Sklep 52. šolskega leta na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Dvoletna Vinarska in sadjarska šola v Mariboru je zaključila 30. julija t. 1. 52. leto svojega delovanja. Ob sklepu šolskega leta je imela 29 drugoletnikov absolventov, 16 prvoletnikov, ki prestopijo z n-ovim šolskim letom v drugi razred irt 6 praktikantov, koji vstopijo v prihodnjem šolskem lelu, ki pričenja 15. septembra t. 1. v prvi razred, skupno tedaj 51 gojencev. V zavodu (internatu) je prostora za približno ravno toliko učencev. 49 gojencev je bilo katoiiške, 1 gojenec je bii pravoslavne, 1 gojenec pa protestantoske vere. Iz Slovenije jih je bilo 44, iz Hrvatske 2, iz Srbije 1 in s Primorskega 4. Po maternem jeziku je bilo 46 Slovencev, 3 Hrvati, 1 Srb in 1 Nemec. Za drugoletnike je nad vse častno, da so strokovho šolo vsi uspešno končali, dobra četrtina absolventov z odličnim uspehom; pa tudi prvoletniki so v splošnem razveseljivo lekmovali in so vsi brez izjeme prvi razred izdelali, približno ena petina celo odiično. Važno je, da se tudi lelos vseh 29 absolventov vrača na svoje doinove, na jkmetijska gospodar-  ... ,. . - . - - miiu, i_™iai acuaj \ju vumvan sc uiuma vjj^vj; uvujcim s[va svojih roditeljev. Tako doseza Vinarska in sadjar-gte Mi ,bos{e cstal fc ^ se Ht % ^ dyoli6# anana naša Ijuba SBvriica, 9tmo prisiljeni radi ajih vsaj poglai-itne dcgodke oteti pozatiljivosti. Tisto itak že resto, da samo »naprednjaki«, zato smo vložili za enkrat samo 6 kandidatnih list, hm, nekaj je le! šalibog, da je že y teku volilne borbe ena od teh zaspala, ker pa še traja tetma za prvenstvo, bo najbrž še katera izdihnila, ysem skupsi pa: naše iskreno sožaljel Vse firme so že imele dne 1. avgusta svoje oglase na občinski deski, kje sta ostali šter. V in VI? Izvedeli boste vse po vrsti, samo prosim malo potrpljer.ja! Sedaj pride najprej tale uganka: 6 list je bilo vloženih, 1 (gospodarslka stranka) je bila razveljavljena, na občinsko desko jih je pa prišlo samo kot že omenjeno: 4. Pa glej šmenta, da so pri nas Ijudje, ki tudi takšno u~ ganjko znajo rešiti. V soboto, dne 2. 8., kmalu popoldne, priroma še štev. V k županu s pozivom srezkega p-cglavarstva, da jo takoj da tja, kjer so že čakale druge. Pa naš ata so mogočni, oni so rekli: »Ker je bila naša lista razveljavljena, mora biti tudi vaša!« Torej liste niso jhoteli nabiti! Zvečer okrog pol 8. ure dobijo v drugič, to pot prefco orožništva, ukaz, da listo dajo na svoje mesto, sicer, no, saj uganete! Ampak oni so ostali neizprosni tudl sedaj, kar so rekli, so rekli: Kandidatne liste št. V ni bilo na dan! Gospod L.r tckrat smo pa najlbrž bili enkrat preveč korajžni, tako je vsaj slišatil Paragraf ostane paragraf! — Pa kakšna je vendar ta firma, da ste imel itak rešpelrt pred njo? V nedeljo zjutraj smo jo šele opazili, je na zadnjem mestu (šetv. V), imenuje se: Slovenska kmečka zveza. Danes nam je jasno, da se je uporabila vsa vaša mogočnost, omenjeno kandidatno listo sploh onemogočiti, a mi vam povemo: Doigrali ste, iditel — Poglejmo si še sedaj posamezne stranke malo bližjel 1. Delavska stranka. Ker prideta sedaj na vsaki listi prvi ali k večjemu še drugi kandidat v poštev, potem nam ni treba drugega o te| listi pripomniti, kakor samo eno: cba kandidata sodilo bo delavstvo po njunih delih, bila sta že doslej v obč. odboru in njune zasluge za oibčino? Kje neki so? Za delavstvo? No, saj se poznamo: Samo da je le firma! 2. Za drugo listo so si znani gospodje izposodili ime ,naše stranke. Resnica je, da sta pri sestavi te liste imela glavno besedo gg. L—h in R—k. Kdo sta vidva, nam pač ne moreta utajiti, čeprav sedaj ob volitvah se hlinita SLS! Dvorezni Tedenske novice. Polovična vožnja na železnici je dovoljena. Vsaka udeleženka kupi vozni listek v Maribor in si ga da z izkaznico vred na vstopni postaji žigosati. Vozni listek obdržite, da ga imate za nazaj. Prenočišča za dekliški dan. Vsa dekleta, ki se udeležijo dekliškega dneva, imajo preskrbljeno prenočišče. Vzemite to na znanje, da ne bodete imeli nepotrebnih skrbi, kje bi prenočili. Našemu dijaštvu! Glede