Naj reč j i tlovenaki dnevnik V Združenih državah
V«U* za vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
.1
GLAS NARODA
list: sloveriskihidelavcevvAmerikL
The largest Slovenian Daily in the United States.
lamed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON . CEelaea 3—3878 NO. 8. — STEV. 8.
EnteredasSecond Class Blatter September 21, 1903, at the Fort Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 11, 1933. — SREDA, 11. JANUARJA 1933
TELEFON: CHclsea 3—3878 VOLUME XLL~LETNIK ZT L
JAPONCI PRODIRAJO PROTI PROVINCI JEHOL
Španska vstaja je bila v kali zatrta
JAPONSKE ČETE SO ZASEDLE VAŽEN PRELAZ TER OVIRAJO PRIHOD KITAJSKEGA VOJAŠTVA
V provinci Jehol se že nahaja deset tisoč kitajskih vojakov. — Strategično važni prelaz sta zasedli japonska infanterija in kavalerija. — Kitajci poročajo, da se boji za prelaz Čjumenkov nadaljujejo. — V okolici Sanhaikwana vlada začasno mir.
PEKING. Kitajska, I 0. januarja. — Iz zakasnelih brzojavk generala Ho Cu Kuo, poveljnika kitajskega vojaštva v provinci Jehol, je razvidno, da se je boj med kitajskim in japonskim vojaštvom za posest prelaza Cjumenkov ob štirih popoldr^ še vedno vršil z nezmanjšano ostrostjo.
Boj se je pričel ob šestih zjutraj, ko sta začeli japonska kavalerija in infanterija prodirati proti provinci Jehol.
Japonci so se posluževali tudi letal in ž njimi bombardirali kitajske postojanke.
Ob petih popoldne je neka kitajska kavalerijska brigada kontrolirala južni del prelaza, ki vodi naravnost v provinco Jehol.
V	kitajskem glavnem stanu v Pekingu so mnenja, da se bo japonska ofenziva šele jutri razvila v vsej svoji moči.
Prelaz se nahaja štirinajst milj severno od Sanhaikwana. Japonci ga hočejo zavzeti, ker so bile pred kratkim poslane preko njega tri kitaj, brigade v Jehol z naročilom, naj za vsako ceno zaščitijo provinco pred osvojevalci.
General Ho pravi, da je vsled goratega ozemlja prodiranje Japoncev zelo otežkočeno. Kitajci so do-bili tako močna ojačenja, da jim bo lahko mogoče zaustaviti japonsko prodiranje južno od Velikega zidu.
V	okolici Sanhaikwana, kjer si stoje nasproti močni kitajski in japonski oddelki, vlada zaenkrat
BOJ ZA PREKLIC PROHIBICIJE
Senatni predlog za preklic 18. amendmenta ni v soglasju s platformo demokratske stranke.
u
mir.
TOKIO, Japonska, 10. januarja. — Japonska kavalerija in infanterija je zavzela gorski prelaz Cjumenkov v kitajskem zidu ter je s tem preprečila, da Kitajska ne more poslati svoje armade v Jehol.
To je sedaj že druga strategična postojanka, katero je zasedla japonska armada v enem ednu. — Vsled tega kitajski armadi ni mogoče k^fakati v bogato Mongolijo in jo braniti proti japonskemu vpadu.
Pred enim tednom so Japonci zavzeli mesto San-haikwan, ki se nahaja tam kjer pride Kitajski zid do morja.
Cjumenkov prelaz se nahaja ! 2 milj severno od Sanhaikwana, kjer se 2000 let stari kitajski zid obrne proti zapadu.
Zgodaj zjutraj je odšel oddelek japonske vojske iz Sanhaikwana in je zasedel ob devetih dopoldne Cjumenkow. To potrjuje japonska časnikarska a-gentura Rengo, ki pravi, da je kavalerija in infanterija zasedla strategično važni prelaz.
Po kratkem napadu je bila na zidu razobešena japonska zastava. Kitajci se pri napadu niso prav nič branili, dasi je bilo prej poročano, da se je neki kitajski polk umaknil iz Sanhaikwana v Cjumenkov, kjer je napravil zakope.
Japonsko vojaško naznanilo pravi, da se je kitajska posadka umaknila v Simenčaj, deset milj za-prdno od Cjumenkova, nakar so japonski letalci obstreljevali Simenčaj.
V provinciji Jehol se že nahaja 1 0,000 kitajskih vojakov, ki so prišli preko Cjumenkov prelaza.
Kitajska armada koraka proti vzhodu v namenu, da odreže japonski drmadi zvezo s svojo glavno po-tojanko v Sanhaikwanu.
Washington, D. C., 10. jan. — Speaker Garner je izjavil, da se v poslanski <zborniei ne bo vršilo glasovanje glede predloge, za preklic osemnajstega amendmenta, ki jo je priporočil senatni j ust i č ni odsek.
Predloga baje ni v soglasju s! platformo demokratke strank«'.
'Navzlic teran so pa nekateri senatorji prepričani, da bo prišlo v zbornici do glasovanja. kajti mokrači. ki so za brezpogojni preklic. bodo slednjič popustili.
Demokratski voditelj v senatu, senator Robinson iz Arkansas, je danes pozitivno izjavil:
— Senat bo imel priliko še tekom tega zasedanja glasovati o predlogi.
Slično	j«' izrazil -senator
"Walsh iz Montane ter rekel, da bo predloga brezpogojno sprejeta.
COL. HOUSE PRI R00SEVELTU
Stari Wilsonov zaupnik se je dolgo časa posvetoval s prihodnjim predsednikom. — Pravi, da je bil obisk prijateljskega značaja.
Zatem ko se je posvetoval bo-doči predsednik Roosevelt z državnim tajnikom Stimsonom, je izjavil k sebi znanega AV i Is o nove ga zaupnika eol. House-a. bivšega državnega podtajnika Sum-nera Wellesa in bivšega poslanika v Nemčiji, Jamesa \Y. (Ierar-da.
Col. Ilouse. ki je bil tekom vojne zastopnik Wilson a v Evropi, je rekel pozneje, da je bil obisk povsem prijateljskega značaja ter tla ni iz Rooseveltom razpravljal o državnih poslih.
Xa vprašanje, če bo sprejel kako mesto v Rooseveltovem kabinetu. Je House smeje od vrnil:
— Nikar ne pozabite, da sem star petinsedemdeset let. Tekom Wilsonove administracije nisem opravljal nikake državne službe. da.si sem bil tedaj dvajset let mlajši. Bodočemu predsedniku Roosevelt u sem svetoval, naj se zanaša na mlajše moči. ne pa na nas stare fante.
GREEN ORODJE KAPITALISTOV"
Voditelj odbora nezaposlenih je ostro ožigosal Blackovo predlogo. — Green je baje vedno podpiral bankirje in industrijalce.
Washington, D. C., 10. jan. — Pred senatnim odborom, ki razpravlja o predlogi senat. Blaeka glede trideset urnega tednika, je, nastopil Louis Weinstock, predsednik odbora za nezaposlene. Rekel je, da njegov odbor, ki je podrejen Ameriški Delavski Federaciji, ne bo priznal tozadevne postave, če ne bo vsebovala nobe-j nih določb proti krčenju plač in minimalnega zaslužka.
Weinstock je rekel, da je brez pomena. <"e so predsednik Green in drugi izvršilni odborniki Ameriške Delavske Federacije za predlogo.
Green in njegovi tovariši so vedno podpirali bankirje in itulu-s* .jalee. kadarkoli so slednji poskušali zvrniti glavno breme krize na delavce.
Arthur 1. Lowell iz Clevelanda. podpredsednik unije železniških strojevodij in kurjače v, j«* rekel, da botlo železničarji zastavkali. če ne bo uveden krajši delovni
SENATORJI ZA
PRIZNANJE RUSIJE
TR0CKIJEVA HČI SAMOMORILKA
Hči bivšega sovjetskega voditelja je bila bolna ter se je bala, da bi je ne izgnali iz stanovanja.
Berlin, Nemčija, 10. januarja. Tukaj se je usmrtila s plinom n ka. gospa Wolkow. liila je že dalj časa bolna, in gospodar ji je pretil. da jo bo zapodil iz stanovanja.
Tukajšnje socijalistično časopisje je dognalo, da je Wolkowa hči Leona Trockega. bivšega komunističnega voditelja, katerega je Stalin izgnal iz Rusije.
Wolkowa se je poročila v Rusiji ter se podala s svojim očetom v izgnanstvo, dočim je pustila svojega moža v Rusiji.
V Turčiji je dobila jetiko. nakar se je podala v svrlio zdravljenja v Merlin. | Tukaj so ji pošla vsa sredstva, j in obup jo je pognal v smrt.
Zapušča šestletnega sinčka.
MRS. C00UDGE SE JE VDALA V SVOJO USODO
Opravlja gospodinjstvo navzlic veliki potrtosti. Pri njej je njen sin z ženo. — Načrti za bodočnost so negotovi.
Northampton, Mass., 10. jan.
Staro mirno ozračje, ki je vladalo vsak dan na domu umrlega bivšega predsednika Palvina Cool-idge-a se zopet nadaljuje, ko se je vrnila njegova vdova in se zopet lotila gospodinjstva, medtem ko je vojak pred hišo odganjal radovedneže.
Mrs. Coolidge je izgledala trudna, ko je opravljala svoje gospodinjske posle. Drugače pa je bila vedno proti vsakemu Ijubez-njiva in je zatajevala svojo žalost.
Xjen sin -John in njegova žena sta ostala pri njej v "The Beeches". kot se imenuje njen dom. Do sedaj se še nista odločila, koliko časa bosta ostala pri materi.
Harry Ross, ki je bil bolj Cool-itlgeov prijatelj kot pa tajnik, je urejeval zadeve svojega gospodarja.
Mrs. Coolidge se še ni odločila za bodočnost. Mogoče bo šla za n^kaj časa v Plymouth, Yt„ kjer bo obiskala grob svojega umrlega moža. Zatem bo mogoče obiskala svojega sina v New Ilaven. j Conn. Mogoče pa bo tudi odšla i na kako daljše potovanje po morju.
Northampton, Mass., 10. jan. Calvin Coolidge je zapustil vse svoje premoženje svoji ženi. V svoji oporoki ne omenja svojega sina Johna, ker mu je že ob njegovi poroki dal gotovi znesek.
Oporoko je že napisal zadnje leto kot predsednik in je žc tedaj povedal svoji ženi. kje je spravljena.
Njegovo premoženje se ceni na približno pol milijona dolarjev, ker je bi! zelo varčen in je večino svoje predsedniške plače naložil na banko. Pozneje, ko ni bil več predsednik, je tudi dobil po $4500 za svoje članke, ki jih je objavlja! v New York Tribune.
D0SEDAJ JE BILO USMRČEN1H
OSEMINDVAJSET OSEB
MADRID, Španska, 10. januarja. — Uradno poročilo pravi, da se je komunistična revolucija proti republikanski vladi izjalovila. Pri vsem tem pa je vlada izdala stroge odredbe v Sevilli, Barceloni, Cadizu in Madridu, da se prepreči, da se železničarji in rudarji, ki do sedaj niso bili udeleženi pri vstaji, ne bi pridružili revolucionarjem.
Vstaja v nedeljo je imela poglavitni namen v raznih mestih zaseto policijske in armadne vojašnice.
Natančno število mrtvih ni še znano, kajti mnogi, ki so bili nevarno ranjeni, so bili prepeljani na svoje domove in 30 morebiti umrli, ali pa se bodo umrli. Njihovi sorodniki pa se boje naznaniti oblastim, ker se boje kazni.
