njegovo celico. Divji mož je vedno tulil, kot bi bil obseden.
Sedaj pa je postal Jim tako krotek kot ovca. Niti besedice ni več črhnil, ampak je igral vlogo skesanega grešnika z bistroumnostjo najboljšega igralca. Seveda govoriti ni hotel pod nobenim pogojem; ležal je navadno na svojem trdem ležišču s pobožno prekrižantmi rokami in udano proti nebu uprtimi očmi. Prva posledica njegove Izborno zamišljene igre je biia ta, da mu jedil niso več podajali skozi linico v vratih, ampak mu jih donašali v celico. Sicer je bil Jim vklenjen, toda matični ključi so vršili svojo dolžnost. Tako se mu je bik) mogoče z lahkoto oprostiti verig, kadar je le hotel.
Toda najtežja ovira ga je še čakala. Moral je premagati še ječarja in ubežati iz zapora, kar je bito vsekakor težko izvršljivo, ker sta vedno po dva ječarja prihajala v celico. Pod takimi okoliščinami seveda na beg niti misliti ni bilo. Namero, da pre-pili omrežje na oknu, je kmalu opustil, ker je bilo za njegovo orodje predebelo.
Tisti dan, ko se je Molly Oordon po srečnem naključju rešila gotove smrti na podmornici, je ležal Jim v prav žalostnem razpoloženju na svojem ležišču. Mislil je na svojega drznega voditelja Jaka, ki mu je že poslal pripomočke. Mislil je pa tudi na svojo ljubico, lepo Elizo, katera stanuje v htši, ki leži ob obrežni cesti.
»No, dekle se mora pošteno hudovati! Bogme, brez dvoma je morala zvedeti, da sem se dal speljati od vohunke. Svidenje najbrže ne bo posebno prisrčno. Toda predvsem moram priti iz te pasje luknje, potem se mi že posreči, da se pobotam z Elizo.«
Dočim so pode Jlmu. take misli v glavi, sc Jezi ječar zunaj prav pošteno nad svojim tovarišem, ki mu navadno pomaga pri razdeljevanju jedi. Seveda si je dotični tovariš malo storil iz hudovanja predstojnika, ker ga radi neke neprillke sploh ni bilo v poslopju, tako da je moral ječar, hočeš nočeš, danes sam nositi porcije po celicah. Seveda je precej časa trajajo, predno je razdelil vse porcije, gospodje jetniki so bili pa radi zamude prav pošteno razjarjeni.
Jim je takoj opazil, da sc je moralo nC » pHP®Mf« kar bi mu utegnilo pripomoči do prostosti. S pomočjo ključev se je v nekaj minutah oprostil verig, katere je pa seveda obdržal še na rokah in nogah ter potrpežljivo čakal, da vstopi ječar s svojim spremstvom v celico. Poteklo jo precej časa, predno so zarožljali ključi v ključavnici ter se odmaknili močni zapahi. Hiter pogled proti vratom je Jimu zadoni; v svojo največje veselje je opazil, da ie Ječar brez spremstva.
»Sedaj »n nikoli!« si misli- »Take priložnosti pač ne bo tako kmalu I«
u.-. !6Ž.al “epremlčno, toda s svojimi bistrimi očmi je opazoval vsako kretnjo,
ki jo je napravil ječar. Ta se pa sploh ni nič zanimal za jetnika, ki je navidezno povsem mirno ležal na svojem ležišču, in pristopil k mizi v celici, da postavi na njo jed.
Na ta trenutek je prežal Jim. Brez najmanjšega šuma oprosti najprej roke, potem še noge železnih okovov. Se dobro sekundo ostane na ležišču, takoj nato se pa vzbudi v njem z vso silo želja po prostosti.
Z velikanskim skokom je že pri nič hudega slutečem ječarju. Kot kladivo udriha njegova močna pest in brez glasu se zgrudi ječar ua tla. Jim mu vzame iz suknjiča robec ter mu zamaši usta, da ne bi mogel kričati. Z neverjetno naglico mu sleče nato suknjič in položi še vedno nezavestnega na svoje ležišče ter ga trdno poveže, da sl ne bi odmašil ust. Njegovo delo je sedaj končano. Brž vrže s sebe še jetnlškl suknjič ter obleče ječarjevega. Oloboko v obraz si posadi njegovo kapo in se urno odstrani iz celice- V vratih Je tičal obroč s ključi. Kratek pogled po hodniku ga uveri, da ni na njem žive duše. Jim se je prav dobro zavedal, da mu je premagati še velikanske ovire, toda bil je trdno odločen, da pod vsakim pogojem poskusi nevarni beg.
Počasi koraka po jetnlškem hodniku, kajti sedaj je bilo treba iti še mimo vratarja. Nihče se ne zmeni za navideznega ječarja, ki se prav globoko oddahne, ko dospe na dvorišče policijske postaje.
