Poštnina plačana v gotovini. Maribor, petek IH aprila 1934 Štev. 85. Leto X. (X¥U.) i ^ JLMIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK tfr«dniitvo in uprava: Maribor. Gosposka ul. 11 / r«laton uredništva 2440, uprava 245b lahaja razen nedelje m praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prsjeman v upravi ali po poftti 10 Divi, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku S Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / Poštni čekovni račun it, 11.409 99 JUTRA 99 M3»fMm*ieMšedete Eden napada in razkrinkuie Lahe V mariborskem področju se slejkoprej navzlic konjunkturi, ki jo predstavlja zaposlitev v tekstilni stroki, čutijo močni odmevi splošne gospodarske in socialne stiske. Na mariborskem delovnem trgu ostane vsak mesec v evidenci nekako 1500 do 2000 brezposelnih moških in žensk, ki se obračajo tjakaj za pomoč. Niso pa pri tem upoštevam vsi oni, ki si iščejo bruha in zaslužka po svojih poteh ali pa preko drugih posredovalcev. Morda so marsikje v državi prilike še težje in občutnejše. V mariborskem področju imamo v zadnjem času vendarle nekaj svetlih utrinkov, ki osvetljujejo temno obzorje našega delovnega trga. S povečavo objektov mariborske tekstilne tvornice in gradnjo nove predilnice se bo nudil zaslužek nekaj stotinam delavcev in delavk. Razen tega se bo gotovo delovni trg mariborskega področja nekoliko razbremenil z vsemi tistimi zaslužka in kruha potrebnimi, ki bodo dobili zaposlitev pri novoustanovljeni tekstilni tvornici v Košakih. Ne gre pa na račun nekaterih svetlih utrinkov precenjevati danih olajšilnih okolrrosti, ki sicer razbremenilno posegajo v težko stanje, ki ga prinaša v naše socialno življenje pošast brezposelnost. Reševanje tega najtežjega socialnega vprašanja povojne dobe je v poedinih državah različno in se pri tem uveljavljajo najrazličnejše metode. Tukaj je vznikla ideja o skupnih delovnih taboriščih, ki jih srečavamo v Nemčiji, Avstriji, pa tudi Češki, Bolgariji in Italiji. Tudi v naši javnosti se je sprožila ta ideja in so se ponekod že napravili poskusi realizacije tega zamisleka. Problem je tem težji, ker predstavlja kompleks socialnih in družabnih aktualnosti, ki je v razlogih nastanka in metodah reševanja precej kompliciran. Na prvi pogled bi pač mogla frapirati tista smešno fantastična zabloda, ki jo je bil izrekel sicer duhoviti francoski gospodarski pisatelj Basiat, ki je trdil, da bi se brezposelnost nehala v tistem trenutku, ki bi se vsakemu delavcu zvezala desna roka na hrbet, da bi na ta način mogel delati samo z levico. Ta Bastiatova zablodna misel ni v bistvu nič drugega kakor recepti onih ljudi, ki vidijo v omejitvi produkcije industrijskih proizvodov pomoč iz trenutne socialne stiske. S tem v zvezi je teza. da se naj pobija racionalizacija, ki jo je prinesla tehnika in ki v svojih zadnjih posledicah kruto udarja delovne sloje in množice. Ali bi pa tudi omejitev produkcije in popolna odprava racionalizacije bili identični z dejstvom želenega blagostanja in socialnega ter Gospodarskega dobročutja? Slejkoprej ostane zaenkrat edini izhod v pospešeni investicijski metodi in politiki, ki z velikimi iniciativami ter za-hiisleki daje delovnim slojem možnost Zaslužka. S tem v zvezi je treba opozoriti na nešteta opozorila naših vodil-11 ih osebnosti, ki naglašajo nujno potrebo večjih investicij v naši banvini, ki bi Nušemu gospodarstvu In delavstvu prinesle nekaj lepših upov v boljšo bodočnost. Treba je samo svežiti spomin na 'Malenkostni odstotek investicij, ki so prišla na Dravsko banovino, tako da se & upravičeno zasnovala terminologija o ^postavljanju. Precej upa je da'a svo-JeČasna obljuba o gradnji oziroma modernizaciji ceste od državne meje preko Maribora in naprej. Pa tudi druge obl ju-so se čule v zadnjem času. O vsem tem se vodi evidenca. Tisoči brezposelnih v mariborskem področju pričakujejo od tega svoj kruh in zaslužek. Kdo ima pravico, da jim ga jemlje ali prikrajšu- ŽENEVA, 10. aprila. Položaj se tukaj za Italijo razpleta vedno neugod-neje. Na včerajšnji seji odbora trinajstorice je zunanji minister Eden naslovil na svet Društva narodov apel, da se takoj uvede preiskava v pogledu obstreljevanja bolnišnic Rdečega križa in uporabe strupenih plinov od strani Lahov v Abesiniji. V tako zvanem ženevskem protokolu, ki ga je podpisala tudi Italija, se izrecno prepoveduje uporaba strupenih plinov. Eden je nadalje ugotovil, da se ima Italija za dosežene vojne uspehe zahvaliti edino le strupenim plinom, proti katerim si abesinski vojaki niso vedeli pomagati in so radi tega popadali na tla kakor muhe. Eden je nadalje pribil, da je Italija v zadnjih dneh transportirala zopet 200 ton strupenih plinov skozi Sueški prekop v vzhodno Afriko. Eden je zahteval nadalje od odbora trinajstorice, da stavi Italiji nemudoma ultimativno zahtevo, da ustavi sovražno-; sti na vseh frontah. Če bi Italija v teku treh dni ne izpolnila, potem bi se takoj in brezpogojno izvedla poostritev sankcij. Eden je predlagal poostritev sankcij v tem smislu, da se proti Italiji v polni meri uveljavi tudi blokada. Edenova izvajanja so napravila globok vtis. Nekateri delegati, med njimi francoski zunanji minister Flandin, so osporavali kompetenco odbo ra trinajsterih glede sklepanja o Edenovih predlogih. Temu mnenju so se priključili tudi pravni izvedenci. S tem jc zadeva zavlečena preko praznikov. 