udeležbe dijaškega zborovanja v Mariboru veljajo ista navodila, kakor za ostale fante. Po možnosti pridite že v četrtek zvečer! Izkaznice si dobite pri domačem župnem uradu. Laliko se poslužite tudi vgodnosti Ferijalnega Saveza. Vodje počitniških kluboyr skrbite za polnoštevilno udeležbo! Bog iivi! — Pripravlj. odbor. ska šola v polni meri svoj najlepši in najvišji cilj, ki je:: odgoja dobrega kmelskega naraščaja. Kmetovalci nekaterih okrajev, na primer mariborskega, ptujskega, ljutomerskega, ormoškega, pošiljajo razmeroma prav pridno svoje sinove v kmetijska izobraževališča; uprav nostjo, vsaj zastonj je bil vaš trud, naše vrste razbiti, spoznali smo pravočasno vaš načrt! Gospodu M. pa svetujemo, naj se kot tak preveč ne uprezuje v demokratski vok, ker ga tudi on ne bo pripeljal daleč. Povej mi, s kom občuješ, in povem ti, kdo da si! V ostalem pa: Nič si kaj tamka ie opazovati tudi naivec lepega aospodarskega _ -_ j*-. - ¦_• j- -u-* r i t>. i 1 ii a •¦ ¦ • • j • i ¦•• °--1 ¦ , prevec ne bodite v skrbi radi dbcinel — 3. Delavska zveza: napredka, dočim izvestni drugi kraji za njimi zelo zaostajajo, ker zanemarjajo strokovno izobrazbo. Skrb na šega izobraženstva na kmetih kakor časnikarstva bodi, da o vsaki dani priliki opozarja kmetovalce na naše kmetijske šole. V Sloveniji imamo tri kmetijske šole (v Mariboru, Št. Jurju ob juž. žel. in na Grmu pri Novem mestu), ki niso ravno prenapolnjene, gotovo pa ne z najboljim materijalom; a moralo bi biti nabito polnih slovenskih ktnetijskih šol preko 20, da bi bili glede kme tijskega šolstva vsaj približno na višku, kot je že davno češka, dasi je manj agrarna dežela, kot je naša. V doglednem času naj bi se število kmetijskffi šol pri nas vsaj podvojilo, kakor nujno zahtevajo dejanske prilike naše mlade, od narave tako bogate kmetijske države. — Nekateri knietje naravnost razkošno trošijo denar za drugačno šolsko izobrazbo svojdh otrok v raznih mestnih učiliščih, škoda se pa jim zdi razmeroma zelo neznatnih stroškov za prevažno kmetijsko izobrazbo — iz nevednosti. Tu manjka smotrenega pouka kmetskega prebivalstva. Pomanjkljiva šolska predizobrazba poedinih gojencev zelo ovira uspešno napredovanje v šoli osobito v početku. V kmetijsko šolo naj bi se pošiljali le marljivi, dovolj nadarjeni in boljše izobraženi mladeniči, ki jim ne manjka resnega, pravega zanimanja za prelepi kmetijski poklic. Naše številne meščanske šole, ki jih je samo v Slovenji nad 30, so dostopne najširšim slojem kmetskega prebivalstva in so najboljša pripravljalnica za kmetijsko šolo. Ljudske in meščanske šole naj bi se za to važno vprašanj^ nekoliko bolj zanimale. Mesečna oskrbnina v internatu Vinarske in sadjarske šole v Mariboru je znašala doslej 240 dinarjev, za prihodnje šolsko leto se je pa znižala do preklica na samo 75 dinarjev. Učenci ubožnejših kmetovalcev ne plačujejo oskrbnine ter se imenujejo državni gojenci (stipendisli), dočim se plačujoči učenci imenujejo privatni gojenci. Danes so pogoji za sprejem tako ugodni, da lahko rečemo, da so vrala vscm pravim zanimancem za vstop v kmetijska izobraževališča na stežaj odprta. Napredni kmetovalci naj bi se te ugodne prilike posluževali. Podrobni pogoji za sprejem so razvidni iz prospekla (urcdbe s programom), ki stane 5 D in ga pošilja direkcija Vinarske in sadjarske šole v Mariboru vsem zanimancem proti prejšnjcmu plačilu na- Pod to so se zbrali delavci, ki si tudi želijo, da v slivnišld občini pridemo že enkrat do urejenih razmer. — 4. Viničarska in delavska stranka. Kako se je ta lista predelala, se vsak lahko na svoje oči prepriča. Sicer ni vredno, kakor ne potrebno, da bi se bavili s to čudno mešanico: Kaj ne, g. L-—k, kdo drugim jamo koplje, sam v n]o padel Viničarji in delavci si bomo pa dobro premislili, predno bo spustil tam notri krogljioo. 5. Na zadnjem mestu je lista »Slovenske kmečke zveze.