OBZORJA STROKE recenzije Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 38 Recenzija, prikaz knjige, kritika/1.19 TRADITIONES 34/1, 2005 Katja Jerman Traditiones, zbornik Inπtituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodopisnega inπtituta ZRC SAZU, v letniku 34 ponuja dve πtevilki zanimivega branja. V prvi je, kot je æe v navadi, predstavljeno delovanje in udejstvovanje Glasbeno- narodopisnega inπtituta. Tokratna vsebina prve πtevilke je predstavljena v dveh delih. Prvi, obseænejπi del je namenjen razmiπljanjem ob simpoziju z naslovom Ljudska pesem kot izziv, ki je bil v Ljubljani med 13. in 15. aprilom 2005. V uvodniku flOb simpoziju o druæbeni vlogi ljudske pesmi« Marija KlobËar predstavlja impulz za znanstveno sreËanje, stoletnico velike zbirateljske akcije, s katero so prek zanimanja za ljudsko pesem skuπali politiËno in kulturno povezati vse dedne deæele avstro-ogrske monarhije. Avtorica meni, da sta zbiralni akciji Österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild (1887‡1902) in pa zgodnejπa Die Völker Österreich-Ungarns nastali iz potrebe druæbe, ki je poskuπala preseËi svoja notranja razhajanja in ravno prek ljud- skih pesmi vplivati na spoznavanje in spoπtovanje lastnega ter hkrati prepoznavanje tujega. »eprav ta pretenciozna ideja v politiki ni imela veËjega odmeva, je kljub temu spodbudila narode, da so se sooËili z lastno dediπËino in jo zaËeli bolj sistematiËno zapisovati. Avtorica nato opozori, da je mogoËe rezultate takih pobud najti tudi v poznejπih letih. Meni, da morajo biti danaπnji narodi, ki so priËa ponovnemu zdruæeva- nju in teænjam po globalizaciji, ponovno pozorni na dediπËino in s tem tudi na ljudsko pesem, instrumentalno glasbo in ples, saj so ti temelj za razloËevanje pa tudi za povezovanje znotraj evropskega konglomerata. Cilj tovrstnih znanstvenih sreËanj je tako opozoriti na dejstvo, da πele zrelost naroda omogoËa odgovoren odnos do lastne dediπËine ter spoπtovanje drugih. ©tevilko uvaja pozdravni govor dr. Kajetana Gantarja, ki mu sledijo prispevki simpozija, razdeljeni na tri sklope, pri Ëemer se prispevki iz prvega sklopa usmerjajo na vpraπanje druæbene vloge ljudske pesmi pred sto leti, nekateri prispevki pa iπËejo paralele z danaπnjim Ëasom. Vinko Rajπp v prispevku flAustrian State Policy and Its Inte- rest in Slovenian Folk Culture« predstavlja potek in interese projekta Narodna pesem v Avstriji ter poudarja njegov pomen pri uveljavljanju slovenπËine kot jezika slovenske ljudske kulture, pri Ëemer opozarja, da vanj ni bilo vkljuËeno Prek- murje. Eva Maria Hois v prispevku z naslovom flFolk Music Research in ‘Old’ Austria and in ‘New’ Europe Concerning Understanding between Nations and National Endeavors« opisuje folkloristiËne in predvsem druæbenopolitiËne razloge za izvajanje projekta Ljudska pesem v Avstriji, kjer je bil cilj projekta v spodbujanju razumevanja narodov znotraj avstri- jskega dela monarhije ter predvsem v favoriziranju nacionalne zavesti. Avtorica ugotavlja, da danaπnji projekti med Avstrijo in Slovenijo poskuπajo doseËi podobno vzduπje, in upa, da lahko ljudska glasba pripomore k veËji strpnosti znotraj evrop- skih povezav. Prispevek Marije KlobËar fl’The Young Sing Only Modern Songs’ or The Large-Scale Program for Col- lecting Folk Songs between Expectations and Recognitions« se osredotoËa na zbiranje pesemske dediπËine prek posebnih