Revolucijonarji so se hoteli polastiti vojašnic in vzeti puške in milnici jo. Načrti za vstajo so bili najbrže napravljeni ravno za nedeljo, ko imajo vojaki dopust in jih je le malo po vojašnicah.
Ylada pa je bila tajno obveščena o nameravanem napadu n:i vojašnice v Madridu, Cabazanas, San Augustin. Barcelona. Castil-la. L«e Panera in Cara Banehel. In na ta napad je bila pripravljena.
Y	Barceloni je bilo ubitih najmanj sedem oseb.- Xajbolj vroči boji so bili med j us t ič no palačo in železniško postajo.
V	vročih bojih v pondeljek v Bugarra v provinciji Valencia, kjer so boji trajali pozno v noč, so bili ubiti tirje stražniki, pred-no je zopet zavladal mir.
NAČRTI ZA NOVO PETLETKO
Stalin dokazuje, da je i-mela prva petletka u-speh. — Priznava, da prvi načrt ni dosegel cilja, toda pomeni vsekakor velik napredek.
Moskva, Rusija, 10. januarja. V svojem načrtu, ki ga je Josip Stalin izdelal za prihodnjo petletko. izziva kapitalistični svet in izjavlja, da bo Rusija letos v svojih industrijskih izdelkih napredovala za Iti odstotkov nad lanskim letom.
Rekel je. da je bi! namen prve petletke privesti srednjeveško stanje tehnike na moderno podlago. da se more narod rešiti odvisnosti od kapitalizma.
Priznal je. da je bil načrt izvršen samo 93 odstotkov, toda "iz-gotovili smo ga v štirih lct:,i in treh mesecih".
Stalin je rekel, da je bilo potrebno zadnji načrt izpremeniti, ker nekatere sosednje države ni- ubjtfh" petoseb.
so hotele skleniti z Rusijo nena- T,_______
padalne .pogodbe in zaradi napetih razmer na Daljnem Iztoku.
Rusija je sklenila nena padalne pogodbe z vsemi svojimi sosednjimi državami, razun z Romun-
ČUDNA SPALNA BOLEZEN
Washington, D. C., 10. jan. — Washington Evening Star zatrjuje. da je 22 izmed ."»1 senatorjev, ki bodo še ostali senatorji po 4. marcu, za to. da Združene države priznajo Rusijo in da jo bodo priznale pod Rooseveltovim predsed-ništ yom.
Priznanju nasprotuje samo devet senatorjev, nekateri stavijo za priznanje razne pogoje, dvajset pa se jih še ni odločilo. Med temi, ki želijo priznanje, je 16 demokratov, vsi drugi pa pripadajo neodvisni skupini.
Cincinnati, Ohio, 10. januarja. ; Tekom zadnjih osem dni je umr-. lo osem oseb za neko do sedaj še | nepoznano .spalno boleznijo. Za to i boleznijo je poleg tega še zbolelo najmanj 11 oseb. ki pa so o-zdravile.
Vrhovni zdravnik v Cincinnati General Hospital dr. Howard D. Mol nt vre pravi, da se pri tej bolezni vnamejo možgani in prično krvaveti. Ta bolezen zgrabi naglo in včasih nastopi smrt v dvanajstih urah. Dr. Melntyre pravi, da je ta bbleaen podobna spal-
ITALIJA POŠILJA
OROŽJE NA OGRSKO
Dunaj, Avstrija, 10. januarja. Nekateri časopisi poročajo, da je italijanski vlak v 40 tovornih železniških vozovih peljal na Ogrsko infanterijske in strojne puške. Kot zatrjujejo soeijalistični listi.
je bilo v pošiljat vi 50.000 pušk in 200 strojnih pušk. Prej pa je bila že poslana na Ogrsko še večja množina orožja.
V Laridi. glavnem mestu provinci je Catalonia, je bilo ubitih sedem oseb. Y Yaleneiji je bilo
Komunisti so izačasno zmagali v Bugarri toda so se morali u-makniti, ko je vojaštvo dobilo pi»-moe.
Y operi v Madridu sta bili naj-
_ _ , . .... deni dve bombi. Drugače je po sko Tudi Japonska je prekinila ■ nede,jskih izgredHl glavno mes1o
tozadevna pogajanja z Rusijo, ko .	.. .	,	mirno.
je Rusija obnovila diplomatics, Por0-iIa iz Sevilje naznanjajo, odnosaje s K,tajsko.	, d& ob,asti pri?akujpj<> spložno
Stalin je naznanil, da je dolo- stavko sindikalistov. Železničarji čil, da v drugi petletki industrij- t so imeli veliko zborovanje, toda ski načrt ne bo šel s tako hitrieo niso sklenili nič določenega, ker kot do sedaj. Želi samo poveča-'je bila navzoča policija.
nje dosedanje petletke za 11» od-1	_
stotkov.
ŽELEZNIŠKA NESREČA
Bukarešta, Romunska, 10. jan. Ko se je brzoviak, od za de; zaletel v osebni vlak pol milje od lJukarešte. je bilo ubitih devet o-seb. 1!) pa ranjenih.
Zdravniki pa se boje. da bo še med ranjenci zahtevala smrt svoje žrtve.
Pet zadnjih voz osebnega vlaka je bilo razbitih. Nekatere potnike je vrglo iz vozov na sneg. drugi pa so bili zajeti v razbitih vozovih. Na kraj nesreče je bilo takoj poslano vojaštvo.
V primeri s kapitalističnimi državami je Rusija po Stalinovem zatrdilu v industriji *rikrat toli-j ko. kot pred vojno ter 3G odstotkov od leta 1931.
Stalin tudi pravi, tla so se delavske razmere izboljšale, ker so dobili delavci zvišane plače za bT
odstotkov.
Dalje pravi Stalin:
—	Nismo samo zmagali v težki industriji, temveč smo tudi dosegli več. kot pa smo pričakovali. Nismo imeli plavže v. ne tvor-nie iza traktorje, ne avtomobilov, ne kemikalne industrije, ne poljedelskih strojev, ne aeroplanov. Sedaj imamo vse.
—	Prišli smo z zadnjega na prvo mesto na svetu v produkciji električne sile. Ravno tako je tudi s petrolejem. Naša tekstilna industrija se je dvignila na višino. katere ne zavzema nobena druga država na svetu.
VES SVET JE BLAZEN
ADVERTISE m "GLAS NARODA*
Montreal, Kanada, 10. jan. —• Dr. A. II. Desloges. ki je pred desetimi leti prerokoval, da bo ves svet v 25 letih znorel, pravi, da se je izmotil v svojem prerokovanju. kajti svet je že prišel na to stališče.
—	Vsi narodi postajajo nori. —* pravi dr. Desloges. ki je glavni ravnatelj blaznie ter ravnatelj družabne higijene za provineijo Quebec.
—	Sedanji materijalni in politični razpad civiliziranega sveta je naravna posledica dejstva, da je svet že duševno, moralno in družabno prepadel. Šte vilo duševno bolnih ljudi v blaznieah raste vsako leto. Pa to je samo majhen del norcev, kajti več norcev je izven bolnišnic kot pa v bolnišnicah.
—	Ysi psihijatri vedo. da imajo ljudje samo kako majhno bri-go. pa naj bo resnična ali namišljena. in nato o tem razmišljajo tako dolgo, da zbole na umu tee morejo postati največji norci, lij M tej poti §2 IV Sarpdi,
"O L A 8 H A ft O D A"
HEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 11, 1933
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
"Glas Naroda
r»tt Sakaer.
Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(▲ Corporation) President	L.
Benedlk, Treas.
Place of bnsinese of the corporation and addresses of above officers: Hi W. 1Mb Street, Beroagh sf Manhattan. New York City, N. Y
Vand&lixem na Veliki plaaloi.
GLAS NARODA (Voice of the People) '
Issued »ery Day Except Sundays and Holidays
Sa eel o leto relja Kanado
la pol leta la Cot rt leta ....
aa Ameriko In
t • ••• O • a O «
woo
93.00 $1.50
Za New York za celo leto............$7.00
Za i*ol leta....................$3.50
Za Inozemstvo za celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
"Olas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemSl nedelj In praznikov.
Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne priob^ujejo. Denar naj se blagovoli SsMUatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tudi prejAnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
-GI.A8 NARODA". 216 W. 18th Street. New York. N. Y. Telephone: CHelsra 8—387$
DVOJE ZNAČILNIH POROČIL
V zadnjem času je bilo ua Veliki in Mali planini vlomljeno v vee pastirskih koč. katere .so si pripravili v.a zimo smučarji, in so vlomilci odnesli več odej, kuhinjske posode, ploščo z štedilnika, par smučk in nekaj živeža. Kamniškim orožnikom je bil samo naznanjen slučaj, da je bilo koncem novembra vlomijeuo v pastirsko kočo nekega posestnika iz Sidra-ža. katero ima v najemu ljubljanski športnik J. M. Iz nje je bilo pokradenih 1» odej. kuhinjska posoda in še več malenkosti v vrednosti nad 70<) Din.
Teh vlomov in tatvin je bil o-su ml jen neki Jože Preklet iz Stra-} liovice. ki že dalj časa gospodari »j po planinah in je strah vseli liri-) bovških vasi. Stalno se klati po
lesa. Zaradi koles je pozabil na vse. na službe, ki jih je imel že mnogo, na hvaležnost ljudem, ki .so mu storili uslugo: če se mu je prilika le ponudila, je izmaknil kolo. Štefan je povsod vzbudil u-.smiljenje ljudi. Fant je mršav do kosti, saj je res prestradal mnogo dni. Tako je lani prišel raztrgan in lačen h kolarskemu mojstru .Jančigaju v Mengeš.
Mojster ui tako napačen človek in fant u dejal : — Za vajenea t<* vzamem in te izučim. Priden boš moral seveda biti. lačen pa ne boš! — Stefan je nato pristal, toda takoj drugo jutro je zagledal nioj-j strovo kolo in brž se je v.sedel j nanj in se odpeljal proti Kranju. Kranjski orožniki pa so bili obveščeni ter so nanj prežali. Ko je Stefan videl, da ga love orožniki.
i , .. . _ .. r. - -- je kolo odvrgel, sani pa izginil, i občinah iimjiee. Županje njive.' ,	, ,
u-*--- . * i • i	. . , tla je bilo čudno, kako se je mo-
i Uistrieiea in liojzd ter'povsod kra-'
Ide in ropa. ukradene stvari pa \ ponedeljek smo objavili na prvi strani dvoje zna-'prodaja okrog za visoko eeno. v
čilnih poročil. Prvo prihaja iz Beograda, drugo }>a z Du-	•]ik izvrSil v<* drznili tat-
»lii-! !>>.;»».in	i	. m* ?» ^	v'n P°'l Ambrožem in orožni-
liaja. iTinesel ju je liewyorski dnevnuc "Times ter se i	• -•> i
- j kom se je posrevilo, da so ga pri-tieeta položaja v Jugoslaviji.	j Ko je prišel iz zapora, je pri-
t>	•	, . .	- i	* *	i i. I • I iaKo je UKraoei eno koio v \n
° Poročilo omenja govor bivšega voditelja lirvat-, £ ^^^^sii ? Xline I "j"'	,ln,jro <n,,t>t v K
sko-srbske kmetske koalicije, Svetozara Pribieeviea, ki ga Itar'pa L>l'e let" Ljudje se " a iov*u' trctJ> pa zo,H t	u
^ ^	__1 f______ __ _ 1	.	-i.	.	....	vnisipl.' K-iil«-s. lr J vit ivcriiiil:i r
ZANIMIVA ITALIJANSKA STATISTIKA
Te dni .so objavili vsi italijanski listi statistiko iimmiecev. ki stalno prebivajo v Italiji. Nanaša se si-eer na ljudsko štetje, ki se je i/.-vršilo lani 21. aprila, ker izkazu.*e obenem tudi prirastek odn. odpa-
dek v številu inozemeev v primeri v tem leglu mah
nišče inlerniraneev i/, tistih krajev, ki >o bili Mimo j m m I začasno italijansko okupavijo in jih je Italija >niatrala za inoreinee. Danes takih interniraueev ni več ua Sardiniji in inozemee pač nima česji iskati
povsod boje in marsikje mu nudijo zavetje ali mu pomagajo samo zato. da imajo mir pred njim. Nevarni deloniržnež je šel zad-
je imel pred frane. parlamentarnim odsekom za zunanje zadeve.