Največja ovira ga je pa čakala šele sedaj, kako namreč priti skozi glavna vrata, pri katerih stoji drugi vratar, ki natančno pozna vse osobje cele postaje in ječe.
Obotavljanje tu ne pomaga, zato se Jim hitro odloči.
»Ah kaj, pogum velja! Iz zidovja moram priti in če bi ga moral tudi preplezati.«
S hitrimi koraki se bliža glavnemu vhodu. Toda smola! Velika zamrežena vrata so zaklenjena, vratar sam pa jo mož levje moči, ki bi ga gotovo takoj premagal, če bi poskušal s silo. Jim se vsled tega ustavi neodločen na mestu, toda dolgo ni smel premišljati vsled nevarnosti, da pogreše Ječarja in ga najdejo v njegovi celici; potem je izgubljen.
Zc se hoče v svoji razdvojenosti približati vratom, kar zapazi v svoje največje veselje policijskega uradnika, ki se s ceste sem bliža vhodu.
»A,« si misli Jim, »priložnost je zopet ugodna. Ko se mu odpro vrata, se zmuznem na cesto. To je edini izhod.«
V	trenotku, ko je nameraval vratar odpreti vrata uradniku, katerega je natančno poznal, se tudi Jim prav na tihem priplazi za njegov hrbet. Njegovo ostro oko je premerilo razdaljo, ln ko se vrata odpro, skoči 1 kot blisk mimo začudenega vratarja — na cesto. Toda vratar niti za trenotek no izgubi prisotnosti duha.
»Vrag naj me vzame, to vendar ni bil nlkak uradniki Pekel in žveplo — ubežniki«
Z neverjetno naglico zaklene vrata in hiti za bežečim Jimom.
»Primite ga!« vpije. »Primite zločinca!«
Nekaj ljudi skoči za njim Toda Jlrfi ni v zadregi. Tudi on vpije na vse grlo:
»Primite, držite zločinca!«
Razočarani se mu ljudje umikajo, ker ga smatrajo za policijskega organa.
Tako je trajala divja gonja nekaj časa. Zasledovalec in ubežnik —• oba sta na vso moč kričala, in vse je mislilo, da teče Jim za ubegllm.
Končno zapazi Jim stransko ulico, v kateri je poznal vsako skrivališče. Skoči v hišo in pride skozi njena druga vrata v drugo ulico. Bil je na varnem. Se nekaj ovinkov — nekaj prehodov skozi napol podrto barake in že je v VVhltechaplu, svojem bivališču. Sedaj postane pa vseeno zelo oprezen, kajti v tem Okolišu je kar mrgolelo policije. Njegova obleka, ki je obstojala deloma Iz jetniške, deloma iz ječarjeve uniforme, jo morala vzbuditi pozornost. Naenkrat se spomni na stari vlačilec, na katerem so sc navadno shajali Jak in njegovi drugi. Par skokov In že je na ladji. Z malo kletvico vrže ječarjev suknjič in kapo raz sebe. Golorok se poda v ladijsko kajuto.
Samo eden tovarišev je bil navzoč ln sicer znani krovec. Sedel je pri polnem kozarcu groga in se ni malo začudil, ko ga prišlec srčno objame.
»Dick — vražli sin! Svoj živ dan Ti ne pozabim, da si mi vtihotapil orodje v ječo. Hvala bogu, iz pasje luknje sem pobegnili«
»Jim, je-li to mogoče, si res Ti?«
»I seveda, misliš da je moj duh? Sam sem tak, kot sem,« odgovarja Jim veselega obraza. »Toda prosim Te, dovoli, da izpijem tvoj grog. Osem dni že nisem vžival drugega kot vodo in prežganko, brrl«
Dick se prav iz srca nasmeje, videč, da ie pijača z enim požirkom zginila v Jlmo-vem grlu.
»Jak pač ne bo malo veseli« vzklikne Dick. »Takoj sem uvidel, kako te čisla. O, prav gotovo bi bil sam udrl v ječo, da te osvobodi.«
»Seveda — seveda« odvrne Jim ginjeno »Jak je mož, kakršnega si želimo, on ne zapusti nobenega svojih drugov.«
»Povej mi Dick« prične Jim, ko se je poleglo veselje svidenja, »kako je to, da si sam tukaj?«
»Seveda« zamrmra Dick, »čakam na Bena, da greva zasledovat lopova Cliffordal«
»Tako — tako, no to bodi zopet moj poseli Cllfford je moja špecijaliteta. Še nekaj, Dick! Povej mi, kako je z mojo Elizo. kaj je rekla?«
»Ona ve že vse!«
Jimov obraz se pomenljivo podaljša.
