JSF Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja, za vse leto - - - . $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CORTLANDT 2876. List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in" ' the United States. Issued every day except Sundays r and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903; at the Post Office at New York, N. Y.t under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 12. — STEV. 12. NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 15, 1925. — ČETRTEK, 15. JANUARJA 1925. VOLUME XXXm. — LETNIK XXXIII. FAKTORJI V ITALIJANSKI KRIZI Italijanski kralj je prisilil Mussolinija, da se je premislil glede volilnega vprašanja. — Kralj Viktor Emanuel, razkačen vspričo odloka fašistovskega malika glede splošnih volitev ,je opomnil Mussolinija, da ima edinole vladar pravico storiti to. Poroča Kajetan Dunbar. MILAN, Italija, 1 4. januarja. — Kralj Viktor Emanuel je vsaj začasno zaustavil nadaljno rastočo silo ministrskega predsednika Mussolinija. Se nikdar, odkar je Italija parlamentarna država, si ni drznil kak ministrski predsedpik zavzeti tako nesramnega stališča napram kroni kot Mussolini, ko je v oficijenem ugotovilu objavil, da se bodo skoro vršile splošne volitve. Edinole kralj ima pravico razpustiti parlament ter razpisati nove volitve. Črnilo, ki je objavilo svetu ugotovilo Mussolinija, se je komaj" posušilo, ko je Viktor Emanuel poklical Mussolinija k sebi ter na kratko opomnil, da ima izključno le krona pravico odločiti, če zahtevajo politične razmere nove volitve. V zavesti, da ni napravilo njegovo dejanje nobenega učinka na kralja, se je umaknil tako gracijozno kot le mogoče ter objavil v fa-šistbvskem časopisju: — "Prav nič se nam ne mudi. Mogoče se bodo vršile volitve jeseni ali pa prihodnje leto." Kralj, katerega nadlegujejo na eni strani liberalci, ki so dobili v veteranskem državniku Giolitti-ju izvrstno trobilo, na drugi strani pa Mussolini, se je naveličal biznesa, ki prinaša krizo za krizo. "Tega ne morem več prenašati," je rekel kralj. "Jaz grem." Ljudje, ki ga dobro poznajo, pravijo, da ne bo nikdar odstopil, ker ve, da nočejo Italijani republike in ker je njegov edini sin, princ Umberto, še premlad, da bi bil kos položaju. Kralj sovraži Mussolinija, a se ga ne more iznebiti. Liberalci so svetovali kralju, naj da "Mussoliniju dovolj vrvi, nakar se bo brez dvoma obesil". Razven vprašanja predpravic Krone so liberalci prepričani, da je najbolj važno, da se sedanji fašistovsfti poslanski zbornici dovoli zborovati še par nadaljnih mesecev, da se prepriča deželo o njeni nezmožnosti ter pokaže volilcem, kako zna Mussolini zatirati. Italija je danes mirna, a to je mir Varšave, ko je car Nikolaj ii-kazal »svojim kozakom, naj izčistij oceste. Aretacije na debelo, preiskovanja domov ter zatvorjenjc vseh gostilen in prostorov, katerih ne posečajo fašisti, je popolnoma "izčistilo" položaj. Poleg odločnega odpora kralja se "boji Mussolini, da imajo proti-fašistovski člani parlamenta, ki so bojkotirali seje izza umora soci-jalitsičnega poslanca Matteotti-ja, Finzi-jev memorandum, o katerem se je že toliko razpravljalo. Finzi je bil podtajnik za notranje zadeve, ko je bil Matteotti umorjen, vsled zarote, skovane v ministrstvu. Kralj je zahteval Fin-zijevo resignacijo ter ukazal Mussolini ju, naj imenuje Federzonija ministrom za notranje zadeve. V prepričanju, da ga bo Mussolini ščitil, je napisal Finzi memorandum. Glasi se, tla vsebuje razkritja, vspričo katerih so razkritja Kossija le nedolžno blebetanje otroka. Odkar je bil Rossijev dokument objavljen, je iskal Mussolini vsepovsod Finzijeve listine ter je celo poslal policijo, da je s silo odprla blagajno katoliške banke v Novarri, v bližini Rima. Finzi je povedal časnikarjem, da je 'dobila policija povrlje preiskati banko in da je pravočasno skri). listine. Ker je poslanec, ga ni mogoče aretirati. Svojo osveto je ojačil še s tem, da seli v poslanski zbornici mirno nasproti Mussolini ju. Čeprav preiskala policija več kot tisoč domov, uradov in bank, ni mogla najti memoranda, in Finzi je rekel, da ga ne bo nikdar našla. Opozicija namerava proizvesti dokument ob primernem času, a ministrski predsednik je tako zatrl opozicijsko časopisje, da ni mogoče natisniti memoranda sedaj, čeprav bi to želeli člani opozicije. Proti-fašistovske sile so prav posebno močne v milanskem okraju, kjer jim načeluje senator Luigi Albertini, delni lastnik slavnega Cor-rierre della Sera, Ta list je baje kupil razkritja Finzija pred par meseci za svoto enega milijona lir. Tudi drugi listi so pokupili številna razkritja mož, ki so služili pri fašistovski Ceki ter so bili ali odpuščen ali pa domnevajo, da so preslabo plačani. Antantin dogovor je dogotovljen. Zavezniški dogovor glede razdelitve plena je sedaj dogotovljen, in visoka gospoda je podpisala obsežen dokument. PARIZ, Francija, 14. januarja. Predstavitelji vseh sil, ki so bile zastopane na konferenci zavezniških finančnih ministrov, so podpisali danes dogovor "glede razdelitve letnih plačil na temelju Dawesov^ga načrta". Romunska in Italija sta podpisali dokument s pridržki. Izbrisana je bila omejitev ameriških odškodninskih zahtev na ♦350,000,000. To je bila edina iz-prememba, uveljavljena v besedilu bil podpisu. Romunska je objavila, da uveljavlja pridržek raditega, ker zahteva večji delež, dočim so dvignili Italijani ugovor proti odločitvi konference, da mora Italija vrniti večji znesek reparacij, ki ga je dobila preko deleža, do katerega je upravičena. Ti ugotovi pa niso preprečili e-notenega podpisanja dogovora in o ugovorih, dvignjenih od obeh narodov, bodo sklepali zavezniki pozneje. Dogovor je v francoskem in angleškem jeziku zelo skrbno sestavljen dokument, ki vsebuje 27 določb v petih odstavkih. Prvo poglavje se peča z razdelitvijo letnih plačil na temelju Dawesovega na-fcrta, drugo z Ruhrom in pogodbami, ki se tičejo preteklosti in tretje s posebnimi vprašanji, ki so posledica izvedenja prejšnih dogovorov. Med temi vprašanji je tudi vpra sanje stroSkov okupacijskih armad Četrto poglavje se peča z obrestmi in zastalimi plačili in peto ter z različnimi vprašanji. ROMUNSKA KRALJICA IN NJENE HČERE To je zadnja slika romunske kralji t-" Marije in njonih hčera. Z leve na desno so: grška kraljica Helena, romunska kraljica Marija, romunska princeza Ilelena in jugoslovanska kraljica Marija. Mednarodna konferenca glede omam-ljivih sredstev. Pojavili so se številni pro testi, ko je naprosila Anglija teden dni odmora radi bolezni lorda Salisbury. Amerikan-ci niso zavzeli nobenega stališča. ŽENEVA, Švica, 13. januarja. Konferenca Lige narodov se je sestala včeraj popoldne, a se je od-godila za teden dni radi bolezni markija Salisbury, ki bi moral zastopati Anglijo. Skoro vse delegacije so pristale v odgodenje za teden dni, venadr pa je bilo treba celili treh ur za sprejem predloga- Ko je predsednik Zalile pozval navzoče, naj povedo svoje mnenje glede odgodenja, je več delegatov, vključno one iz Kitajske, Brazilije, Španske in Avstralije pretilo, da bodo nasprotovali predlogu. Ki-tajskfzastopnik Alfred Sze je sprožil celo stvar, ko je prosil za besedilo >angleške brzojavke, v kateri se je zahtevalo odgodenje ter dokaz, da je bil Salisbury imenovan članom konference še pred no se mu je pripetila nezgoda. Predsednik Zalile seveda ni mogel dokazati, a je prečital brzojavko ter izjavil, da bo nadaljni član kabineta zavzel njegovo mesto, če nu bo mogel priti v enem tednu v Ženevo. Vzrok nasprolstev proti odgode-nju je bil, da namerava Anglija sprejeti odločno stališče proti ameriškemu programu, da se popolnoma izloči kajenje opija. Angleži so skušali pridobiti zase Ilo-landsko in Francijo, ki sta pred božičnimi prazniki podpirali Anglijo, a se sedaj nagibata proti ameriškemu stališču v tej zadevi. Izvedelo se je, da je še zadnji četrtek Anglija nameravala podpisati s Holandsko in Francijo dogovor, sklenjen na prvi opijski konferenci ter stopiti pred sedanjo konferenco z dovršenim dejstvom. Holandski in francoski delegati pa so se obotavljali, in angleški načrt je propadel. Poročilo o tej akciji je prišlo na uho drugih delegatov. Posledica tega je bilo sovražno razpoloženje. Amerikanci se niso udeležili razprave, a kitajski zastopnik je pri silil predsednika Zalile k odločitvi, da se bo naj prvo razpravljalo o ameriški resoluciji, kakorhitrd se bo konferenca zopet sestala. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA* NAJVEČJI * SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Odhod ameriških sil iz Nicarague. Nicaragua bo izgubila mornariško stražo Združenih držav. Cool-idge namerava koncem februarja odpoklicati sto mornariških vojakov iz Manague. WASHINGTON. 14. januarja. Legacijska straža stotih ameriških vojakov bo poklicana iz Manague, glavnega mesta Nicarague. To je bilo objavljeno včeraj zvečer v Beli hiši. Predsednik Cooiidge je prepričan, da mora priti čas. leo bo nudi la Nicaragua svojo lastno varnostno silo. Misli, da se bliža čas, ko bo vlada v Managui lahko nudila primerno varstvo Amerikancem in drugim inozcmcem. Ameriški vojaki bodo odšli iz Nicarague koncem februarja. Poveljujoči častniki so že dobili povelja, naj bodo pripravljeni na odhod. Ameriški mornariški vojaki so bili v Nicaragui izza leta 1912. Do-tičnega leta sir j»> pojavila resna revolucija iti predsednik Nieara-gue je obvestil našo vlado, da ne more jamčiti varstva Amerikancev in njih lastnine. Vsled tega se je izkrcal oddelek mornariških voja-Pozvali so jih. naj vodijo, redno kampanjo {»roti vstaSem s pomočjo oddelkov mornariških čolnov. Mornariški vojaki so se udeležili številnih spopadov predno je bil zopet uveljavljen red. Nato je ostala na prošnjo vlade v Nicaragui straža stotih mornariških vojakov. V pričetku decembra je izdal državni department ugotovilo, ki je namignilo, da se razmišlja o umaknil ivi mornariških vojakov. Tu-kajšni uradniki spoznavajo možnost. da se bodo nekateri nezadovoljni elementi poslužili umaknit-ve naše sile. da zanetijo nemire ter so predlagali Niearagui. naj organizira narodno stražo z ameriškimi častniki kot inštruktorji, dokler bi ne mogli domačini prevzeti njih mest. Ta predlog je vlada Nicarague tudi sprejela, a spoznala v istem trenutku, da ni v zakladnici dosti denarja, da 1» se izvedlo načrt. Podmorski čoln še ni splovljen. CHATHAM,Mass.. 14. jan. — Podmorski čoln .S-19 je bil danes zjutraj še vedno trdno na dnu izven Orleans pristanišča, kjer je včeraj na svoji poti v Portsmouth nasedal v megli na pesek. Moštvo je ostalo na krovu. Domneva se, da ni bil podmorski čoln poškodovan in da bo zopet prišel v globoko vodo, kakorliitro bo nastopila plime. _____________________________________________- Z BOJNIH POLJAN WEST VIRGINIJE Vsa znamenja kažejo, da so pričele državljanske prostosti V West Virginiji hitro napredovati. — Sodišča podpirajo novi red, kojega glavni cilj je končati postavo drhali. CHARLESTON, W. Va., 14. januarja. — 44 Državljanske prostosti v West Virginiji f"—je vzkliknil uradnik premogarske unije v tukaj snem krajevnem glavnem stanu. 