Pribieevif- je očital jugoslovanskemu kralju Aleksandru, da je prelomil besedo, ki jo je zadal Hrvatom ter'"j* *ase večkrat na Veliko in Maje z uveljavljenjem diktature baje osleparil Hrvate za n ji- P,anino- k-'rr Prav *«,tovo ni
, ------imel nikakega opravka in je več
nove svoboseme.	. w __ , -	...
j kot gotovo. da je on izvršil vse
Pozival je francosko demokracijo, naj sodeluje z ju- vlome in tatvine v navedenih pia-
' ninskih kočah. Tudi ljudski glas ga je obdolžil teh dejanj. Pred orožniki se zna Preklet spretno skrivati, da ga bo prav težko dobiti v roke.
gofslovansko demokracijo, češ, da (bo to rešitev za obe i deželi.
Pribi čevičeve be«e<le niso nikogar presenetile, kajti govoril je pač tako kot so vajeni g« v«»riti jugoslovanski separatisti.
Nadvse značilno je pa, da inu ,j<- bila dana prilika govoriti pred francoskim parlamentarnim odsekom za zunanje zadeve, kajti jugoslovanska politika mora biti pa«? taka, da je Francija zadovoljna ž njo.
Jugoslovanska vlada ima vezan rok« ter sc mora brezpogojno pokoriti navodilom in poveljem, ki priJiajajo iz Pariza.
Pribičevič ni torej s svojim pozivom ničesar opravil, pa ceno ga vodili še tako nesebični nameni.
Važnejše je drugo poročilo, prihajajoče z Dunaja.
Clankar pravi, daje četrta obletnica proglasitve diktature navidez mirno potekla, dasi o kakem jugoslovanskem edinstvu zaenkrat še ne more bili govora.
Nasprotje med Srbi in Hrvati je še vedno isto. in o-pozicija Hrvatov proti vladi ni popoln« ma nič ponehala Mir vzdržujejo močni vojaški in policijski oddelki, dočim I>od površino vre z nezmanjšano silo.
Toda niti Si<bi niti Hrvatje si ne drznejo predaleč, kajti bolj in bolj se zavedajo dejstva, da čaka Italija prve prilike, <1 a se ] m »last i Dalmacije in morebiti tudi dobršnega dela Hrvatske in Slovenije.
In to je neizmerno dobro, da se tega zavedajo.
Ta zavest bo prej ali slej omilila vse notranje spore in ta zavest je najboljša jaiuščina za državno enotnost.
Ne rečemo, da je Beograd kdove kako dober in naklo.-njen Slovencem in Hrvatom.
Vemo pa, da jim je stokrat boljši in stokrat l>ol j naklonjen nego bi jim bil Rim oziroma Mussolinijcva fašistična vlada.
gel tako na lepem tulreti v tla.
Drugi? .se je zopet udinjal pri kakšnem kmetu fca hlapca, lir/., ko
j • „ , o, . . . -	- - i je prišel do ka'ksnega kolesa, se
'vin pod Sv. Ambrožem m orožni- .	, . . .
j*- vsedel nanj m -se odpeljal. Izginile so seveda tudi druge reei. Tako je ukradel eno kolo v Vna-
Ko-Pt
je .spisek koles, ki so izginila po Štefanovi zaslugi. Kje jih j«* prodal. ne ve nibee. še Štefan sain se ne spominja kje.
Fant ima očitno mnogo nemirne krvi, toda ta nemirna kri. ki ga je gnala v željah po pustolovščinah od enega slovenskega kra.)v do drugega, ga je sedaj končno prignala v zapore ljubljanskega deželnega sodišča, kjer so nanj že dolffo čakali.
s številkami ljudskega štetja od 1. decembra 1021. l?fa.
Dočim so leta	našteli v vsej
Italiji 110.440 stalno nastanjenih inozemeev. so jih našteli leta 1H31. 132.430. torej za 21.990 več kot jih je bilo pred desetimi leti.
Najznamenitejši pojav pri tej statistiki — številke se navajajo po starih pokrajinah, ne pa po sedanji upravni razdelbi. 'proviiiei-jah'' — je pač dejstvo, da j:- v 1."» ]>okrajiuah število inozemeev po-rastlo in siimo v treh pa padlo. Med temi tremi pokrajinami sta ravno oni obmejni pokrajini, ki sta prišli šele po vojni ped Italijo in sta naseljeni s tako imenovanim "dru-crorodnim" prebivalstvom. .Tugo-sloveni in Xemet. namreč "Julijska Krajina in Zadar" in pa <4Tri-dentinska Beneška** (južni Tirol t.
Dočim ie število iner.enieev po- ...	. ...
,,	, . . - .13 1 lili eiin mre j odrinili i*ez me'o.
rasti o povsod drugod, je v t >d dveh ;
Sardinija šte-
je dan -s samo 419 inozemeev in zaostajajo »'.a njo samo št* A bruci /. 219. toda vendar .s prirastkom
V Južnem TIrolu .so leta 19l!l našteli 2o.40."> inozemeev. v letu 1931. pa samo še 1,1.71."». torej 9(>9«i manj. V Julijski Krajini /. Zn-droni pa je bilo 1921. leta 30.4ti(i inozemeev. a leta 1931. so jih našteli 2.">,7S1 in >e je" torej njihovo število zmanjšalo «a 5941. Kdo so bili ti inozemei. ki m> se izselili teku zadnjih desetih let v. teh d v pokrajin, in zakaj >o >e izselili.'
Peter Zgaga
»
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovali v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled nase dolgoletne skušnje V«wi zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške.
Kedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno te dobi iz Washim/tona povratno dovoljenje, RE-EK-TRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali.
METROPOLITAN T B A V £ L BUREAU
' (PRANK SAKSER)
216 W. 18th St., Hew York, H. T.
Zgodba pustolovca Štefana.
Vsega Obupanega objokanega skesanega s<» privedli osorui zagrebški stražniki mladega pusto-
*ea Štefana v Ljubljano in našteli hude in nedovoljene reci. ki jnh je komaj 19-letni mladenič počel po vsej Jugoslaviji. Štefan, ki je doma iz okolice št. Petra na Krasu, je namreč kljub svoji mladosti s kra .in o nevaren pustolovec. povrh v.sega pa še silno podjeten in mu je prava malenkost skočiti kam v notranjost Srbije, čl« ^a .slučajno zasledujejo orožniki in policija v Sloveniji. Tako so Štefana prijeli pred mesecem dni orožniki nekje v Zaječarju ali Sinederevem. ker se jim je Štefanovo početje po Srbiji, njegovo beračenje in eentovanje od ene srbske vasi do druge zdelo le malo preveč sumljivo. Tudi so izginjale v teh Aaseli po Štefanovem obisku razne dobre stvari in reči, zato so orožniki kar hitro prijeli Štefana, čeprav je š(- tako zatrjeval. da je ne<l<ilžen. Odpravili >o «ra najprej v Ženinu od tam se je pričelo doljm Štefanovo romanje proti Ljubljani. Najprej ko Štefana poslali \/. Zeuiuna v Vin-kovet-. o<| tam v .Sisek, iz Si*ka v Zagreb, v/. Zagreba pa v Ljubljano. IN
• Vsod so orožniki in
policisti jezili nad nesrečnim Štefanom, povsdo obžalovali črnilo, ki '^a morajo zaradi njega razlivali po papirju. Xazadnje se je Stefan le znašel v Ljubljani. Tu pa je hranila, policija kar čedno zbirko popisov nekdanjih Štefanovih grehov
Ljubezen ujegnva so bila ko-
Junaiko dejanje obrnej-nega stražnika.
Obmejni stražnik Milan Stoj-kovič je nedavno dopoldne opazil v bližini Apač kako je hitela proti Muri neznana mlajša ženska z otrokom v naročju in se že v naslednjem trenutku vrgla z otrokom vred v mrzle valove, ki «>(» jo takoj zagrnili. Junaški gra-ničar ni niti trenutek okleval, temveč j«1 odvrgel svoj plašč in orožje in že plani! v Muro v veliki nevarnosti za lastno življenje. Z nadčloveškim naporom se mu je posrečilo obupano mater in njenega ."»-letnega sinčka rešiti še živa na breg. Odvede! jn je na stražnico, kjer mi jn ogreli, okrepčali in jima posušili obleko.
Ženska, ki je hotela na tako tragičen način končati svoje življenje. je delavčeva žena Terezija IT. iz (iornje Kadirone.
Obmejnim stražnikom in orožnikom je pripovedovala, da je njen mož zelo ljubosumen, zlasti ker je prinesla svojega otroka kot 11 e7.akou.skO dete v zakon. Zato jo neprestano pretepa i" ji je nadaljuj«' življenje ob moževi strani postalo neznosno. Orožniško poročilo opisuje moža kot nasilneža in alkoholika.
Nevarna
nočna
neprostovoljna kopel.
Na IJožič se je vračal okrog polnoči /. nekega obiska pri Sv. Kun-got i proti Mariboru :i2-letni n-skrbnik lesnega skladišča Felber-jeve tvrdke Ivan Žunko. V po-polni temi je zgrc&il pravo pot in je zabredel na nekem globokem mestu v mimo tekočo Pesnico. V zadnjem trenutku se je k sreči
pokrajinah znatno padlo. V Pie-montu znaša prirastek 2742. v Li-guriji (Geneva> 444(>. v Lombar-diji (Milani (iSoO. v Denečanski 289.'». v Emiliji 1828. v Toskani 3211, v Markah IKH. v Pinhriji 44."». v Laciju (Kini) 6443. v Kam-paniji (Xapolj) 3."i.">4. na Siciliji j 2498. Prirastek izkazujejo celo tudi Kalabrija, in sieor 348. Apulija r>94, Razilikata 9."> in naposled š,> Abruei in ^Telis'' Edina Sardinija je med vsem starimi italijanskimi pokrajinami izkazala sedaj 419 inozemeev manj k*>t je bil bilo leta 1921.. kar pa ni čudno, če se ve. da je ob prvem ljudskem šteteju Sardinija rabila kot nasta-
Odgovor na to vprašanje je pač ladek. P»ili so Xenici in Jugoslove-ni. poslovni ljiulje. ki zaradi >voj ■ narodnosti niso mf»<rli ali ]»a nisi» hoteli ostati Še dalje na sedaj italijanskih tleh. ke^ so jim italijanski neslužbeni in službeni krogi delali ne pri like in ovir-, samo da bi
r.i!
je pa med njimi gotovo tudi še kak pripadnik drugih narodosti. ki mu
To sta dve sliki iz velikega mesta Xe\v Vorka :
Mr. in Mrs. Clilt'ord M. Bishop iz Garden City. L. I.. sla uvedla pred par dnevi svojo hčerko Jane v družbo.