»Tudi to, da me je dekle ujelo v past?«
»Da, tudi to ve!«
»Lepa reč bo nastala iz tega« se huduje Jim sam nase.
»Z Elizo, čeprav je tako srčkana, sc ni igrati. Na cesti ob zapadnem obrežju se pač ne smem tako kmalu pokazati.«
»Jaz ti to tudi prav resno odsvetujem Človek ima samo dvoje oči in kakor sem Čul — Je Eliza že zagrozila, da tl izpraska tvoje modre oči, in tudi več drugih podobnih reči je pripovedovala.«
»Krasni izgledi! O, jaz bedak, da sem sc zagledal v tisto lepo deklico, ki je bila v službi policije. Imenovala se je Molly Oordon, vrag vedi, če je to njeno pravo ime, dvomim.«
»Pa zakaj si golorok?«
»Naravno, saj sem dospel na ladjo kot ječar. To je vse v zvezi z mojim begom. Cuj, da Ti poveml«
In Jim prične pripovedovati o svojem zadnjem doživljaju tako živo, da se je moral njegov tovariš pogosto prav glasno smejati.
»No, ječar si pač lahko čestita. Brez dvoma prejme pošteno lekcijo in morda Še zabavo, da bo moral danes do večera vklenjen ležati na trdem ležišču.«
»To je tudi pošteno zaslužil. Niti misliti si ne moreš, kaj mi je vse dajal za hrano — fej! — Krompir, prežganko, ješprenj in kot pijačo čisto vodo, vrag ga vzemi i«
»Ubogi mož!« meni pomiljevalno Dick.
»Da! In vse to je zakrivila vražja deklica Molly,« se huduje Jim. »No, samo enkrat naj jo zalotim. Veruj mi, tedaj bom tudi jaz enkrat igral Jakovo vlogo!«
Jak se zahvali policiji.
Jetniški vratar se je končno po svojem brezuspešnem lovu vrnil popolnoma u,pehan na policijsko postajo. Samoobsebi umevno, je dogodek takoj javil na pristojnem mestu. Medtem je ubogi ječar ležal na trdem ležišču, vklenjen v verige in okove. Ker je imel usta zamašena, ni mogel klicati na pomoč, nahaja! se jc v prav mučnem položaju. 2e zdavnaj se mu je vrnila zavest, imel je vsekakor ne ravno prijeten občutek, da se nahaja sedaj na mestu Jakovega tovariša. Ako ga ne bodo iskali, je čisto gotovo, da bo moral v tem položaju čakati do večera. Toda tako dolgo vendarle ni trajala njegova preizkušnja.
Na hodniku postane prav živahno, večkrat čuje, da ga kličejo po imenu. Ker mu jc pa Jim z neverjetno pozornostjo zamašil usta se tudi pri najboljši volji ne more oglasiti, temveč se mora zadovoljiti z mrmranjem. Seveda pa njegovega mrmranja ni bilo čuti skozi debela vrata' Ječar tudi prav dobro čuje, kako odpirajo posamezne celice. Sedaj zarožljajo ključi v vratih njegove celice. Večje število policijskih organov vstopi; s strahom opazijo, kaj je napravil Jim. Ponovno mrmranje jim razjasni do dobra situacijo. Hitro potegnejo odejo z ubo-Kega ječarja in mu odstranijo robec iz ust, da more govoriti.
Pred njim stojita — kriminalni šef in detektiv Davis v največjem razburjenju.
»Kje je jetnik?« kričita nad ječarjem, še vedno vklenjenim z verigami in okovi.
»Ne vem« odgovarja vzdihovaje in težko sopeč. »Prišel sem z jedjo v celico. Komaj sem jo postavil na mizo, ko sem dobil od zadaj tak udarec po glavi, da sem se nezavesten zgrudil na tla. Ko sem se zbudil, sem se nahajal na ležišču kot me še sedaj vidite.«
Kriminalni šef 111 Davis zapustita molče celico, dočim ostali oproste ječarja verig.
»Davis, Jak je poosebljen vrag. Ce že njegovi tovariši vrše tako drzne čitie, kako zvit mora biti šele njihov vodja. Zločinec si ie nadel ječarjev suknjič ln kapo, le tako jc mogel pobegniti!«
Tedaj pa že stopi iz celice verig oproščeni ječar — brez pokrivala in golorok. V divji razburjenosti prične Davis nesrečneža oštevati.