100.000 iašk h delavcev in vojakov sradi ceste RIM, 10. aprila. Vojno poročilo št. 180 se glasi: Letalstvo je aktivno v preganjanju sovražnika in ščitenju itali sanskih čet, ki korakajo proti jugu. Cesta, ki vodi od Gondara proti jezeru Tana, se bo v najkrajšem času uredila za avtomobilski promet. LONDON, 10. aprila.Reuter poroča: Na ogadenski fronti nadaljuje letalstvo bombardiranje. General Graziani je bojda odločil, da preide v ofenzivo pred pričetkom deževja, ker bi bile potem akcije z motoriziranimi oddelki brezuspešne. MAKALE, 10. aprila. Na tisoče vojakov gradi ceste v področje Mai Cio in Ašangi. Dovršili so razširjenje ceste severno in južno od Amba Alagi, ki bo uporabna za veliki promet avtomobilskih kolon. Na ostalih prometnih linijah dela preko 100.000 delavcev in vojakov na Izgrajevanju avtomobilskih cest. Eden ne poide iz Ženeve, dokler ne pristane r ussol‘ni na mirovna posaanša ŽENEVA, 10. aprila. V razgovoru z zunanjim ministrom Edenom je potrdil abesinski odposlanec Volde Mariam, da je abesinska vlada pripravljena pričeti mirovna pogajanja, toda pod pogojeni, da ne bodo to neposredna pogajanja z rimsko vlado. Abesinija želi razgovore edino v okviru in ob sodelovanju Društva narodov. ŽENEVA, 10. aprila. Zunanji minister Eden je imel včeraj dolgotrajno konferenco s predsednikom odbora trinajstorice Madariago ter z glavnim tajnikom Društva narodov g. Aveuolom. Eden se je, kakor se doznava iz krogov angleške dclegacije, odločil, da ne zapusti Ženeve, dokler ne doseže od Mussolinija pristanek za mirovna pogajanja z Abesinijo. Če bi takšna izjava italijanske vlade ne prispela v najkrajšem času, potem se bo sklical odbor trinajsterih, da proglasi poostritev sankcij, v prvi vrsti pa prepoved izvoza petroleja. Akrila za „!bers:o sovjetsko republiko" PARK, 10. aprila. »Matin« poroča, da je v Algecij roasu izkrcal sovjetski parnik »Jerek« tajno in ponoči 16 zabojev orožja. Orožje se je razdelilo komunističnim celicam v Granadi, Ve lenciji in Cevti. Dva dni kasneje je isti parnik izkrcal tajno ponoči za Seviljo 32 zabojev orožja, istočasno pa je prispel tudi denar za komunističnega agitatorja Francesa Galano, ki vodi skupno z anarhističnimi sindikati ter Ijaskiškimi in katalonskimi separatisti akcijo, da se proglasi neodvisna iber sko sovjetska republika. Laške fantazife RIM, 10. aprila. Znani laški publicist Virginio Gayda piše v »Giomale d’Italia«, da se more laško kolonialno posestno stanje v Afriki zajamčiti le na ta način, da se Abesinija ter bližnje province (angleški Sudan, Kanya In britanska Somalija) popolnoma razorožilo Dokler ima Abesinija orožje, Italija ne bo imela miru. Zračni orjak Hindenburg" nad Francijo BERLIN, 10. aprila. Po zadnjem pozicijskem poročilu se nahaja zračni orjak »Hindenburg« nad Gibraltarjem in je na povratku v Nemčijo. Ker ima motor defekt, leti zračni orjak s 50 milino hitrostjo na uro v s meri proti Franciji, da doseže na ta način po najkrajši poti svoje pristajališče. Francoska vlada je na prošnjo berlinske vlade dala dovoljenje za »Hindenburgov« let preko Francije. Železniška katastrofa pri Marseillu PARIZ, 10. aprila. Na progi Pariz - Marseille se je v bližini postaje Laroche pripetila velika železniška nesreča. Brzovlak je trčil v tovorni vlak in je obležalo na razbitih vagonih 20 smrtnonevarno ranjenih in 40 poškodovanih. je? UdMim PRI DAVIDOVIČU. Včeraj se je na stanovanju Ljube Da-vidoviča nadaljevala konferenca predstavnikov bloka strank izven parlamenta in sta bila na sestanku tudi Joca Jovanovič in Miša Trifunovič. Razpravljali so o položaju in o sestanku razširjenega odbora izvenparlamentarne opozicije, ki bo po velikonočnih praznikih v Zagreba in na katerem se bodo razpravljali tako-zvani beograjski predlogi. Zagrebški sestanek bo med 20. in 30. aprilom. OGROMNO IZGUB. »Trgovski list« prinaša v številki od 9. aprila uvodnik »Proč s sankcijami«, in ga utemeljuje sledeče: »Zlasti pa naj napravi konec z izvajanjem sankcij naša država, ki je pretrpela zaradi njih ogromno veliko izgub, dosegla pa niti toliko, da bi ji vsaj njene zaveznice priznate one ugodnosti, ki so jih že davno priznale in jih še priznajo Avstriji! Ni zato drugega pametnega izhoda ko ukinitev sank cij, in sicer čim prej in čim temeljiteje!« NOVI BOLGARSKI IPOSLANIK. Včeraj je prispel v Beograd novi bal-garski poslanik dr. Dečko Karadjov in so ga sprejeli na kolodvoru predstavniki bolgarskega poslaništva ter jugoslovanskega namestništva zunanjih zadev. MAČKOV FOND. Znana je akcija dr. Mačka pri ameri-kanskih Hrvatih za takozvani fond dr. Mačka, ki naj bi bil namenjen za pomoč hrvatskim pasivnim krajem. Te dni je poslala na to akcijo Hrvatska bratska zajednica iz Pittsbuga na dr. Mačkovo ime ček od 7300 dolarjev. IZPUŠČEN. Uprava mesta Beograda, je zaključila preiskavo v zadevi Damjana Arnavtovi-ča in drugih poslancev, ki so obdolženi, da so imeli zveze z atentatom od 6. marca v Narodni skupščini. Ves material se je izročil državnemu sodišču za zaščito države in so se vsi obtoženi prepeljali iz zaporov mestne uprave v zapore državnega sodišča. Ob tej priliki je preiskovalni sodnik državnega sodišča odločil, da se izpusti na svobodo dr. Mi-hajlo Djurovič, ki ga je bila Narodna skupščina izročila oblastvom v zvezi z dejanjem Damjana Arnavtoviča, potem ko je tudi državni tožilec ugotovil, da ni osnove za kazensko postopanje proti Mihajlu Djuroviču. Na podlagi te odločbe je bil poslanec Djurovič izpuščen. ZA NAS NAJMANJ. »Delavska politika« z dne 8. t. m. piše: »90 vagonov koruze pride v Slovenijo. Na kak način jo bodo delili in kje, še ni poročil. Druge banovine so dobile znatnejše količine koruze, tako: vrbaska banovina 346 vagonov, primorska 500. zet-ska 541 itd.