A' veliki plesni dvorani Piazza hotela je bila predstavljena 400 članom najvišje nevrvorške družbe.
X dvorano j»* -»topila v spremstvu častnih dam ter matere in očeta. Notranjščina hotela je bila izpremenjena v vrt. Vsepovsod same cvetlice in drevesa, na ka-vjterih je bilo na tisoče električnih h luči v najrazličnejših barvah. Njena mati Mrs. Bishop, je nosila zeleno obleko z dragocenimi belimi čipkami. Jane je bila v beli obleki, posuti z demanti. Opolnoči je bila svečana pojedina, nato se je pa vršil ples do jutra.
Sedaj sliko:
si na ogledajmo drugo
30-letni Alfred Giordan se je naveličal življenja. Ze več me.se-cetv se je klatil brez dela in za-
onemogečilo obstanek, pa se .ie izselil. Pa ji" padlo število inozemeev.
Pa recite, ali ni re.s zanimiva, značilna ta statistika!
je propadanje poslovnega življenja služka po New Vorku. Ko je do« v teh novih italijanskih pokrajinah j spel te dni na vogal White Plains
Ave. in Pelham Parkway. >e mu je zazdelo, da je najboljše, če enkrat zavselej napravi k«mee. Iz žepa je 'potegnil steklenico jo-dove tinkture in začel piti. Opazil ga je policist ter mu izbil steklenico iz roke. Spravili so ga na policijsko stražnico, kjer so iia registrirali kot postopača. Nato so ga odvedli v Fordliam bolnišnico. kjer so m u zdravniki izprati'želodce. Pozneje se jo moral zagovarjati pred sodiščem v West Farms. Sodnik Walsh ga je poslal v prisilno delavnico.
'MAGIČNA PREPROGA" PRAZNUJE PRVO OBLETNICO.
Luekv Strike radio programi so na radio že več kot štiri leta. "Magična preproga*' je pa praznovala pred kratkim prvo obletnico.
V teku eneira leta je prinesla 1 } krasne godbene programe iz Ber-ujel za drevesno korenino in vi-j Ji«1" 1'ariza. Londona. Dublina, sel v ledeno mrzli vodi nad eno TSuenos Aires. Havaue in Mon-uro ter klical na pomoč. Končno j treala. \'sega skupaj je prinesla SO ga vendarle začuli neki vašča- j rfulio -publiki dvainsedemdeset iz- j ni in -a spravili vseira premrle- ' branih programov, ga na suho ter v toplo sobo. kjer j Poleg godbenih so bili zel., zna-1 sije polagoma opomogel.	j r'i,ni tudi drugi programi.
J Tako je bi! naprimer broad-j Po enem letu pojasnjen požig. < astan boj za prvenstvo med Shar-
! kevem in Sehmelingom. zimska Ker se j,' v zadnjem času po- j 0]fnipij.M|a z j^ke IMacide. N. V., javljal v naši okolici požar za po- broadeastanje plesnega orkestra.
i IWHT'iHWiii'iliiMiHIiM
rasnaaiffljiu:«;^':'' liti'' :LaE';i;iarai"JBii
^laiMiMrMiWii'W'aMiiw^	:
Mali Oglasi
imaj o velik uspeh
3
žarom, .so našli orožniki poti vod-! k stvom narednika (Havana storili vse. tla izsledijo požigalca. Te ilni so imeli uspeh. Komandirju ji' prišlo na uho. tla je Ubrovnikovo gospodarsko poslopje na Urodu pri Dravogradu zažgal lastnik sam. Orožniška patrulja je na zvit način dognala resnico. Po dolgem zasliševanju je lastnik Obrovnik priznal, da je ."»0. junija lani okoli	ure zažgal gospodarsko poslopje na ljubo svoji ženi na ta način, da je postavil v skedenj med seno gorečo .svečo, nakar je po preteku približno poldruge ure nastal požar, ki je uničil gospodarsko poslopje do tal. Požigalec trdi. da ga je k požigu pregovorila žena Terezija. ki mu je očitala, da ima preveč dolgov, zato da naj zažge poslopje, katero itak ni vliko vredno pač pa dobro izavarovano. Zavarovalnici "Diuiav" in "Sla-vija" sta po prefrledu izplačali ženi okoli 1H,()0 Din.
Na podlagi teh priznanj je patrulja aretirala zakonca Obrov-nika in ju že predala .sodišču. Vsa pohvala gre vestnim orožnikom, ki so nad eno leto iskali in slednjič izsledili požigalea.
Take so torej newyorske slike. No. pa niso samo newyorske. Saj so po vsej Ameriki in po vsem svetu enake.
X nekem kraju so imeli jako zvedavega spovednika, katerega so sr posebno žensko bale. Vse. prav vse je hotel vedeti častiti ITt »spod.
Pa j<' šla k spovedi tudi Mar-jauea. kajti vest j«» je pekla, saj
ki se je nahajal v aerophuiu nad veste, da peče vsako žensko vest.
sV.
iz
Pa-Du-
Neu; Yorkom. ter na dan tricka godba Sianisa llael blina.
Nadalje so nastopali razni politični govorniki, in opisani so bili najbolj zagonetni kriminalni slučaji i/ zapiskov newyorSkega policijskega urada ter justičnega departnienta v Washin^tonu.
Tnkozvaua ''Matrična preproga" je preletela več kot milijon milj od mesta ilo mesta ter je nudila poslušalcem najbolj izbrane programe.
Pr«»jrrami "Mayrir-ne- preprojr* so vsak torek, četrtek in .soboto zvečer ob deset ih (KST) preko WKAF in NIT. omrežja.
.5
Onrno zilravilo je
redilo soprogu »lelo
"M.>j u: - Jf »Irasnn fprl r«Vil otrk-I-n in !>• >Učio na poki. 1'rlati ni nti-jrr!. ZUr;iv»"*»" - * mu »vrtoval-. naj
rrrr \ livlnt>iiicn iu uptricijrt. Od-1 Mila	■j*.	Anchor
I*ain-Kx|>eller, in k<» >fm trikat 'Inev-
n i	.itctJinr. ^'i liin.i!« ir-
pinilp. na'.r s" j- iik>i >>v,'tos fa-nojrri vrniti na dcio. 1'aitt-li*prll<r pa jc oz'!ra-11."
Manrhcrtcr, Conn.
A. S.
PAIN-EXPELLER
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA BTOPNI SEZNAM
T JUGOSLAVIJO	V ITALIJO
Din 900__________$ 3.50	Ur 100 ............................ $ 5.70
Din 300 _____________________ $ 5.00	Ur 200 ______________________ $1120
Dm 400 ...................... $ 6.75	ur 300 ............................. $16.40
Din 900__________________ $ 8.25	Lir 400 .............................. $21.75
Din 1000_______________$16.25	Ur 500 ............................ $26.75
Dtn 0000 ..................... $79.00	Ur 1000 ............................. $52.50
vafiJMi iMtktv Kot caoraj navedeno, bodisi v dinarjih all lirah dovoljujomo i« botja pogoj«.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za izplačilo $ 5.00 morate poslati_______$ 5.70
»» *» $10.00 " " ______ $10.80
•» " $15.00 " " _____$15.00
" " SZ0JW " " ___$21.00
" »» $40.00 ♦» . "__$41.10
$50.00 " " ______ $51.30
kraju izplačilo ▼ dolar jih.
LCTTCR aa pristojbino
t«.
f t 11 Prejemnik dobi t MkMlla tevrtujama po CABLI
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
(FRANK SAKSER) 216 WEST 19th STREET -	NEW YORK, N. Y
ee ne \*eekrat. pa h vsaj eukral v življenju.
In s težavo je opravila i/ s»'be. (Ui lazi doniari lila]»ee '/.a njo in «la je bil [»osebno zadnji teden zelo vsiljiv.
—	Pa I i je rekel, da te ima rad.' — j«* hotel vedeli spovednik.
—	Seveda ni i je rekel. — je priznala Marjanea.
—	Pa se te je tudi kaj dotaknil .*
—	Seveda.
—	Kod te je pa dotikal.' — •^e je jrla^ilo iLsodepolno vprašanje.
Marjanea sr je dolgo easa premagovala. nato pa moško odvrnila :
—	En eajl se me ,i«> <I«>tikat ]»o kuhinji, en eajt pa ]>o veži.
Dan .se je že za toliko podaljšal. kolikor petelin zine.
To ni dosti. Ce bi se -zu toliko podaljšal, kolikor odpre usta neka downtownska slovenska slam-liikarica. bi .se preeej pognalo.
Xa ju|?osk»vanskib železnieab niso take razmere, kakoršne bi morale biti.
Tako je na primer v Sloveni ji železniška postaja s skladiščem, posta jenaeelnikom. .sedmini i u-radniki in enim delavcem. Vfce je na kupu. ediuole .stranišee je sko-ro eetrt ure vstran. Prav eedua. in prijazna hišiea. Toda ko pride popotnik v potu svojega obraza do nje. opazi na vratih napis: —■ Kiju.' j«* pri načelniku postaje.
Nekemu obupane« >e je zdel ta napis le nekoliko prevee birokratski in zato je .spodaj s svinčnikom na-pisal:
— posebno nujnih slheajih, se je treba obrniti na železniško ministrstvo. Beograd. Masarvko-va uliea. »t v.
Ni T ...
__
■A.	_ulbL_t


=5

"GLAS H A KO D A*
BMW YOU, WSmifltthkY, JANUARY 11, IMS
/M.v rEL E/MOX KOM. 1 AO»' :
Drugi k upe j i .so 1»■ 1 i '.aprti. 1 'udje sU bili notri in si- ji zatorej ni »bilo troba ničesar bati.
Se uialo j«- postala na hodnik i. potem j«* pa stopila v kupe.	j
Ni ftoglodula na |tolic<». Stopil i je k oknu in gledala v svetli somrak* zimske ii«*'-i. Zdaj pa zdaj
>0 SC Kil - I
kor čndovite .tvezdice rotile mime • kna iskre, zdaj pa zdaj > » s*» za-j svetili kupi svežega snega. i"»dji j o.v daj le vse skupaj zastrl oblak lck'»-| motivnega dima. kakor da se jej v»e skupa j izgubilo v praznino. sli-j •vati je bilo le š» gin h ropot k »te.-, iu ž veh k "t vagon«kega zelenja.
—	No, .ste spremili svojcpa znanca .' — »e vprašal mož na p»»-lici.
—	Saj ni m »j znanec. — je odvrnilo dekle, ne da bi se obrnilo od okna. •
—	Kak i da ne
—	.1» mar potrebno, da je v -a k' s komur govorite. \as znanec.'
—	Tako je. Prav .»te dejali. I>o! <plr*kve je še daleT-. Poxlite sem jror k meni.
D »kle je re»trniel'>. Tako je bil.» rinedeiio. tla uiti ui vedelo. kiij «nj prav za prav odtrovori, kar tako je vprašalo, čeprav je bilo slisalo:
—	Kaj.'
—	Sem jr«»ri k meni prklite. Ir-žala bova in kramljala.
—	Ali Me znoreli.'
—	Kaj bi in TelSamo prepričat i s« • 111 .» • liote|. sli* v re^niei f»ki. UhMT j«- «fc|qp«tS p • vašiii bes-nlah. Kakor vidim, vas je tre'wt samo malee prčesati, pa (»o-tane.j te ti*ta. stara jtodrž^lskegra «li<~Kia, ki j«* sicer bala greha in oč *ta z mamo vred. t«m1j v tem j;*f hila tndi nj-rui lirika: pri ta\*«li.:
iwtki>iia ste \ i. pa niti ne v»*>. i
e prav /a prav lx»j<* ' Taka k.-tšji. da nikdar ni i»n>*i rru?jti.