»Ali vatn nisem vedno zabičeval, da bodite pri tem jetniku posebno oprezni, he? Mesto tega ste celo zanemarili najenostavnejše varnostne odredbe. Vi za tako odgovorno mesto sploh niste sposobni!«
Prestrašeni ječar odgovori tarnajoč:
»O bog, Vaša milost! Jetnik je bil vendar tako miren. Zadnji čas je vedno ležal na ležišču s prekrižanimi rokami. Bil je tako pohleven kot ovca!«
»Lepa ovcal« zakriči razjarjeni detektiv. »Ukaniti ste se dali od zelo nevarnega zločinca. Kje neki je mogel dobiti orodje za svojo oprostitev?«
Redar, ki baš pride iz celice, reši to zamotano zagonetko. V rokah ima večje število ključev in dve pili.
»Vse to je bilo skrito v ubežnikovi slani-ulcl,« odgovori na vprašanje kriminalnega šefa.
>Kaj? Saj to ravno tako izgleda, kot bi bil imel v Jetnišnlcl sami pomočnika. Odgovorite!« kriči nad prestrašenim Ječarjem.
»Kdo je prišel z jetnikom v dotlko?«
»Nihče, nihče!« zatrjuje prestrašeni ječar.
»Ce bi ne bili že tako dolgoletni ln preizkušeni policijski organ, bi skoro mislil, da ste sami prinesli jetniku orodje. Toda to je izključeno, preostaja tedaj le še brezmejna površnost!«
Ubogi ječar je šklepetal z zobmi, če je le pogledal svojega razkačenega predstojnika.
»Vaša milost, prisegam, da ni nihče drugi imel pristopa v celico kot jaz in moj tovariš. In na tega se morem popolnoma zanesti!«
»ln vendar je moral nekdo tu biti!« se huduje šef. »Povejte ml takoj, kdo je bil v tem času, odkar se je nahajal jetnik v celici, v tej hiši.« »Samo policijski uradniki,« jeclja ječar ves preplašen, »sicer nihče —• ja, pa krovec je popravljal streho.«
»Krovec?« ponovi z začudenjem kriminalni šef.
»Da, Vaša	milost. Bil je	mlad in	je nekaj	ur pridno	delal na strehi. Mimo	celice
pa sploh ni šel.«
»Pojdite tako) v pisarno!« zapove kriminalni šef bližnjemu stražniku, »in polzvej-te, če Je bil krovec naročen!«
V	kratkem se vrne redar in javi:
»Gospodje v pisarni o tem nič ne vedo. Krovca ni nihče naročil.« — »Sedaj mi je vse	Jasno!« se	raztogoti šef.	»Krovec	je bil
istotako Jakov	pomočnik, ki	je na sedaj še
nepojasnjen način vtihotapil svojemu zaprtemu tovarišu v celico najdeno orodje. Morda s strehe. Človek mora res priti pri tem ob pamet!«
Redarji, ki pri pobegu niso bili prizadeti, so sc pri prvi priložnosti skrivaj izmuznili. Ostal je le še ubogi ječar, in nanj se je izlila vsa jeza kriminalnega šefa, ki je obkladal vsega prepadenega podložnika z raznimi, ne posebno lepimi priimki.
»Idiva, Davis! 2e vidim, da tl ljudje niso niti zmožni stražiti jetnike. Ce se posreči vjeti Jaka, bova imela vsekakor posebno čast, donašatl lopovu še prežganko v celico, samo da nam zopet ne pobegne!«
Ječar se prav pošteno oddahne, ko se odstranita. Ker jima pa po naključju pride nasproti poduradnik, ki je bil na celi zadevi ravno tako nedolžen kot novorojeno dete, pričneta tudi tega nesrečneža obdelavati, samo da zneseta nad nekom svojo nejevoljo.
*
Toda Jeze kriminalnega šefa še ni bilo konec. Še istega dne zvečer prinese pisarniški uradnik odprto pismo v privatno sobo visokega uradnika.
»Od Jaka,« reče pomembno.
»Kaj? — Ali že zopet naznanja umor?«
Na obrazu uradnika je bilo opaziti čudne poteze.
»Ne! Današnje pismo vsebuje vse kaj drugega. Jak se zahvaljuje!«
»Zahvaljuje?«
Davis, ki je bil ravno navzoč, pristopi ln čita obenem s šefom:
Preslavni londonski policijski oblasti!
Enega izmed mojih tovarišev ste v obsežnih prostorih Jetnišnice skozi teden dni hranili na državne stroške in ker visoko či-slam zapoved uljudnosti, se Vam hočem za to prijaznost najprisrčneje zahvaliti.
Zallbog, moj tovariš ni bil posebno zadovoljen s hrano, posebno se je pritožil, da se je jedilni list premalo izpreminjal, dobival je namreč zjutraj samo kruh s prežganko, zvečer pa prežganko s kruhom. On se pač boli navdušuje za biftek in razne pečenke.