vpraπalnikov. V njih naj bi bila v veËji meri zaznana vitalnost ljudske pesmi v doloËenem okolju, vendar pa nas avtorica opozarja πe na veËplastnost zabeleæenih informacij. Te namreË podajajo oËrt skupnosti, ki je ohranjala svoj pesemski spomin, se odzivala na pomembne pojave in dogodke Ëasa, predvsem pa podajala drobce iz njenega vsakdanjega æivljenja. Avtorica ob koncu ugotavlja, da je bil med celotno akcijo razloËek med priËakovanji in spoznanji prisoten kot bojazen, Ëeπ da bodo nezapisane pesmi utonile v pozabo, vendar pa ravno stoletnica akcije dokazuje, da kljub temu, da flmlado poje le moderne«, to ni tako. Prispevek z naslovom flZapuπËina zapisovalca ljudskih pesmi Gabrijela Majcna: o etnografiji v Slovenskih goricah na SED-5 38 4/18/06, 5:47:10 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black recenzije OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 39 zaËetku 20. stoletja in sto let kasneje« avtor Rajko MurπiË gradi na primerjavi dveh ravni. Na ravni vede podaja razliko med delovanjem ljubiteljskih narodopiscev in univerzitetnih profesorjev v drugi polovici 19. stoletja ter situacijo pres- likava v vedo in razmerja znotraj nje danes. Na drugi ravni pa se osredotoËa na delovanje Gabriela Majcna kot prezrtega avtorja prvih narodopisnih vpraπalnic, sistematika pri ure- jevanju tematik narodopisja, kritiËnega in utiπanega reπetalca pomena narodopisja ter kot skrbnega in marljivega zbiratelja ljudskih pesmi. Fabio Chiocchetti in Roberto Starec v flIn Search of The ‘Ladin Song’: The Project Das Volkslied in Österreich in The Ladin Areas of Tyrol and East Friuli (1904‡1914)« pred- stavljata πe neobjavljeno gradivo leta 1995 ponovno odkrite zbirke filologa Theodorja Gartnerja. Ta naj bi pomagala orisati ladinsko jezikovno skupnost na zaËetku 20. stoletja ter hkrati razumeti postopke selekcije in prenose ustnega izroËila znotraj jezikovne skupine na obmoËju Tirolske in v vzhodni Furla- niji. Prvi tematski sklop zakljuËuje prispevek Marjete Pisk z naslovom flCharacteristics of Collecting Folksong Material at the Intersection of Peoples and Cultures: The OSNP Program in the Princely County of Gorizia and Gradisca«, kjer pred- stavlja tiskano in ustno gradivo duhovnika in sodelavca akcije Odbora za slovensko narodno pesem Ivana Kokoπarja, ter se v drugem delu dotika vpraπanj o vlogi in recepciji ljudske, pred- vsem zborovske pesmi v pokrajini na stiËiπËu narodov. Druga skupina prispevkov je naravnana bolj na razmiπljanje o tehniËnih moænostih pri ujetju zvoka in pesmi v trajni spomin ter podaja novejπe tehniËne reπitve, ki iπËejo najustreznejπe naËine, da starejπe pesmi in viæe ponovno zakroæijo med ljudmi. Prvi prispevek v tem nizu je delo avstrijske raziskovalke Vere Tiefenthaler z naslovom flJosip ©iroki: Singer and Transcriber at the Same Time. An Analiysis of His Aims, Methods and Findings« in predstavlja dejavnost hrvaπkega raziskovalca ter zbiralca folklornega izroËila, predvsem pa njegove metode ohranjanja ljudskega gradiva, ki so se moËno razlikovale od takratnih æe ustaljenih naËinov zapisa. Avtorico zanima tudi sploπno zanimanje jezikoslovcev (slavistov) za ljudske pesmi in zato poudarja ©irokijev preplet raziskav ljudskega gradiva kot glasbenega in jezikovnega znanja. Gerda Lechleiter s prispevkom fl’Capturing’ Sound: The Pho- nograph in (Early) Folk Music Research« znotraj zgodovin- skega