4'Takih stvari ne poznamo tukaj." S tem je dal izraza dvomu, ki je upravičen v jjotovib slučajih, ki prevladujejo med organiziranimi delavci v tej državi. V zadnjem času pa so pričeli dogodki, kojili nekateri očividno niso v nobenem stiku z dolgotrajno industrijalno vojno, katera se vojuje v premogovnih poljih v zadnjih p&r letih, delovati za večjo popustljivost ter bolj spravljivo stališče glede izvajanja pravic prostega govora in prostega zborovanja. Država se brez dvoma zaveda kritik iz vseh delov dežele, kritik, ki so bile posledica neprestanih kršenj ustavnih pravic. Mirno, a odločno so se vodilni uradniki države lotili dela, da oproste državo onih, ki so še vedno oprijemajo fevdalnih metod pri uravnavi vseh sporov. Mirno lahko rečemo, da stopa počasi demokratična debata na mesto postave drhali. Kmalu bo mogoče organizatorju United Mine Workers oditi v Logan okraj. Velikanska megla v Londonu. Treba je namreč razumeti, da je v West Virginiji vprašanje državljanskih prostosti neflotčljjivu spojeno z vprašanjem pravic pre-aiogarjev, da se organizirajo. Dosed a j so te pravice zanikali šerifi in aVjih pomočniki v Lagami Ln sosednjih neunijskih premogovnih. poljih. Če so našli kakega organizatorja v tem prepovedanem ozemlju, so ga takoj poslali z vlakom v Huntington alii Charleston ali ga pa grdo pretepli. Znano je, da so premogarske kompanije plačevale te poanožnt-serlfc direktno v namenu, da o-pravljajo ta posei, čeprav prepoveduje postava iz leta 1913 lErec-no najemanje pomožnih šerifov za službo lovskih stražnikov. Značilno je, da je bil prvič, odkar je bila ta postava sprejeta, vprizorjen poskus, da se jo s silo izvede in sicer tekom preteklega meseca. ko je generalni pravdnik Euglad prepovedal Don Chafinu. šerifu Logan okraja ter nekako dvestotim premogarskim kompa-nijam npo rabi jati pomožne šerife za tako delo. Pred najvišjim s odisčem v Charlestonu je govorili generalni pravdnik England za vzdržanje prepovedi. Opozoril je. da je za. deva prostega govora iti zborovanja spojena z zadevo uporabe javnih uradnikov pri preprečen ju delovanja delavskih organizacij. Sodniki so z zanimanjem poslušali. ko je strastno zahteval naj su konča enkrat za vselej ta sistem. Sodnik McCliirfeck je obsodil šerifa Chafina na dve leti joče radi butlegarstva. Sodnik je ožigosal šerifa z najbolj pa&eeimi izrazi ter rekel, da bo skoro končan njegov samolastni režim v Logan okraju. Dastravno je vložil C'hafi:i pri-av ter je svoboden' proti jamšči-n>. je vendar očividno, da postaja njegov vpliv vedno slabši. On ie isti prijazni, priliznjeni Don kot je bil nekoč, strah vsakega unijskega organizatorja, opora open shop a v West Virs'niji. Sedaj prvikrat izza leta 1913 ko je sledil svojemu očetu krst šerif Logan okraja, pa je nastopila opozicija proti njemu ter se bori odkrito. Tennis Hatfield/ šrokoplec mož, star krog štirideset let,-je tekom pretekle jeseni nastopil pro ti Chafinu ter trdi, da ga je z lahkoto porazil. Uradno štetje pa je dalo Chafiooivim silam venec zmage. Prijatelji Hatfielda Štejejo sedaj af Merite ter dolže Chafina in njegove pomokčnlke. da so ustrahovatli ter ve nekaterih slučajih celo pretepali volilee, in da so se posluževali pri štetju vsakovrstnih sleparij. Najvišje državno sodišče bo pri hod j i mesec sklepalo glede toga boja. Ce bodo Hatfield In njegovi pristaši zmagali, je mogoča, da šibo porušil sistem preprečevanja organizacijskega dela s silo. Čeprav so se neiinij.sk i delodajalci odločno borili proti Hatfieldu tekom volitev, ne goji Hatfield no benega sovraštva do njih ter pravi. da je v zadevi unijonizma popolnoma brezbrižen. "Jaz hočem le pravično postopanje za vsakega človeka v tej deželi", — pravi ta potomec ene najbolj slavnih ameriških družin, zapletenih v krvne os vete. — '-Jaz se ne brigam za uuije. Nikdar še nisem videl Sid Hatfielda. našega daljšega sorodnika, o katerem pravijo, da se je boril za unije. Ta stvar me ne zanima. Mi se hočemo le iznebiti Chafina in njegovih pomočnikov-pretepačev, ki so spravili ta okraj v dolgove in ki so nas prisilili plačevati najvišje davčne pristojbine med vsemi okraju države. "Ce bomo storili to ter uveljavili resnično postavo in red, bomo pustili unijam, da skrbe same zase. Ne vrjamem, da je v tem okraju več kot -deset odstotkov premogarjev, ki sploh hočejo unijo, a to bomo videli pnzne-je. Prva stva je iznebiti se Dona'. V ta nampn delujejo inog<^čm-sile z opozicijo prati Chafinu. LONDON, Anglija. 13 .jan. — Izza petka ponoči je viselo v gesti megli nad Londonom tristo ton saj. Dr. J. Owens .ki tehta uzoree vsake londonske megle, izjavlja, da je približno 256,000 drobcev saj v vsakem kubičnem iuču zraka. Sele včeraj se je megla toliko dvignila, da je bilo mogoče obnoviti poulični promet. Sir Eric Geddes, brat prejšnjega angleškega poslanika v Združenih državah, je imel nesrečo z avtomobilom. Njegova kara in štiri druge so se zamotale ob vznožju strmega griča, a nikdo ni bil poškodovan. Nezgoda se j t kolizij v razdalji petdeset milj. Nevarnost kolizij je bila še veeja. ker je tenka plast ledu pokrivala cesto. V pretekli noči je moralo ostat i petdeset ljudi vso noč na neki postaji za buse, ker je bila megla preveč gosta, da bi mogli biisi na cesto. Maršali Združenih držav, ki so biLi poslani na prošnjo mešeano\ ob času volitev, se še vedno mu de v okraju. Meti obifblžbami. katere so dvignili proti Chafinu. d i obdolžba, da je pretepel enega teh zveznih maršalov na volil; I dan. Chafin, sodnik lin okrajni pravdnik so vsi obdolženi zarot • pri ustrahovanju zveznih prič. Ce je karijera l)oiui dejanski končana, če je konec dvanajst:h let vlade, katero je značilno presenetljivo na-ičlje, potem ko j<» povsem utemeljeno upanje. io>t Čeprav je precej opozicije proti nasilnemu s?rifii osebnega t r stra n karsko-pol it ičnega zna ča j a, bi bilo po odstranjenju Dona vendar nemogoče vrniti se k starim zlim dnem, ko ni bilo življenje moža vredno niti piškavega ore ha. če je javno govoril na ulicah Loga na . Pogosto so povdarjali važnost boja, da se organizira L-ogan in sosednja neimijska premogovna polja. Glasilo se je, da bo bodočnost. Uuoteid M i ne Workers of America odvisna od tega boja. Kakorliitro bodo zopet itvejavlje-ne državljanske prostosti, lin mogoče linijskim voditeljem povečati članstvo z miroljubnimi sredstvi prigovarjanja. Pohod proti Logan okraju y pokazal, da je nasilje impotenteo razsodnik v industrijah) i h sporih. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $17.20 2000 Din. — $34.20 5000 Din. — $85.00 Pri nakazilih, ki znaSaJo nanj kot kot en tisoč dinarjev računamo posebej IS centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni nraC. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE. 200 lir .......... S 9.40 .500 lir..........$22.50 300 lir .......... $13.80 1000 lir..........$44.00 Pri naroČilih, ki znašajo mai£ kot 2M lir računamo posebej po IS centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje ljubljanska kreditna banka v Trstu. Za pošiljatve, ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOC LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. hnarjess hi 1 lrw sedaj ■! stalna, mtmjm m večkrat ta aepefc i; Is tega raslega nam a! mogoče podati natančne ceno vnaprej po ceni tistega dno, ko nam pride poslani denar ▼ roka. pošiljatve PO brzojavnem pisku izvršujemo x NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA stroški «1.- Postal New York Bank Draft. Order mB po FRANK BAKflKR STATE BANK 82 Cortlandt Stmt, New York, N. Y. ' Telephone? Oorthndt —i_1_ - ■_ - GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOYENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS 'NARODA "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja list za Ameriko in Kanado .......................... $6.00 Za pol leta ............................ $3.00 Za četrt leta .......................... $1.50 Za New York za celo leto .... $7.00 Za pol leta ..............................$3.50 Za niozemstva za celo leto .... $7.00 Za pol leta ...............................