Ker tudi sicer ne sprejemam daril, bi Vam rad priložil mal znesek kot odškodnino za skrbno prehrano, toda pri celi zadevi sem imel več izdatkov in sicer:	za matične
ključe, pile in več drugega. Zato mislim, da je moj dolg poravnan. Saj imate Vi orodje, jaz pa zopet svojega tovariša. Zallbog moram še povdarlti, da je pri Vaši prehrani iz-gubtl ne kal funtov na teži. Toda to bo že zopet pridobil/
Vam posebno udanl	Jok.
e rih.]
Priloga k 5. štev. »ISove Pravde11
Volno navdušenje boljševikov.
(Po »Arbeiter/.eitung«.)
Na četrtem kongresu moskovske internacijonale se je med drugim razpravljalo tudi vprašanje revolucijonarne vojno, odnosno vprašanje pravice do rdeče intervencije. Komunistično povedano: nastalo je vprašanje, če imajo sovjetska Rusija in druge njej pridružene sovjetske republike pravico napasti druge države z namenom, da bi tudi tam vzpostavile ruskemu podoben režim. Kako izgleda to pravo v praksi, so bolj-ševiki v vsi grozoti pokazali o priliki napada na Georgijo. Kar so boljševiki zagrešili nad Georgijo, to hočejo sedaj proglasiti za teoretično načelo vsega svetovnega komunistično navdahnjenega proletarijata. Toda ta rdeča intervencija ne pomenja samo, da ima sovjetska ruska armada pravico do napada na kako drugo državo, marveč, da je proletarijat v napadeni državi dolžan podpirati napadalca, ker je ta napadalec sovjetska Rusija. Pa niti s tem načelom se ne zadovolje rdeči vojskovodje, čeprav vodijo pravzaprav le papirnato vojno, ampak gredo v svojih stremljenjih še mnogo dalje, ker proglašajo, da ima sovjetska Rusija, oziroma kaka druga v njihovem smislu ustanovljena država tudi pravico sklepati vojaške zvezo s pod meščansko upravo stoječimi državami v vojne svrhe in da se ima v takih slučajih proletarijat meščansko upravljane države z vso silo zavzeti za vojno in njen zmagoviti konec. To pa iz razloga, ker buržuazije, ki sklene vojaško zvezo s sovjetsko republiko, po boljševiških receptih ni več smatrati za nasprotnico proletarijata, tudi ne v slučaju, če žene ta buržuazija proletarijat v smrt na bojnih poljanah.
Dosedaj je javnost prav malo izvedela o razpravah o tem vprašanju na kongresu v Moskvi. Ko pa se je vrnila delegacija fran. komunistične stranke v Francijo, ni mogel član te delegacije Ferd. Paure teh načel nikakor pojmiti, in je zahteval, da se tozadevni govori in resolucije objavijo. Ker se pa njegovi želji ni ustreglo, je sedaj v svojem časopisu »Revcil du Peuple« sam objavil tozadevni del Bucharinovega poročila na moskovski konferenci. Kot objavlja Fau-re, je Bucharin na štirinajsti seji tega kongresa med drugim izvajal sledeče: Pravzaprav ni nikake razlike med posojilom in vojaško zvezo. Trdim celo, da smo že dovoli močni, da moremo skleniti zvezo s to ali ono meščansko vlado, da potem s pomočjo meščanskih držav vržemo kak drug meščanski režim. To vprašanje je za nas vprašanje čiste strategične In taktične oportunosti (izrabljanja ugodne prilike), ki mora biti v našem programu nedvoumno izražen. Vzemimo slučaj, da je sklenjena vojaška zveza z meščansko državo, potem je dolžnost sodrugov v vseh državah, da po svojih močeh prispevajo in
F, A. Mignet:	6.	nad.
Zgodovina francoske revolucije.
1789—1814 Od 5. maja do noči 4. avgusta 1789.
Državne stanove je skušal dvor uničiti, nikari da bi hotel njihovo poslovanje urediti. Ljubši mu jc bil slučajni odpor velikih zborov v državi, kot da bi delil moč s trajno skupščino. Razlika med posameznimi stanovi je pospeševala njegove nakane; računal je s tem. da bo podžigal med njimi nesložnost in onemogočal njihovo delovanje. Državni stanovi niso imeli radi svoje napačne organizacije nikdar uspeha; dvor je torej tembolj upal, da se bo to ponavljalo, zlasti še, ker prva dva stanova nista hotela pristati na izboljšanja, ki jih je zahteval tretji stan. Duhovščina je hotela obdržati svoje privilegije in bogastvo; uvidela je pač, da bi morala več žrtvovati, kakor bi ji bilo mogoče pridobiti. Plemstvo zopet se je prav dobro zavedalo, da bi moralo tudi v slučaju, da zopet pridobi svojo že zdavnaj izgubljeno politično neodvisnost, odstopiti ljudstvu več, kot bi se dalo odvzeti kraljevi oblasti. Nova revolucija naj bi se izvršila skoraj izključno v korist tretjemu stanu in prva dva stanova sta bila pripravljena združiti se z dvorom proti njemu, kakor sta se pred kratkim zvezala ž njim proti dvoru. Korist sama je povzročila, da
osigurajo zmago zaveznic. Vzemimo, da tokom vojne pomede proletarijat z buržuazijo zvezne države, potem nastane drug problem, o katerem mi menda ni treba s tega mesta podrobneje razpravljati, ki pa leži ta-korekoč na dlani.