« Ne bomo dosti za njo agitirali, za njo delali so najboljšo reklamo oni, ki so jo hoteli onemcgočiti. Hvala vam lepa za ves vaš trud! Naši Ijudje bodo v polni meri v nedeljo storili svojo dolžnost in bodo oddali krogljice v zadnjo škrinjico v zavesti, da se razimere, ki so vladale sedaj pri nas, za vedno cdpravijo. Shod naše stranke _p(ri Sv. Petru pri Mariboru. V nedeljo, dne 3. avgusta se je vršil pri nas shod, na katerega smo labko ponosni. Ob izredno veliki udeležbi je govoril naš stari prijatelj gospod Fr. Žebot. Vsaka njegova beseda je bila kakor udarec, zato smo ga poslušali z napetostjo, in bi ga še dalje radi, pa je čas potekel. —¦ Prišli so tudi generali od »Zadružne liste« na shod. — Molčali so in kri jim je silila v glavo, k'o jim je g. poslanecnec bral levite. Edino uboga, zapuščena, osmešena sirota Verlič se je nekaj oglašal tam zadaj, a revež ni imel sreče. Bolje bi bilo zanj, da bi jo bil popihal s trčovskim atekom, ki ga tako rad ima. Verlie, Verlič, že sivo glavo nosiš, zakaj še take trosiš? — Mi pa smo prišli do spoznanja, da je edino prava stranka naša Slovenska ljudska stranka, zato bomo tudi njo volili v nedeljo, dne 10. avgusta. Naša škrinjica je druga. Samostojneži pa si naj na svojo namalajo vraga, kakor zadnjič tam doli pri Sandcju — in so propadli in še bojo. Še od Sv. Petra plri Mariboru. Popravljamo cerkev in zid okrog nje. Pri tem smo slučajno naleteli na zelo stari papir. Nekaj je bilo na njem napisanega, a nismo mogli razbrati; za to smo poklicali trčovskega Pa-pa-pa in ta nam je razcifral najdeno pismo. Glasi se pa takole: Nekje v deveti deželi je oucma. V tej občini bi se morale vršiti volitve. Kakor je že navada, so se tudi v tej občini potegovale razne stranke za občinsko gospodarstvo. Dobro. Poštena stranka pošlenjakov je postavila svoje 1 1 , • • r»* 1 . a j • * kandidate. JNjei pa se je postavila nasproti nekaka »Za- vedeneea zneska v gotovmi. — Direktor Andrei zmavc. , v ,. . J .J ^ . .J. r ,., ,. r ,, . ,. , 6 &  druzna hsta« rn njeni kandidati so se oblekli v skrom- Volilna borba v Slivnici pri Mariboru. Nikar si ne mis- na oblačila »ljudskih prijateljev«. Hoteli so zavladati v tej občini, seveda v develi deželi. Občani te občine pa so bili silno radovedni, kakšni so ti »Ijudski prijatelji« »Zadružne liste«, zato so vprašali modrega puščavnika lite, ljudje bcžji, da se pri nas nič posebnega ne zgodi, 6 ja, v volilni borbi tudi mi nočemo zaostati za drugimi kraji. Ker smo bolj skromni, vsega ne obešamo radi na veliki zvon; da pa zadostimo radovednosti tistih, ki jim je za svet. In zvedeli so tole: Eden izmed onih, ki se po- tegujejo za oibčinsko gospodarstvo je tako poln ljubezni do reyežev, da je celo svojega lastnega očeta pognal od hišc. Pri tujih ljudeh je umiral in umrl ta oče. Kajne, izvrstno priporočilo. Če ne verjamete, vprašajte njegovega prijatelja, ki ima še sedaj svojega očeta v hlevu. Drugi priporočljivi kandidat je bil navdušen orožnik za prejšnjo državb, seveda v deveti deželi. Kot tak je dal ukleniti sedanjega svojega prijatelja. Ustavljal je na cesti domačine, ki so prišli z dovoljenjem na dopust. Odtrgoval je podpore potrebnim, dajal jih pa protipostavno onim, ki jih je »ljubilo njegovo srce«. Priče na razpolago. Mislimo, da ga niti v deveti deželi ne bodo hvalili. Tretji, ki se najbolj priporoča za gospodarja v občini, ni niti posestnik, ker mu mali noče izročiti gospodarstva. Že ve zakaj. Ako bi bil poln ljubezni do obeanov, seveda v deveti deželi, saj je celo svojo lastno sestro natreskal, da je morala bežati od doma. Tudi drugače je zelo navdu^en in poln »ljubezni« do »nekaterih ljudi«. Priče na razpolago. Komandant vseh teh kandidatov pa se je proslavil v prejsnji državi tako, da ga še szdaj preklinjajo če ne prijatelji, pa vsaj »prijateljice«. Imena na razpolago. Ko so v deveti deželi v tisti obeini zvedeli za te lastnosti, so re.K.u vsi: Ne boš nas vladal Jaka od »Zadružne liste«! — To se pismo neha, ker je trčovski Pa-pa-pa padel v omedlevico. Na drugi strani pisma je še seveda več napisanega. Pa prihodnjič. Novice od Sv. Martina pri Vunbergu. Pri nas bomo imeli y nedeljo, dne 10. avgusta občinske volitve. Prva škrinjica je Slovenske ljudske stranke, druga napredno-gospodarska, haha, to so vam napredni gospodarji na račun