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobeujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, X. Y Telephone: Cortlandt 2876. POŽREŠEN GOVERNER Nekateri patentirani patrijotje so dobili v zadnjem čavu tako zaušuicp, da je ne bodo tako zlepa pozabili. In zaušnica je zazvonela v malomeščanski državi Kansasa, kjer je večjidel le meščansko in kmečko prebivalstvo, ki je najboljši za propagando takozvanih stoprocentnih Amerikancev. Poglavitno besedo v Kajisasu ima Kuikluskla^i. Klan ima tam najvišjo silo v roikah. pred njim vse trepeče. Kandidat je Kukluks-klana so si laliko že vnaprej svesti zmage. Po klanski milosti je bil izvoljen governerjem budi Jonathan M.. Davis. Temu govemerju pa sedaj jako slaba prede. Obdolžili so ga, da je sprejemal podkupnino. To je precej -težka obdodlžbaf|pose^no. če je obdolženi governer. Tudi KukluskLanci s.?, nič kaj dobro ne porčutijo. .Najvišje državno sodišče je odločilo, da spada Kukluksklan pod državno korpoi-acijsko postavo in da se mora pokoriti vsem predpisom korporacijske postave. V.si uradniki Klana morajo -naznaniti svoja imena in njihovo delovanje mora biti zanaprej oeito Ta odlok jo hud udarec /.a stropraceaitne patriote. Vlada bo izvajala nad Klanci, ki so dosedaj aboslutno gospodarili, precejšnjo kontrolo. In to je vzrok, da ne morejo svojemu ljubljencu govemerju tako pomagati kot bi mu radi pomagali. Governerju je te dni termin potekel Ln vsled tega je jako značilno, da je bila proti njemu baš sedaj dvignjena obtožba. Država Kansas je imela za svojega governerja čisto navadnega grafterja. Jonathana M. Davisa dolže, da je prodaja "pomiloščenje". V tem svojem poslu je bil presenetljivo junaški in predrzen. Governerjev sin Russel Davis je igral vlogo posredovalca. Pri tem je bil toliko nopmvideni, da je sprejemal markiran denar in da se je v nekem hotelu, kjer so imele ušesa stene, pogajal glede pami-loščenja bančnega predsednika in ponarejevalca Freda W. Polmana. To dejanje mladega Russela — star je 28 let — je aee. ko ni bii-lo mogoče več tajiti, obsodil z besedami: "Fant je skušal napraviti nekaj denarja zase. Stvar se mu ni zdelo tako pregrešna kot je v resnici. Ta bo dobra šola za njegovo bodočnost". Vedno bolj se pa doznava, da ni bila samosja sleparija v teku. ampak da je tudi governer spravil marsikatero svotiieo. Paroliran morilec Glenn A. Davis, ki je obtožil governerja ter nastavil Russelu past, je izjavil, da je zahteval od njega governer denar za popolno pomilošeenije. Pojavil se je taidi neki mladi advokat ter obdolžil drugega državnega uradnika, državnega tajnika Petersona, podkupovanja. Odvetnik je skušal izposlovaiti pomiloščemje obsojenega bankirja Grundyja. Obrnil se. je na governerja in governer ga je predstavil Petersonu, ki je zahteval za ponuiioščennje $4000. Slednjič so se pogodili za $2500. Tekom treh mesecev je pomilostil governer Davis nad sto sleparskih bankirjev, sleparjev in težkih zločincev, med njimi tudi nekatere morilce, ki so bili obsojeni na dosmrtno ječo. Ko4 kaže zgoraj omenjeni slučaj, so vodili governerja pri pomilovanju vse drugačni motivi kot sta človekoljubje in dobrora. Gleimu A. Davis je governer priznal, da je v srtiski in da potrebuje denarja. Prodajal je torej pomiiloščenja iin izkazoval druge usluge, ki jih lahko izkaže governer. da izboljša svoje finance. Bivši governer Davis je vreden član Kukluksklatna. -S) VI L Of Tuc BO»DI" < I V S Pel Of _ \Y Peter Zgaga Raznoterosti. •»t ---JZiOZ' ^f* j COM'' Dajte svojemu otroku primeren začetek v življenju s hranjenjem Bordenovega Eagle Mleka. Priporočeno od zdravnikov. Če pošljete ta oglas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem i.eakti, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom. Dept. 1 ^ ^ ^ Čudne so sedanje ženske. Vrag naj j ili razume, jaz jih ne. Tako se je naprianer zgodilo, da je poročeni dami cerknil kanarček. Oblekla se je v črnino te:-jokala noč in dan ter dala živalco spodobno pokopati. Mož jo je tolažil na vse prete-ge. pa mu je teden dni le z jokom odgovarjala. Po enem tednu se je toliko po-tolažila, da je mogla že vsaj dt-loma pametno govoriti. Šla je 'k možu rekoč: . — Dragi moj, prisrčno ljubljeni. Glej, da ine boš ljuibil. da mi bes dober. Sedaj, ko mi je kanarček umrl. imam samo tebe na vsem tem božjem svetu . . . * Prijatelj, če hočeš živeti brez sovražnikov na tem svetu, se moraš hitro posloviti s tega sveta. Mussolinijeva vladavina sieer nc šteje dvanajstkrat pet. temveč samo dobni dve leti. Mussolini sicer še vedno vlada Italiji, toda a-nekdota se je že začela uresničevati v s voji zaključni poanti. Mussolini iiikakor ni več gospo dar položaja, kaikor je jasno po kazal njegov senzacionalni čin v seji poslanske zbornice . v kateri je napovedal predložitev novega volilnega zakona, ki ponuja absolutni konee fašistovskega majori-ziranja italijanskega državnega življenja. Ker ni mogoče misliti, da bi bil Mu-soilini tako zaslepljen, da bi videl na strani fašizma tako mogočno večino italijanskega naroda, da bi bila zmaga fašizma zajamčena tudi po nomandatiskem voliibvenem sistemu, je mogoča za I a njegov nepričakovan sklep samo ena razlaga; pritisk krone, kateri so škandali, s katerimi je fašizem oblatil ugled države v notra njem in zunanjem svetu, stopili do grla. In tisti Mussolini, ki mu je bila ob vsaki priliki na jeziku naroda: "Nalzaj nikdar!" — je <> bmil -s polnim parom v sisteme in metode iz časov daleč pred fašistov sko revolucijo. Za mesec april ali niajnik se že obetava jo nove volitve po novem, to se >pravi. starem enomandatskem sistemu, brez ožjih volitev. In veliko vprašanje je, ali bo vodila, te nove volitve vlada gospeda Mussoiliuija. Mussolrna ne more računati danes več z gotovostjo s tisaimi nefa šistovskimi živflji, s katerimi je ob zadnjih volitvah gamlral svojo večinsko listo. Guolitti se mu že tedaj ni priključil. Orlando je tekom leta so ga odtrgali od Mussolini ja in priključili GioSl.it t i ju. ki je prešel v odločno opozieijo. Zvesti so ostali Mussolini ju le še de- Zgodilo se je. da je zakonski ji ne žele taki hitrega konca, pa ženi mož na smrt zt>olel. menjijo. da poda i lusts oil in i ostav- Noč in dan je bila Ob njegov; ku po sprejetju volilne reforme. Vsa opozicija, oaia na A vent in u, ki se ne udeležujete zborničnega delovanja, in giolittijanska, ki se postelji in mu stregla kot bi mn ne moglo streei deset, bolniških strežnic. Njeni 'pozornosti in postrežbi ga udeležuje, stoji seveda odločno se je moral zahvalita, da se mu jc na stališču, da novih volitev ne .obrnilo na boljše. sme voditi Mussolini. Zanjo, kakor vobče za vso talija'Usko jav« nost je tako sedaj glavno vprašanje: kdo prevzame Mussolinijevo dedščino Solznih oči se ji je takole zahvaljeval : — Mislili sem. da me ne ljubiš, draga, toda v moji bolezni si mi neštetokrat dokazala v manjši mori podvrženi 1>o-vratu in m»sn kot pa eni o- kombinacija priva-bila opozicijo zopet v zbornico in ali bi bila katera opocriekwmlntiih skupin pripra vljena za sodelovanje, je -seved zelo negotova stvar. Vsekakor i-J ma ta kombinacija, vsaj kakor sej zatrjuje, mnogo manj verjetnosti zase, kot pa prva. Kar se tiče MusscRinija samega, ga splošno mflitmje vrača s stolca ŽenMke hočejo imeti vse tisto, kar imajo moški. Ta želja se jim :zagotovo urea-* niči vsako soiboto popoldne. V soboto popoldne dobe vse tisto. kar ima mož. dahnila! CARPENTER za stavljene hiš. dobro iskušen v obrtu in zmožen dela po načrtih, naj se zglasi za trajno delo, pri FRANK SCVRICH, Bridgeville, Penna. 1:12,lo. Mussolinijevi vladi so štete ure. --v- Papež je prerokoval španskemu novinarju, da bo Mussolini vladal dvanajstkrat pet let. To prerokovanje se pa najbrž ne bo uresničilo. Dolgoletno nasprotje med Salandro in Giolittijem. Celo fašisti so začeli obračati Mussolini ju hrbet. Za časa poseta španske kraljeve dvojice v Rimu je saigiedala svet naslednja anekdota: V avdijetiti pri papežu je bil sprejet tudi neki španbki novinar, ki je speljal razgovor na italijansko politiko. Bp Ju. ' — K«d meni Vaša Svetost o fc < Musswlinijevi vladavini; ali bo še dolgo trajala f — je vprašal. je nekoUko pomoičal, ka ......'"M^fe" kor >bi hotel z))ra^i svoje misli, potem pa odgovoril: — Dvanajstkrat pet let bo vladal Italiji! Novinar se je začudil, potem pa eopet v prašal: —A za, njim, Svetost, kaj, kdo pride za njim? — Oiolitti! — je odgovoril pa pež i^ odpadi ca^inarjiu suičaa-ski liberalci s Salaixlro naj mir. i stiske ga predsednika faši-čelu. ter bomba t en t i in vojni po- stovski stranki kot reer^ranizator-habljenci, toda slučaj zborniiškega ja. Njegova naloiga 'bi bila, da iz-podpredsednika Grunte riie odkril j čisti >tranko in jo. osvobojeno se-tudi te. Mussolini je sicer hitel po j d an je navlaka in vokvirjeno v pravi jat d svojo po gr reško, ki jo je j konsthueiofiudno^t, povede v bo-storil z odrekanjem svobodnejra iz j d oče volitve. vajan ja poslanskega mandata na j Fašžstovsika vladavina bi bila večinski -listi izvoljenim nefaši- tako likvidirana. Italija bi se od-stom. ali desničarski liberalci in ostali nefašisti se niso dali potolažiti. Resoluaije, ki so jih enoglasno sprejeli na s\*oijih sestavih govore jasno, da si ne dajo kratiti svobode dejanja. Mussolini je o-stal popolnoma sam s svojimi fašisti. Ali celo med fašisti samimi, zlasti na njihovem skrajnem desnem krilu, med intransignentni-mi rasisti, kjer -gospodujejo razni Farinaecijii, Bianehiji, Gemelliji. postaja razpoloženje za Mussoli-nija vedno neugodnejše in ni iz-kl'jueno, da pride pri glasovanju o novi volilni ireformii do presenečenja. Michiele Bianebi. bivši generalni tajnik stranike, se je pri drugemu -glasovanju o Giuntovi ostavki sicer uklonil osomemu pozivni k disciplini, alti za novo vo lilno reformo, ki jo smatra za silno škodljivo fašizmu, pa bi znal odreči in ž njim še marsikdo. Kakor stoje stvari danes, je Mussolini jevi vladi določen le še zelo kratek čas življenja. Pravijo, da ni niti izključeno, da bi on sam spravil pod. Stveiho novo volilno re formo, tetaveje da zadene t antflo- ga njogoye(ga naslednika. Tisti, ki Slovensko Amor. Koledar za leto 1925 smo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zaloga. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki še niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno. SLOVENK! PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St.. N. T. C. SfSS •SjaraK® V- • ROJAKI, NABOCAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V drŽavah. : L ■ .i,-. • . ★ Dva rojaka sta igrala karte. Prvi je imel srečo in je drugega popohioma obral. In ko" ni imel več denarja, ;je zastavil svoj prstan in liro. Oboje je dobil »srečni igraJlec. V svojem obupu pravi drugi: — Vse. kar mi je še ostalo, jc moja žena. Igrajva še eno partijo. ( e dobim, mi žena ostane, že .izgubim, je moja žena tvoja last. Igrala sta in rojak je izgubil Oni, ki je dobd ttgro. je preble-del in zajecai; — Oh. pustiva te neumnost?, saj nisva zares igrala, saj sva za špas. * V nekem poročilu iz taikozvane '£visoke družbe*' sem pred kratkim čital: "Na plesu je vzbujala največjo pozornost Miss Hamilton. Br ili-janti, ki jih jie nowila na sebi, so tehtali dvajkrat več kot njena ple-salna obleka". Če so tehitali njeni bril ja nt i en funt. kar je že dosti, sa lahko vsak sam predstavlja, kako je bula gospodična oblečena. Tisti človek, ki ima dosti denarja, ni posebno srečen. To je res v gotovih oeirih. Nasprotno pa ni res. da bi bil srečen tisti elovteik. ki »nima nič denarja. v * jZadovoljnost., in lenoba sta si tako sorodni in podobni, da ju v gotovih oedrih skoraj ni mogoče razločevati. t vi j o podji»rmljefnega naroda. 