Molčati hi m>rala prav /.a pni v iu oditi i/, birpeja
Tedaj j«' mladi *n">/. mhi skočil s pfdie«'. Sre • .ji je r/astalo ol. misli. kali<» s»* ji Imi v*ak približal. todn (»u t« -.»a ni storil. N"e • >:■ bi izpregovoril fiesedieo. .'e -mIš-I i/. kii!>**jii
I>ekl<* j * l i In užaljeno kakor •>-f rok. ki s<» i»a <kre«ali in s<* jw»tf-in niti ne zmenijo več c.tnij.
Ta človek ji	Iw.lj
Voprrn. < toMVidno je to navadna žival, kakršnih j - du*ti in ki «rlc«"u-jo na žensko hiiiio z živalskega '»tallica. \"s«»euo mu jf. kakšna j»- Voska : ^d*j ta, čez ettu uro drug* t. Potem, ko s*- .»«• sezoauila > študentom. ki je bil pravkar odšel. |c spornala obe stran' moške duš«'. K na je bila poosebljena v tem subjektu.	m
Dva ui ška sta bila pravkar poleg nje. toda ttcd njima j** zijalo brmdno. Kd mi je imel pravo e lovi ifko dušo. preprost je bil. čist in zanj so bila seveda glavno njena človečka svojstva. to. čemur so prej dejali duša. Iu kaj je mo?la čutiti napram temu človeku, če ne na i-n^/.nejše smipatije?
Drugi pa je bil predmia. silna žival. Prva beseda, ki jo je bil !•'-pregovoril .z njo. ni bila nič tlruge-gi, nego najbolj žaljiva nesramno*. To w1 u1, nesramnokt je nekaj relativnega in morda je zanj to novcem na1 jvno. Toda bistva to nikakor m izpremeni.
En^g« bo *p«MMinjala z no.sfcjo iu toplino, drugega pa * »it udom.
Vrata so se odprla, on je vMo-pii, in dekle je neprijetnim občutkom nemira in -strahu /aslmah>. kako je obrnil kljuko iu zaprl vrata.
Takoj nato pa je pomirila, da
,at za pran- ni tako ubogo bitie, naj ji le p'xkusi kaj boriti, mu z-l»okaie.
On pa ji tki dejal niti br*«li«je. lahko kakor mačka je skočil na «v»>j prostor hi l«^rel na hH»et, iz roko pa *i je zasenčil lii-e.
Zoperno ii je bilo. da ji je takole p reči tal lekeijo iti dt» je zdaj oči vidno zadovoljen s -svojo pam»*r-in m vsem, kar ga ftostavlja azd
t«*« jo .V «*no jezilo, da rtia, ki
TAJNOST
( Konce)
je povzročilo srečanje s tem lj'i- Mimo te«ra ji je tako naravno iu bežni vini mladeničem, -zakaj vsako'brez vsakega posebnega pomena de-sekundo je z neprijetnim čuvstvem jal "4ti". da se ji je bolj zdel «, da v srcu čutil a njegovo prisotnost in < mora biti užaljena, kakor pa je hi-
v mi>lih zbirala vraže, ki bi jih !>•-lo treba ret-i temu neumnemu, o-šiibneiuu živinčetu iu ki bi ><* ts*« tako prijeli. <lii niti jezika ne hi več iztegnil.
I)«'kle je odšla <hI okna. si na -podnji klrrpi postlal^ s ptetom. za IKHlzglavje je izvlekla blazino in leghi.
Komaj je bila zaprla oči.* že jih je s]H't strahom a odprla, zakaj za-čula je, tla je oni zgoraj spet skočil doli.
Pred njo je stal mož v vojaški uniformi.
— Nu, kaj l»o. ali bo med nama mir ali vojna * Le kar ležite, saj se vas še dotaknil ne bun. visoka gospodična.
Dekle je erarcs hotelo poskočiti in tako hi bilo moralo prav za prav storiti: vstati in iKliti na hodnik, toda |>o njegovih besedah o visoki gospodični je že nekako iz samolj irbja instalo.
la užaljena v resnici.
—	Pusti to, prosim te — kaj pomeni prav </.a prav. čist in pošten.* Če hi se spečala z njim, se to ne bi nič lepše končalo, edino ta razlika hi bila. da hi čez mesec dni čutila do njega prezir in mržnjo, ■',akaj sama bi bi morala iskati prostor po vagonih, povsod 'bi morala biti namestil njega, on hi pa mežikal in si inel roke.
I znova ira je hotela ustaviti, ko ji je rekel "ti", toda on je je temu oči vid no pripisoval tako malo važnosti in tako zanimivo je jrovo-rii. da ^a tudi tokrat ni ustavila. Poleg tega se ji je tudi zdelo, da je na \>em vendarle nekaj resnice.
—	('e hočeš biti sodoben človek, jrlej življenju globoko v oči. trlo-boko in realit «. zakaj takšno je življenje. DoMi več Ihwš pridobila. Nič več ne boš lažnivo in prew.et.no u-žaljena. ljudi ne boš več ubirala «z -vojih nebeških višav. Tisto tv<»je
Vrata so se odprla. Ni se obrnila. Bil je njen sopotnik. S police jf* vzel kovčeg in ga postavil na klop. Potem sta ilve silili moški roki prijeli njeno glavo, da se ni mogla iztrgati. nepričakovano in krepko jo je poljubil na ustnice in dejal:
— Menim, da mojega naslova ne rabiš. Zbogom!
Niti zaklieati ni mogla od uža-Ijenja in začudenja, zakaj ni ga bilo več.
Tudi ona j<* -^topila i', vajruna. poklica hi rzvoščka in se odpeljala.)
Oe hi bila zaklicala za njim. da je, _ Kaj ^osp<>d markiz! Vi, ki hosto ee/ pairlavee in ne*ramuež, lu jo imel . . , .	i i . - -	i i	i « •
,	tri leta polnoletni in zelo bogati, <la hi nt*
za neumnefra «.trr»ka.	„	....
Mehanično je pote-niia roko	prijatelja ki bi vam posodil nekaj (le-
po ustnicah, dolgo sedela nepreini- lUU'.ja t
čno in gledala s slepimi očmi be- — Nikogar lie pOZliaill.
žeč,- hiše. vogale in vrtne ograje, j — Toda lia chl 11 poliioletuosti boste tilko Kaj s^ je zgodilo /-njo.' Pn dr- }>	<U| yas ^ h<) ,l()1 pmi|U(1il0 vrnili
zeti moški to je razzalil. ona pa ni . ,	» ,	"
i i	. •	o,- teh par tisoeakov.
niojila oraniti >voje časti. Saj tu.	1
da hi o tem še kaj več premišije-j	takoj je j«*l razlagati l»ogoje ]>OS<)jila.
vala. Toda. ali ... ali «ra res nikoli — Kazillliete t — je Vprašal po vsakem več ne bo srečala?....	sta V k n.
Prijavnega študenta se sploh ni Norhert je razumel tako cMbro. <la jt- z
spomnila, mehanično je iiotejrnila' i;i .. , i*	i : i	* i
.	.	. 1 . i velikim veseljem podpisal v zameno za d\a
iz žepa listek z njegovim naslovom; ^. » £ , , '	. . ,
in ga vrgla v sneg.
— Kaj imate tu opraviti viM-ka inarmclandno devištvo. ki ti je nav-srospoilična ? (Vinu ste tako nepri-! žlic tvoji rdeči ruti ostalo od ba-jazni z menoj? — je dejal mož vjbiee. sedi v tebi in čaka na pri-
vo»aški uniformi. s«'del p »leir nje na klop in sj gladil kolena v tesnili oAojkah.
—	Zato. k«*r je vaši* vedenje na--pr<>ti žen-kain živalsko, žaljivo.
—	Vi |K>t?mtakem i*enit<' i s«'!i-nr-t po njenem vedenju nasprotij /.enskaiu. ne pa po tem. k;u- prav j ca prav v resnici j'*.
—	Ni mi čisto jasno, kaj hVe-te s tem reči. — j- dejalo dekle ironično.
—	Kaj vam ui jasno? — Tale
pravno priliko, da ho lahko užaljeno ali pa da bo vsaj videti, kakor da jf užalj -no.
—	Saj ti prav za prav nisem tako zopern. kakor bi ti to rada na zunaj pokazala.
Deklica j«* na tnali videla, da š». zmerom »1 rži ttjen-» roko v svoji, zdrznila se je in mu jo iztrgala.
Vojak se je nasmehnil.
—	Po nepotrebnem se me bojiš. Naravno se mi ,zdi. da sedim tu pri tebi kot moški. t. j.. 'Ia govo-
*tudentek. Šleviea .ki ni tmnrla lira-j rim tako enostavno in -Klkrit«*. kaniti vaših pravic do pr«e>tora v kn-*kor s.* s|>ofh'bi. In nič več. Od nio-pejn. j.* lati deležen vaših >impa-|jga razgovora ti h,» ostalo mnogo tij zaradi svoj»*ga *'l'pega** v<*ile-lveč r<*>nice in izkušnje, kakor <h1 uja nasproti ženskam. Jaz pa nisem sentimentalnega, prijateljskega [»"-t;ik. 'hi/, ne mereui isitovati s ta-' menkovanja .steni študentom.
k i in dekletom, kakrš-nos-t.* vi. ne d;i bi pri t«'Mi k;i i čnti!.
D>*kl>* ir.i j«* |H«4iršal » in občutilo ii"\š«*čnost svojega položaja ; on je govoril take reči. ona oa je ležala pred n*im lia hrbtu. Da bi vstala, ko je bil zamujen pravi trenutek, je l ilo malce nerodno, poleg t-ga pii j«* pregla>m» vfjavila. da pri-niera z vi-oko g<»>p ^lir-no ni prišla na pravi naslov: -pokazati um hr-
Dekl ' je iii«*lčal<».
V-a olajšanri je pomislila, da >i ih* b» dovolil nasproti njej nobene nesramnosti in da ji ne bo treba klicati pa pomoč.
—	Zelo sein vesel, da .sva > * srečala. Vi^Iel .-.eni. <la te ukrotim. — Zakaj vse. kar govorim, vse to je resnica in ti čutiš, tla je r^mica.
—	R<*snieo j«* moči govoriti tudi brc/, nesramnih liesed. — je oihr-
........ i nilo dekle.
iM-t. se si»et tU siMrtlohllo III hi si 1o.	. .	. . ,
. . .	. -	— Naj nisem ,|ejal iih* nesram-
nega. t«» se le ti tak-> razumela. k<*r
lahko po svoje razlagal. Ce pa lež na bok z licem proti njemu, bo to ka 7 pil k še najbolj m^iodolina p<;-ra.
—	Sem mar jiiz kriv. če me je priroda ustvarila kot pri prosto, normalno žival, občutljivo za vse živ-Ijenj.-k • dražljaje?
—	Vsi podleži govore tako. — *c dejalo dekle, — nič si n;kar ne domifljujle. morda bi imeli uspeh pri kaki visoki gosp^Hlični, me smo pa iz drugačnega t^sta narejen". Kdo vam pa verjame! Dekle vidite pred seboj, samo >e pelje z vami. čemu se ne bi malee zabaval? Sami pravite, da ste žival in za takega vas tudi imam. Morda mo na svetu žcn.ske. ki imajo rade živali, jaz pa z gmrsom in studom mi&lim na to. kako ta ali oni moški prvikrat vidi žensko, nič ne ve o njej, o njeni.... duši. kakor so iprej pravili, pa že.... sili vanjo. Kako nizkotno je to!