« Francija išče posojilo, in sicer v Nizozemski, in se vršijo v Amsterdamu pogajanja glede posojila v višini 1 milijarde frankov. Vojvoda Kentski bo kumoval, kakor poročajo londonski listi, novorojeni hčerki kneza namestnika Pavla, ki bo pri krstu pridržala svoje začasno ime Marina. Poljska vlada je izdala naredbo, po kateri je prepovedano po lokalih peti ruske pesmi. Stran 2. Mariborski »V e č e r ti !1č« Jutra V Maribor u, dne 10. IV. 1936. Maribor ima zopet veliko afero Milijonske tatvine v železniških delavnicah^ vana po dosedanjih ugotovitvah za tri milijone dinarjev širše kroge — Policija neprekinjeno na delu Železniška uprava je bojda oškodo* - Afera zavzema vedno Še dobro so v spominu mariborske aiere zadnjih let. Kelnaričeva tragika je še sveže pred nami, zloglasna bencolska afera s svojimi številnimi žrtvami še Dravzaprav n{ končana. Maribor ima novo veliko afero, ki sega v življenje neštetih mariborskih družin in v eksistenco številnih prizadetih, katerih krivda se bo še morala dognati, v kolikor že ni pojasnjena. V Mariboru imamo zopet novo sen-zacijonelno afero. Mariborska policija je izsledila ogromno tatvino dragocene bele kovine, takozvane kompozicije, ki so jo kradli že dalje časa nekateri delavci v delavnicah državnih železnic in jo prodajali — kakor so podani sledovi — mariborskim kovinskim tvornicam Wudler v Melju in neki drugi tvornici na mariborski periferiji. Kolikor je do-sedaj ugotovljeno, je državna železniška uprava oškodovana za tri milijone dinarjev. Po preiskavi sodeč pa bo šla škoda v nove težke milijone. Na sledu . . . Že od novega leta se je šušljalo, da kradejo nekateri delavci v delavnicah državnih železnic neko kovino in da jo prodajajo nekim mariborskim tvrdkam. Tudi so ljudje govorili, da je škoda, ki jo s tem povzročajo železniški upravi, precej velika. Mariborska policija je postala pozorna na te govorice in je šef kriminalnega oddelka g. Ca j n ko naročil trem detiktivom, na doženejo stvar do dna. Detektivi gg. Rojc, T r p i n in Cede so šli takoj na delo. Dolgo niso mogli priti zadevi na sled, končno pa se je detektivu Rojcu le posrečilo izslediti pravo pot. Več dni so detektivi prežali na mariborskem tovornem kolodvoru na pošiljke, ki jih je pošiljala tvrdka Wud-ler neki tvrdki v Zagreb. Počasno pa so izvedeli detektivi za neko gostilno blizu delavnice, kamor so železniški delavci nosili ukradeno belo kovino. Tudi je takoj nato odredila policija temeljito preiskavo pri tvrdki Wudler. katere lastniki so odločno zatrjevali, da •so vlivali belo kovino iz raznih starih odpadkov in odločno zanikali, da bi bela kovina izvirala iz mariborske železniške delavnice. Pri ponovni hišni preiskavi na je bila afera odkrita. Ukradena kovina pod podom. Ko je policija prebrskala tudi stanovanje lastnikov tvrdke Wudler, je našla pod podom 25 originalnih kosov bele kovine, ki so vsi izvirali iz delavnice državnih železnic. S tem je bilo pravzaprav vse pojasnjeno. Policija je imela odslej lažje delo. Bratje Wudlerji niso mogli več tajiti tega, kar so govorili celo ljudje. Po tovornih listih je policija kaj kmalu dognala, da je tvrdka Wudler v poldrugem letu prelila in odposlala iz Maribora v Zagreb in Sarajevo okrog 50.000 kilogramov bele kovine v stvarni vrednosti nad tri milijone dinarjev. Nadalje je policija ugotovila, da je belo kovino razpošiljala tudi ona druga tvrdka. Zato je tudi tam odredila preiskavo. Koliko bele kovine je razpečala ta tvrdka, ni še točno ugotovljeno, domnevajo pa, da gre za velike količine. Zadnjo pošiljko je tvrdka Wudler odpremila iz Maribora preteklo soboto. Pošiljka, ki je bila namenjena v Zagreb, je bila takoj zaplenjena. Skladišče bele kovine pri »Amerikancu«. Porazno je delovala vest o odkritju afere na delavstvo delavnic državnih železnic. Kako so delavci odnašali kovino iz delavnic, je doznala policija naslednje podrobnosti. V livarni delavnic, kjer prelivajo belo kovino, ki jo uporabljajo pri raznih ležajih, je zaposlenih več delavcev. Delavci so dobivali materijal j v večjih količinah iz skladišča za vsako- [ dnevno uporabo. Med delom so skrivaj nosili kose bele kovine, ki tehtajo po štiri kilograme, v najbližjo gostilno. Tam sta po navadi čakala dva njihova zaupnika, ki sta ukradeno kovino takoj plačala delavcem, nato pa jo dalje prodajala tvrdkam 'SVudler in oni drugi tvrdki. Policija je tudi dognala imena teh delavcev in zaupnikov. Bili so to železniški delavci Ivan Čeli. Janez Goljat in Anton Sinkovič, zaupnika pa neki Stefan Obreht in Franc Štancer. Delavci šo prodajali zaupnikoma belo kovino kilogram po 6 do 10 Din. zaupnika pa že omenjenim tvrdkam po 10 do 12 Din. Tvrdke pa so naprej prodajale ukradeno belo kovino po 20 do 25 Din kilogram. Da bi se zabrisala sled . . . Belo kovino izdeluje železniška uprava v niški delavnici v lastni režiji in stane železniško upravo kilogram 65 Din. Bela kovina ali takozvana kompozicija pa ima pri privatnih tvoruicah še višjo ceno, ki presega celo sto dinarjev. Niška delavnica je razpošiljala belo kovino vsem delavnicam državnih železnic v državi, in sicer v originalnih kosih z originalno znamko. Mariborska tvrdka Wud1er ie. da bi izbrisala sled izvora, prelivala belo kovino zdai v tako, pa zopet v drugo obliko, in posamezne kose opremila z novimi znamkami. Maribor—Niš. Omenili smo že, da sta obe mariborski tvrdki pošiljali ukradeno belo kovino neki