1'nior angleškega vrhovneod-pis. Trgovinska pogajanja z Avstrijo. Pod predsedništvom jug. ministra za trgovino iin industrijo je bila seja delegatov za trgovinska pogajanja z Avstrijo. Delegati so podrobno obvestili trgovinskega miiHKtra o posameznostih t.?h pogajanj in o težkočah. ki so pri tem nastale. Azil za invalide v Bsogradu. Minister za socijalno politiko je izrl al odločbo, da se v Reo^Tadn čimprej sezida azil za invalide, ki potujejo skozi Beograd. V t<< s vrh o je bil odabren kredit 62 voč dinarjev. tr«».-i. k so omejeni lin prostor«' v k:i-terih zrak stoji tor j«>s*:iiH> |togost<» l»revrof*. <>cli>rt«» o^njiščv- j«> sijajno ventilacijsko sn*toT-«'i:a otroku. TrH»a je "prezračiti otroke" prav tako kot so-!»<». Celo iiozitni sili v viharnem vremenu i-aj se npohiMja p< krit lntrr. r-v na ni z; tola p». ila »e nudi otroku -par ur v svežem zraku. Če ni nio^m'-a nobena druira pot. ol.leeite otroka kot za na cesto ter oilprite okna za kratek čas. nekako j»ol ure. Ko je to storjeno, pa pazite, da Ivo sol »a zojiet gorka. prctlno sleče te otroka. Otri_lo svežeija zraka ter telesne vaje. hodo nstali zilravi in čvrsti. Red dna hrano je prav tako bistvena kot sveži zrak in telesno dihanje. Eiifrlo Iir:motret»uje >.a normalen posebno primerno je za otroke, ker je tako- laliko prebavljivo in ker ne obteži preveč delikatnepa žeUnlea ter prebavnih organov. Eazle Braml mlek«> se je tisjv-šno uporalv-ljalo v boju proti slabi prehrani v Kvropi ter na Bližnjem iztoku. Moralo bi tvoriti del dijete vsakejra otroka. I »očim i)ojrosto normalen in zdrav otrok ne ]x>trebuje ]*ozornosti zdravnika je to sreč«'ii slnf-sij. ki pa se ne pripeti vedno. Kadar se dete ne počuti ali se ne razvije, kot bi se m,,, ralo. bi se ne smele matere obotavljati da vprašajo za svet zanesljivega zdravnika. Na drugi strani na bi nn.-r»l«» normalmi dete. kateremu se nn.li primerno skrb in iN, zori i ost ter ]>re-hranja na primeren način ali na prsih ali z Bordenovim KagV mlekom čc zmanjka maP-rine-a rasti stalno v zdi-avega. normalnega mladiča. Milijoni in milijoni otrok so zrasli d čeke in deklice not« dobre skrbi .«? sfr:iIli dilne hrane, kater. Službo dobe izvežbane šivalke pri šivanju ženskih slamnikov. — S. YESIIIOX & CO, 135 Bleecker St.. New York City. fl—ln.16.17') iiKN-ne rm kombinacij«-matere r«-r re dobavlja Borden- ov«» Fa sle mleko. I »a b<«lo slovenske matere izvod.Ie. knko .ipoml^jat i T.onlen-oro mleko, j,- dala Bor*lon-ova kompnnija natisniti v slovenskem jeziku nc.po'mi prehranjevalna unrmiiia. ki r>ripovednjeji> kako den-ovo 1'agle mleko ličnih starosti. pripraviti Borza otroke raz- ' ifajt- te članke skrbno vsak.teden TSLjlh iln,kito '»"dočo uporab«. SIVALKE izurjene na moških slamnikih Stalno delo. dobra ]>kiea. SIL GOR HAT CO., 200 Greene St.. Xew Vr.rk 'GLAS NARODATHE BEST JUGOSLAV ADVERTISING ITEDIUM NAJLEPŠA ZAVEST za vsakega človeka je, ako ima za slabe čase in svojo starost kaj prihrankov. S trdno in dobro voljo si pa to lahko vsakdo omogoči, ako hrani in če tudi pomalem vlaga svoje prihranke v sigurni zavod, kjer mu 'denar dela denar". Taka prilika nudi se Vam pri nas, kjer sprejemamo vloge na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" in jih obrestujemo po 496 na leto. Svojim rojakom smo tudi glede denarnih pošiljatev v staro domovino, kakor tudi glede potovanja radi na razpolago ter jim vsled naših dologletnih skušenj lahko ceno > in dobro postrežemo. fRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York _: Trikratni umor in samomor. Vpokojeni graški ritmojster je ustrelil svojo ženo, smrtno nevarno ranil svoja dva otroka ter si nato sam pognal kroglo v glavo. Pred smrtjo je napisal dve pismi* v katerih se je poslovil od svojih prijateljev in znancev. GOLDEN GATE MOST PRI SAN FRANCISCU Te dni se je odigrala v Gradcu, pretresljiva družinska drama, v kateri je igral vlogo krvnika 36-j letni vpokojmi ritmojster Pavel Dammers, zelo znana osebnost v graški meščanski družbi. Hammers je bil potomec stare hanovt»-raaiske družine ter je služil do prevrata v ulancih, kjer je bil svojčas tudi njegov oče, generalni major Dammers, komandant re gimenta. Dammers jo prebival v svoj i vili ter je bil poročen in je imel trj otroke. Pred kratkim pa so mu n-mrli starši, na katere je bil upoko deja, da bosta zdravnik in njegova soproga dobro skrbela zanj. Drugo pismo, se glasi enako kakor * i prvo, raizlika med obema je samo ta, da je datirano z dne 14, drugo pa z dne 12. decembra. ( Kakor j« posneti iz dogodkov, I ki so se vršili pred umorom v Dammersovi vali, se je ritmojster skrbno pripravil na krvavo dejanje. V nedeljo popoldne je na vsak n^iJin zahteval, da morala služkinja in postrežnica oditi z do j ma. Ritmojster je vpliva T tudi naj svojo ženo, da mu je pri tem pritisku pomagala. Žalostna usoda zlatoiskalca. \ Dve veliki kompaniji sta se hoteli na vsak način iz-nebiti mladega Črnogorca ter sta ga enostavno proglasili blaznim. Agent ga je privedel v domovino brez stredstev in brez denarja. Svoječasno je bil obsojen na tri leta ječe. To sliko je napravil umetnik po najnovejših načrtih Golden Gate mosta, katere je te dni odobril vojni department. Most bo štiritisoč čevljev dolg, dvesto deset čevljev nad vodo ter bo veljal enoindvaj-set milionov dolarjev. jUni ritmojster zelo navezan. Nje-| Neposredni vzrok Dannmersu-gove premoženje razmere so bile a dejanja ie pač globoka dune sicer sijajne, pač ipa ugodne,' šeyna depresija> v kateri je mož tako da se m mogel pritoževati žlvel zadrnje £ase in kater0 baj2 nad neprilikami gmotnega znaoa- povzročila smrt ritmojsterovega ja. jZato je njegov umor in samo-' mor tem težje razumljiv. V nedeljo večer je poslal ritmoj eter svojo služkinjo ki postrežni- eo v gledališče. Zvečer sta se dekleti vrnili domov in šta našli vilo zaprto. Takoj jima je prfišlo na um, da mora biti nekaj v neredu. Prostori niso bili razsvetljeni in žandarmerija, ki je prišla dekleto ma na pomoč je morala dospeti v hišo sede skozi okno v pritličju. Ko so orožniki stopili v vilo, se jim je razgrnil pred oemi strašen prizor. V neki sobi odjekovalo jadno otroško stokanje. Kakor so se orožniki preptiičali na lastne o či, so bili to glasovi mladoletnih otrok, lOletnega Erika in 7-letne Eve, ki sta ležala na tleh v mlaki krvi in katerima so s krogle iz samokresa, ikatere je iiizstrelil njun oče, ustavile v glavi. Otroka sta bila smrtno ranjena in sta bila \ zadnjih izdihljajih. V postelji po leg otroka pa je ležal Dammerx tudi mrtev. V prvem nadstropju je počivalo truplo Dannmeršove žene, ki je istotako podlegla strelom iz samokresa. Dammers je najprej usmrtiti ženo, potem oba otroka in slednjič je izpil v samo morilnem namenu dozo sublimata in veronala. Umor žene in otrok kakor tudi samomor rit mojstrov se je izvršil v popolnem —soglasju med. Dammersoim in njegovo ženo. Orožniki so našli na Dammerso-vi pisalni mizi dve pismi, v katerih se ritmojster poslavlja od najožjih prijateljev. Prvo pismo je bilo naslovljeno na lastnlika sanatoria Judendorff - ftt.rasseaiegl. zdravnika dra. Feilerja, drugo pa na njegovo ženo Adelo V prvem pLsrmu razklada Dammers, da gre v smnt popolnoma sporazumno s svojo ženo ter prosi, naj prevzameta dr. Ferler in soproga v oskrbo njunega najmlajšega sina Pe-terčka, kaeremu je samo radi te- samo-. jn ma^ere Mogoče je, da so ' igrali kako podrejeno vlogo tudi denarni momenti, kajti upokojeni častnik se je bavil tudi s špkulaci-jami. Ni pa verjetno, da bi bil? denarne zadeve glavni vzrok za Timor in samomor. Dammers je imel več milijonov stalnih mesečnih do hodkov, bil je lasstnik krasne ,vilc in poleg tega je imel še kopo dragocenosti. kater "bi bil v slučaju potrebe lahko vnoveil. Dogodek je napravil v Gradcu in povsod na Štajerskem glol»ok vtis. Pogreb nesrečnega moža in žene ter njunih tsrčkanih otrok su je vršil ob velikanski udeležbi ljudstva iz Gradca in okolice. Malega Peterčka, edino koreniko nesrečnega očeta in matere, pa jo vzel k sebi zdravnik dr. Feilei. katerega je ritmojster postavil tu di za izvrševalca svoje oporoke. Finančna politika bodočnosti. Izjava člana ministrske finančne komisije. V državnih proračunih se mora doseči ravnovesje potom davkov. Stalna valuta je predpogoj državnega blagostanja. Inflaciji se je treba na vsak način izogniti. Požar v Ljutomeru. Na praznik sv. Štefana zvečer je v Ljutomeru začelo goreti v hlevu posestnika in medičarja RLharda Rosese. Zgorelo je tudi več živine in etu ikonj. Požarni bram-bi se je z velikim trudom posrečilo "omejiti požar ter obvarovati sosednja poslopja, ki so bila zelo ogrožena. . j Požar v premogovniku v Presika. V noči od 25. na 26. december je izbruhiil v premogovniku Presika pri Ljutomeru, last Riharda Watzlaweika, požar. Uničene so vse lesene nuaprave in stroji. Delo je popolnoma ustavljeno. Sumi se, da je ogenj zanetila hudobna roka. i Umrli v jubljani. Ivana Jevc, posetnnkova 4 let; Hugon Lukašek, bivši na miški uslužbenec, 49 let; Magdalena "\Veis»s, hči posestnice, h:- hči.' pli-: ralka, 24 let : Marija Robič, kiju-J *ra prizauesel k smrtjo, ker se na- č a v niča rje v a žena. 25 let. OGROMEN KIP WOODROWA WILSONA Znani newyorki umetnik Bryan Baker je napravil ogromen kip pokojnega anteriikeffa predsednika Woodrowa Wilson a. Glava je več čevljev visoka. Franocski poslanec Georges Bo unet, je napisal v zadnji številki pariškega političnega tednika "L'Europe Nouvelle" članek o fi nančni >polittxki bodočnosti, iz katerega povzamemo najvažnejše misli, ker ne veljajo samo za Fran cijo, temveč