DELAVSKA ENOTNOST v-' HTv S E ! DANES: »POGOVORI 60«: Vladko Majhen: GLAVNA GIBALA PROCESA PREOBRAZBE V DELU IN ŽIVLJENJU DELAVSKO PROSVETNIH DRUŠTEV SVOBOD PO MARIBORSKEM KONGRESU Vinko Trinkaus: DELO PRO- SVETNIH DRUŠTEV PO MARIBORSKEM KONGRESU Tilka Blaha: KULTURNO-PRO-SVETNO ŽIVLJENJE V, KOMUNI Soboto, 24. decembra 1960 Štev. 50, leto IVIH. KONGRES ZVEZE SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV SLOVENIJE RAZPRAVA, KI JO TERJA f AS VSKLADIMO KULTURNO RAST PROIZVAJALCA Z RASTJO NJEGOVIH SAMOUPRAVNIH PRAVIC Razgovor | pred pričetkom | Pred pričetkom kongresa j smo naprosili predsednika g Zveze Svobod in prosvetnih g društev Slovenije tovariša j| Vladka Majhna, da nam za j| uvod v delo kongresa na g kratko pove nekaj osnov- g nih misli o glavnih izhodi- jj ščih za nadaljnje delo in g razvoj Svobod, ki jih na- s merava kasneje v svojem s referatu še podrobneje raz- s ložitL ■ 1 »Za obdobje med obema = kongresoma,« je odgovoril s tovariš Vladko Majhen, »je jj značilno uresničevanje ge- jj sla ,kultura naj postane jj last ljudstva' in mislim, da g je to tudi za v bodoče g osnovna misel, ki naj bi jo g zastopali. Celotno kulturno- g prosvetno delo naših dru- jj štev pa mora za svoja iz- g hodišča upoštevati tudi P jj prihodnjem obdobju pred- g vsem sledeče: Opirati se mora na vse g tiste težnje, ki jih kažejo g naši državljani za izobra- jj zevanje, kajti interes in jj želje po vedno večji raz- jj gledanosti rastejo iz dneva g v dan. Društva imajo tu jj ogromno možnosti za naj- jj širšo estetsko humanistično jj vzgojo, za utrditev moral- g nih in etičnih nazorov pro- g izvajalcev in upravljan- g cev. Ko sem že omenil g upravljavce, mislim, da g mora vsa naša dejavnost g sloneti na načelih družbe- g nega upravljanja, ker tudi g na kulturnem področju lah- g ko le samoupravljanje za- g dosti željam vseh državlja- m nov, odpravi zaprtost dru- g štev in samovoljo posamez- g nikov ter povezuje delo jj vseh kulturnih in prosvet- g nih činiteljev v enotno kul- jj turno politiko. Kot tretje g izhodišče, če ga lahko ta- jj ko imenujemo, moram po- I udariti vlogo pomoči druž- | benih in političnih organi- g zacij pri delu društev, ki s je tako pri pomlajevanju g kadrov kot pri poglablja- jj nju vsebine kulturnopro- g svetne dejavnosti velikega g pomena. In še zadnje: dru- g štva se morajo izoblikovati g v zavestno silo pri razšir- jj janju in razvoju kulture, B \ da bodo tako vedno bolj za- jjjj i htevnemu sodobnemu člo- g j veku res lahko nudila mož- g ; nosti za čimbolj široko, g ; vsebinsko bogato in z no- g j vimi oblikami izpopolnjeno g j kulturno dejavnost in vzgo- g i jo, pa tudi za razvedrilo in g I zabavo, ki je bila doslej g I vse preveč zapostavljena in jjj j prepuščena stihiji. Omenim jj j naj samo še, da bo pri g j vsem tem treba čimprej jj 1 najti pravilne in najbolj g 1 učinkovite poti, kako vskla- g 1 diti kulturnoprosvetno delo B j v kpmuni, da bo postalo g 1 sestavni del splošnega na- jj j predka komune.« IlllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllllIlHIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllHUIiiii • V FESTIVALNI DVORANI V LJUBLJANI JE BIL 21. IN 22. TEGA MESECA KONGRES ZVEZE SVOBOD IN PROSVETNIH DRU$TEV SLOVENIJE, KI MU JE PRISOSTVOVALO PREKO 500 DELEGATOV. MED GOSTI SO KONGRESU PRISOSTVOVALI TUDI FRANC LESKO-SEK-LUKA, FRANC KIMOVEG-ŽIGA, MARIJA VILFAN, MILOŠ NIKOLIČ, DR. DOLFE VOGELNIK IN ČASTNI PREDSEDNIK ZVEZE TOVARIŠ IVAN REGENT. ® POLEG POROČILA TAJNIKA ZVEZE TOV. VINKA TRINKAUSA O DELU DPD SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV V RAZDOBJU ZADNJIH 3 LET IN REFERATA PREDSEDNIKA ZVEZE TOVARIŠA VLADKA MAJHNA, KI JE OBRAVNAVAL »GLAVNA GIBALA PROCESA PREOBRAZBE V DELU IN ŽIVLJENJU DELAVSKOPROSVETNIH DRUŠTEV SVOBOD PO MARIBORSKEM KONGRESU«, SO BILI ZA OSNOVO KONGRESNI RAZPRAVI TUDI TRIJE KOREFERATI, PREBRANI NA KONGRESNIH KOMISIJAH: TOVARIŠICA TILKA BLAHA JE S SVOJIM KOREFE-RATOM ZAČELA RAZPRAVO O KUL- TURNO-PROSVETNEM ŽIVLJENJU V KOMUNI, TOVARIŠ NIKO LUKEZ JE DAL S SVOJIM KOREFERATOM OSNOVO ZA RAZPRAVO O DRUŠTVENI DEJAVNOSTI V NOVIH POGOJIH, AVGUST VIŽINTIN PA JE V KOREFE-RATU OBRAVNAVAL ORGANIZACIJSKE IN MATERIALNE PROBLEME KUL-TURNO-PROSVETNEGA ŽIVLJENJA — OBA REFERATA IN KOREFERATI SO V CELOTI OBJAVLJENI V DANAŠNJIH »POGOVORIH 60«. @ CE BI HOTELI OZNAČITI NEKO OSNOVNO SKUPNO IZHODIŠČE CELOTNI KONGRESNI OBRAVNAVI — SKUPNIH IZHODIŠČ JE BILO SEVEDA VEC — POTEM JE MORDA ZA PRIHODNJE OBDOBJE OSNOVNA UGOTOVITEV TA, DA MORAMO ZAGOTAVLJATI RAZVOJ RESNIČNE DEMOKRATIZACIJE NAŠEGA KULTURNEGA ŽIVLJENJA, UTRJEVATI TUDI TU DRUŽBENO UPRAVLJANJE, ŠIRITI OB TEM KROG KULTURNO OSVEŠČENIH LJUDI IN AKTIVIZIRATI PROIZVAJALCE, DA BODO ZNALI UVELJAVLJATI SVOJE IN SVOJEGA OKOLJA KULTURNE POTREBK BORIS GODINA, OBČINSKI SVET SVOBOD MARIBOR-TABOR ALI VEMO KAJ HOČEMO KULTURNO OSVEŠCENJE NAŠIH LJUDI BOMO LAHKO DOSEGLI EDINOLE Z JASNIM DELOVNIM KONCEPTOM. »Mislim, da zastonj govorimo o tem, naj da ta ljudski odbor namesto sto tisoč din, dve sto tisoč dinarjev dotacije ali da naj gospodarske organizacije podpro kulturna društva. S takšno diskusijo ne bomo prišli daleč. Osnovno je, da imamo izdelan delovni koncept, da točno vemo, kaj hočemo doseči z našo kulturno politiko. Ce ta koncept ne bo zrasel na osnovi izmenjave mišljenj s kulturnimi delavci, z volivci, delavskimi sveti, sindikati, pa tudi z gasilci ter z vsemi, ki jim je kultura blizu, če ta koncept torej ne bo plod široke razprave, potem je težko pričakovati, da bomo v komuni zainteresirali državljane, to je neposredne proizvajalce, pa tudi svete za kulturo in prosveto, za izvajanje določene kulturne politike v komuni. Mislim, da s »kupčkanjem« sredstev za to prireditev, za oni objekt ali za popravilo tega odra itd., da s takšnim kampanjskim zaganjanjem iz ene v drugo akcijo, ne bomo rešili problema, ki ga postavlja pred nas kongres kot osnovno misel.« le za boljšo povezavo, temveč za stalno sistematično in vsldajeno delo. Dosedanje sodelovanje ne zadostuje. Ta ali oni predstavnik pride na našo sejo, kjer skupno razpravljamo o določenem problemu. Toda ne gre za predstavnika, gre za skupno izvajanje določenega programa, v katerega je treba vložiti vse sile. Tak program pa bo nujno postavil tudi zahteve po materialnih sredstvih. Razumljivo je, da bodo vsi tisti v komuni, ki bodo tak program sprejeli, le tega tudi gmotno podprli. Iniciatorji programov pa morajo biti občinski sveti Svobod in prosvetnih društev.