okvira osvetljuje spremembe, nastale v raziskovanju ljudske glasbe od prvih posnetkov, ki so rabili predvsem za zapisovanje in transkribiranje manj znanih skladb, najveËkrat v fltujih civilizacijah«, pa vse do sprejema nove tehnologije ohranjanja gradiva, ki bi omogoËil, da bi sicer nenehno spremi- njajoËi se pojav popularne kulture in z njo tudi ljudske glasbe lahko dosledno dokumentirali. Nicola Benz in Michaela Brodl v prispevku flThe Registration of Songs in The Infolk Data- base: A Virtual Networking of Folk Song Archives in Aus- tria« v besedni in slikovni razlagi predstavljata sistematiËno raËunalniπko arhiviranje ljudskih pesmi v vseh avstrijskih zveznih deæelah in poudarjata njeno preglednost in dostopnost, ki sta plod doslednega in premiπljenega razvrπËanja ljudskih pesmi glede na glasbeno-poetiËne figure, besedilne in glas- bene zvrsti, funkcije in priloænosti. Prispevek flWe Have Planty of Words Written Down, We Need Melodies! The Purchase of The First Recording Device For Ethnolmusicological Research in Slovenia« Draga Kuneja podrobno predstavlja prizadevanja Karla ©treklja in Matije Murka po zvoËnem snemanju ljudskega gradiva s fonografi, ob koncu pa podaja pomembnost teh posnetkov, saj tako zapisano gradivo postane primarni in preverljivi vir v razisko- vanju ljudske glasbe. V tretji skupini je zbir besedil, ki problematizira vlogo in podobo ljudskih pesmi, glasbe in plesa v danaπnjem Ëasu. Izredno razgibana tematika tretjega sklopa tako zajema poglobljena razmiπljanja o funkcijski in estetski plati ljudske zvoËnosti, o vpraπanjih sodobnega poustvarjanja glasbe in sodobnega raziskovanja. Mirko Ramovπ v prispevku flMethamorphoses of Slovenian Folk Dance« v prvem delu analizira in opredeljuje druæbene spremembe, ki so vplivale na ples v vsakdanjem in prazniËnem æivljenju v zaËetku 20. stoletja, v drugem pa podaja meta- morfoze oblik, vsebin, funkcij, imen, ter razlaga vzroke za metamorfoze ljudskih plesov. Ob koncu pa dodaja πe pregled sicer skromnega plesnega gradiva, zabeleæenega znotraj akcije Odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi. Iryna Fedun v flThe Folkdances of the Western Polissia Region of Ucraine: Traditions and Innovations« predstavlja plesno izroËilo obmoËja Zahodnega Polesja v SZ Ukrajini ter opo- zarja na spremembe repertoarja plesov, ki so posledica vplivov manjπin, sosednjih narodov in razraπËajoËe se mestne kulture ter mnoæiËnih medijev. V prispevku flBosnian Urban Traditional Song in Transfor- mation: From Ludvik Kuba to Electronic Medias« Tamara KaraËa Beljak obravnava proces transformacije in spremembe interpretativnih naËinov tradicionalne pesmi (sevdalinke) v urbanem okolju od konca 19. stoletja do dobe elektronskih medijev, ko so sevdalinke kot reprezentativen in pomemben del bosanske kulturne dediπËine doæivele preporod. Marjetka Goleæ KavËiË se v flFolk Song Today: Between Function and Aesthetics« loteva vpraπanja, v katero seman- tiËno polje uvrπËamo ljudsko pesem danes, v nadaljevanju pa opozarja na funkcijsko razseænost ljudskih pesmi in se spraπuje tudi o novih komunikacijskih kanalih, po katerih se ljudska pesem ponovno vraËa v tradicionalno okolje. Prispevek z naslovom flWhy Play and Sing? The Role of Folk Games and Folk Songs in Everyday Life« madæarske razisko- valke Katalin Lázár posega v polje didaktike in pedagogike, saj ugotavlja, da so lahko