židovski tvrdki v Zagreb in neki tvrdki v Sarajevo. Po dosedanjih ugotovitvah pa sta ti dve tvrdki prodajali belo kovino železniški delavnici v Niš. Tako je ukradena bela kovina krožila iz Niša v Maribor in iz Maribora preko Zagreba odnosno Sarajeva zopet nazaj v Niš. Aretacije. V zvezi s senzacionalno železniško afero v Mariboru je policija doslej aretirala deset oseb, in sicer tri brate Alojzija, Ivana in Adolfa Wudlerja ter njihovega očeta Alojzija Wudlerja; nadalje je aretirala tri železniške delavce Ivana Ceha, Janeza Goljata. Antona Sinkoviča, ki so bili zaposleni v livarni delavnic državnih železnic na koroškem kolodvoru ter njihova zaupnika Štefana Obrehta in Franca Štancerja, ki sta od omenjenih delavcev kupovala po skrajno nizki ceni belo kovino. Razen Goljata ii> Sinkoviča je policija zaslišala že vse aretirane Wudlerje in ono drugo tvrdko, ki zanikajo vsako krivdo in trdijo, da jim ni bilo znano, kje dobivata Obreht in Štancer belo kovino. Policija temu zagovoru ne veruje in domneva, da je v afero zapletenih še več oseb. ter se pričakujejo številne aretacije. Preiskava se nadafjuie Mariborska policija vodi skupno z železniško upravo preiskavo v strogi tajnosti. Tudi je v ta namen prispel v Maribor poseben odposlanec železniške ii-prave, ki bo vodil skupno s policijo nadaljnjo preiskavo, katera zavzema vedno večji obseg. Danes dopoldne je policija pričela ponovno zasliševati aretirane železniške delavce Sinkoviča, Čeha in Goljata. Omenjeni trije so že takoj ob aretaciji priznali, da so včasih vzeli v delavnici odpadke bele kovine, ki so jih prodali, za majhen denar. Odločno pa zanikajo, da bi bili jemali originalne kose, kakršne je našla policija pri tvrdki Witdler skrite pod podom. Pojasnilo. K včerajšnjemu poročilu o najnovejši aferi pripominjamo, in pojasnjujemo, da se tatvine niso izvršile v materialnem skladišču kakor se je pomotoma glasilo včerajšnje poročilo, ampak v tukajšnjih železniških delavnicah. SuOtsUUi Mednarodni nogometni turn»r v Mariboru Ob sodelovanju ISSK. Maribora, SK. Rapida. SK. Železničarja ter FC. Wied-ner Sportfrcundc iz Dunaja se bo vršil za velikonočne praznike v Mariboru mednarodni nogometni turnir, ki bo prva večja tovrstna prireditev v zadnjih letih v Mariboru. Turnir bo pravcata revija domačega in avstrijskega nogometa, ker se bodo v dveh dneh odigrale štiri tekme. Mariborski klubi so si glede kakovosti gotovo enakovredni in jih bo-bo sedaj videli v borbi brez primeska ostre borbe za točke. Že samo to dejstvo bi moralo zbuditi v naši športni javnosti dovolj zanimanja za turnir, ki se pa bo prav gotovo stopnjevalo, ker bo sodeloval doslej pri nas še neznan gost — FC. Wiedner Sportfreundc. Omenjeno moštvo igra v dunajskem amaterskem nogometu precejšnjo vlogo. ki je doseglo tudi proti prvorazrednim profesionalnim moštvom lepe rezultate. Gostje bodo nastopili prvi dan proti SK. Železničarju, ki je tudi ves nogometni turnir pripravil. V nedeljo bosta, merila svoje moči še ISSK. Maribor in SK. Raoid. V ponedeljek pa se bodo srečali zmagovalci, nato pa še premaganci prvega dne. Vse tekme se bodo vršile na stadionu SK. Železničarja. in sicer ob vsakem vremenu. OOLNPa v Mariboru službeno. Spored 12. IV. 1936 v Mariboru: ob 16. uri SK Železničar:SC Widner Sportfreude Win, ob 14.30 SK Maribor :SK Rapid. Službujoči ff- Senica. Murska Sobota: SK Mura :SK Jugoslavija Celje službojoči g. Peterka. Dol. Lendava: SK Lendava : SK Slavija. Službojoči g. Mihofer. Spored 13. IV.: v Mariboru: ob 16. Zmagovalca prvega dne ob 14.30. Premaganca prvega dne. Službojoči g. Franki. Svetovni prvak v table tenisu v Mu' riboni. V okviru II. mednarodnega table teniškega turnirja, ki ga priredi ISSK Marbor v dneh 18. in 19, t. m. v Mariboru. bo sodeloval tudi svetovni prvak v table tenisu FC Vindobona iz Dunaja. Moštvo bo v Mariboru nastopilo v isti postavi kakor nedavno v Pragi, kjer si je priborilo naslov svetovnega prvaka. Najbrže bodo na turnirju nastopili še Madžari ter reprezentanca Romunije-vsekakor bo II. mednarodni :able teniški turnir v Mariboru največji tovrstni v naši državi. HuShutu t Z našega knjižnega trga Slovarček okrajšav slovenske stenografije je pravkar izšel v tisku Mariborske Podravske tiskarne. Slovarček, ki je praktičen priročnik za vsakega stenografa, je sestavil prof. R. Rakuša. Vsebuje v lični obliki na 27 straneh vse samoznakc in kratice, stalne okrajšave in samozna-ke hrvatske stenografije, ki se razlikujejo od slovenskih. Slovarček je izšel v samozaložbi g. R. Rakuše, nastavnika na mariborski državni trgovski akademiji. Oris našega upravnega prava, prvi zvezek. Upravni postopek. Napisal znani upravni strokovnjak dr. Henrik Soteska. Pisatelj je na podlagi svojih predavanj o upravnem postopku na ljubljanski univerzi in opiraje svoje dolgoletno delovanje v politični upravi sistematski opisal naj novi upiravni postopek, kakršen velja v vsej naši državi izza h 1931. Strokovnjaško sestavljeno knjigo, ki obsega 112 stra ni, je založila in natisnila Univerzitetna pisarna. Razori, list za odraslo mladino. V izdaji Udruženja jeugoslovanskega učiteljstva meščanskih šol, sekcija za Dravsko 'banovino, je pravkar izšla aprilska številka. ki prinaša naslednjo vsebino: Ant. Petkovšek: Razgovor. — Oskar lluda-les: Ugrabljeni bogovi. — Vlado Rojec: Čebelo roje. - Pavel Kunaver: Na izletih. - Jože Zupančič: Ponoviče danes m nekdaj. — Joža Herfort: Rod orlov. — Viktor Pirnat: Med Krko in Savo. Jos. Brinar: Pavliha in jegove vesele