za vse države katerih valuta je vsled. vojnih razmer padla. Gospod Georges Bounet pravi, da je prva stvar, ki jo morajo priznati vsi finančni tethniki, da se napravi ravnovesje v državnem proračunu potom davkov. Š istem najemati posojila da si država po ma>ga čez tekoče težkoče. je napa čen, ker je škodljiv. To je sistem lenobe! Predolgo časa, med vojno in po vojni, si je država pomagala z izdajanjem papirja, z boni ali obligacijami na kratek rok ali s posojili, mesto da bi se obrnila na davko plačevaVee. Dandanes se ne sme več tako de lati. Uspositaviti je treba enoten državen iproraeun, brez vsakih postranskih računov, v katerem so • vpisaini vNi izdatki in njdm naispro ti vsi normalni dohodki, ki jih dobiva država od davkov, monopolov itd. Pobrigati se moramo za to, da bomo imeli stalno valuto. Eden glavnih, vzrokov vid neg dviga cen je mailovrednost naše valute. Ako hočemo, da se cene ne bodo več dvigale nad njih današnjo višino, se moramo pobrigati za to, da naš denar ohrani svojo današnjo vre-cfcnost. Ali naj 'zahtevamo več in si želimo revalorizacijo našega denarja? Na to vprašanje dobimo od vseh strani isti odgovor. Industrije!, trgovci, finančniki in politiki so istega mnenja, da bi namreč nagel dvig valute pomenil pra vo gospodarsko nesrečo, obenem pa bi bpravil državo tako daleč, da bi aie mogla plačevati svojih dolgov. Prejšnjim krivicam bi se tako pridružila nova krivica. Ali naj tore.i ostane sedanja niz ka vrednost denarja defiinitivna in se naj vrnemo k .zlati valuti? Napačno bi bilo pustiti občinstvo v veri. da bi vrnitev k zlati valuti razpršila vse nevarnosti in odstranila potrebne žrtve. Njegova glavna in ogromna prednost bi bila ta, da bi rešila našo trgovin« nestalnosti in kolebanja valut. Toda ravnovesja v državnem proračunu bi s tem nikakor ne vposta-vili. Pr »dno poseže država spet p" zlati vafruti, je treba pripravljati stabilizacijo denarja.- 'Žato pa se moramo na vsak način izagrtrti In flacijli, pa naj se pokaže "pod katerikoli obliko, in zasigurati za vsako ceno ravnovesje državnega pro računa. Največja nevarnost za valuto je odstrainjna. čim je na najstrožji način v postavljeno to ravnovesje. To pa je šele prvi korak, ki enači važen datum v egodovini po vojnih financ. Obenem i je treba Stabilizirati kurz lastne valute. Slednjič pa se mforajo amortizirati notranji državni dolgovi m rediti tudi zunanji dolgovi na primerni podlagi. Za to pa je treba ogromno poguma. potrpi j i vos i in vstrajnosti. In šele, če bo vse to urejeno na podlagi težkili žrtev vseli krogov prebivalstva, potem se povrnejo tisti zlati časi izza davnih dni, ko se je govorilo o znižanju davkov. ALI JE ŽIVEL ROBINSON CRUSOE? K'do še ni čital zanimivih doživetij slavni ga Robinzona? Menda jih ne bo mnogo. Ena prvih knjig, ki ji h d ob i v roke deček, je brez dvoma "povest o ubogem Robinzonu, ki ga je zanesla usoda na zelo majhen oltok sredi tropiičnega oceana in je živel ondi dolga leta popolnoma sam. T^e zadnja leta ne-pro.i maramo, tla nas nič več ne more presenetiti, ker češ da ie popolnoma zdrav in pri ^ , , - - 1 1 . i smo t ako rekoč ze na vse polni duševni zavesti. Na polieijt jj^^j je nato nesrečni človek v pretres- | J j^ve.idar. Prej bi menili, da se ljivih besedah naslikal vso svojo bo ustavil svet_ kot pa (la iz.ine harem, institucija, ki je stara skoraj poldrugo tisočletje. V mladi p r:prav- tragično usodo, čije i stisnit ost dokazal tudi z listinami. Leta 1903. je Kneževič odpoto- turški reyaiblik.i so začli energično val v Ameriko in se tam pridružit pometati s staro tradicijo in me- neki ekspedicii.ii. ki je odšla na zlagati čez krov vse .kar h* količkaj te poljane Alaske. Nekaj časa je ovira razvoj moderne Turčije. Od i delal v nekem rudniku zlata. Ka- pravili so mnogoženstvo. in s tem sneje pa je sam iskal zlata polja, j tudi staro, častitljivo institucijo Imel je srečo, zakaj odkril je boga harema. to zlato žilo. To je bilo leta 190b. j V Carigradu je imeinva'a vla-Po ameriški postavi je bila zlata ' tla pose&ivo komisijo, ki naj izde-žila njegova lastt. Malo časa zatem j !a zakonski načrt, s katerim o»astva zlate žile in je slučajih, ako dokaže mož. da mu iskal družabnike, katerih se mu [je mnogoženstvo nujno potrebno, seveda ni manjkalo. Toda objestna j Ko izgine harem iz prerajajoee in zavidljivi kompanioni. ki so u-.se Turčije, bo odstranjeno še mar-videli ogromno vrednost bonan sik a j drugega, kar je z njim v teše. katero je odkril OmOgofec, so'sni z vezi. Njegovih vrat nebo 'si hoteli zlata polja na vsak načri- trt-ba več hermetično zapirati in 'prilastili. Ponujali so mu 50.GGO jih skrbno čuvati, da ne vdre va-J dolarjev, ali Mate je .ponudbo od- nj nojxtklieanee. Izginili bodo ev-klonil. Kasneje je stopil v stik z nuhi, ki jih Turki ne bodo več po-dvema industrijskima podjetnika, trebovali. ki sta ga hotela popolnoma izločit} Nov zakonski nar'rt bo predpi-pri eksiploataoiji zlatih polj. ]Mate soval tudi zdraviliško priskavo pa je stal trdno in se ni pustil u«- - pred sklenitvijo braka. Kdor se ji nati. Ker ni šlo zlepa .so poskusili bo odtegnil, bo občutno kaznovan, izsrrda. Nekega dne je bil na Kne-(Pa ne samo to. Tudi njegov zakon ževiča izvi-šen atentat, kakor si ga bo razveljavljen, najpodlejši človek ne more zami- Gospa Slava Pipanova izpuščena. Vdova na zagonetni način umor jenega ljubljanskega trgovca Pipana, gospa Slava Pipan, jt^ bila po .izvršnih zaslišanjih in raznih pojasnilih, ljŠ ca ni zadel. Nato so navalili na j dvomljivega ali pra ra pra v zelo Kneževiča ostali delavci, ga ^"e/.a | o-ta skušali prisiliti, da proda svoja je državljanke te<' že skrbela obsodba. Zadnje poln om a enostaven uačin. Razgla-je imela londonska policija o pra -sili so ga, da je Črnogorec umobo- viti s 40 takimi slučaji. "Dam" len in ga vtaknili v blaznieo. Na- i.u mogoče rz^nati. ker so držav-jeti agenti pa so nevarnega "blaz- ljanke. To sp laliko stori le tetlaj, neža" iz umobolnice odpremili na če se jim dokaže bioramija. ITALIJANSKA POBOLJSEVALNICA xwraiwT iitiTOM «tiv_«0u m.n V Italiji ne pošiljajo mladih porednežev v poboljševalnic. ampak jih spravljajo na posebne stare ladje, na katerih vlada najstrožja disci plina, fantje se nauče reda, poleg tega se pa tudi izvežbajo v mornariškem poslu. • "V.- . vr .-. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ........................ .65 Zbrani spisi za mladino (Gangl): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- sti ...........................50 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi ...........................50 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti ...........................50 1. zv. trdo vezano. Vsebuje S. povesti ...........................50 zv.. trdo vezano. Vinski brat.....50 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50 Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami......1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Seguljčica; pravljica s slikami____1.00 rrnolj&ca, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: Mladi slikar .....................75 Slike iz pravljic ..................75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: Mlada greda.................$1.— Mladi umetnik .................. 1.20 Otroški vrtec ................... 1.20 Za kratek čas ................... 1.20 Zaklad za otroka.................1.20 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat............25 Newyorske. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne ducat ........................25 Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40 Posamezne po ................05 Narodna noša, ducat...............40 Posamezne po.................05 Planinski pozdravi, ducat.........40 posamezne po.................05 Importirane prorokovalne karte 1.— IGRE : Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .60 Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank ...................80 Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedšolna. Trpini........ 1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. HoeriČna komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Če sta dva. Šala v enem dejanju.....35 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih.................50 Eda, drama v štirih dejanjih........30 Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50 Krivoprisežnlk. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih..................35 Mati, Meško, tri dejanja...........70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ..........................30 Medved snubač....................30 Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Sovražnik žensk, enodejanka,.......35 Pogodba, burka s petjem v dveh dejanjih .........................30 Poljub, v dveh dejanjih............30 Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 njih..........................60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45 Revizor, 5 dejanj trda vezana......75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 j an jih ........................30 Veronika Deseniška, trda vez.....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih ..........................35 Ljudski oder: 3. zv. Miklova zala, 5 dejanj........70 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja....... .60 NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00 Tri skladbe za klavir (Premrl).....45 Moje sanje .......................20 Slovenski narodni potpuri (Jaki) .. .40 Nocturne des Etudiants (Aletter) .. .20 Golden rain (Aletter) .............20 Slovenske zdravice (Fleischmann) .. .20 Naročilom je priložiti deaiar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, re-komandirajte pisano. Ne naročajte knjrig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. . "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING CO. . 82 Cortta&i St*___Few Yo?£ tm^H^&ših.i.;'.