kmečkih in delavskih žuljev. Oberorjunec in trgovec Kostajnšek, njega zvesti sluga, krčmar Amer, Pašičey podrepnik, kovač Toplak ter kimavec mizar Koser, zares vrli gospodarji! Potem pa še reče naš Janko, moja slranka je najboljša, mu radi verjamemo, zato tudi ne upa pokazali svojega imena. Seve, se zameri človek, ako reče našim inteligentom: demokrat ali orjunec! Sedaj, ko bo konjski mešetar župan, bo vladal v občini tako izborno, kakor svojčas pri agrarnem od- boru. Volilcem pa pridno obeea pivo in klobase, da bi ga posadili na županski stolec, kajti Janku diši tako županski stolec, kakor lačnemu psu kost. Za popravo obcinskih cest ima naš naprednjak tako veselje, da je dal voz na razpolago samo en dan, med tem ko so drugi dva dni pridno vozili in popravljali ceste. G. Janka naši volilci tako obrajtajo, da mu misli vsak eno debelo figo v škatljico spustiti. Splošni rek se glasi, privandranec: Kostajnšek nam županil ne bo! Iz Podove pri Račjem, V zadnji številki »Slov. Go- spodarja« od 31. julija smo prinesli dopis iz Podove pri Račjein, v kojem nas je dopisnik mistificiral ter krivič- no napadel tamošnjega g. župana ter nekatere naše ugledne pristaše. Da ne bo nepotrebnih sporov, objav- Ijamo danes objektivno poročilo v zadevi radi koje je bil napaden g. župan Žagovec. Radi zblaznelega Štefa- na Lab je g. župan celi mesec izpraševal njegove naj- bližje sorodnike ,pa so vsi trdili, da je samo bolan in da ni nevaren. Ko je dobil dne 1. julija prvi uradni izkaz o Lahovi umobolnosti, ga je takoj dal odpraviti v umo- bobiico v Ljubljano, obenem pa je vse potrebno ukre- nil pri sodniji in drugod radi varstva in nadzorstva njegovega imetja. Glede drugih občinskih organov, ki so bili napadeni, omenimo samo vprašanje občinskih doklad. Obč. odbor je ugodil odredbi višje oblasti glede znižanja doklade na zemljiški davek, zato pa je zvišal doklado na točenje vina in opojnih pijač. S tem je kmetovalcem storil večjo korist, kot bi marsikdo v za- četku misli!, točiteljem \ina pa ni dosti škodoval, om«- jil je le njihove premastne dobičke. Pred občinskimi volitvami v St. Lovrencu na Pohorju. Kakor beremo poročila od drugod, so ljudje splošno veseli nove vlade, v nadi, da bo sedaj, če ne takoj, pa vsaj sčasoma, se obrnilo v državi na bolje. Tudi pri nas je tako, izvzeti so od tega veselja seveda JDS-arji, ki jih še toliko ni, da bi mogli sestaviti svojo listo za občinske volitve, kar jih silno togoti, med njimi tudi kakor slišimo, našega novega g. nadučitelja, kateremu vsa čast kot dobremu šolniku. Kdor je enkrat JDS, pa naj bo, saj mu nihče ne brani, vsak po svoje, ampak kakor sroo izvedeli, je nekdo rekel, da bo nad strankami, kje je značaj?! Torej, Šentlovrenčani, v nedeljo vsi k občinskim vclitvam, krogljico spustite v prvo škrinjico, to je prava barva, in kateri bodo izvoljeni, bodo delali v dobrobit oibčine v smislu nove vlade, ne dajte se premotiti od gcspodarske stranke, t. j. barva: črno-žolta-rumena, in ne od kmetsko-delavske stranke, t. j. barva: rdeča. Bog živi vse zavedne volilcel Snirt moža poštenjaka pri Sv. Lovrencu na Pohorjo. V spomin možu poštenjaku. Dne 25. julija je zatisnil svoje trudne oči v smrtno spanje g. Anton Brezočnik p. d. Hojnik, veleposestnik pri Sv. Lovrencu, star 68 let. Blagopokojni je bil markantna osebnost, po telesu velikan, po značaju blag, mil in dobrotljiv. Vse brez izjeme ga je spoštovalo. Zato pa je bil okoli 30 let cerkveni ključar pri župni cerkvi in pri podružnicah, oče ubo.