pustolovščine. — Albin Zavrl: Skozi Sueški prekop in Rdeče morje. V delu Mladina piše« lori Ljubo: Skrito okence moje mladosti. — Vladimir Firm: Spomin na Trebušnika. Sledi kritični pretres ^Razorov« in gospodinjski del lista. Klasična dela. Nemško slovstvo, zvezek 2 je izšel v izdaji žveze društev »Šola in dom«. Omenjeni zvezek vsebuje posrečen izbor otroških in hišnih pravljic bratov Grimm, ki so namenjene v prvi vrstj šolski mladini za 4. in 5. razred sred njih ter 4. razred meščanskih Šol. Z izdajo takšnih del si je Zveza društev »Sola in dom« pridobila lepe zasluge. Omenjeni drugi zvezek klasičnih del obsega 114 strani in je izšel v tisku ljubljanske Univerzitetne tiskarne. Omenjeno izdajo ure juje prof. dr. R. Kolarič, uvodna pojasnila k drugemu zvezku zbranih spisov iz nem Skega slovstva pa je napisal prof. dr. Lovro Sušnik. Planinski vestnik. Pravkar’je izšla 4. letošnja številka glasila SPD. Vsebina je naslednja: Slavko' Smolej; lz Vrat nad Rokava v ledu in snegu. — Janko Mlakar: Spomini in opomini. — Kap. Gjuro Pany, Sušak; Planinsko turistična potovanja po Jadranu. — Jana Blcivveis: Nekaj vtisov in malo morfolooije z Rile in Piri n a. — Dr. .1. Prešern: Wiesbachhorn. — Obzoru In med društvenih vesteh: Valentin Hodnik, bohinjski slikar: mednarodna razstava planinskih fotografij v Ženevi; Kroz planine Bosne in Hercegovine; Geografski vestnik: Razgled po časopisih. v Misel in delo, kulturna in socialna revija, prinaša v svoji marčni številki sledeče sestavke in članke: Vprašanje odgovornosti. — J. Glavič: Podravje v luči nemške iredente.'— S. Ilešič: Ob 80 letnici prof. F. Seidla. — G. Šilih: Narodno-socialistična izgoja v Nemčiji (nadaljevanje). — Dr. inž. C. Nagode: O avtomobilizmu drugod iu pri nas. Obzornik vsebuje: Temni oblaki nad Renom (dr. B. Vrčon). —■ Kongres Delavskih zbornic. — Knjižno poročilo. — Drobtine. Izšla je nova številka ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film in modo »Naš Val«. Iz bogate vsebine navajamo: Kako postaneš radijski naročnik in kaj moraš kot tak vedeti. — Film — glas Velike Britanije. — Oddajna postaja v Vatikanu. — JNR. — Marsa Ma-tro. — Največii z.vočnik na svetu. — Nova slovaška oddajna postaja. — Angleški radio. — Holandski radio. — Nova švedska oddajna postaja. — Radio v Bolgariji. — Moskovske kratkovalne oddajne postaje. — Sovjetski radio. — Sovjetski radio. — Iznajditelj elektronskega očesa. — Radio na 70 stopinj severne širine. — Kartel izdelovalcev gramofonskih plošč. — Angleški radio. — Slike P radijskega in filmskega sveta. - Slike k važnim oddajam v naši postaji. — Faust v ljubljanski operi. — Pozor, snemamo. —- Novosti dunajskih modnih ateljejev-Mihail Zuščaoko: Zadeve in ljudje. — ’ prilogi Našega vala »Po opernem svetuj najdemo specijalno za radijske poslušalce prirejen libreto W. A. Mozartove opere Don Juan, ki jo 8. aprila ob 20.55 prenaša radio Bucuresti iz državne opere. Priloga je za radijske naročnike PraV .Posebno važna, saj izide v vsaki š*2} .£• l>o ena opera in bodo stalni na ročni o »Našega vala« imeli v enem letu točne izvlečke skoroda vseh oper, ki so stalno na repertoarju evropskih gledališč- ^ Na posebni 32 stranski prilogi prin3^ »Naš val« točne in pregledno urejena sporede vseh domačih in inozemskih |>ct dajnih postaj na kratkih, srednjih in ' gib valovih, časovno razpredelnico oda in izvleček najvažnejših oddaj. križ3 kc. vesti in slike iz radijskega sveta- / Maribor u, dne 10. IV. 1936. ~y 1—ITT I T' I ni I1IIH——■ Marfborskf »Ve če rti t k« Jutra Stran 3. IfUuttmke in dtoiiške mouiu Za las ušel smrti Usodna nesreča kurjača vozila lokomotiva Snoči so bili ob 22.20 uri poklicani ma-‘iborskj reševalci nujno na pomoč na koroški ko>locIvor, kjer se je pripetila zelo huda nesreča. Le izredno srečnemu na-klučju je pripisati, da nesreča ni zahteva smrtne žrtve. Kljub temu pa je nesrečni dogodek usoden, saj je kurjač Iv. Novak, stanujoč v Sp. Radvanju, obležal s prerezano levo nogo. Okoli 22. ure zvečer so namreč na imenovanem kolodvoru premikali lokomotive. Pri tem je bil zaposlen tudi kurjač Ivan Novak. Po Ivana Novaka, ki ga je po- nesrečnem naključju je hotel Novak prestopiti iz ene lokomotive v drugo, pa se mu je pri tem na stopnicah spodrsnilo. Kurjač je tako nesrečno padel, da je prišel z levo nogo pod kolo. To pa je še nje gova izredna sreča v nesreči, ker bi sicer danes ne bil več med živimi. Kolo je nesrečnežu gladko odrezalo levo nogo; Ponesrečencu so reševalci nudili prvo pomoč, nakar so ga nemudoma prepeljali v mariborsko bolnišnico. Usoda Betnavskega gradu Škofovski betnavski grad postane sedež novega ženskega reda. Dne 1. maja se selijo v škofovski grad na Betnavi redovnice, kj pripadajo nekemu po holandskem vzorcu povzetemu dekliškemu redu. Ta red je nekoliko civilen, ker ni- majo redovnice kakšne posebne obleke. V ta namen se je betnavski grad v zadnjem času prenavljal in preurejeval, napeljala se je elektrika in vodovod, tako da bo nekdanji škofovski grad služil drugemu namenu. I V soboto veliki velikonočni spored v Veliki kavarni, popoldanska predstava. »Tezenski dvor« A. Senica novovkle-tena izvrstna tukajšna in,, jeruzalemska vina. Čez ulico pri litru "2- Din ceneje. REPERTOAR Petek, 10. aprila: Zaprto. Sobota, 11. aprila: Zaprto. Nedelja, 12. aprila ob 15. uri: »Siromakovo jagnje«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Premiera. Izven. Ponedeljek. 