« V svoji razpravi se je dotaknil nekaterih misli, ki jih je kot osnovna izhodišča v svojem referatu navajala tov. Tilka Blaha. »Ce hočemo na tem kongresu sprejeti stališče, kakšna naj bo vloga občinskih svetov Svobod pri vodenju kulturne politike v komuni in kakšna naj bo kulturna politika komune nasploh, ne moremo mimo dejstva, da ima le malokatera komuna jasen koncept, kakšna naj bi bila. njena kulturna politika. Ce so stvari jasne na vrhu, potem gotovo še niso spodaj, tam, kjer se načela realizirajo v življenje. V vseh naših komunah moramo o tem problemu na široko razpravljati. Prav zdaj je zato ugoden čas. Ko razpravljamo o nalogah v zvezi s petletnim razvojem kulturno-prosvetnega življenja, v razpravo posežejo vsi vodilni faktorji v komuni, njeni organizatorji pa naj bi bili: Socialistična zveza, sindikati in občinski sveta Svobod. Ce ne bomo imeli izdelanega koncepta za to, je težko pričakovati, da bi prepričali naše delavske svete oziroma delovne kolektive, da bi nam del svojih sredstev namenili za izvajanje kulturne politike v komuni. Menim, da bi morale Svobode in prosvetna društva postati žarišče, iz katerega se bo ta kulturni l program, ki bo sprejet ob tako široki razpravi, izvajal navzven. Občinski svet Svobod pa naj bi bil tisti, ki bi z vsemi ostalimi činitelji to dejavnost Svobod in prosvetnih društev usmerjal, vodil in dopolnjeval. Svobode ne bodo prodrle v širino, če se ne bomo tesno povezali s proizvajalci določenega kraja. Kulturno obveščanje naših ljudi bomo lahko dosegli edinole z jasnim delovnim konceptom, toda ne samo z delom posameznega društva, ali celo posamezne sekcije. V ta namen moramo združiti vse sile. Ob tem ne gre V OKVIRU Za sedaj še v rokavicah Za vsoto smo zvedeli že prej, preden smo prišli v podjetje. Toda ko smo vprašali: »Kdo so ti vaši naročniki, ki ne plačujejo dolgov?« so kar poskočili. »Tega pa ne,« so dejali, »ne moremo pristati, da bi objavljali imena nerednih plačnikov.« Niti na to ne pristanejo, da bi dolžnike povprašali, zakaj vendar zavlačujejo s plačili po pet in več mesecev, največkrat pa do tožbe. Morda zaradi tega, ker so tudi sami dolžni in tako vključeni v verigo, ki za gospodarstvo najbrž ni koristna. Ta veriga, zaradi katere so podjet v Jugoslaviji dolžna drug i jemu 500 milijard dinarjev (niste napak brali — gre za pet sto milijard), pomeni pravzaprav nekakšne dodatne kredite za poslovanje. Kredite, ki jih nihče ne nadzira, in če že plačaš kazen (takse na sodišču), gre le-ta na materialne stroške. Materialni stroški na ceno. Cena pa kupcu. Kupec je prej ali slej tudi eden iz kolektiva, ki tako posluje. Vsote pa so tolikšne, da se to mora poznati tudi kupcu proizvajalcu, ki pa za sedaj še ni vzkipel, ker stvari ne pozna, ali pa sam odobrava tako dodatno kreditiranje. No, in zato smo tako previdni, vse delamo v rokavicah, da se vendarle ne bi kje zvedelo, kdo je kaj dolžan. Kar se tiče poslovnega zavezništva, so se naša podjetja vsaj v tem pogledu izkazala kot malo kje. Samo koliko časa še? To nas zanima. Ali je delavskim svetom zares popolnoma vseeno, če so letos za kazni porabili samo v Sloveniji 800 milijonov ai-narjev (do konca leta bo milijarda). To je na primer okoli 300 prav lepih stanovanj. Ali naj bi stvar uredili morda z novimi, zaostrenimi predpisi? Bržkone to ne bi pomagalo. Kaj pa takrat, ko bodo materialni stroški drugače vrednoteni? To napovedujejo v spremenjeni delitvi dohodka. Kaj torej takrat, ko bo dinar na materialnih stroških prav toliko vreden kot dinar dohodka? Takrat bomo pa rokavice slekli! Tudi prav, če prej res ne gre!