- *i. r,- sL "" i ■' m ^akSmiSm iMŠ^dMik ■ -JE,k^šJkl-sr Prigodba 2 duhom. Artur Dinter. Ko je dospel tjloveči dirkač na konjih, bivši bojni letalec m rit-mojster Arm in pi. 11 art en egg v Luzern, je deževalo v plohah. Zato je moral za nameravane par-t.j<» po gorah počakati boljšega vremena. Xe da bi razkril svoj incognito, se je pridružil skupini hotelskih goltov, ki .jLil je deževno vreme-privedlo skupaj. Ko .so bile .izčrpane vse družabne igre, prepete vse arije in pes mi in je neka go>ka. ki je z< Ilarteneggom sanjarila prav po sebno, že dvanajstakrat za-krožiir pestim s pcmavailjajočim se refrt-ncni: "Jaz ljubim te", se je družba izmislila, da začne klicatii duhove. Tudi Ilartenegga so vabili, na; se pridruži. O11 pa je odločno odklonil. da bi se udeleževal take bedarije. Ker ni imel boljšega dela. je torej le opazoval in pušij smodko. Nekaj gospodov 111 dam je st delo okoli majhne okrogle mizi-na treh nogah in položilo na njeno ploščo narahlo naslonjene ro ke v obliki verige. Ko so osem do deset našteli v popolni tišini, se je začel mizica dvigati le na dvt-nogi in fpadati zopet naaj; pri tem je tretja noga udarila zdaj rahleje, zdaj močneje ob tla. To gibanje je postajalo vedno živahnejše in vedno izdatnejše ter seje končno stopnjevalo v besrcio ro-potanje. Hartenegg ni dvomil, da je inecl družbo šaljivec, ki s svojo mehanično spretnjostjo Osta'le udeležence -samo slepanl. Ko pa je smeje se izraizil to svojo slutnjo, sv je zgodilo nekaj popolnoma nepričakovanega; mizica je tfte^U pod rahlo položenimi konci plotov 7. vedn-o živahnejšimi, oglatimi kretnjami k Ilarteneggu. Udieženei so ji morali najhitreje slediti. Mi/rica je tekla po dveh ' svojih nogah kakor po berglah.,' Ko je dospela do Hartenegga. ga je butila vrrkrat po kolcmih takoj močno, da ga je zabolelo in je poskočil ves pre-senočen. Zdelo s-.» j *, da je mizica iz-1 prt menila v živo bitje. Ko pa so med splošnim krohotanjem neka-j tori udeleženci nevede odmaknili ^ svoje pr>to s plošče, se j-e mizica | hip nia kakor mrtva zvrmla po, tleh. NVki gospod izmed družbe, višji inženir brn-linske tovarne za' 1 lokomotive, ki so je že večkrat ( udeležil takih poskusov, je dejal č:>to resno: "Tu s t* je oglasil menda pra\ posebno močan hru>t. Vprašati ga hočem, kdo je in kako se zove". In ]K>.^tavil je mizico zopet po-konci ter je prosil prisotne naj znova sklenejo verigo. Žv jx> dveh. treh minutah se je mizic premikala zopet. Hartenegg je ]M*>auiezne udeležene« ost ro opazoval in se stoječ tih njih prav kmalu prepričal, da gibanje nikakor ni posledica mehaaiičuega pritiska ali potezovanje le narahlo položenih rok. poslednji dvom pa 11111 je izginil, ko se je udeležil verige" še sam. Tedaj je višji inženir rekel mizici; "Zdaj pazi! E11 udarec po-me-ja 'da', dva udarca 'ne'. Si raztu mel POROKA SLAVNEGA IGRALCA Hrbtena bal je predznak obistne neprilike j§ in nikakor se ne sme zanemariti« Vzemite $€VfERA*S LEDSYL ki jo ijvwten stimulant zate-dice. Pomaga naravi popraviti obstoječi nered, ter olajša * bolečine v hrbtu vsled obistne t neprilike. -i C«w zfec in SiJM. V odgovor se je mizica nagnila k njemu, udarila živo enkrat do tal in nato mirno obstala. "Ali poznaš koga izmed tu prisotnih?" — je vprašal viišji inženir. "Da". "Ali nam lahko poveš njegovo ime?" "Da". "Dobro pazi!" — je nadaljeval inženir. — "Zdaj ti povem počasi črke abecede. Kadar zinem črko. ki jo hočeš izreči, miruj x. milico popolnoma,- sicer jo v enakem tempu počasi dvigaj in spn cca Pet p m začnem abecedo zopet od začetka, dokler ne bo ime dočrkano. Si razumel?" Sledil pe raizločen'; "Da". "Dobro. Zdaj natn povej ime uavzoega. ki ga poznaš". I11 inženir je začel počasi govoriti abecedo. Prva črka. pri kateri je mizica mirovala, je bila II. druga A, 11;. to so sledile črke R, T, E, N, E ter G. "Harteaieigg? Ali je pravilno?" — je vprašal inženir. "Da", — je odgovorila mi- rdea. "Toda tu se nihče ne zove ta ko. Menda nas imaš za norca". "Ne!" — je potrkala mizica nevoljno. Hartenegg je osupel že pri prvi črki. Zdaj je prestrašen A*stal. "Jaz se pišem Hartenegg. Priimek Hefniueiberg. a katerim sem se vara predstavil, je le moj pseu-doiiim, ki ga uporabljam na potovanjih, da imam mir". To priznanje je izzvalo velikanski do jetrn. Le inženir se navidezno-ni čudil tn j0?" "Ne vem". "Li veš. kakšen je bil izid voj-•ne ?" "Žalibog. ila". "Miiv veš kako bo poslej?"' "Ne". "Ali so česa želiš?" "Da". "Česa?" "Daj mi čašo -okta!" — Da. — ali moreš piti?" "Poskusim". Hartenegg je naroSil steklenico s ki.1,, napolnil čašo in jo pristavil na mi/iico. Takoj se je začela r i>::ea tako premikati, da se je <"■■•!ša prevrnila. "Ali si pil?"' "Z;j1 n.e gre. Toda sam!"._ HaTtenegg si ualil polno ča-> i»i jo izpil 7, besedami: . "V tvoj spomin!"" "Prosit!" — j" črkaia. mizica veselo. Nato: ""Zdravstvuj! Zdaj moram iti. Kličejo me". In mizica je molčala, dasi so jo raŠevali. telesu. Beogradska policija je zabeležila v anale svoje kriminalne kronike nov mdsteriijozn naei.n. ki je že tretji tekom kratkega časa. Spominjamo .samo na slučaj gospodi-j čne Uzimaitis, čije snr.-t je še da-j nes zavita v nepredirno temo. da-• lje najdeno tmplo pri Rakovici in nov zločin; najdeno truplo mla j dega človeka na progi pri Topči-, deru. Slučaj je tako zagoneten. i kakor se običajno čita le vkrinu-nalnuh romanih Cona Dorla. Pi Liil žno okoli dve ure zjutraj. ,J je nadzoroval žeh znišsko progo v i smeri proti Tepčidern železničar j Milutin Perič. Nedaleč od prvega j uvoznega signala je Perič naletel ob jirogi na truplo nekega človeka ki je ležal sključen preko signalne žice. Peri'** je menil, da ima preti seboj kakega pijanca, ki je v temi zašel in padel preko žice. Zato je pristopil k neznancu, ga stre sel za rame in mtu obenem posveti: v obraz. Prestrašen je odskoč.l. Opazil je, da leži človek v mlaki krvi. Perič se je takoj vrnil na posta jo. od koder je telefonienim po toni obvestil policijo o svojem odkritju. Na kraj zločina je takoj odšla posebna policijska komisija* da ugotovii dejanski stan. Komisija je ugotovila, da je človek,-ki je ležal v čudni pozi preko žic, mrtev, nakar je bil mrtvec fo- iz Zeigler. lil. , Rad bi izvedel za na-1 »v FRANČIŠKE RUSH, doma iz Travni-! ka na Dolenjskem. Preti leti j • i bila v New Yorku. Povedati ji imam nekaj va?nega. zato prosim. da -o ogla-;:. a!i pa č? k'.Io ve za nje. tla mi poroča. -- Josip Kovač, Bx 52. Van Vcorhis, Pa. (2x 15. 16» ADVERTISE in GLAS NARODA isi po čelu. Po mnenju policije se je morala v vozu odigrat 11 d en: • drama. Napadalec je Rističa naj-f reje v vagonu udaril močn i po glavi nato pa ga je treščil iz voz i. Krvava drama se j morala odigrati v tovornem vlaku, ki je vozil ob 1. uri zjutraj proti Topčidem. Risti;č. ki je odslužil svoj rok pri; vojak:h. je peijal v nekem ž -vinskem vagonu v drug kraj; kam, še :ii ^ugotovljeno. Z njim se je morda voz 1 eden 11 jog vih t • varišev ali pa jih j bilo več. Bilo je ravno 11a tla.11 Sv. Xikole in vsi i „ fo morali biti pijani, i.Pri obduk-| Čitateljem in naročnikom na-ciji trupla se je našla v d robu vc | 7'naujamo- da nimamo več Wazni-čja količina alkohola. ) Ristič in i kovih Pratik v zato tovariši so se gotova sprli in step- nihče ne na:"0t"a- Namesto Prati-•i nek ar so ga oni treščili iz va- i ke napotite Slovensko-Amerikanski gona. Palico ^o vrgli za njim. Po- Koledar za leto 1925, katerega ima-lieija. je uvedla obširno preiskavo. BLAZNIKOVIH PRATIK NIMAMO VEČ tla izsledi zločince in razkrinka najnovejši zločin Beograda. ZAHVALA. mo še par iztisov na razpolago. U orani "Glasa X a roda". Moj mož Mike Cerar se jc dne 25. julija p. 1. smrtno ponsrečil v; rudniku H. C. Frlck Coke Co. v j Scot t dale. Pa. Zapustil je štiri nt-- j preskrbljene otroke in mene brez j vsakih sredstev. Obrnila sem s t ; na različne odvet:iike in posredo-1 valce glede odškodnine. Oni so mi pač obljubovali, da bodo po Brezplačna ilustrirana knjiga glede patentov in papir za škii-iranje se pošlje. Pišite zanjo danes v slov. jeziku. BRYANT & L< >WRY Reg-istered Patent Attorneys 320 Victor Bldg., • Washington. D. C. Successors to A. M. WILSON. Inc. trebno uki-enili. da dobim kako tografiran. obenem pa je bilo nje- odškodnino, a pogoditi so se ho-govo truplo preiskano. Pri njem teli že vnaprej, da moram plačati so našli legitimacijo, glasečo ^e na lime Bra nisi a v Rustic. Pokojni je bil vojak 2. pešpolka v Beogradu ter je bil po poklieu po kovski pomočnik. Komisija je na podlagi raizušli ckolnosti ugotovila. da gre predvsem verjetno za zločin. Iz lege trupla je bilo razvidno, da je moral preleteli nesrečni človek z veliko m!-o iz "vagonu. Dva koraka od trupla je ležala debela palica, ki je bila na enem kon cu okrvavljena ter se jo je držalo par Rističevih las. Sprva so prihajale v postov kombinacije, da je Ristič sam skočil iz vagona, da je morda slučajno v pijanosti padel Frank Saksel. State Bajl'k najmanj 10 odstotkov od cele odpravnine, kar bi iznašalo okoli 5>450.00 za same stroške. V oč-igled temu .da imam ski-beti za štiri mladoletne otroke, se nisem sptistda takim pijavkam v Pismo, na katero smo ponosni. Mrs. Fannie Jones iz tega mesta nam ■ pisala: "Izza časa, ko je bil moj sin .1 oli n, I -<<>iiu, ki fo star s«-tlaj 17 let. šo majhen, je bil jako droban. nnonkast, l.rfz žlv-Ijenjii. Vsi smo mislili, da je božjasten, k.-r s., ga taki napadi muC-ili sleherno noč. Vašemu oplasu se pa moram za- hv;Uiti. tla se setlaj naglo popravlja. Ko sem Oitala vaš r»glas v listu, s<»rn Uikoj spoznala, da ima moj fant taka ZTianie- kremplje, temveč se obrnila na I nja kot jim ima človek, ki trpi vsled tml:ulje. Kljub temu, da sem poskušala dosti zdravil, sem poskušala še eno in sedaj blagoslavljam dan. ko sem čitala vaš oglas, ("udno se mi zdi, da mi. oziroma zdravniki, katerih smo imeli dosti, niso mogli že prej pronajti te bolezni ivi.sti moškili, žensk In otrok se zdravi za kako drugo bolezen in sicer neuspešno. doeini je njihova resniena bolezen pošast—trukulja. Gotovo znamenje le pošasti so oddajanja njenih delov, morebitna pa izguba teka z včasnim izpeha-vanjem, pokrit jezik, zgaga, .bolečine v hrbtu, stegnih in nogah, omotica, gla-Vob«.l, občutek omedleviee s praznim želodcem, veliki, temni kolobarji kr. c oči. Želodec je težak in napihnjen. V časi se čuti neko premikanje od želodca proti črevesom. Človek ttidi čuti kot da hi se triu nekaj premikalo proti grlu. Ponavadi bolnik jako dosti pljuje, ima ime no kožo. malo tehta in ima slabo sapo. V največ slučajih so bolniki brez vsake volje, ni jim mar delo. vedno so ,K.