1,3. aprila ob 15. uri: »Ples v Savoyu«. Znižane cene. Ob 20, uri: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Velikonočni repertoar mariborskega Sledališča. »Siromakovo jagnje« odrsko silno efektno delo znanega biografa Šterna Zvveiga uprizore na velikonočno Nedeljo ob 15. uri. Ta drama, ki se godi časa Napoleonovih pohodov po Egiptu, učinkuje vsebinsko po svojem pretresljivem klicu po pravici, po razgibalni dejanju ter po zelo srečno izbranem sižeju. Veljajo znižane cene. v iPremiera revijske operete Jare Bene-ša »Sveti Anton, vseli zaljubljenih pa-;ron« bo na velikonočno nedeljo zvečer. To je danes povsod z velikim uspehom 'Srana opereta, ki ima to prednost, da ni Oisana prav nič šablonsko ter da uporaba v glasbenem oziru poleg vžigajočih ^šlagerjev« tudi mnogo ljudske glasbe. Vsebinsko je z mnogo humorja in komike zabeljena zgodba o treh zaljubljenih Parih, ki se iščejo in jim dobri svetnik ^nton pomaga do združitve. Delo je med Jtejpopolarnejšimi operetami zadnjega c^sa. Režiser in koreograf je Harastovič, ^rrigent Herzog. Nastopi pa z malo izje-‘JJ0 ves ansambl. Toalete: konfekcija JJastek, izdelava salon Kocbek, Maribor. Rezervirajte vstopnice! (Tel. 2z-82). — “loki ne veljajo. Prva ponovitev bo na 'elikonočni ponedeljek zvečer. »Ples v Savoyu«, je znani in povsod Uspeli »šlager« Pavla Abrahama, s kate-r,Tt* sj je ta plodoviti skladatelj ustvaril naiveč renomeja. Tudi v Mariboru je ta ^Pereta dosegla s svojimi kipečimi melo 'iami, /. novimi dekoracijami in toaletami izredno velik uspeh. Ponove jo na Velikonočni ponedeljek popoldne ob 15. 1,r'- Znižane cene! Velikonočni ponedeljek: Popoldanska podstava bo dobro znana Abrahamova t e|ika opereta »Ples v Savoyu«, ki je bala ^privlačnejša letošnja operetna tiprizo-> ev ter so bile zanjo nabavljene nove ekoracije in toalete. Veljajo znižane ce-e* Zvečer bo prva ponovitev »Svetega Antona«. * *>rcm>era revijske operete »Sveti An-1«. vseh zaljubljenih patron«, bo na Ve- s °n°čno nedeljo zvečer. »Svetj Anton« r ^ drugih sodobnih operet prijetno 2likuje po nešablonski obdelavi vsebi- ne, ki se godi blizu neke češke romarske poti »Svetega Antona« tor v prvi vrsti po uporabi ljudskih motivov v glasbenem delu. Seveda ne manjka tudi vžigajočih »šlager je v«. Dejanje jo silno pestro (11 slik se odigra v najhitrejšem tempu) in ie zlasti komiki in humorju odmerjeno odlično mesto. Vsekakor se more »Sveti Anton« ponašati z naj večjim uspehom zadnjega časa ter je dosegel povsod naravnost frapantno visoko število predstav. Režija je Hairastovičeva. 0 tem iu aum SK Železničar poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba pokojnega člana Otmarja Arnuša, ki bo danes ob 15.30 izpred mrtvašnice na mestnem pokopališču. Mrtvaški zvon. V splošni bolnišnici je umrl v 45. letu starosti zdravnik dr. Gustav Lautner iz Oplotnice. Žalujočim naše iskreno sočutje! Mestno kopališče bo jutri na Veliko soboto od 8. do 15. ure odprto. Cez praznike ostane do srede 15. t. m. zaprto. Iz železniške službe. V strojni oddelek glavnega ravnateljstvi državnih železnic je premeščen inž. Dušan Markovič. pristav 9. položajne skupine železniške delavnice v Mariboru. Iz policijske službe. Za policijskega stražnika zvaničmka ie imenovan policijski stražnik pripravnik Konrad Rožman. pjtiUha te tuluu! Tri dni bo velikonočna številka našega lista, ki izide v povečani nakladi in pomnoženem obsegu, v rokah abonentov in čitateljev. Vsi, trgovci, gostilničarji in obrtniki imajo najugodnejšo insercij-sko priliko, da potoni velikih in malih malih oglasov opozorijo najširše plasti odjemalcev; Trgovci na bogato izbiro in zalogo blaga po nizkih cenah. Obrtniki na solidno izvršitev svojih izdelkov. Gostilničarji na sloves svoje kuhinje in kleti. P&tdad je iuka\! Sezona za trgovce! Ugodna prilika za obrtnike! Konjunktura za gostilničarje! Oglase sprejema uprava lista do sobote dne II. t. m. do 9. uri predpoldne v Gosposki ul. 11. letnim tovarišem padel v meter globoko jamo. kjer se zbira gnojšjiica. V poslednjem trenutku se je staršema posrečilo-da sta otroka rešila sicer neizogibne smrti na — pokopališču! Enajst modrasov na nedeljskem ^lovu« beleži agilni kačjelovec, preparator Josip Ziringer. V okolišu Bresternice in Kamnice je vlovil živih 11 starih modrasov. ki se bodo deloma nagačili, deloma naprej gojili na šolske svrhe. Zakaj je prispelo tako malo lastavic k nam? To vprašanje ne zanima samo naših poklicnih ornitologov (ptičeslovce). ampak tudi naše gospodinje, ki so nekako navezane na te »varuhe« domače sreče«. Kakor pri vseh važnih stvareh so tudi v tem vprašanju oddvojena mnenja. Eni trdijo, da so abesinske vojne operacije z zadušljivimi plini krive te zgube, medtem ko drugi trdijo, da so jih letos Italijani polovili v svoje mreže... Zaključek šahovskega turnirja SK Železničarja. Te dni se je zaključil šahovski turnir, ki ga je priredil SK Železničar. Turnir se je vršil v dveh skupinah in se je iz vsake skupine kvalificiralo po 8 igralcev. Zmagal je Ivan Babič, ki si je od možnih 15 točk priboril 13, drugo in tretje mesto si delita Vidovič in Albane-že z 12, četrti je Goleš z 11, peti Frlan z 10 in pol, šesto in sedmo mesto si delita z 9 in pol točkami Knechtl in Eferl. V naših novinah čitamo kaj čudno in značilno vest, da je društvo vpokojencev Velikonočni nogometni turnir na stadionu SK ŽELEZNIČARJA V nedeljo 12. Ob 14 30 ISSH Matitet: SK tafud — Ob 16-15: ItiiedMt Sftcdfteuude (Duuai): M ZduuUiat V ponedeljek 13.: Ob 14*30 premaganca In ob 1615 premaganca prvega dne Ob vsakem vremenu ! dravske banovine prosilo brzojavno fin. ministra, naj