^ib, predsednik Kmečke hranilnice in posojilnice, več let član lo-ajnega šolskega sveta, delaven odbornik katoliškib političnih in nepoliličnih društev itd., povsod pa ddaven, točen in prijazen. Svojega krščanskega in slovenskega prepričanja ni nikdar skrival, bil je vedno pristaš tisle slovenske stranke, ki je bila katoliška, pa naj se je unenovala tako ali tako. Leta 1915 mu je umrla njegova blaga in radodarna žena Marija roj. Schweiger p. d. Bezjakova, s katero sta rada delila dobrote revežem. Veličasten pogreb v pondeljek dne 28. avgusta, katerega je vodil preč. g. dekan od Sv. Magdalene v Mariboru, ob asislcnci veleč. gg. Janeza Jurko, župnika v Starem trgu in Janeza Jodl, župnika na Polzeli, potem veleč. g. župnika iz Puščave Karola Huttner in domačih dveh duhovnikov, je pokazal, kako ga jc vse spoštovalo. V slovo mn je govoril ob odprtem grobu preč. gospod dekan Anton Strgar v krasnem, v srce segajočem govoru, in domači g. župnik se je poslovil v kratkih besedah od blagopokojnika. Nato sta mu oba tukajšnja pevska zbora zapela pretresljive žalostinke. Naj v miru počiva, duša pa naj sveti raj uživa. Kat. izobraževalno društvo v Jarenini uprizori dne 5. avgusta pcnovno igro »Svojeglava Minka.« Na to prireditev opozarjamo posebno izletnike \z Maribora. Pogreb ugledne naše žene. Iz Št. Janža na Drav. polju nam poročajo: V torek, dne 22. julija t. 1. ob 10. uri zvečer je umrla v Staršah daleč na okrog dobro znana, občespoštovana in bogoljubna posestnica Roza Ekart v starosti komaj 60 let. V četrtek, 24. julija ob 10. uri dopoldne smo položili njeno truplo materi zemlji k večnemu počitku. Pogreb je vodil nadžupnik in. dekan v Hočah, g. Alojzij Sagaj, bivši dolgoletni župnik pri Sv. Janžu v spremstvu domačcga provizorja g. Leopolda Amon. Pogreba se je udeležila velika množica ljudstva od blizu in daleč, ja celo iz Maribora so prišli, da izkažejo rajni zadnjo čast. G. dekan Sagaj je imel ganljiv, v srce segajoč nagrobni govor in se pri odprtem grobu poslovil od rajne ter našteval njene vrline kot kristjanke, matere in žene. Rajna Roza je bila vzorna gospodinja, blaga žena ter nad vse dobra in skrbna mati. Kako je ljubila in skrbela rajna za cerkev, kako rada je podpirala ona vsako dobro delo, posebno razna katoliška društva, da, nabirala je darove, ki jih je pošiljala celo tja v daljno Afriko. Kakor vsako drugo dobro delo, je rajna Roza tudi kaj rada podpirala siromake, obiskala in stregla bolnikom, ter brez izjeme rada priskočila na pomoč vsakomur, ki ga je doletela kaka nesreča. Pri tem pogrebu se je pokazalo, kako zna ljudstvo ceniti dobro krščansko ženo in mater. Naj uživa pri Bogu bogato plačilo za njuna dobra dela. Bodi blagi zlati materi in skrbni ženi lahka domača zemljica. Njeni obitelji pa naše iskreno sožalje. Romarska pobožnost pri Sv. Treh Kraljih v Slov. goricah ob prazniku Marijinega Vnebovzetja se vrši po sledečem vsporedu: V četrtek, dne 13. avgusta popoldne ob 4. uri sprejem romarjev in prva priaiga. Ob 6. uri zvečer druga pridiga in slovesne večernice, v mraku rimska procesija z lučicami, na praznik sam dvojna služba božja in 4 sv. maše. Romarji iz Prekmurja, Medžimurja ter Slovenskih goric na veselo svidenje v velikem številu! — V pondeljek 11. avgusta ob 7. uri bo tukaj sv. maša za sladkogorske romarje. Smrtna kosa. Od Sv. Benedikta v Slov. goricah smo prejeli: Dne 28. julija sma pokopali posestnika Ludovika Strmšeka iz Ženjaka ob obilni udeležbi ljudstva. Bil je skrben gospodar, občinski odbornik ter vrl član moške Marijine družbe. N. v m. p.! . Akadcmike, ki vsled težkih življenskih razmer ne morejo stalno bivali v vseučiliškem mestu, opozarjamo na razpis prefektovskih mest v Dijaškem domu v Ptuju v našem današnjem inseratu. Pogreb vrlega moža. V zadnji številki je »Slovenski Gospodar« naznanil smrt vzorne slovenske korenine. Dodatno nam sedaj iz Krapja pišejo: Po Murskem polju ima vsaka vas s*Vojo kapelico, ena lepša od druge. V zvoniku naše kapelice se je glasil zvon. Sosedje so se povpraševali, kaj da bi to pomenilo. Saj v vasi ni bolnika in ne mrtveca. Izvzemši vsakdanje zvonenje zvonijo namreč ob času sprevidovanja bolnikov in ob slučajih smrti. Pa bliskoma se je raznesla žalostna novica: Karba Joško je nagloma obolel, zdravnik ga je odposlal v Maribor v bolnico in je tam zaspal v Gospodu. Telesne ostanke so prepeljali v Ljutomer. Tu se je sprevod vršil ob obilni udeležbi. Pri grobu sta se cd bivšega sotrudnika poslovila gospoda: župan Stuhec Jakob kot načelnik Zveze gasilnih društev na Murskem polju, in pa Rajh Jakob kot načelnik okrajnega zastopa v imenu istega in obenem v imenu Okrajne posojilnice. Vsi smo se pa od pokojnika