tradicionalne igre in igrice otrokom pomembno sredstvo za spoznavanje telesa, zunanjega sveta in druæbe. V drugem delu pa se loteva povezave med plesom in petjem ter predvsem prenosa znanja z generacije na gene- racijo. Boπtjan Narat se v prispevku flLjudsko izroËilo in sodobna (po)ustvarjalnost: (z)godba za 3 min in 12 sek« spraπuje o ljudski in sodobni glasbeni izkuπnji ter s tem povezani (ne)zmoænosti rekonstrukcije æive izkuπnje. Ta je moËno povezana z razmerji med preteklim in sedanjim, vendar pa se oba horizonta, Ëeprav preËiπËena, sreËujeta v poustvar- jalni praksi, ki je prvi pogoj za doæivljanje glasbene situacije. Avtor tudi poudarja, da je znanstven pristop, ki se ukvarja s snemanjem, z arhiviranjem, analiziranjem in s terminoloπkim SED-5 39 4/18/06, 5:47:11 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black OBZORJA STROKE recenzije Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 40 (re)definiranjem nujno potreben ter zadosten vir navdiha za ponovno oæivitev. Avtorica Katarina JuvanËiË v prispevku flThe Popularization of Slovenian Folk Music Between the Local and Global: Redemption or Downfall of National Heritage« razkriva teænje ponarodovanja, avtentizacije in reifikacije ljudske tradicije v 19. in 20. stoletju, v katerih je folkloristika igrala teæiπËno vlogo. V nadaljevanju analizira sodobne in zgodovinske oblike oæivljanja ljudske glasbe ter na primeru preporodne glasbe iz Slovenske Istre opazuje njen preplet v lokalnem, nacionalnem in globalnem kontekstu. Namen prispevka Tjaπe Jakop, naslovljen flThe Reception of Folk Songs by Chil- dren and Young People in Slovenia«, je ugotoviti, v kolikπni meri je ljudska pesem prisotna v æivljenju mladih. Avtorica razvrπËa rezultate glede na pokrajinsko razdelitev anketiranih ter dodaja, da ima slovenska ljudska pesem izredno vlogo med zamejskimi Slovenci, med mladimi v Sloveniji pa se veËa posluπanost sodobne reinterpretacije ljudskih pesmi. Zadnji prispevek sklopa je naslovljen flThe Legacy of Singer Ham- dija ©ahinpaπiÊ in Bosniac Oral Literary Tradition«, kjer avtor Manib MaglajliÊ predstavlja æivljenje in delovanje Hamdija ©apinpaπiÊa, leta 2003 preminulega pevca. Bil je eden redkih posameznikov, ki so si (bili) sposobni zapomniti pesmi v nji- hovi avtentiËni tradicionalni obliki. Skupni imenovalec prispevkov celotnega simpozija so razmiπljanja o dediπËini, o taki, kot s(m)o jo prejeli, in taki, ki jo (po)ustvarjamo, ali kot pravi avtorica, je flkot spomin na pesem in kot pesem oddaljenega in danaπnjega spomina«. (KlobËar 2005, 6) Zadnji del πtevilke je namenjen drugi temi. Tu nas namreË Rebeka Kunej na petih straneh opominja na sedemdesetletnico etnokoreologa Mirka Ramovπa, na njegovo delo doma in na tujem. Posebej poudarja njegovo razvejano delovanje na polju akademskega delovanja (natanËno poznavanje inπtitutskega arhivskega gradiva in literature, πtevilni Ëlanki in druge objave, antologija Plesat me pelji, zbirka sedmih knjig Polka je ukaza- na), publicistiËnega (radijske oddaje o slovenskem plesnem in pesemskem izroËilu) in kot strokovnega in umetniπkega vodje AFS France Marolt, za kar je prejel πtevilne nagrade. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 28. 2. 