nakaže vpokojencem pokojnine še pred Velkonočjo. — Ne zametujmo svoje časti s tem, da prosimo za je prevzel g. inž. Vidic Ignac, dosedanji | nam itak postavno zajamčeno pravico, šef vozovnega odseku pri direkciji drž. Slovenec, bodi vendar enkrat ponosen, železnic v Ljubljani in bivši dolgoletni i kakor je to vsak drug pošten Slovan. — Te dni je odšel iz Maribora v Niš dosedanji upravnik delavnice državnih železnic g. višji svetnik Jovič Andrija. Upravo mariborske železniške delavnice GRAJSKI KINO. Nit veliki petek kino rw obratuje. V soboto ob pol 9. uri svečana premiera velikega »Ufa« filma »GRAD HUBERTUS.. po znamenitem Garighoferjevem romanu. Hansi Knoteck, Paul Richter in drugi znameniti filmski zvezdniki. Kupne vstopnice v predprodaji! Kino Union. Na velikonočni petek kino radi norme zaprt. V soboto ob pol 9. uri premiera najveselejšega filma »Mala Katarina« Frančiška Gaal. Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved pravi: Do «:i-dalnjega nobene nevarnosti za slano, večinoma zelo oblačno, ponekod tudi s padavinami, sicer pa topleje. Velkotedenski ribji trg. Prodajali so danes: belice po Din 8—9 za 'kg, krapi 12 kablija 22, a zijal 22, cipli 18—24, moli 22, igle 22, postrvi 38, lise 24, očadc 17, obliče 14. Na prodaj je bil pet škafov žabjih krakov, venec po Din 2. Razdružitev občine. Te dni je bita ob 16. uri zaprisega novega občinskega odbora zopet samostojne občine Radvanje v občinski posvetovalnici v Studencih. Po zaprisegi prevzame novoizvoljeni župan posle, in spise od občjne Studenci, tičoče se občine Radvanje, in predmete, ki jih ie nekdanja občina prinesla s seboj v Studence. Tako se je definitivno zaključila dveinpolletna doba skupnega gospodarstva. doaodld ug svetu UKRADENI SODNI AKTI. Nezmani storilci so vlomili iv sodno palačo v Rouneju na Francoskem. Odnesli so s seboj več aktov, mnogo drugih važnih dokumentov pa so zažgali. Zanimivo je, da so uničili vse gradivo, ki je bilo v zvezi z veliko Bieardovo afero. Še zanimivejše pa je, da se niso dotaknili ■ blagajne, v kateri je bilo okrog 2 milijona dinarjev. ZANIMIVA LITERARNA OBLETNICA. Armenci so te dni zelo slovesno proslavili 1500-letnico prevoda sv. pisma na armenski jezik. Pri tej priliki so se ponašali, da so najstarejši krščanski narod, ki pa še do danes nima lastne države. Njihovim bratom, živečim v Rusiji, proslava ni bila dovoljena. POPOLN ZAKONSKI MOŽ. V Chicagu so te dni otvorili posebno šolo, ki je namenjena predvsem mladim ženam. V šoli se bodo žene poučile, kako naj ravnajo s svojimi možmi in otroki. Prva lekcija se nanaša na pripravo mladega dekleta za zakon, druga na postopek in ravnanje z novorojenčkom; sle dijo nato razite druge lekcije in je lekcija, kako sj žena vzgoji popolnega moža, na zadnjem mestu. šef mariborske žel. kurilnice. Nova sekcija Trgovskega grentija. V okviru Trgovskega gretnija se je ustanovila od trgovcev z avtomobili, kolesi, mineralnimi olji, gumijastimi predmeti, elektrotehničnimi in radio-aparati samostojna sekcija, ki si je nadela nalogo, ne samo zastopati svoje strokovne potrebe, nego tudi 'aktivno sodelovati v vseh perečih vprašanjih, katerim je prav ta močna in razvita panoga dnevno izlo-žena. Predsednik sekcije je g. Anton Antončič, njegov namestnik g. inž. Miglič. Tajnik je g. Fran Voršič, blagajnik g. Alojz Rečnik. Odborniki so gg.: Bogomir Divjak, F. Zupančič, Franjo Lepoša, Josip Moravec. Revizorji gg.: Šalamon, Misita in Šprager, Otrok skoraj utonil v gnojišču. Jedva 1-letni sinček grobarja J. Trinkerja — mali Simon, je med igro s svojim cnako- Vpokojenci, ki ne soglašajo z odposlano brzojavno prošnjo. Pokopanega novorojenčka so odkopali na kamniškem pokopališču. Novorojenčkova mati zatrjuje, da je otrok umrl kmalu !>o porodu, sedaj pa bodo dognali, kako je s stvarjo, ker so novorojenčka pokopa^ skrivaj in ponoči. Žrtev žeparja je postal včeraj dopoldne na Glavnem trgu posestnik Martin Jerovšek iz Gabrovcev pri Hočah. Neznanec mu je izmaknil iz suknjiča listnico. v kateri je bilo 250 dinarjev gotovine. Riziko nogometa. Včeraj popoldne se je pri nogometnem treningu ponesrečil 16 letni dijak Zdenko Šonaja. Med tekmo je padel in si zlomil levo roko v zapestni. Poklicali so na pomoč mariborske reševalce, k1 so poškodovanca prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. KRIZA V BIKOBORBI. Španski listi poročajo, da je zajela' L-ni bikoborbo huda kriza. Skozi vse leto je bilo v vsej Španiji samo 268 borb z biki v arenah. Obenem pa naglašajo, da so se pričelj Španci intenzivno zanimati za nogomet in druge športne panoge. Zmagoslavno sta se lani borila z biki matadorja Bienvenida in Armilita, ki sta ubila skupno 64 bikov. ČETRT URE LJUBEZNI. Radijska postaja v Budimpešti je uvedla zanimivo novost: »Četrt ure ljubezni«, ki je rezervirana za anonimne in aevidljive sluša-teljice. V tem času bo speakter pozval anonimne in nevidljive slušateljice, naj uravnajo svoje aparate na odrejeno dolžino vala, po katerem jim bo predvajana zaželjena romanca. Madžari nazivajo to novost »serenado v radiju«. Pijance va zgodba. Pozno ponoči se je zibal proti domu Pijanec in srečal neznanca, ki mu je pri-. -solil krepko zaušnico. ' Začuden sprašuje pijanec samega se- I be: »Kaj vraga, ali sem že doma?« Stran 4. .Mariborski »Večer n ik« Jutra V Mariboru, dne 10. IV. 1936. Evgenij sabanov? Mmeimje pta/esoga Ma\a ROMAN Iz teh mračnih misli ;o je predramil inženjer Atanazij Gal. Prihitel je po gozdni stezi do potočka skoraj brez sape in Apolnija je že po njegovem spremenjenem obrazu spoznala, da se je moralo dogoditi nekaj velikega, usodno važnega. Planila je kvišku in mu pohitela naproti: »Kaj ti je? Kaj se je zgodilo?