- MITJA ŠVAB fl ■7 flln f 7 ani va-.v’:- v sindikatih ® Občinski in okrajni sindikalni sveti posvečajo veliko pozornost pripravam za letošnje občne zbere sindikalnih podružnic. Okrajni sindikalni svet Celje je obravnaval občne zbore podružnic javnih uslužbencev in manjših gospodarskih organizacij, ki poslujejo na pavšalnem obračunu. Stališče OSS glede teh občnih žboroč je, da naj bodo usmerjeni na obravnavanje problematike družbenega upravljanja, dela sindikatov v javnih službah, delitev dohodkov, kadrovskih vprašanj ter delavskega samoupravljanja. ® Te dni je bil občni zbor sindikalne podružnice prosvetnih delavcev v Postojni. Razprava na občnem zboru je pokazala, da .niso resnične trditve, da prosvetni delavci premalo sodelujejo v organih družbenega upravljanja ter v drugih organizacijah in društvih. ® Zadnji teden so imele občne zbore posamezne sindikalne podružnice v Železarni Jesenice. Občni zbori so bili dobro pripravljeni in tudi dobro obiskani. Največ razprav je bilo okrog uveljavljanja obratnih delavskih svetov in okrog nagrajevanja. • Na seji tajništva 'občinskega sindikalnega sveta Kranj so obravnavali analizo občnih zborov prosvetnih delavcev. Te sindikalne podružnice so kljub določenim slabostim zelo aktivno delovale tekom leta. Tako so izvedle seminarje za proučevanje programa Zveze komunistov, razne tečaje in predavanja, uvedle pa so tudi razne oblike individualnega študija in večernih konsultacij. Vendar je analiza pokazala, da so člani teh podružnic vse premalo seznanjeni s splošnim razvojem gospodarstva in družbenih odnosov, zlasti na področju občine. # Pred kratkim je bila v Ljubljani seja plenuma Republiškega odbora sindikata komunalnih in obrtnih delavcev Razpravljali so o nekaterih problemih strokovnega izobraževanja delavcev. Strokovni kadri naj bi se v bodoče usposabljali v izobraževalnih središčih. tudi kulturni razvof komune Ob koncu kongresa se jc novoizvoljeni predsednik Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije tovariš Branko Babič zahvalil v svojem in v imenu vseh novoizvoljenih članov Republiškega sveta Zveze za izkazano zaupanje. Nato se je tov. Branko Babič zahvalil tudi dosedanjemu predsedniku tovarišu Vladku Majhnu za njegovo požrtvovalno in plodno delo v Zvezi Svobod in prosvetnih društev. Ker kongresu ni bila predložena nobena resolucija, je tovariš Branko Babič predlagal, da kongres sprejme referate, predloge, misli in ideje, ki jih je razkrila diskusija kot osnovne napotke za nadaljnje delo. V svojih zaključnih besedah pa je tovariš Babič opozoril ponovno na nekatere osnovne naloge, ki jih je nakazal kongres. »Razviti bomo morali vsestranske oblike kulturnega izživljanja in izobraževanja naših delovnih ljudi. Pri tem ne bomo smeli zapostavljati prav nobene oblike. Prisluhnili bomo morali željam in interesom ljudi, kaj jih namreč zanima in pri- vlači k aktivnemu delu. Še nadalje bomo morali razvijati delo v klubih in pri tem uporabiti vsa moderna sredstva, kot so radio, televizija, film itd, ter tako posredovati stvaritve iz vseh področij znanosti, kulture, umetnosti, tehnike, življe- nja nasploh . .. Še bolj bomo morali razviti zabavno življenje v naših društvih. Veseli večeri, zabavna glasba, humor... Vse to naj bo v razvedrilo našim, delovnim ljudem, obenem pa široke; množične oblike njihovega kulturnega izživljanja in udejstvovanja. ■„ Naša društva pa naj opozarjajo in posredujejo ljudem tudi druge vire kulturnega izobraževanja, kot so na primer dnevno časopisje, revije, knjižne izdaje, gledališča, koncerte, galerije, muzeji itd. Druga naloga, ki nam jo zadaja kongres, je v tem, da bodo morala pokazati naša društva veliko večje zanimanje za mladino. Prav njej pa bodo morala posvetiti veliko več kulturno-prosvetnega dela, prav tako'pa jo bodo morala veliko bolj aktivno' pritegovati k našemu delu Mislim, da smo