Drugo taktično vprašanje, o katerem moramo razpravljati, Je vprašanje o pravici rdeče internacijonale. Po mojem nazi-ranju Jc to vprašanje odločilne važnosti za vse komunistične stranke. Ves svet govori o »rdečem militarizmu«. Potrebno je„ da v svojem programu pripoznamo pravico vsake proletarske države do rdeče intervencije. (Medklic Radeka: Ti si polkpv častni polkovnik, zato govoriš tako!) V komunističnem proglasu čitamo, da mora postati proletarijat gospodar sveta. Toda do tega cilja ne pridemo z rokavicami v rokah, ampak ga moremo doseči le z bajoneti in puškami-Razširjenje sistema, ki tvori podlago vsaki rdeči oboroženi sili, Je istovetno z razširjenjem socijalizina, z naraščanjem revolucijonarne proletarske sile. Pravo do rdeče intervencije Je pod gotovimi pogoji edinole tehnične narave, če se ravno pokaže možnost take intervencije.
Potem je razlagal Bucharin svoje nazore o pacifizmu (svetovnem pomirjenju) in o rdečem militarizmu. Tako je izvajal: Ta politika, ki se vedno ravna po ugodnih prilikah, nima nič skupnega z načelnim pacifizmom. Ravno nasprotno: komunistična internaci-jonala izrecno pripoznava pravico proletarskih republik, da v interesu izžemanih in zatiranih vodijo politiko intervencij. Tudi obrambno vprašanje domovine izgleda danes vse drugače kot ob izbruhu svetovne vojne, predno smo ustanovili proletarsko državo. Predvsem je dolžnost proletarijata vseh držav da se postavi v bran za odino našo proletarsko državo in da sodeluje pri razširjevanju osnovnih temeljev naše države, ker se ravno s tem razširja podlaga internacijonalne revolucije.
Ker tedaj načeloma ni ovire, da se stvori koalicija (zveza) med meščanskimi in proletarskimi državami, se mora vprašanje, kako stališče naj se zavzame pri izbruhu vojne, v vsakem posameznem slučaju posebej presoditi, ter odločiti po načelu oportunosti.
V francoskem socialističnem časopisju vzbujajo ta poročila samoumevno velikansko pozornost. Kajti povsem jasno je, da za temi abstraktnimi in teoretičnimi (miselnimi in znanstvenimi) trditvami tiče povsem določene, stvarne politične kombinacije, namreč vprašanje ncinško-ruske zveze, pri čemur se niti ne računa z dejstvom, da bo Nemčija že v trenutku, ko se sklene taka zveza, država s proletarsko vlado, ampak da more s sovjetsko Rusijo priti do vojaške zveze, tudi v slučaju, da bi imel Nemčijo v rokah Stinnes ali Hindenburg.
Iz izvajanj Bucharina pa sledi, da ni dolžnost samo nemškega proletarijata, če bi v takem slučaju zapovedovala zveznim armadam Trocky in Hindenburg, da se odzove mobilizaciji, am-
sta se postavila sedaj na to nasprotno stališče ter se pridružila vladarju, ne da bi ju bila dovedla do tega udanost, ampak iz istega razloga, iz katerega sta zagovarjala malo prej ljudstvo — ne da bi se ozirala na obči blagor.
Dvor si je prizadeval na vse krip-lje, da bi ohranil plemstvo in duhovščino pri tem razpoloženju. Poslance teh dveh stanov je obsipaval z vse mogočimi udvornostmi in jih zapeljeval, kakor je vedel in znal. Družba, ki so jo posečale najodličnejše o'sebe, se je zbi-ralapri grofici Polignac (Polinjž); najodličnejši člani obeh stanov so bili njeni gostje. Tu so pridobili d’Epremenil-a (Depretnnila) in d’ Entraiguesa (Dan-tregija), ki sta najbolj goreče zagovarjala prostost v parlamentu oziroma pred državnimi stanovi, ki pa sta bila od tlej dalje njena najhujša sovražnika. Tu se je določila noša za poslance vseh treh stanov, ki so jih skušali ločiti najprej z etiketo, potem z intrigami, naposled s silo. Dvor je bil prežet spominov na stare državne stanove; mislil je, da mu bo mogoče urediti sedanjost po preteklosti, da se bo pokoraval Pariz pred vojsko, poslanci tretjega stanu pred plemstvom, državno skupščino pa da bodo obvladali z razdelitvijo stanov. V to svrho so hoteli uvesti zopet stare šege, ki naj bi povzdignile sijaj plemstva, prostake pa ponižale. Tako so si domišljevali po prvi seji, da so s tem vse preprečili, ker niso nič dovolili.
pak da mora francoski proletarijat v tem slučaju vse podvzeti, kar bi omogočilo vpad zveznih armad t. j. nemških imperijalistov In ruskih boljševikov v francosko ozemlje.