« je vzkliknila prepadeno. »Najstrašnejše.« »Govori jasno!« »Tvoj oče in moj sorodnik sta izpustila pošasti.« »Pošasti?« »Da, živalske velikane, ki sta jih vzgojila v zadnjih mesecih.« »Kdaj?« »Že predvčerajšnjim.« »Kam? Kje so?« »V Italiji.« »Kako veš?« »Poslušal sem radiofonska poročila.« »Moj Bog.« »Vse oddajnice poročajo o strahotnem napadu pošasti na Italijo.« »In?« »Govore, da so jih izpustili Francozi.« »Torej ne vedo, da...« »Ničesar.« »Hvala Bogu.« »Ne zahvaljuj se prezgodaj. Dr. Vang Ceng še živi, gotovo bo spregovoril, in sedaj mu bodo verjeli.« »In?« »Vedeli bodo, da je Maklen izhodišče peklenskih načrtov proti človeštvu.« »Kaj se bo zgodilo?« »Tega sam še ne vem.« »Nas bodo napadli?« »Vsekakor.« »In pomorili?? »Najbrže.« »Atanazij...« Privila se mu je v objem in krčevito zaihtela. »Sedaj ne gre več samo za najino srečo, marveč celo za najino golo življenje. Ako ne pobegneva takoj...« »Pobegneva... Kako?« »Poizkusil sem zadnje.« »Kaj?« »Pridobiti pilota Bonifacija Urbana.« »In brez uspeha.« »Ne.« »Je pristal?« »Da.« »Govori! Povej mi vse! Kako je bilo?« »Povedal sem mu, kaj se je zgodilo in kaj hočeta profesor in doktor. Slutil je že sam. Nazadnje mi je izdal, da je že prej sklenil pobegniti. Naveličal se je tega življenja.« »Toda kako?« »Njemu samemu je lažje. Izkoristil bi prvo priložnost poleta, s katerega se ne bi več vrnil. Toda na tak polet, ko bi bil sam v letalu, čaka že več mesecev zaman.« »Najbrže mu doktor ne zaupa.« »Zelo verjetno.« »Potem bo zastonj čakal na tako priložnost.« »Nikakor. Iztuhtal je sijajen načrt.« »Kakšnega?« »Ko bo dr. Evarist prvič sam odletel. bo vtaknil kose nalašč za to pripravljenega železa v zapiralni mehanizem hangarja. Vrata bodo samo priprta, ne pa tudi zaklenjena in se bodo dala s silo zopet odpreti.« »In os se ne bodo dala?« »Bonifacij Urban trdi, da se bodo dala. Neodpirijiva so samo, če se zapone vležejo v zapahe. Šele stik obeh naprav ustvarja mehanično trdnost, ki se ne da premagati z nobenim navadnim orodjem, ker vključuje mimo tega tudi še posebne nepremagljive tok ve. Ta zapiralni mehanizem je študiral več tednov ob vsaki mogoči priliki in ga pozna docela' Verujem mu.« »In?« »Ako sen mu posreči izključiti stik za-piral, bo mogel po doktorjevem odletu sam odpreti hangar in osvoboditi letalo, s katerim lahko pobegpe.« »In midva?« »Z njim.« »Atanazij...« Apolonija je vsa zažarela v nove® upanju. »Tako je rešitev morda bližje, kakor si misliva.« »O dobrotni Bog, izpolni to upanje!« »Odleteli bomo. Ven, v svet, proč iz te peklenske ječe.« »A pošasti?« »Te bo treba pokončati.'/ »Toda kako?« »Ko bo svet izvedel, kje je njihovo leglo, bo bo.i lažji.« »In moj oče? Tvoj sorodnik?« »Ne vem ...« »Očeta moramo rešiti. Ne. še vedno ne verujem, da dela po treznem pre* vdarku in prosti volji. Dr. Evarist ga ie hipnotiziral. Samo pod njegovim magičnim vplivom je postal zločinec. Treba ga je iztrgati iz doktorjevih krempljev in iztrezniti. Moj Bog, saj vendar n® morem dopustiti, da bi ga ubili s tem norcem vred!« »To ne bo tako lahko.« (Dalie sledi) /® živtia’M klet • iker tam ie naiboPše vino. 1429 1 Posest ; TRISTANOVANJSKO HIŠO z gospodarsk:m poslopjem, GOSTILNA MANDL malim vrtom, davka prosto, ob vsakem času ocvrti pi-1 Prodam za Din 81.000. Vpra-ščanci. Prima pekerski muška Sati Kralja-Matjaža 10. Stu-telec. 1725 de-nci pri Mariboru. 1712 MODRA GALIČA. SObO OCfCfa Vinogradnike obveščamo, da sc je prijaviti za modro galico pri Kmetijski družbi, Meljska c. 12. Tel. ?0 83. 1fi84 pred oltar popolnoma gola. Nag je bil tu dj pastor, ki je mladi par poročil, nage so bile vse priče in vsi povabljeni gostje ženin in nevesta in vsi njuni prijatelji so bili namreč vneti člani nudističnega kluba Že iz tega razloga je pfedlog mlade žene za ločitev zakona zanimiv. Ameriška obesi. Obesil se je v svoji spalni sobi na ta način, da je potegnil v-rv skozi tram stropa in jo tam privezal. Svojo namero je uresniči! najbrže na vse zgodaj, ker ob 7. url zjutraj, ko so ga prišli domači budit, je bil že mrtev. Pokojnik ie bil doma iz Slovenje vasi. ZA VELIKO NOC! Lisičje boe, srebrne, plave, križaste, alaska ter najnovej-ši kepi itd. Pred prazniki 10% popusta. Priporoča sc krznarski mojster P. Semko, Gosposka ul. 37. 1599 SOBO lepo opremljeno, s posebnim vbodom, takoj oddam. Tomšičev drevored 5. 1741 Stanovarue PRISTNI HOLANDSKI MLEČNI KRUH priporoča pekarna Rehuia, prej Robaus, KoroSka c. 24, tel. 22-44. ________ I b92 NAJLEPŠE VELIKONOČNE RAZGLEDNICE dobite pri F. Novaku. Gosposka 9. 1531 KONFORTNO STANOVANJE Štirisobno s kuhinjo, kopalnico in vsemi pritiklinami oddam s 1. junijem. Primerno tudi za plsarniSke sobe. Dopise z navedbo naslova na upravo »Večernika« pod »Centrum mesta«. lf,61 Sluibo dobi Sprejmem dobrega starejšega BRIVSKEGA POMOČNIKA (hiter delavec) salon MrakiC, Maribor, Cankarjeva 1. 1741 Vinotok Šturm, Počehova^ (pri opekarni! otvorjen za^e^a noč V slučaju slaiiega yrcn|777 Orimerni pokriti nroston. ■ Mosavice re avice dam l>o >*« rlio V veliki izbiri in solidni g! kovosli po konkurenčni .j,- 2 nah si nabavite pr' Hara Kum, e, Maribor, Stolna u |C*__ Maribor Glavni trs i1 Modna trgovina m Jos. 'izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Maribor^ H*Vnrna d. d- stavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru. pred-