2006 Recenzija, prikaz knjige, kritika/1.19 TRADITIONES 34/2, 2005 Katja Jerman Druga πtevilka je nastala pod okriljem Inπtituta za slovensko narodopisje in nam ponuja v branje trinajst izvirnih znan- stvenih Ëlankov. flRazprave in razglede« zaËenja prispevek Veronice E. Aplenc z naslovom flTo Develop the Acceptable Modern. A Slovenian Urban Landscape Under Socialism 1969‡1982 / Kako razviti sprejemljivo moderno. Slovenska urbana krajina v socializmu 1969‡1982, ki je bil predstavljen na sreËanju American Asso- ciation for the Advancement of Slavic Studies (AAASS) v Bo- stonu (ZDA) med 4. in 7. decembrom 2004. V Ëlanku avtorica predstavlja ljubljansko sosesko Trnovo med letoma 1969 in 1982, ko so urbanisti nekdaj vrtnarski predel mesta z razliË- nimi urbanistiËnimi naËrti zaËeli spreminjati. Ti so zahtevali, da se zgodovinski del soseske poruπi in se na njenem mestu zgradi moderna stanovanjska soseska. Prvotni upor domaËi- nov je bil sËasoma utiπan, leta 1982 pa je bila soseska konËno dograjena in umeπËena med posamezne kmetije. Avtorica ugotavlja, da uniËenje Trnovega jasno kaæe na æelje takratne Jugoslavije, da bi izbrisala nezaæeleni element, vendar pa ne razloæi podrobno, zakaj je bilo prav Trnovo tako izpostavljeno novim naËelom, ki so skuπali odstraniti razlike med vaπkim in urbanim, in po Ëem se je razlikovalo od drugih ljubljanskih predmestij. Trnovo je (bilo) tako na razcepu: po eni strani so njegovo drugaËnost utemeljevali na podlagi romantiËnih vizij flljudskega«, po drugi pa so obËudovali zgodnjemoderno PleËnikovo arhitekturo. V drugem delu avtorica podaja izseke intervjujev izbranih pripovedovalcev, ki so uspeli s pomoËjo neformalnih razgovorov na svojih podroËjih delovanja vpli- vati na spremembe urbanistiËnih naËrtov Trnovega. Nekdanji prodajalci vrtnin ali pa Ëlani njihovih druæin sicer obæalujejo izgubo stare podobe predmestja, vendar bolj poudarjajo izgubo æivljenjskega stila. Ob koncu Ëlanek razkriva πe eno plast, ki se je je avtorica lotevala; gre za koncepta flljudsko«, flpreprosto«, ki sta bila pripisana avtohtonim prebivalcem soseske. Besedilo Jerneja Mlekuæa flReprezentacije æenskosti v tisku slovenske politiËne emigracije v Argentini« se ukvarja z vpraπanjem, kakπen model æenskosti je postavljala slovenska politiËna emigracija (SPE), kako je artikulirala to tematiko in kakπen flmaterial« za konstrukcijo identitete spolov je pri tem ponujala. »lanek uvaja kratek oris slovenske politiËne emi- gracije v Argentino s posebnim poudarkom na æenskah, na nji- hovih motivih za prihod, njihovi poklicni porazdeljenosti in na Zvezi slovenskih mater in æena. V analizi osrednjega tiskanega medija SPE Svobodna Slovenija (SS) med letoma 1948 in 1990 ugotavlja, da je ta o æenskah pisala v petih okvirih: 1. v prispev- kih o / za materinski dan, 2. v prilogi Æena in njen svet, kjer se je poudarjala predvsem skrb za vzgojo otrok, 3. poroËila o obËnih zborih, predavanjih, Ëajankah Zveze Slovenskih mater in æena izraæajo vlogo æensk pri nazorskem in politiËnem boju, kjer so bile predstavljene kot pomembne borke na ideoloπkem polju, 4. πirπi problemski sklopi o æenskah, æenskem vpraπanju, ki so v veËini povzemali poroËila konferenc in papeæevih okroænic in poudarjali moËno katoliπko navezavo in tradicijo, 5. drugi prispevki, ki so æenske obravnavali bolj neposredno. Pretres prispevkov pokaæe, da se je ne glede na raznovrstnost besedil ustvarjala podoba æenske kot matere, vzgojiteljice otrok, æene, SED-5 40 4/18/06, 5:47:11 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black