si/edini, da naj bo žarišče kulturno-prosvetnega dela v komuni. Tu bodo morala društva razviti najširšo iniciativo pri iskanju oblik in metod dela, da bi tako pritegnila čimširši krog ljudi, v aktivno udejstvovanje na kultur-no-prosvetnem področju. Vzporedno z materialno rastjo komune in razširjenjem njenih samoupravnih pravic mora rasti in sc kulturno razvijati tudi naš delovni človek. Za vso .to pestro dejavnost pa je treba zagotoviti tudi primerna materialna sredstva. Zanje mora skrbeti komuna kot celota — od delavskih svetov do družbeno-politič-nih organov v komuni. To so samo nekatera osnovna staiišča, problemi ter smernice, ki nam jih je dal kongres. Ne mislim, da so v teh stavkih zajete že vsi v našem delu se bo razkrilo še mno go problemov in našli bomo še mnogo oblik dela.« ODLAŠANJE V PRAKSI RUDARJI, METALURGI IN KEMIČNI DELAVCI O SAMOUPRAVLJANJU Ob tehnično organizacijskih in ekonomskih decentrali- tiste materialne pravice, ki so jih sveti prevelike pristojnosti. Toda zacijah podjetij ter uvajanju raznih oblik razdeljevanja že pred časom napovedali. Tako to niti malo ni res. Za ilustracijo v ‘doplnile organ*!Mral°semi- osebnih dohodkov po kompleksnem učinku,jkpraj'povsod ta^dale^^bratnL de- nar'za delavsko upravljanje, vem ^ zaostaja decentralizacija samoupravljanja. Delavcem, m-T miiy^. kjefn^bi bUo "zadrege Pobrat’ ',~”nD "" ,A ” ' 7 ',m ' grajevanim po delu, to seveda, ni prav. Nočejo biti Zgolj, Sicer v mnogih podjetjih pri- nimi sredstvi. Ko so v Železarni delavci-, pač pa tudi, upravljavci, ki imajo-pravico do odl<&c-'!f.I?vllažC); haclal-ibJ0 deeentraliza- Store pripravljali program razde- čanja o razdeljevanju osebnih dohodkov, ki jih 'sami s!^ tak°’ da,fal htve sklada obratnih sredstev ,J,. . , .. . - C1“ ^im - D neposredno sodelo- med bodoče ekonomske enote in ustvarjajo; pravico do gospodarjenja v podjetju nasploh, vanje vseh članov kolektiva pri njihove samoupravne organe, so Zato marsikod že prihaja do nasprotij med delavci .v pro- upravljanju1 podjetja. Tako so se delavci teh enot predlagali svoj izvodnji in vodji enot, oddelkov ali obratov, ki so decen- v velenjskem rudniku že odločili, seznam potrebnih obratnih sred-tralizacijo gospodarjenja in upravljanja razumeli tako, da ^a bodo ekonomsko enoto --rud- štev, v skupnem znesku za 100 ••i f , , - , , , nik« (jama). razcepih na vec za- milijonov nižji, kakor so računali so v svojih rokah strnili tisto (z vec ah manj uspeha), kar okroženlh enot (široko čelo in ria upravi podjetja in kakor je sta delavski svet in uprava podjetja že prenesla navzdol, druge). Posle in naloge sedanjega predvidel sedanji delavski svet! . .. ,. . obratnega delavskega sveta pa bi Takšni primeri (lahko bi jih rHzui-aviirtii o m i tt-ii i n:rtn ltc-l- Oboje: zavoljo tega skaljeni da je decentralizacija upravljanja prevzelo več na novo izvoljenih našteli še več) prav nasprotno snek ti vnosa rila na celiske občine odnosi med 13udmi V pro,zvod?J1 potlebna in nu-|n,a- Nacrtl flede samoupravnih organov. dokazujejo, da delavcem ne gre | 1 siakostj v razvoju organov de- tega pa so seveda zelo različni. „„ dar se večina podjetij ni zaČimfiT la, da bi poslala na seminar svoje zastopnike. Izgovarjajo 'se s li;rri, da je ko-nec lota ter da imajo zato predsedniki delavskih svetov veliko dela. • Tudi letos sindikalni organi temeljito proučujejo in obravnavajo letne in perspektivne plane svojih politično teritorialnih ©not. Tako so na plenarni seji občinskega