Dočim tedaj internacljonala »socija-lističnih izdajalcev« kliče ves proletarijat za slučaj vojno na boj proti lastni buržuaziji in hoče pretečo vojno nevarnost premeniti potom generalne stavke v socijalno revolucijo, so prišli boljševiki tako daleč, da so si izmislili posebne teorije, na podlagi katere bi gnali nemški ali pa tudi proletarijat kake druge države v klavnico pod vodstvom raznih militaristov, samo če to služi namenom sovjetskih mogotcev.
Klic umirajožih.
(Iz Sevnice.)
Državni nameščenec — ta zasmehovana uboga para — bi bil moral preteklo nedeljo javno protestirati proti nočitvenim krivicam glede njegovega gmotnega položaja in sprejeti resolucijo z zahtevami po nemudnl odpomoči. A glej ga, spaka! Sobotne novine prines6 tako sladke bonbončke iz Beograda, da je državnim nameščencem namah prešlo veselje do protestnih zborovanj, določenih preje za celo državo. Finančni minister je baje »osvojil« vse naše zahteve. Dal nam bo — pravijo — deset milijonov dinara mesečno več ter izenačiti hoče stanarino, doklade in to in ono; protestnih zborovanj torej ni treba in bi bilo škoda za čas in trud. In državni nameščenci menda res niso povsod zborovali in niso protestirali, ker — gospod finančni minister je obljubil ... Za te obljube si bomo sedaj lahko »osvojili«: zdravje, ki je vsled pomanjkanja in gladovanja že napol jetičnim nameščencem v prvi vrsti potrebno, potem perilo, ki ga v marsikateri rodbini več ne poznajo, pa če ga imajo, je krpa pri krpi, raztrgano in slično pajčevini; obleko, ki si je izza predvojnih časov nismo več mogli omisliti in še marsikaj drugega si bomo »osvojili«; res, zlati čas zdaj param revnim pride.
Pa vsi ne verujemo takim in enakim obljubam, zato smo v Sevnici kljub temu zborovali ter sklenili in podpisali sledeči klic umirajočih:
Resolucija
spreieta o priliki protestnega zborovanja državnih nameščencev, železničarjev in upokojencev v Sevnici dne 28. januarja 1923.
1. Ugotavljamo, da je prištevati državne nameščence po pretežni večini narodnozavednim inteligentom ter da tvorijo precejšen, morda večinski del naše narodne inteligence.
2. Ugotavljamo, da se je baš naša inteKgenca v prvi vrsti borila proti državnemu nasilju avstro - ogrske monarhije ter delovala za njen razpad.
6.	maja, dan po otvoritvi državnih stanov, se je podalo plemstvo in duhovščina vsak v svojo zbornico ter so se konstituirali. Tretji stan, kateremu so odkazali radi njegovega številnega zastopstva zborovalno dvorano kot največji prostor, je čakal tu na ona dva stanova, smatral svoj položaj kot pro-vizoren, svoje člane kot domnevne poslance in ni podvzel ničesar, dokler se ne združita ž njim ona dva stanova. Sedaj se je pričel znameniti boj, katerega izid je moral odločiti, če se bo revolucija nadaljevala ali izostala. Vsa pri-hodnjost Francije je bila odvisna od tega, če se stanovi združijo ali razdvoje. To važno vprašanje se je načelo pri overovljenju pooblastil. Ljudski zastopniki so po pravici zahtevali, da se to vrši skupno, kajti tudi za slučaj, da ne pride do združenja stanov, zanima
neovržno vsakega posameznega zat-stopnika presoja pooblastil drugih stanov; zastopniki privilegiranih stanov pa so zopet -trdili, overovljenje se mora vršiti ločeno, ker so stanovi faktično med seboj ločeni. Uvideli so, da bi en sam skupen nastop pozneje onemogočil vsako ločitev.
Prostaki so postopali previdno, s prevdarkom in z odločno stanovitnostjo.