—	Kako pa. <la ste s tem «to-denloni takoj {»ostala taka prija-felja. f*aj ga tudi nisi poznala*
—	Kako si upate tako govoriti z monoj. — je dejalo dekle in zardelo do nše*», ko ji je bil dejal "ti".
—	Pusti, pirati, resno in iskreno govorim s teboj, ti se pa puliš »a obliko. — in to rekši jo je krepko prijel za roko ter jo prisili, da je legla.
—	To je nekaj j>ovsem drugega. — je odgovorilo dekle in se kar nekako mehanično j »okori I o sili, — ta človek je čist in poŠleu
To je izpregovorila s srditim glasom. Hhkratu pa je pomislila, da v obče ne ve. kako se mora držati in da mu vobee ne bi bilo treba ■liti odgovoriti. Njen nrdrt.i glas u-»4varja neza željen ton od noša j ev, kakriui wt med dobro znanimi Ijud-J mi % različnimi Enačaji
ne inor<*š ghib'ti na to* eniMavno in realno, t "m več a nekakega krepostnega stališča. Pusti bes»thi "iiravno in nenranro". pusti svojo **ž:val", r>a boš videla, koliko prijetnejši IkmJo tvoji i>dnoHaji do moških in koliko vč -boš imela o»l tega. Evo. smo že v Moskvi.
Vstal je iti stopil na hodnik.
Dekle je takisto vstalo, vzelo plet in s fKilice kovčeg. Potem j<» stopila k oknu. se ustavila in gledala, kako beže mimo električne luči o-
tisoč frankov dve zadolžniei, glaseči se vsaka na štiri tisor frankov — in podpisal hi jih bil tudi drset — v prid nekega Bessona in Lauloina. ki sta bila izročena svojemu To je pravzaprav pravljični na-	Dauinaiiu lia milost ill nemilost,
dov. vendar pokaže resnične ljudi.' Polej; tega se je s f"astin» beSeilo zavezal.
OTOK SREČNIH
kdo zbudil z ijjlo; zakrilila je v. rokami, kriknila in so zgrudila na stczieo.
Ni s** pa popolnoma onesvestila, kajti slišala jo strel in grozen krik. ki je bil odgovor na njen, potem pa srdito lajanje in lomastenje po grmovju. V naslednjem trenutku je začutila nn svojem obrazu toplo dihanje, potem pa nekaj vlažnega in hladnega. Odprla je oči. Bruno. Norbertov lovski pes je stal pri nji in ji lizal roke.
V naslednjem hipu so se naglo razgrnile veje in pojavil se je Norhert. bled. r.-hupan, z lasmi od j»roze naježenimi. Planil je k nji di hteč po vsem telesu.
Sklonil se je k nji in spoznal, da ni mrtva. Tedaj je pokleknil k nji, rahlo je dvignil razkošno glavico, si jo naslonil na ramo iu začel iskati, kje je ranjena.
— (Jos podi ena. — je jeeljal ves iz sebe (hI sreče, tla ni mrtva. — za boga. izgovorite vsaj i*no besedico.
in lež'SrCl 1 .,Ulenn-e T.au-1,'r da ne bo nikomur povedal, da je imel Dan-j Ni odgovorila, temveč si je prizadevala
in e/i \ ( hes]>eake zalivu, na at- mau v tem svoje prste, pa naj se zgodi kar-1.samo zbrati misli in zahvaliti s;* sreči v m--lantsfci ameriški strani. Ze tristo , ..	.
let je neznatno sel išče oblimhmo.: koh/	.	...	•S,'fM'1' kl	'bllfl tak° "ilP«eakovano pil.
pa še zmerom žive tamkajšnji lju-j Norhert kar ni mogel verjeti, da ima v vedla v njegovo naročje. Slednjič se je zga-dje v istih razmerah in navadah, žepu toliko denarja. Noč se mu je zdela dol- nila in Norhert je od veselja vzkliknil. Po-
kakršne >o prinesli iz svojV prvet- ga, jutra kar ii i mogel dočakati. Ciin se je tem je zelo počasi odprla oči in se presene-
ne domovine. Okrog leta 1621». se: t -i - i m -	i»	-. ^ ' , ,	v
...	. 7n	zdanilo, je bil ze na poti v Pot tie rs s puško <-eno ozrla okroii sebe.
je našel do na otok Tangier sestde- ,	' , . . 1 . .	. - -	i
set angleških družin iz Conmalli- l^1 paaduho m z lovskim psom, ki je ve-j __ To SiMll j;1Z. gospodična; — je jecljal sil. Tekom stoletij se > to selišče,	p<> polju.	j ubogi fant. — Ncrhert de < 'hani]Kloee, kaj
pomnožilo na 1200 glav. Prebival- Načrt je imel že zasnovan.	ime ne poznate i— Bože moj, koliko sreča v
ci otoka Taiigier^so sami ribiči i„ _ Najamem si čedno stanovanje. — je nesreči!... Obstrelil sem vas. Mi boste nio-
izredno bogaoo.)»»ei. \ si breit izjeme	.	. . .	*'	„ *' , . . . .	.	. ,
pripadaj» metoi listič m cerkvi: _ »»'»iral sam f»n sebi, — seznanim se s stu gli kda.) odpustiti<«otovo vas zelo boli. zgradili so si wrkvieo. kjer imajo deliti, h krojaču stopim itd.	j Njegov strah j«' bil tako velik, da se je u-
ob.nedHjah trikrat, ob delavnikih Dauinau ga je sf/naiiil s svojim ])iija- bogi fant Diani zasmilil. Kalrlo je potisnila po dvakrat službo botjo. ,»ri kate- te]jeMU ki je Za bogato uagi'ado spmnljai Od sebe 1-oko. ki jO je podpirala, in se vzrav-
ri .'e navzoče vse prebivaLstva. O i i	i- * i	- i	i-	,
toliko .slavljenih termičnih napra-'	lllVJaki« ' 11111	Opremljeno nala.
vali dvajsetega stoletja mn-ejo o- s;imsko ^tam»vaige na rile Samt Francois.' _ pomirite se.
ospod. — je dt jala, —
toča ni ničesar vedeti. Najnovejši nazadnje ga je pa odvede! h krojaču, ,k ji r jaz vas moram prositi odpuščanja, da sem izum na otoku Tangier ji' pač ko- si je Noi^bert naročil za pet frankov obleko, omedlela za prazen nič. kajti to je bilo'bolj radio in podobni Vojvoda de (.'hanipdoce je i pazil, da hodi \/t strahu.
sin često z doma. ni mu pa prišlo na misel Iu nasmehnila se ji- tako prijazno, da j»* kam hodi. Nekega dne je pa le malo podra- Norhert 11 tako j odleglo, žil Nor be rt a. češ, da je slab lovec. Od kar je _ Takoj skočim po pomoč, — j-
lo; avtomobili predmeti pit -*» i/utajdlie hudič-ve. zategadeli se jih branijo ti staro-verni prehiviilei / vsemi štirimi. Vsi potiiiki. ki >0 hoteli prekupčev;iti
/ ot H-ani. odhajajo prevarani in imel puško, je prinesel domov samo Tri zajce.
—	Poskusi vsaj danes prinesti kaj divjačine, ker bomo imeli na obedu gospoda Pnvmandonra. — 11111 je dejal vojvoda.
—	P.i naj bo, |»osknsiti hočem, — je odgovoril Norhert.
davim iti — • 1 trebiva le i Tangiera po-! Ne zadostuje pil s.-nilo llotfti. Norhert ji* /mili nikakega denarja; med njimi \tl\ neizkušen love«-. Zaman >0 je pehal vse
tlopoMne.	l>i 1 jo itmo^o smoduika. toda
brezus]»eš]io.
Ko je pil prispel okrog drug:«* ure iiii biv-rouske livade, se 11111 j«1 zdelo. d«*i je opazil
I i I tog« KI < t.
.feče otok Tangier ne pozna. — Pred desetletji je poslala iimeriška vlada staro ladjo, ki naj bi služila za ječo t;'tu mirnim otočaiiom. Ti pa so s,» globoko užaljeni uprli, /a-' žgiili la«l'-'» in j<» polopili. I)o no-
je vladala zamenjalna trgovina, kjer so kupovali obleke iu po sod je r. ribami. Medsehojne spore poravnava župnik, ki .ie edini g«»spotlar '►Utkii. TradieijouaJito življenje *»to-
čanov se javlja tudi v jeziku in v dobrih dvajset korakov pred seboj uepre
družinskem odnosu. M >šanih zakonov / drugimi ljudstvi n** nozii 1-;o. sicer pa se tujci sami ogibljejo revnega selišča. Obče\alni jivdk .j<* angleški, totla ta je tak. kakor ga več nikjer na svetu lic govorijo, niti v Ameriki pa tudi v Angliji milili ne. de to namreč stan angleški dijalekt. Otok je raven iu ves prepreden s prekopi. Hišice čepe prijazno skrite v grm-ovih in podnebje je vse leto milo. Prebivalci otoka
vidnega zajčka, ki je mulil deteljo. Imenitna priložnost I
Previdno je pomeril in sprožil. Strelu je sledil krik grt>z«' in bolečin, gro- Norhert u kar v iclavi zavrtelo, zen krik. Bruno je zalajal in se zaletel vi — In vendar...
—	< '«'iini neki i < V se mi je sploh kaj zgodilo. bo samo brezpomembna praska.
Iztegnila je svojo dražestno n«»žie«». kar j« p«»gnalo Norbertu vso Icri v glavo, in pripomnila :
—	(ilejte. tU iiii- malo skeli.
In res. malo nad čeveljčkom je bila na boli s\-j]i-ni nogavici krvava lisa. Pri pogleda na kri j«* Norbcrta znova obšla groza. Planil je poki.uei. rekoč:
—	\ grad pobitiin in. ..
—	Prepovedujem vam to. — se je oglasilo dekle. — saj vam pravim, da ni nič hudega. (Ilejte. saj lahko premikam nogo v vseh smereh.
I11 res jo je premaknila tako. da se je
gromnih tvorni? in delavnic, po, Tangier so zadovoljni; nihče se ne tako dolgi temi še tem bolj svetle, j pritožuje nad samoto in pomanj-iz neznanega vzroka je obrnila dlan, kanjem. In vprav ta odtrgantwt oil in si jo pritisnila k licu. kakor tla j ostalega sveta in njegovih * na-bi se hitela prepričati, če ji ne: predkov" je vzrok, zakaj so ti Iju-gore lica.	| d je tako srečni in ne poznajo tožba.
a — ■. 1* i* ——ti —	'_
NAZNANILO in ZAHVALA
Vnc 30. decembra zjutraj jr umrl r 'botnisnici v El Ve rano. California
George Negro
Star jf bit šestdeset let. Rojen je bil v Precalah na Koroškem. Polovico stf/jrfja življenja je biral v DiamoitdriU*. Wffo.. zadnjih enajst let je />a prihajal zaradi slabega zdrar-ja skoro vsako zimo .v Calif orni jo in tukaj tja je tudi smet diAetela. I'm rt je za pljučnico.
Pogreb se ie vršil dne januarja ob desetih dopoldne l*> cerkvenih obredih. I* Ameriki zapušča dosti znancev in prijateljev, ki .so mu tudi izkazati zadnjo rast. V Nemčiji zapušča brata Marka. I' bratovem imenu se zahvaljujem esem. bi so se udeležili pogreba iu daroeali vence. George-h bodi ohranjen blag spomin.
josip rim J V'
KI Veratio, Cal.	...	^ ,
___ • . ' - - 1 •• >
■■t
goseo.
v.