poslovili z željo: Svetila mu večna lučl in: Mdi za nas! Poročifo iz Ljutomera. Dne 1. t. m. smo imeli uglednega gosta v Ljutomeru in sicer generala od reda usmiljenih bratov iz. Rima z dvema spremljevalcema, kateri so si ogledali in se informirali glede ustanovitve tam nameravane bolnišnice. Žalostne novice iz občine Očeslavci, okraj Gomja-Rad gona. Sam si je vzel življenje nedoletni Jakob Kranjc v Stavenskem vrhu dne 29. julija t. 1., obesil se je. Ta samomorilec je že drugi iz vrst nedoletnih fantov. Naj v miru počiva, kar si je gotovo želel. — Dne 30. m. m. je na nepojasnjen način pogorelo hišno in gospodarsko poslopje pcsestniku Jožefu Budja v Očeslavcih. Omenjeni je za malenkostno svoto zavarovan. Pogorelo mu je vso spravljeno ozimno, silje in krma, živir>o, dve kravi in svinje so mu rešili. Le mirnemu vremenu brez vetra in požarnima brambama, okoslavski in orehovski, ki sta dospeli na lice mesta, gre zasluga, da se je požar omejil, in da ni pogorelo več posestnikov v vasi. Zahvala gre vsem, ki so pri požaru pomagali gasiti, da se ni dogodila večja nesreča. Divjaški pretepači. Iz Polenšaka pri Ptuju poročajo: Ko so se vračali naši fanti rekruti dne 27. m. m. od nabora v Ptuju skczi vas Dornova in so v gostilni Šegula mirno v sobi pili liter vina, so jih nenadoma napadli tamošnji fantje z železnimi palicami in ravrvimi noži ter bili in mesarili, kakor kaki divjaki. Te krviželjne hijene v človeški podobi, 15 po številu, so dobro organizirani obdelovali naše 4 fante pcpolncma nedolžne in brez vsake brambe tako, da je za enega malo upanja, da okreva. Le sreča, da so naši imeli voz, da so .še tako živi ušli, drugače bi jih bili gotovo ubili. Saj so še ti divjaki z železom in kamenjem tolkli po dvema starejšema možema in eni ženski, tudi konj so se lotili ter enega ranili z nožem v nogo tako, da ga mora gospodar zdaj imeti mimo v hlevu. Mi obsojamo vsak napad z orožjem in vsak uboj, bodisi od katerekoli strani ter zahtev.amo od varnostne oblasti, da krivce strogo kaznuje. Najboljše pa bi seveda bilo, da take lcrvihlepneže pošlje kam doli na jug med brate hajduke, da tam kaiejo svojo ostudno, pa tudi nizko korajžo!  Iz Male Nedelje. Dne 15. t. m. takoj po večernicah, priredijo malonedeljski dijaki v Društvenem domu v Mali  Nedelji igro »Navaden človek.« Med odmori in po igri  svira tanuburaški zbor. Ker je čisti dobiček namenjen di jaški kuhinji v Mariboru, se vsi prijatelji dijaštva uljudno valbijo.  Iz Rucmancev pri Sv. Tomažu. Pri nas je oblast od- stavila pred meseci župana Kostanjevca in izvolil se je nov. To pa Kostanjevcu seveda ni bilo prav. Pregovoril je svoje podrepnike v dbčinskem odboru, da so z njim vred izstopili iz odbora. S tem pa so izgubili za tri leta volilno pravico, tako da zdaj pri volitvah dne 10. avgusta ne tno~ rejo biti izvoljeni v občingki svet. Zato pa zdaj skuša spraviti na županski stolec nekega Zelenka, naročnika umar zane »Domovine«, ki je pravzaprav samostojnež, a je sedaj nosilec demokratske liste. Pa ta človek nam županil ne bo! Saj ga volilci predobro poznamo, kak sirovež da je. Svojemu sosedu lansko leto vkljub prošnji ni hotel od-pustiti, še zasmehoval ga je. Ta Zelenko bi rad splezal na županski stolec po socijaldemokratih Tomašekih. Pa ljudem so tudi ti tički dobro znani. Ljudi, ki posiljujejo nedolžna dekleta, in ljudi, ki se poživinijo in hodijo po kaanilnicah, pošteni Rucmančani pač ne bodo volili in se ne bodo dali od njih zapeljati in premotiti. Proč z Zelertkom!Proč s Tomašekil Na dan volitve pa vsi pošteni Rucman-čani na volišče, da odločite za zmago poštenih ljudi. Sr»mota bi bila za nas, ako bi nam komandirali y občini Zelenki in Tomašeki! Železniška nesreča. Dne 5. t. m. je povozil vlak na postaji Moškanjci železniškega upokojenca. V Moškanjcih se namreč križata vlaka in uboga žrtev je po neprevidnosti pri križanju padel pod vlak, ki ga je povozil. Orjunci pri Sv. Bolfenku pri Središču. Pretečeno nedeljo so imeli orjunaši veselico. Ljudje, ki so jih videli korakati, so mislili, da imajo »solometarji« kak izlet k Bolfenku. Najbolj korajžno so se držali Zabavniki in celo stari Zadravec je večkrat zakričal »aujbiks-« in »u boj, u boj!