Svoj cilj so dosegli šele po velikih naporih, ki niso bili brez nevarnosti, počasi so si priborili nekaj manjših uspehov. Sistematično brezdelje, za katero
so se odločili takoj spočetka, je bilo
najpametneje in najsigurneje sredstvo;
3. Uvidevamo, da je radi tega tudi dolžnost intelektualcev, da sprejmejo pred drugimi naše gospodarske neprilike vsled dolgoletne vojne.in političnih izprememb ter da vzamejo nase glavni delež porodnih bolečin naše mlade nacijonalne kraljevine.
4. Ugotavljamo, da so državni nameščenci s svojim trpljenjem to obvezo do sedaj v polni meri izpolnili, da so živeli zbog pičlih svojih službenih prejemkov ter ob vrtoglavo naraščajoči draginji borno, ža državne uradne funkcijonarje nedostojno, njim potrebni avtoriteti kvarno življenje najsiromaš-nejših proletarcev ter ob porogljivem pomilovanju drugih v blagostanju ali celo v razsipni razkošnosti živečih slojev'.
5. Ugotavljamo, da poteka danes že peto leto tega našega mukotrpnega stanja, da je kupa našega trpljenja in našega ponižanja vrhoma polna ter da je ta doba predolga in krivična.
6. Prosimo odločujoče državno faktorje, da se nam izplača za pokritje najnujnejših trenutkih izdatkov ter kot takojšnja pomoč v svrho odvrnitve pretečih tožb in eksekucij — brez odloga enkratni prispevek v iznosu enomesečne plače z vsemi dokladami.
7. Prosimo dalje odločujoče faktorje v državi, da narede onkrat konec našemu trpljenju, našim gmotnim skrbem, tirajočim nas v obup, ter da čim-prej urede naše gmotno stanje tako, da bomo mogli živeti od bližnje okolice gospodarsko neodvisno življenje z onim zanosom in ono avtoriteto, ki je potrebna za izvrševanje, državne oblasti in državnih funkcij. V ta namen smatramo za enkrat potrebno najmanj 150 % povišanje naših službenih prejemkov z vsemi dokladami.
8. Izjavljamo, da je obupni klic protesta nižjih uslužbencev proti maksimiranju rodbinskih doklad povsem upravičen ter prosimo solidarno z njimi, da se ta ncsocijalna uredba takoj ukine z naknadno veljavnostjo izza 1. maja 1922.
9. Izjavljamo, da gmotno ne prenašamo nikakega povišanja najemnin po členu 16 pravilnika k stanovanjskem zakonu in da odklanjamo vsako zvišanje dotlej, dokler stanovanjskih najemnih ne prevzame v svojo plačilno obvezo država sama.
Prosimo zajedno, da se stanovanjski zakon izpremeni odnosno popolni v tem smislu, da bo državnim funkcijonarjem in njihovim družinam pod vsakim pogojem zasigurano bivanje na kraju njihovega službovanja.
10. Zahtevamo čimprejšnje uzakonjenje službene pragmatike.
11. Zahtevamo pravično reguliranje davčnega cenzusa za sluge in delavce (petdinarski davek) glede rodbinskih doklad.
Sevnica, dne 28. januarja 1923.
Sledi 59 podpisov.
so slučaji, ko je treba samo počakati, pa se zmaga. Tretji stan je bil enoten in je tvoril po številu polovico državnih stanov. Plemstvo je imelo v svoji sredi člane, ki so se nagibali k ljudstvu, večina duhovščine, ki jc obstojala iz nekaj miroljubnih škofov in iz mnogoštevilnega razreda župnikov, tretjega cerkvenega stanu, je bila tudi naklonjena prostakom. Utrujenost mora naposled dovesti do združenja, je upal tretji stan, bali pa so se tega škofje. Zato so se ponudili 13. maja za posredovalce. Toda posredovanje ni imelo uspeha, ker plemstvo ni hotelo glasovanja po glavah, prostaki pa ne po stanovih. Zato so plemiči prekinili posredovalne seje. ki so se brezuspešno vlekle do 27. maja.
Dan po tem sovražnem sklepu pozovejo prostaki, ki so medtem sklenili, da proglase svoj zbor za narodno skupščino, duhovščino v v imenu Boga, miru in javnega blagra, da naj se združi z njimi. Prestrašen skuša dvor zopet vzpostaviti pogajanja. Prvi posredovalci dobe nalogo posredovati med stanovi, ministrstvo naj bi izravnavalo spore med posredovalci. Tako so bili stanovi odvisni od posredovalne komisije, ta je imela zopet za razsodnika kraljevi svet. Nova pogajanja niso imela nič ugodnejšega uspeha od prejšnjih; zavlačevala so se brez konca in kraja, ne da bi ta ali oni stan kaj popustil. Naposled jih je plemstvo ukinilo ter potrdilo vse svoje sklepe. (Dalje prih.)