Gospodična Diana de Sauvebourg. to le~ ]M> naivno dekle, je skrivalo p<nl razposajeno zunanjostjo železno voljo in raje bi bila umrla kakor pa opustila načrt, ki ga je bila tako spretno zasnovala: na vsak način je hotel postati vojvodinja de Champdoce.
Toda v.si njeni dolgi izprehodi. izbrani nalašč ta*ko. da bi srečala Norberta, so bili zaman. Diana pa 111 obupala in končno je dosegla svoj cilj.
Bilo je sredi novembra, nekega četrtka, ko je solnce še toplo sijalo. Gospodična de Sauvebourg je šla sama s košaro v roki po stezi ob bivronskeni gozdu proti gradu Mussidanovih. Stopil la je počasi, naenkrat je pa v gc<šči zašumelo. Ozrla se je tja in kri ji je šinila v glavo. Skozi grmovje je spoznala na drugi strani Norberta, ki je zadnja dva meseca neprestano mislila nanj.
Držač puško pripravljeno je «topal |>oča-si in oprezno naprej. Neka nepremagljiva sila je priklenila Diano k tlom. Zdelo se ji je, da bo zdj zdaj omedlela. Približala se je taki* dolgo in nestrpno pričakovana priložnost. a ona je bila tako razburjena, da je čutila, da je ne bo mogla izrabiti. Niti 4>ese-iee ni mogla spraviti iz sebe. Vendar je pa skušala premagati razburjenje, ko je naenkrat opazila, kako se obrača Norhertova puška proti nji... Zagledala je dvojno cev. Hotela je zakričat i, toda ta čas je začutila 'pod kolenom silno bolečino, kakor bi jo bil«
— Molčite, takoj pogledava. kaj je.
Vzela je iz žepa nožek. razrezala nogavico in pokazala Norbertu "strašno rano". Bila je res malenkost. Zadeli sta jo bili dve svin-«"eni zini. Eno ji je bilo odrgnilo kožo na kolenu, drugo se je bilo pa zarilo v meso in o-stalo poti kožo tako. da se je dobro videlo.
NADALJEVANJE SLEDI
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"
—-
"O L A ■ Riioor
-—""
. ...

/ -
l
I
HEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 11, 1933
THE LARGEST 8L0VENE DAILY in U. S. A.
Tri lepe sestre.
f KOMAH IZ ŽIVLJENJA
20
Za Glas Naroda priredil L H.
(Nadaljevanje.)
Xaslednjejra dno je vedela, ko ji je oee v ostrili besedah izjavil. da ne bo nikdar dovolil, da bi se poročila z revnim častnikom.
—	Pogrlej tvojo sestro! Znala si je postlati in zadela je največjo sreeko! Tudi ti bi mojrla tako imeti!
—	Ali si tudi za mene izbral kakega ženina kot je Hosemann! Jlvala ti! Dovoli mi. da sem drugega mišljenja. Za tvoje dovoljenje te vee ne prosim in ne vprašani, temveč za denar, katerepra je luauia določila za mene. — Petdeset tisoč mark. — pravi Gizela hladno.
S strahom vidi. kako se je kzpremenil očetov obraz, ko je vedel, da je kriv. Sramuje se ga in gre molče iz sobe.
V	kratkem pismu prosi (Jizela Ernesta za sestanek. V dolgi noči brez spanja je vse premislila. l*rišla je do zaključka, da je najboljše. da se vse pojasni.
Počaka jo pri glasbenem paviljonu na velik r promenadi, ki je pri slabem vremenu bila slabo obiskana. Ljubeznjivo in z globokim poklonoin ji ponudi roko. Kako lepa je bila v temno modri obleki in žametastem klobuku. Ostri zrak je pobarval njena Lica.
—	Torej, moja Gizela. kaj mi prinašaš? — jo vpraša.
—	Prosim te, Ernest, po j diva malo dalje.
Gizela molče koraka poleg njega in za vi je t a v stransko ulico.
Konečno z vzdihom pravi Gizela:
—	Xič dobrega ti ne prinašam. Kavcije ne morem postaviti. Za mene določene vsote ni več. Mama se je motila —
Z zatajenim presenečenjem je Ernest slišal njeno izpoved. Zadrži ostre besede, ki so mu hotele skozi ustnice, ker je videl, koliko trpi lepo dekle vsled očetove brez vestnost i.
—	Vsega tega ne razumem. Ali vaš oče na vas ni prav nič mislil f Za ko«ra pa kupuje tako drajre stvari pri zlatarju Reichelt in za kojra kupuje evetliee in drujre stvari.' — Ernest opa-zi, kako je Gizela prebledela. — Oprosti moja drai/a; uiojroče je nespodobno, da ti kaj takega omenim. Pa vendar je boljše, da veste. — In njegova tovaršija! Pogosto je videti v družbi ljudi, s katerimi jaz ne bi hotel sedeti pri isti mizi. Kaj takega škoduje njemu, škoduje vam — njega ponižuje. In pa poroka tvoje sestre s Ilosemannom! Družabno s«- mu ne more ničesar očitati, popolnoma nič — pa vendar: komtesa Iternhaiisenova in —
Na njegovem mladem, lepem obrazu j»* žarela ne vr jet na ošahiin»t.
K r nest. nikar me ne muči! — ga prosi.
Tono .>ti-.ne njeno roko.
Tega nikakor nočem! Te imam preveč rad. Toda kaj bo sedaj.' Moja družina ni tako premožna, da bi niojrla postaviti kavcijo. In čakati —•
—	Ne, Ernest. — ga prekine. — ne, čakal ne boš, da bi dobi! žalostno in ovenelo ženo. — veriga ti nočem biti! — Njen jjlas se v bolečini tre>e. — potem rajši —
iXajflo jo prime za roko.
—	Ali boš taka. Gizela .' V meni pa vse kuha. ako pomislim na brezbrižnost in lalikomišljenost tvojega očeta. Ljubim te. Gizela in to mora zadostovati. Oba sva zrela človeka, ki ne živita lahkomi-š!jeno in ki vzameta življenje resno. Ako ne bi bila tako dobra gospodinja. bi imela tež;ivo. da bi izhajala s kavcijo. Toda tako v tem nimam nikake skrbi. Skoro nt.iiogoče znaš napraviti mogoče. Hotel sem te vzeti v roke kot svoj najlepši božični dar, zdaj pa —
Naenkrat umolkne in .stisne ustnice.
V	njenih očeh lesketajo solze. Zelo se trudi, da se obvlada. Tudi sama je bila žalostna, kajti Ernest je bil njena najvišja sreča, njeno upanje. Mračno kot sivi novemberski dan ji je ležalo življenje pred očmi — brez solnca, pusta. dol»a steza.
Krnest potisne roko v žepe svoje suknje in molče koraka poleg nje. Med obrvmi se je raztegnila globoka guba; vsa ve.selost mu je izginila iz obraza in izgledal je miiopro starejši, kot je bil v res niči.
—	Erne*t — in ako — ako sedaj — njen fflas se trese, toda prisili se. da ostane zbrana in nadaljuje: — Ali ni pod temi obupnimi razmerami najboljše, da zopet vzameš svojo prostost?
Skoro divje po pojrleda.
—	Ali imaš ti. ali pa tvoj oče že kakega bogatega ženina, da uie tako kratko odslavljai?
Ne da bi mu odgovorila «ra pojrleda in pod njenim žalostnim, bole.stnim pogledom povesi osramočen oči.
Svoje ustnice pritisne na njeno roko.
—	Oprosti mi. ti najdražja, ti edina! Toda to, kar si samo namignila —
—- .le rojeno iz solz in bolesti ter iskrene ljubezni do n*»st in prav nič drupre*** !
—	Oba >va razburjena. Gizela. .Danes ne bova več jrovorila o t''in — počakaj va. da se oba pomiriva.
Vedno gr«*sta dalje vetru nasproti. Nič več ne govorita mno-go. Toda oba sla bila vesela, da sta bila skupaj.
Četudi so .se Iternliausenovi to leto večinoma držali doma vendar se nekaterim družabnim prireditvam niso mogli odreči. Samo Ana ni imela nikake^a veselja za zabave.
—	< Hi. pustite me! Kaj mi je za to neumno letanje! Najrajši bi šla na Iternhausen. bi delala in gospodinjila — tukajšnje zabave me prav nič ne veselijo.
V*i no .se <" ud i I i. da ima komaj osemnajst let staro dekle tako resue misli.
Ko bi njen oče vedel za vzrok njenega obnašanja in da si dopisuje s Kritzom Kiesslingom. bi se prav gotovo razto-rotil. Toda Ana je bila zvita in skrivala svojo skrivnost, tako da niti mati niti pestra nista nif-e*ar opa&ili.
Vi via ne Stork j<« pogosto prihajala, da se pogovori z GizeJo in Ano. Vsakikrat jih j»- vabila, da jo pridejo obiskat. Storkovi so bili zelo gostoljubni. Zahvaliti so se morali lieruhaiisenoveinu upli-vii. -e bolj pa svojemu velikemu bogastvu, da so dobili trdno mesto v višji družbi Nikdar ni potegel teden, da ne bi v svoji lepi vili imeli jrostov. Posebno veliko naklonjenost je kazala mlada Ameri-k. <ri k a do poročnika pl. Itibra. tako da so ljudje že o tem jrovorili.
Z bolestjo je Gizela to občutila, četudi ni sam ničesar napravil. kar bi moglo dati povod govoricam. Uavno nasprotno: proti A iviani je bil tako hladen, kot proti nobeni drugi dami.
Fn vendar pra je Viviane ob pril'ki rojstnega dne svoje matere izbrala pri mizi za svojega soseda. Gizela pa je sedela s Thielenom. Oba para sta sedela tako. da sta se komaj mogla videti. Ali je bil to namen, ali samo slučaj! Gizela je mislila, tla je bilo namenoma narejeno.
Viviane je bila zelo zvita. 'Na njeni desnici je sedel Harald Florsledt. katerega so Storkovi vedno povabili. Vedno so ga vpraševali za »vet pri okrašenju mize. ker so hoteli imeti vedno kaj posebnega in novega.
I metnik je bil v pričetku svoje mlade umetnosti. Kritika ga je imenovala "veliko upanj«
Koledar 1.1933
Vsebuje poleg spisov dveh naših pisateljev Trohe in Rupnika tudi pesmi Johna Bukovin-skega, opis našega "Severnega romarja" Planinska, par krasnih povesti, poučne članke iz zemljepisja, naravoslovja in zgodovine ter nešteto drugih zanimivosti.
Cena
50c
Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes.
TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNIH ZA VSAKEGA
50 CENTOV
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York, N. Y.
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
(FRANK SAKSER) 3 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. T. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, RE-,' ZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA* PO-' TOVANJE
nam

VODNIKOVE KNJIGE
za leto 1933 SO DOSPELE
4 KRASNE KNJIGE:
•	».	Ml
Z-erjavi ,
•	»T i*	»•
1 ulipan
"Od pastirja do izumitelja", "Vodnikova Pratika"
za SAMO $1.35
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 W. 1 8th Street New York
pričakovati. Skrbi in sence so se umaknile z njegovega pota. Knez iSrandensteiu je bil ves začuden, kako lepo mu je na.slikal njegov grad. Priporočil pra je .svojim 'prijateljem, ko jt- naslikal še knegi-njo in tako mu je po dolgih letih borbe in pomanjkanja sijalo soln-ee sreče. Dobil je mnogn naročil, vsled katerih je imel lepe dohodke in dosegel slavo. Vsled svoje zunanjosti in svojega lepega vedenju je bil v vsaki družbi dobrodošel in posebno ženski svet se ,ie zanj <zelo zanimal.