-«T-. IIKI-VfiV. ■fHH UP , • , - .. 1 To pošasti, ki včasih dosežejo dol-- d JU i j no. ja\*no zahvalo lil da ]0 SVO>im žino 5-> čevljev, povzročajo tudi bečja-'- bilo. da je postal Ri- j rojakom v vsakem o-ziru toplo pri- ^■^'VSTi,«^'' tSŽTj Ctna. lo tlOiKai3U,]e tn- poročam. te pošasti, dokler ne izi>odkopljt- zdravja. znano slovensko tvrdko Frank Sakser Stats Bank zn nasvet in navodila. Imenovana tvrdka je stvar prevzela in izpe-slovala zame cel mi postavno pripadajoči odškodninski znesek za mojim ponesrečenim možem za znesek $5.00. Z ozirom na to. tla je imela pri te.i iz voza. da je nekdo namenoma ( stvari mnoglo dela in je to na ve. treščil iz vagona ali da je bil ubit ston in jako 2možon. na6i|l v moj& na drugem kraju in nato v agoniji in korLst moijlih mladoletnih otrok rešila, štejem si v prijetno dolžnost, da izirekam tem pfrtom h*kr<— vržen iz vagona. Vse te kombinacije pa ko se izkazale za ničeve. čim je bila cd.ki\ta okrvavljena pa lica. Jasno je ; stič žrtev zloč di dejstvo. >tla je imel mrtvec veliko rano na de.sni strani fjlave in več lažjih poškotlb, izvirajoč iii verjetno od udarca, po životu. Pn padcu se je Rist.ič potolkel po no- por New York Političen umor, Načelnik makedonske federalistične stranke u-morjen v Italiji. Morilec je Dimitrij Štefanov. Umorjeni novinar je bil član triumvirata. IZBOREN PLAVAC Pred prazniki je ustrelil v Milanu makedonski nacionalist svojega aorojaka, novinar a in načelnika makedonske federalistične organizacije. Morilec je izpove dal, da je izvršil umor po naročilu svoje stranke. Imenuje se Dimitrijev Štefanov. — Rojen je bil v Sofiji L 1900. in je po poklicu trgovec. Žrtev se imenuje Peter I-havlev, ki je tudi Lz"Sofije. Dimitrije Štefanov je oddal na svojega sorojaka na trgu Verziere pet strr lov, nakar je obrnil orožje proti .sebi, da si vzame življenje, toda iz nepoznanih vzrokov mu je samokres odpovedal. Dimitrijev Štefanov je nato jezen vrgel samokres na tla in je v spremstvu nekega delavca odšel na bližnji policijski komisarijat. da prijavi svoj krvavi čin. Umorjeni novinr je bil do meseca maja tekočega leta član trhim-virata, ki je načelo val makedonskemu nacionalističnemu revolucionarnemu gibaaiju. V drugi polovici maja je prišlo v triumviratn •na organizacija videla v njem ne I m i clo no.agiasja. Dva člana, sta zah- tevala. da nadaljuje makedonska organizacija svojo borbo izključ- no na nacionalistični podlagi, da se doseže lieodvisaijast Makedonije, tretji član triumvirata Ihavlev l>a je zatstopal .stališče, da je mogoče izvojevati makedonsko neodvisnost s nKKmočjo zveez balkanskih narodov. jZahte(\-ail je, da mora makedonska organizacija na-dal jeva t i svoje delo le v tej smeri. S tem programom si je v kratki dobi pridobil mnogo pristaše^' je tako postal načelnik skupine makedonskiih disidenitov ki gojijo še sedaj tesne zveze z Rad i čem. Ker je makedonska nacionalistie- varnega tekmeca, je poverila svo- jemu članu Dimttrijevu Štefan nimate trukulj.-. ni Škodljiv"'. Prodaja sa samo Lax al < "o . T--i-ri ilo r>".j^et (20) pristnih Columbia slovenskih rekordov, vsi Cirtf novi fna obo stran;'. tnUTavrii iz i.oie zj-losrc. 40 pesmi, vse raz'iCne št« v*ike. — »;.->at>a, instrumenti, petje, ples. t- »li. d.:-ti, narodno, ______ itd., nekaterih največjih slovenskih umetni kov. Cena 75c. za vsak^y'.i. Ne po5ijite d^mrja. Samo pošljite nam danes svoje ime in naslov. Plačajte poštarju, ko vam bo prinesel, $5.0rj in par centov za. po>-tn>ii.>. Xe r»šite n -.m za. cenik, ker jih ne tiskamo. Toda mi garantiramo, da boste z 20 poslanimi rekordi popolnoma zadovo.jni, ail vam pa vrnemo denar. — FEDERAL MAIL ORDER CORP.. Dept. 58. 414 Broadway. New York City._ jMUHOO A UN DC* WOOD, a. V. Xa sliki vidite Roberta L. Pear-sona, k i lahko preplava pod vodo razdaljo 343 čevljev. Bojen je bil v Panami, sedaj se pa mudi v Chicagu. Posebna ponudba našim čitateljem! Prenovljen! pisalni »troj "OLIVER" oročil. Ko je bilo vse končano, sta vstala ter se obrnftla. Margaret in« oči so bog ale preko zbrane mnr>žice ter ob-stale na temnem obrazi Morelle. ki je .-/tal nekoliko na strani, obdan od svojih kavalirjev. Morclla je stopil proti njej. priklonil ter ji zašepetal. — Igraolci smo v čudmi igri. lady Margareta in rad bi ved.-:, kakšen bo konec vsega tega? Ali bom jaz mrtev danes zvečer al pa vi vdova ' In kje se je cela -stvar pričela? Ne tukaj, mislim. Kie. ali kje bo to seme. ki smo ga zasjali. obrodilo sad ? Mislite name tako popustljivo kot morete, ker sem vas ljubil lin vi mene me. Zopet >e je priklonil, najprvo njej, nato Petru. Ni se pa niti ozrl na Betty, ki je stala ipoleg ter zrla nanj a vprašujočimi po gledi. Obdana od svojih dvorjanov sta kralj in kraljica zapustila katedralo in za njima sta prišla ženin in nevesta. Zunaj so vsi zajahali konje .ter odjezdili nazaj v palačo, k.ier se je vršila ženitovanjska gostija. Končno je vstal kralj ter rekel, da se bo kmalu vršil boj med ženinom in enem prvih grandov Španske, boj na življenje in smrt. Kralj n,i mogel želeti uspeha ne prvemu, ne drugemu, a prepričan je bil, da ni v Sevilli niti enega človeka, ki bi ne dal enakih časti prvemu ali drugemu, ker se bosta oba brc« dvoma obnašala kot pogumna plemiča iz Anglije in Španske. Zopet so zapele trobente in k Petru so stopili prideljeni mu vitezi, ki -ta ga opozorili, da je čas oborožiti se. Nevesta in ženin sta se dvignila ter se pričela poslavljati. — Najina pota .gredo narazen, — je rekel Peter, _ in ue vem. kaj naj rečem. —Ne reči ničesar. — je odvrnila Margareta, — kajti tvoje besede bi me laliko oslabile. Pojdi sedaj ter se obnašaj junaški, za svojo lastno čast, čast Anglije in mojo. Živ ali mrtev, tu. si moj ljub-eek in zopet- se bova sestala. Moje molitve bodo veljale tebi, Peter, moje molitve in moja večna ljubezen, ki bo dala moč tvoji roki. Ker ga ni mogla poljubiti vspričo vseh teh ljudd, se je priklonila pred njim in isto je storil tudi on. Nato je prijela Bettv za, ro-3- P°l>°kltte, ko so bile ulice ko ter odšla. polne delavcev, kateri so se vra Potekli sta dve uri. Plaza de Toros, velik tr- kjer so se vrši i **Vl domov- Vse * bežal°" kakor turnirji, je bil natlačeno poln, kot le rekdokedaj poprej. Ta prostor da mU k,Lga ™ Množice je bil velik amfiteater, mogoče zgrajen od Rimljanov kjer se je vprizarjalo vsakovrstne igre, med tem bikoborbe in druge napd divje igre. t ✓ Arena sama je bila posuta z belim drobnim peskom kot je bila mogoče v dnevih, ko so se borila tam gladiatorji. Nad glavnim vhodom ter nasproti središču arene sta sedela kralj in kraljica s svojimi dvorjani in meti ženskami je s'edela tudi Margareta, pokončna in molčciča kot kip. Pred njimi, obdana od svojega spremstva je sedela Betty, obložena z zlatom in dragulji. Popolnoma neženrrano je sedela in vsakdo navzočih jo je opazoval ko je govorila s svojimi spremi je valci. ^Zapele s:o trobente in nastal je molk. Sedeč na krasnem konju ter obdan od svojih spremljevalcev je prijahai markij de Morella skozi glavni vhod v areno. OUečen je bil v črn Oklep in njegova čelada jc bila okrašena z nojevim peresom. Na |čit-u je imel orla in pod ujrrn ponosno geslo: Kar primem raztrgam. Odjahal je na sredino aren?, poedravil kralja ki kraljico s tem. da je dwignil svojo dolgo sulico, dočim ga je ljudska možica pozdravila s krikom. Ko je biLo storjeno to, je odjahal s svojim spremstvom na severni konec arene. * Zopet so zapele trobente, pojavil se je znanik in za njim je prišel S:r Peter Brome. sedeč na belem konju tetr oblečen v bel oklep. Na ščitu je imel naslikanega sokola in svoje geslo: Za ljubezen in čast. Tudi on je odjahal ma središče arene ter izkazal kralju in kraljici predpisane časti. Ljudje pa niso Petru prav nič nazdravljali, kajti b:J je tujec. Vojaki pa so govorili med sefboj, da izgleda kot . mož, katerega ni posebno lab ko premagati. * * _____ , (Dalje prihodnjih.) Dobra razvetljava oken uspešna prodajalna agencija. Privlačne izložbe in razsvetljava trgovine so važno dejstvo v trgovstvu. 31 oder 11 in napreden trgovec spoznava to ter hoče doseči ugodne iz-ložbine učinke z uporabo elektrike. Električno razsvetljena okna vabijo mimoidoče. ponoči pa zadajajo učinek bogatim in vabljivim kakovostnim blaga. Eden vaših sklepov v letu 1923 naj bo, nabaviti si modem svetilni sistem v vaši trgovini. V tem letu in v prihodnjih letih boste boljše trgovali. Naš strokovnajški nasvet glede tega slučaja bo brezplačen, če vprašajte pri The New York Edison Company S a Vašo službo. Irving Place and 15th Street 393 Seventh Avenue at West 32nd Street J Strahovita povoden j v Leningradu. Vsled neurja se je bila temperatura- znatno lzpre-menila. Ledene plošče iz finskega zaliva so povzročile narast reke Neve. Vse ulice so bile preplavljene. Artilerija jes topovi opozarjala prebivalstvo, naj se umakn na varno. Utonilo je dosti ljudi, posebno pa otrok. Pred par dnevi so poročali i:r Moskve, da je doživel Petrograd. ali, kakor se mesto sedaj imenuje, Leningrad, v etiko po vodenj, ki j 3 povzroldila mnogo škode. Vsled neurja se je temperatura v ozračju znatno izpremenila in leden -plošče iz finskega zaliva so storile, da je reka Neva znatno narast-la ter prestopila bregove. O na-daljnih posledicah poplave nimamo poročil, na razpolago pa nam je opis petrogradske katastrofe pred par meseci. Tedanja poplava je bila, kakor "posnemamo iz rii-skiih lisftov. nekaj naravnost strašnega. Očividec popisuje takratne dogodke tako-le: Ke vedno se ne moremo pomiriti radi groznega d ne v a. >V se je na sto pilo tako nenadoma! — Zjutraj 23. septembra je divjala grozna burja. Dimniki so se rušili, opeka je padala s streh in veter jo je no sil kakor papirčke po zraku. Ljudje so komaj lazili po štirih. Situacija je prikipela na kritično toč- Ijudi4so oblegalo trgovine in