« kar mu ne zamerimo, ker ni bil nikdar na vojski. Zvečer so se orjunci cdpeljali in pravijo, da so v šumi izgubili eno orjunašico. Druge nesreče ni bilo. Do streljanja ni prišlo, 'ker so bili sami med seboj in se jih je narod izogibal. Pred občinskimi volitvarai v Središču. Naši središki liberalci, pardon »naprednjaki«, so daleč prijadrali s svojo polidko, tako daleč, da si ne upajo nastopiti pri občinskih volitvah s pravim imenom svojih strank. Samostojni so si namreč nadeli ime »Napredna kmečka lista«, demokrati pa »Napredna gospodarska stranka.« Obojim pa je pri sestavi liste tako trda šla, da so morali skupaj nabrati celo vrsto takih kandidatov, ki ne smejo biti izvoljeni in ki bodo gotovo črtani. Osobito bomo poskrbeli, da na noben način ne pride v odbor oni »siromak« iz Rakitja, ker po zakonu ne sme biti izvoljen. Nič ne bo pomagalo podkupovanje s pijačo, nič kramarsko ponujanje starega gospoda Robiča. Zelo čudno je, da hoče g. Robič igrati vlogo starega Pašiča. Bilo bi pač bolje za gg. Robiče, da ne bi skušala reševati falirane politike g. Zadravca, koji bi pač že lahko spoznal, da ga nikdo ne mara. Saj to tudi čuti, pa se vseeno po židovsko vsiljuje Šrediščanom. Gg. bankokrati se zavedajo, da jim bo kravica, ki jo molzejo, ušla, ako se ljudstvo osamosvoji, zato napenjajo vse sile, pa ne bo nič pomagalo. Tudi ne bo pomagalo, da je g. župan, ki je ekspcnent in zaveznik g. Zadravca, dasi ima vsled volilne špekulacije posebno listo, dal zadnji čas popravljati in prenavljati občinske hiše, kar je storil pri prazni ofočinski blagajni in ne more zdaj zidarjev plačati. Zato je menda odšel g. blagajnik med namestnike in prepustil dolgove svojenui nasledniku. Je pač resnica, da so liberalci dobri gospodarji za svoje žepe, javno gospodarstvo pa, kjer ga imajo v rokah, gre rakovo pot. Naš trg se lahko primerja naši državi, ki je po prirodi bogata, a kljub temu po zaslugi slabih funkcijonarjev sirota. Središki volilci, če ste pametni, stirajte pri nedeljstkih občinskih volitavh liberalno gospodo proč od občinskega gospodarstva, s tem boste koristili samimi sebi. Ravno tako v nasprotnem slučaju pripišite krivdo samim sebi in ne zabavIjajte, ampak lepo tiho in udano vlečite suženjski jarem, ki ste si ga sami naložili. Iz Savinjske doline se nam piše: Opczorili bi radi tiste župnije, ki bodo letos in prihodnje leto imele sv. birnvo, na nek privesek, ki ga škof neprostovoljno vlači seboj od župnije do župnije. To je tista čedna družba kramarjev, o kateri bi se dalo mnogo povedati. Brezobzirnost:, vsiljivost, surovost so njih stalne spremljevalke. Svetujemo posameznim županom, oziroma župnikom, da priskrbijo orožniško asistenco, ali pa par krepkih fantov z gorjačami, da bodo delali red in mir, kadar prihrumi ta družba. Tukaj pri nas so se na več krajih pri boju za boljša mesta, stepli, davili eden drugega po tleh, pri tem pa kleli in zmerjali na najsurovejši način, in ob štirih zjutraj začnejo z novega. Če bi pri olimpijskih igrah v Parizu imeli mednarodno tekmo glede jezičnosti, bi dobile brezdvomno nekatere teh kramaric prvo mesto. Umestno bi bilo, da poštenejši med mjimi objavijo imena največjih surovežev, da se jim brezpogojno odreče prostor pri cerkvah ob takšnih prilikah. Nekaj odgovora »Domovini« iz Laškega. Znano vam je, g. urednik, da je okolica Laško z malenkostnimi izjemami izključno v mogočnem taboru SLS. Le v trgu je šepar kosti rajnega dr. Žerjava, ki pa živijo od naših pristašev, za hvaležnost bi jih pa še radi strahovali. Ker se pa ljudi, ki nimajo nikogar za seboj, nihče ne boji, so nas strašili v »Jutru« in »Domovini«, kjer so lagali, kakor bi od metra imeli. Po trgu pa so hodili kot pitani purani o Božiču. Zato smo es dne 28. julija ct> prihodu brzojava iz Beograda, da je vlada korupcije, tatvine in nasilja padla, pošteno oddahnili. Zo trgu se je čula pesem od Urala do Triglava in od Soče do Vardarja. Nismo pa te že zdavnaj pričakovane novice tako obhajali, kakor zadnja »Domorina« poroča, da so se klerikalci y jjručah zbirali po trgu, •isti list je pa še pred kratkim pisal, da klerikalcev v Laškern ni. Potem piše, da smo se od veselja po glavi stavili, kar je videl samo pijanij lažnjivi poročevalec »Domovine.