Gizela Bernhausenova je bila ž njim zelo prijazna. Zdelo se ji je. da mora pri njem nekaj popraviti. Z«*lo ji je ugajal in ko jo je ilane.s pozorno opazoval, ji ni bilo neprijetno, filed al je z drugimi očmi. k« »t pa dr u ir i moški. Vedela je. da je lepa in da občuduje njeno lepoto. Ali pa je mogoče na njej iskal kako podobnost? Opazila je. kako je zmajal z glavo in tiho rekel "ne*'.
T<*daj pa ;ra smeje vpraša :
—	Kaj ne. <la ne najdete med mojo sestro in menoj nobene podobnosti?
—	V obraznih potezah pač. tudi na ustih in bradi, toda ne v značaju. — odgovori mirno. — Zadnje naj bo za vas poklon, komtesa.
popri cd a .s svojimi h-pimi zla t <»rja vini i očmi.
—	Gospod Klostedt. ali mi hočete odgovoriti na eno vprašanje? Poznate mojo sestro Doro — ali imate kaj proti njej?
Jasno ji pogleda v oči.
—	Da. komtesa. uganili ste.
—	Bili ste priča nepravične kritike moje sestre, katero je iz-i-pjrla nad vašimi slikami za Ilosemannovo vilo. In to vas je užalilo?
(Dalje prihodnjič).
Iz Jugoslavije.
Četrtega moža ubila.
Te dni se je zagovarjala pred sodiščem v Banja Luki Milica Gi-govič, ki je bila štirikrat omože-na. Xjen četrti mož je bil Xičo Šhiik. ki je bil zelo ljubosumen na žerro. ker se je rada ozirala po I drugih. Začela sta se prepirati, tebe, Er- dokler se mu žena ni končno in odločno postavila po robu. Lani proti koncu leta sta se ponovno hudo sprla, žena je pograbila nož in ga zasadila možu v trebuh, da je čez nekaj dni umrl. Obsojena je bila na 6 let težke ječe.
Nad moževim grobom se je obesila.
V	Osijeku so imeli čuden samomor. Xa pokopališče je prišla starka, ki je vprašala grobarja, kje je jrrobniea rodbine Kckers-dorfer. Grobar ji je pokazal prrob-liico in se vrnil domov. Kmalu je prišel h grobarju čedno oblečen mladenič in informiral, če je bila pri njem neka starka. Ko mu je •rrobar odgovoril, da je bila. je brž odšel k omenjeni probniei, kjer je pa našel starko že obešena na boru, ki raste kraj grobni-ee. — Gre za 75-letno Katarino Eekersdorfer. ki se je obesila nad grobom svojega moža. t
Roparski umor 70-letnega starca.
V	Gati pri Novem Sadu je bil pred kratkim izvršen roparski u-mor nad 70-letnim starcem Lazarjem Ordinačevim. Četudi je bil Ordtnačev premožen človek, je sredi vasi živel ko»t puščavnik ter ni imel niti hlapca, ki bi krmil živino. «Ker se v nedeljo do desetih ni pojavil na dvorišču, in v hle-
posojilo, kar pa je Or-' Pri vratih 7a('el v»>hi uatl »dklonil. Poizvedovanja i naJ mu takoi vrne 3 Din- Go,lee
vu, so ga «osedt šli iskat. V sobi od katerega jc mogoče še mnogo' se jim je nudil grozen prizor. Xa

i tleh je staree ležal mrtev in ves | krvav s prebito lobanjo.
Orožništvo je dognalo, da je pokojnik sprejel 40.000 Din od ne-j kega dolžnika, popoldne pa ga je I obiskal neki mladi ekonom ter pra j prosil za dinačev odkl se še nadaljujejo.
Velika defravdacija v Prizrenu.
Iz Prizreiia je pobegnil Nikola Leskovac. dogoletni računovodja tamkajšnjega hodišča. Po njegovem begu se je dognalo, da je po-; ne veri l 369.000 Din. Še dva dni j pred begom je odnesel 170,000 di-1 narjev. Leskovae je pobegnil z neko tujo žensko, svojo ženo s tremi otroki pa je pustil v revščini.
Policija mu je že na sledu.	,
J
Izropana grobnica.	|
Oblasti zasledujejo z vso vnemo zločince, ki so se kakor hijene lotili mrličev na pokopališču v ba-naški vasi Seeanj. Dekla vdove trgovca 'Nikolaja AVilhelma je v, nedeljo s svojim zaročencem ob-; iskala pokopališče in ko mu j<-hotela pokazati tudi grobnico go-J spodarjeve rodbine, je odkrila strašen zločin.	j
Vrata velike in lepe kapele nad STobnieo bogatega tr^ovea Wil-lielma so bila odprta, kamen grob-' nice pa odvaljen. Xa tlaku kapelice »ta ležali »e dobro ohranjeni trupli trgovca AVUhelma. ki je bil pokopan že preko 10 let. in nje-j govega sorodnika Bibra, ki je umrl pred tremi leti. Gnusni zlo-j č.inci so preobrnili vse žepe mrli-čevih oblek. Bibru pa so iz ust iz- \ bili celo zlate zobe. Do strašnega zločina je šfe> neznane' človeške Iti-' jene najbrz| napotila govorica, da
so bogatega trgovca pokopali z raznimi dragocenostmi.
Isti zločinci so obiskali tudi cerkev blizu pokopališča. Iz nje so odnesli precejšnji železni nabiralnik za darove ki je bil močno pribit na steni poleg altarja sv. Antona in se je v njem. kakor trdijo, uabralo že precej denarja. Ker ga niso mogli odpreti, so ga razbojniki kar izruvali iz »zidu.
Zločin bogatega skopuha.
V neki krčmi v va-»i Ilabrovu blizu Požarevca. se je dogodil krvav zločin, ki ga je zagrešil vaški bogataš Tihomir Bogosavlje-vič. Ta mož, ki je bil daleč na o-"krog znan kot velik skopuh, je zaradi 3 Din ubil vaškega godbenika Mila Perrča. Milan, ki je a viral po kremah in ob raznih slovesnih prilikah po hišah, si je pred nekaj meseci izposodil od bogatega Tihomira 3 Din. Stari .skopuh ga je zaradi tega večkrat tirjal in Milan, ki mu ae sprva res hotel vrniti malenkostni dolg. se je pozneje norčeval, češ. da mu bo ob prvi priliki 3 Din vrnil v zlatu. Stari skopuh se je zaradi tega silno jezil.
Omenjene noči je slučajno prišel v krčmo, kjer je Milan sviral nekim veselim in precej vinjenim vaščanom. V njegov klobuk je kar deževalo dinarjev in veseli kmetje so mu za klobuk vtikali celo desetake. kadar jim je zasvi-ral kako posebno veselo pesem. Ivo je stari skopuh to videl, je že
mu godcu v trebuh. Milan Peric se bori v bolnišnici s smrtjo, lio-gosavljeviča pa so takoj orožniki iz krčme odvedli v zapor.
Brata zabodel.
V vasi Gornje Selište pri Glini je zabodel te dni Gjuro -Jednak do smrti svojega brata Vasilija. Tragednja je tem težja, ker je o-stal<» doma 10 otročičev, ki so izgubili redil i ka.
RUSI PODEDOVALI MADŽARSKO DEDIŠČINO
14. Januarja:
Champlain v Havre Europa v Bremen Con le di Savoia v Genoa 18. januarja: Presidt-ni Harding v Havre UrutM'hUnU v Cherbourg
20.	januarja: Cljmpic v Cherbourc
21.	Januarja: Bremen v Bremen Saturnlu v Trst I*arts v Havre
Veedam v Boulogne stir Mer
25.	januarja: -Manilatun v Havre New York v Cherbourg
26.	Januarja:
Bt rengaria v Cherbourg 28. januarja:
Lafuy«tte v Havre 31. januarja:
Kuiojia v Bremen
1. februarja:
Albert Ballin v Cherbourg
3.	februarja: Aquitania v Cherbourg
4.	februarja:
Conte d i Savuia v Genoa.
7.	februarja: Bremen v Bremen
8.	februarja:
I^evia than v Cherbourg Hamburg v Cherbourg 10 februarja: Olympic- v Cherbourg Paris v Havre
15.	februarja: Ber«-ngaria v Cherbourg
16.	februarja: Deuts«'hiand v Cherbourg
17.	februarja: Kur-|M v Bremen
18.	februarja: C"ham|>lain v Havre lie* v Onna
22. februarja:
Bremen v Bremen 25. februarja:
C'>nie di Savoia v Oenna Majtstic v Chcrbovf
mu je odvrnil: "Počakaj, dal ti bom milijon!" Veseli kmetje so .se norčevali iz starega skopuha, ta pa je iz gorjačo naskočil god-ea. Gorjačo so mu kmetje ubil i iz rok. Tihomir pa je ves besen izvlekel nož in ga zasadil nesrečne-
V Aiitibe.su na Francoskem živeča družina ruskega barona Gueib-burga. "ruskega lic t seli i Ida je na neobičajen način podedovala prav izdatno zapuščino inadžai>k«' rodbine Ilerzfeld-IIelvev. Zadnja dva ni'»ška potomca te rodbine «ti končala na tragičen način. Gabrijel Ilelvey je izvršil samomor, dr. Eugen Ilelvey >pa je postal v Ame riki žrtev avtomobilske katastrofe. V svojem testamentu je rcadnji pokojnik določil, da dobi a>o njegovo zapuščina tista ženska, ki jo bodo trij'» njegovi najožji prijatelji o-značili za njegovo nevesto. Trijt v oporoki onien;eni prijatelji .-o nato hoteli imenovati neko holandsko advokat i njo Haaga, ki pa je prosila. naj se njeno ime zamolči. S tem se je tudi odpovedala dediščini. Tako podedovali antibeški Rusi dve hiši v liudimpešti. neko ze : lo donosno stavhišče, vilo v Išlu in | dragocen rodbinski nakit, ki ga sa-j mega cenijo nad pol milijona D:n vrednosti. Rodbina Guensburg je bila s Helveveevimi v dal.'njem so-rodstvu.
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre
Na Hitrem Ekspresnem Parmka
PARIS
20. JANTARJA ____
10. Februarja — 4. Marca
CHAMPLAIN
11. Januarja — IS. Februarja
LAFAYETTE
28. Januarja — IS. Marca
NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE
Za pojasnila in potn« list« vpra-tajte nii« pooblaiCsn« agant«
cJreaeK Jdna
19 STATE STREET. NEW YORK
«
>rži i
DRUŠTVA
D NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" o« fit« Mmo TtM članstvo, pač pa vsi Slovenci t viti okolici.
CENE ZA OGLASI SO ZMERNE
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIZANA
Angleško-slovensko Serilc
<ENGLISH SLOVENE Bi>nc Mm«
$2.—
Naročite cm pri
KNJIGARNI 'GLAS NAROUA'
tU West lBth Streri Ne« V o rt Clti
POZIV
1
NAROČNIKOM
Vse naročnike, ki se niso odzvaJi na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj po* ravnajo naročino. Ko m ur t-o začasno ni mogoče, naj nam sporoči.
Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti na daljno pošiljanje lista.
Uprava "Glas Naroda
t»