prodajalne za kruli in petrolej. Neva je že prestopila bregove. Nevihta jc strašno divjala in naenkrat se je zaslišalo kričanje: "Voda, voda!" Z balkona je bilo ivdeti. kako poplavlja voda celo ulico. Vse se je izvršilo v trenutku. Tramvaj je šel med valovi kakor ladja. Tekom petih minut je bilo vse okolu kakor razburjeno morje. Voda je zalila pritličje hiš, vozovi in živali so plavali. Otroci ho klicali na pomoč. Toipovi so streljali neprenehoma. a veter je odnašal njihov grom daleč izven mesta. Okoli 4. ure popoldne je bučala sama voda in se je slišalo le žvižganje vetrn. Prikazali so se čolni z lučmi, na u-lici se je pojavil brod morske str a že. Ljudje so se selili izv prvega nadstropja v višje etaže in valovi so pretresali i hiše v njihovih teme Ijih. Ob 6. zvečer je voda še vedno naraščala, o polnoči pa je bila že 3 metre visoka. Ob stavbe so butali splavi in Čolni. Ljudje «0 mislili, da jih bo zdaj, zdaj konec-. Nebo je žarek) v krvavi luči. kajti v tovarnah., je izbruhnil ogenj vsled eksplozij kotlov. Elektrika je ugasnila, vodovod je prenehal de- lovati. Kakor plašne živali so sedeli ljudje ob sveči in čakali kaj pride. Ob 1. popolnoči je burja prenehala. Voda je začela padati. Utonilo je veliko ljudi, posebno mnogo otrOk, katere s> odnesli va lovi. Neki materi je požrla voda petero otrok. Deca je bila doma, mati pa v tovarni na delu. Po pokopališču so plavale krste z mrliči. Pritličja hiš so bila prazna, ulice izumrle. Ko bi bila povodenj trajala še eno uro. bi bil Petrograd izginil. Neva je odnesla granitno nabrežje in izdolbla v zemljo globoke jame, ki so bile mesto ma 3 do 4 metre široke. Vse je izgledalo kakor po potresu. V prfrt-iičju liiš so plavale po lužah knjige in pohišt vo. Ljudje so črpali vo do s čebri in škafi ter jo zlivali skozi okna. Težko je prizadejala povoden'], tudi krlodvore, kjer jc odtragala tračnice. V tem položaju je bila javna varnost ogrožena. V mestu je bilo proglašeno obsedno stanje. Vojaške čete so streljale roparje kar na cesti. Še bolj žalostno pa je bilo, ko je voda odtekla,. Vsi moški so morali Ena delo. Popravljati je bilo treba ceste in ulice. Tudi znamenite stavbe -so mnogo trpele. Ere-mitažo in Ruski muzej je .voda skoraj uničila. V največjih škripcih pa je bil ravnatelj peitrograd-ske zvezdarne, ki je naznanil na predvečer poplave., da je Neva na rast i a za dva in pol met ra. ampak da mesfro ni v nevarnosti. Kele ko je mož dokazal, da je nekdanja sflavna ■zvezdama popolnoma pro padla, da so njene naprave uničene in da telefonska zveza z mhrski mi opazovalisči že več (let ne deluje. so mu spregledali krivdo, katero so poprej valnli samo na njega. C'e bi se ne bil znal zagovarja>-ti, pa bi bil gotovo plačal posledice grozne poplave z lastno glavo. Turški dolgovi. Ne pozna nečimernosti. Kapitan je oštel vojaka, ki je bil umazan in zanemarjeno oblečen ter pristavi: — Ali se ne sramuje, ko vidiš svoje snažne tovariše? — Gospod kapitan, — je odgovoril vojak. *— jaz pač nisem bi nikdar nečimrn. Kratka kritika. Mladi pisatelj je izročil svojemu bivšemu profesorju prvo svojo prvo igro. ki ji je dal na-lr.r **Takšni so ljudje"' ter ga prosil za mnenje. Profesor mu je ru kopis takoj vrnil z besedami: — Svojo kritiko sem prepisal V nasloni igre je namreč prečrtal besedo "so" in pripisal "niso". Raztresen profesor. K profesorju je riše! prnjatelj ter ga našel, ko je ves zamišljen držal kurje jajce v roki. Na vpri šanje. kaj počenja, je profesor o i-govoril: — Kuham v trdo jajce, a to sme trajat,i le pet minut. Sedaj šele je videl došlec. da leži v vreli vodi profesorjeva žepna ura, dočim je namesto ure držal v roki jajce. Brez zadrege. Pravi lovec nedeljskemu lovcu. — Preje ste se vedno izgovarjali. da zato ničesar ne zadenete. ker je va^a puška sknivljena. Sedaj sem vam preskrbel novo. prvovrstno puško, a zopet ničesar ne zadenete. Nedeljski lovee: — Sedaj pa gotovo zajci skrivljeno tečejo. f^r Kreianje parnikov = Shipping New* 17. Isnuarja: Mauritania, Cherbourg; Pres. Koose vel t, Cherbourg:. Bremen: Veendsjn. Boulogne, Rotterdam; Lapland, Cher bourg. 20. januarja: Stuttgart, Cherbourg, Bremen: Fltta-burgh, Cherbourg in Hamburg. 22. lanuarja: Cleveland, Boulogne In H&mburp. 24. januarja: La Savoie, Genevo. Havre; Conte Verde 28. januarja: Paris. Havre: Orduna. Hamburg. Pres. Harding, Cherbourg In Bremen 29. Januarla: Minnekahda. Cherbourg In Hamburg 31. januarja: Majestic, Cherbourg; Auaonla. Cherbourg. 3. februarja: President Wilson, Trst; Muenchen Cherbourg In Bremen; Colombo, Genova. 4. februarja: France, Havre. 5 februarja: Albert Ballin, Boulogne in Hamburg 10. februarja: Arabic, Cherbourg In Hamburg. 14. februarja: Olympic. Cherbourg; George Washington, Cherbourg in Bremen; Duillo, Genova. 17. februarja: Ohio, Hamburg; Deutschland, Hamburg. 18. februarja: De Grasse, Havre. 19. februarja: Mongolia, Cherbourg in Hamburg. 21. februarja: Aquit&nia, CherHo"urg; Pittsburgh, Cherbourg in Hamburg; Veendam. Rottt-rdam: President Rocsovelt, Cherbourg. 24. februarja: Martha Washington. Trst; Stuttgart, Cherbourg in Bremen. 25. februarja: La. Savoie, Havre. 22. februarja: Leviathan, Cherbourg; France. Havre; Berengaria. Cherbourg. Turški ministrski predsednik Fethy bej je sporočil narodni skupščiini imenom 'vlade, da ibo vlada izpolnila vse finančne obveznosti napram tu- in inozemstvu m ukrenila vse "potrebno, da se okrepi kredit turške države. Cosulich Line Znižane cene. DO TRSTA- REKE—DUBROVNIKA Tretji razred tja 595. Tja in nazaj $162 Drugi razred $135. Tja in nazaj $253. EDINA ČRTA DO JUGOSLAVIJE. PresicJente Wilson 3. feb.; 24. marca Martha Washington 24. feb.; 14. april Udobno potovanje. Kratka pot z že leznico. PHELPS BROS. & CO., 2 West, N. Y R;td bi izvedel za naslov svojega brata ANTONA JAN K. (loma iz Rateč na CJorenskem. Pred dvema letoma se je nahajal v Denver, Colo. Kdor kaj zna o njem. naj poroča bratu Jože Jank, pošta Rateče, štv. 1, Slovenija, Jugoslavija. Koledar za leto 1925. REVMATIZEM Značilno domače zdravilo -da ga oni, ki ga ima. Leta 1893 me je napadel rmskularni i n podakutni revimvtizeiii. Trpel sem vet kot tri leta tako kot vedo le oni, ki ga imajo. Poskušal sem zdravila zia zdravilom, toda vsa pomoč, ki sem jo dobil, je bila le začasna. Končno sem dobil zdravilo, ki me je popolnoma ozdravilo in moje pomilovanja vredno stanje se ni nikdar več vrnilo. Dal sem ga številnim, ki so bili liudo bolni, privezani na posteljo, nekateri 70 do 80 let stari, pa posledice so bile iste kot v mojem slučaju. Moja želja je, da bi vsak, ki trpi na katerikoli vrsti muskularnega ali podakut-lega revmatizma, poskušal veliko vrednost mojega izboljšanega 'domačega zdrav-jenja' vsled njegove čudovite zdravilne moči. Ne pošljite niti centa, pač pa samo svoje ime in naslov in poslal vam bom brezplačno poskusijo. Ko boste uporabili in ko se bo izkazalo, da ste po dolgotrajnem proijzvedovanju lobili nekaj kar prežene rev-matizem take vrste, pošljite en dolar. Toda zapomnite si, la jaz nočem vašega denarja, dokler ga z zadovoljstvom ie pošljete. Ali ni to pošteno? Zakaj bi nadalje trpeli, če se vam nudi brezplačna )omoč? Ne mudite! Pišite danes. MARK H. JACKSON No. 111-K Durston Bldg., Syracuse, N. Y. Mr. Jaekson je odgovoren. Zgornje neotorilo j« resnično. &e nobeno leto nismo Koledarja i lako nag^lo prodajali kot ga letos.' Skoraj sleherni, ki ga je naroČil, j nam ^poroči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktual- j nih člankov, lepih povesti ter na- i svetov, ki pridejo prav vsaki gospod id j i. Nadalje vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v zadnjih petdesetih letih ter natančno besedilo nove priseljeniške postave. Globok in mnogo odkrivajoč je tudi članek "Svet bodočnosti". Kdor hoče imeti Koledar, naj .Ta takoj naroči. POZDRAV. Pred odhodom ara obisk v .staro domovino Trebča vas pri Žužemberku. pozdravljam vse znance in prijatelje v Bridgeport. Ohio, posebno pa svoje družine, zatoraj vam kličeva na veselo svidenje po par mesecih. Joseph G livar. John KoejaiHčič. Oženite se. Poslali vam bomo popolen seznam žensk, Clonic našega kluba, z imeni naslovi in opisi za samo $1.00. Naročite danes. — RELIANCE F CLUB, Box 376. Los. Anpeles. CaL Suhe Kranjske klobase. ŽEI.ODEC IN DOMA SUŠENO MESO POŠILJAM SIKOM AMERIKE PO — 35^ FUNT PROTI EKSPRESNEMU PRE-VZETJU. JOHN KRAMER 5307 St. Clair Ave. CLEVELAND, 0. KLOBASE Ml delamo in prodajamo prav KRANJSKE klobase, kakor tudi pra šičeva suha rebrca. Jezike in razno vrstno drugo podomače napravljen suho meso. Pošiljamo po celi Californiji. Vsako sredo imamo tudi domače krvave klobase. Za nadaljna poročila se obrnite na JELENICH BROS. 2248 _ 19th St. San Francisco, Cal. Phone: Mission 1828 Pozor čitateljiJ Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda" Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko« Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, esMtl va*e bolezni, da vas, ozdravim In vrnem moč In zdravje. Skozi 23 let eem pridobil posebno skuinje pri ozdravljenju molkih bolezni. Zato ee morata popolnoma zanesti na meno. moja efcrb pa Je, da vaa popolnoma ozdravim. No odlaiajte, ampak pridite eimprajo. ia* ozdravim aastrupljsno kri. mazulje In lise po telesu, bolezni v ari«. Is. padanj« las. bolečine v Jtostsh. stara rane, oslabelost, živčne In bolezni v mehurju. lodtcah, jetrah, Sslodcu, rmenico. revmatizem, katar, zlate žilo, naduha Itd. Uradna ur*: V ponedeljek, sredo la petek od ». dopoldne do S. popoldne: četrtek la sobota, od S. dopoldne do t. od lt. dopoldne do S. popoldne. i NOVE PIANO R0LE 7571 Zlata mati. vajček ..........70c 11504 Jadran obali, valček ........70e 12549 Jesenski noči, polka. ........70c 12552 Dragi je daleč, polka. ......70c 12335 Srčno veselje, polki ........70c 12522 Vesela poskočnica, polka .... 70c 3511 liadecky marš...............8Sc .19981 Roosevelt marn ...........70c 42250 Doodle Doo Doo. Fox trot .. 75e 42536 How do you do. Fox trot .. 75c 12525 Pojd konjiček pojd, tnarg .. 70c 12526 Veseli bratci!, polka ........70c IVAN P A.IK 24 Main Street, Conemaugh, Pa. i..:ssak-s