« Nadaljuje, da se je zvonilo, to se je pa dopisniku sanjalo, kako so ostanke dr. Žerjava med pasjim zavijanjem k pogrebu nesli. G. urednik, pa še nekaj je tu novega. Odkar je nova vlada, se tukajšnji liberalci pridno vadijo znane pesmi. Vsega se je trefoa privaditi, sprva sicer težko gre. Zrastli so Jim tudi dolgi nosovi in brade kot y Ljubljani. Sokolske in orjunske znake imajo po najnižji «eni na prodaj. Pa žalibog: kupcev ni. Umrl je pii Sv. Miklavžu na Polju pri Podčetrtku Fran Ajdovnik. Kot mlinar je služil 45 let pri eni hiši. Z rajnim Francem je legla v grob posebnost delavnosti, vdanosti in rvestobe. Bil je znan ter priljubljen daleč naokrog. Naj v i-niru počiva! Zlata poroka. Iz Št. Janža pri Velenju nam poročajo: V nedeljo, dne 27. julija smo obhajali pri nas izredno in redko slovesnost, zlato poroko. Zakonska Jernej Novinšek, mizarski mojster v Prelski št. 4 in njegova žena Marija^roj. Zapušek sta v spremstvu svojih peiero še živih otrok, vnukov in vnukinj stopila pred oltar, kjer sta slojesno obnovila obljubo medsebojne tjubezni in zakonske zvestobe in se Vsemogočnemu zahvalila za vse dobrotc, ki sta jih prejela v teku petdesetletnega zakona. Vkljub skrajno slabemu vremenu *e je zbralo nenavadno veliko vernikov, da prisostvujejo tej izredni svečanosti. Vrlima zlatoporočencema, ki sta še oba prav čvrsta in zdrava, želimo da jih Vsemogočni ohrani še mnogo let! Novi zvonovi v Bevčah pH Velenju. Končno smo •iočakali zadnjo nedeljo že tako težko od cele fare pričakovani dogodek— blagoslovili smo novo dospele zvonoye. Dobavila nam jih je Irvarna v Jesencah, uglašeni pa so na glasove »fis«, »a«, »b«. Med sviranjem rudarske fodbe iz Škal jih je blagoslovil preč. g. dekan iz Škal, ¦Rotner ob asistenci domačega gospoda provizorja Fr. Groblerja in g. Goričarja iz št. Ilja. Botri so bili: cerkve«a ključarja gg. Lesjak in Goršek, ki sta se mnogo trudila, da snio dobil zvonove, nadalje gospod in gospa Sever iz Velenja, ki sta svojo darežljivost v največji meri pokazala. Prispevalo je veliko svoto tudi lepo šte¦filo drugih darovalcev. K dostojni proslavi pa so mnofo prispevali zavedni fantje in pridne mladenke, prvi « streljanjem topičev in postavljanjem mlajev, druge pa z lepim cvetjem in okusnim kinčanjem zvonov. Izgubljena čutara. Dne 14. julija je izgubil voznik ¦a poti iz Maribora skozi Lajteršbeg—Jarenino, starinsko leseno čutaro. Gutara je okrašena z ogrskim grbom, ter ima napis: Mate Schmiermaul, Pošteni najditelj jo naj odda proti nagradi pri Ignacu Zupanič, Vajgen, Jarenina. Ormoški dijaški počitniški klub ima dne 13. t. m. izlet k Veliki Nedelji. Člani rtaj se zberejo ob osmi uri zjutraj pri velikonedeljski cerkvi. Za obed je presknbljeno. Bog živil — Vodstvo kluba. NAHOD? GLAVOBOL? Zobobol? Trganje? Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čuvstvo kreposti prinese pravi Fellerjev Elzafluid! Najboljše hišno sredstvo, lojša bolečine, osvežuje in jača ter čez 25 let priljubljen kosmetikum za nego kože, las in ustf Veliko močnejši, izdatnejši in boljši, kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 din.r 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 din. in 10% doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 341, Hrvatsko. Vedno več pritožb pHhaja, da potniki pripovedujejo ljudem, da je vseeno pri kateri zavarovalnici se zavarujejo, ker itak vse skupaj delujejo. Prosimo, da resniri na Ijubo daste v Vaš ceajeni list, da imajo zavarovalnice enake premijske sfavke in pristojbine, da pa sprejema vsak zavod zase zavarovance v zavorovanje. Vsaki uslužbenec se mora po zakonu izkazati s pooblastili, katero zavarovalnico da zastopa. Draga moja! Odkar delam po Tvojem nasvetu juho s pomočjo »šuhana«-a, uživam glede kuhanja največjo zadovoljnost svojega soproga. Imenuje me prvakinjo vseh lcuharid 949 2—1