sindikalnega sveta Celje razpravljali o smernicah per- . , v , . Za podobno pot so se odločili za- »raznašanje-« in razbijanje lavskega upravljanja, pomeni po- V Tovarni glinice in aluminija tudi v Keramični industriji Li- podjetij pač pa za čim boljše tivnjrn seznanilo vsi čla- Slavitno vsebino razprav na po- v Kidričevem na primer niso vof boje. Tam bodo z novim letom gospodarjenje s sredstvi in v zve- 1 v V VT7. J svetovanju o razdeljevanju oseb- lih obratnih delavskih svetov uvedli 18 obračunskih enot ki 7\ * tpm pIpHp m rP7ultatP dpla m delovnih ko-iekltvov, njihove nih dohodkov po kompleksnem zato, ker so sindikalni pododbori bodo glede na velikost podjetja tudi za boljše zaslužke Prav za- sasj jstsm ssaas? gg-srts z&z sssk “Ehs™ ssm svras« li“ "S kov in1 "f u nk c ion Tr i ev v L]ubljani' V okviru tega sindl‘ bodo v kratkem vollh obrata^ Kadar koli nekateri vodilni žave, kot na primer plafonirane J . kata So doslej uvedli razdeljeva- delavske svete) in drugod. Ob delavci v podjetjih bolj ali manj cene za njihove proizvode, ki ® Na seji predsedstev ObSS nie po uspehu dela vsakega po- vseh teh primerih gre za oživlja- odkrito izražajo nezaupanje do ob podraževanju reprodukcijske- Postojna so razpravljali o vlogi sameznika in glede na rezultate nje davno ovržene teze, da ob delavcev in s tem do delavskega ga materiala vsrkajo ves njihov in nalogah sindikalnih organiza- proizvodnje v 47 podjetjih z 39.704 delavskem upravljanju sindikat samoupravljanja nasploh, uteme- trud za znižanje proizvodnih cij pri sprejemanju perspektivne- zaposlenimi. To pomeni, da je na ni potreben, oziroma da tam, kjer ljujejo svoje besede z mnenjem, stroškov, kar seveda take kolek- ga plana v podjetjih in komuni. način nagrajevano že 89°/o de- sindikat dobro dela, samouprav- da bi delavci »raznesli« podjetje, tive postavlja v neenakopraven Ugotovili so, da v nekaterih, celo lavcev v rudarstvu, metalurgiji Ijanje m potrebno. Resnica pa je ge bi ga preveč decentralizirali položaj. in kemični industriji. ravno nasprotna: osnovna dolž-............... BRANKO BABIC novi predsednik Kongres je izvolil 85-članski Republiški svet Svobod in prosvetnih društev. Takoj po končanem zasedanju kongresa Je novoizvoljeni predsednik Branko Babič sklical novi Republiški svet Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Na njem so člani izvolili petindvajsetčlansko predsedstvo Zveze. Izvoljeni so bili tovariši: Branko Babič, Tilka Blaha, Jože Bogovič, Janez Gartnar, Sonja Gašperšič, Franc Horjak, Janez Karlin, Štefan Keber, Janez Komljanec, Niko Lukež, Jakob Majcen, Ivan Mausar, Janez Ocepek, Stane Repar, Mitja Šipek, Franjo Štebih, Lojze Štefanič, Vinko Trin-kaus, Marjan Urbančič, Jože Vari, Milan Vidic, Avgust Vižintin, Martin Zakonjšek, Roman Zapušek in Mirko Zupančič. večjih podietjih (»Javor« Pivka, , »Nanos« Prestranek Tovarna Prav vsi zastopniki podjetij nost samoupravnih organov je mesnih izdelkov Postojna itd.) so na teb posvetovanjih vedeli gospodarjenje, pri tem pa druž-delavski sveti niso sprejeli por- veliko povedati o tehniki in, na- beno-politične organizacije v ko-spektlvnega plana kaj šele, da bi einu tehnično organizacijskih in lektivu lahko zgolj pomagajo in o njem razpravljal delovni kolek- ekonomskih sprememb v pošlo- svetujejo, ne morejo pa nadome-tiv Sklenili so da naj ObLO vr- vanju podjetja, v manjšini pa so stiti samoupravnih organov: ne vs ki teži za vedn0 večjo de. zatrl kritiko. mokratizacijo. Če od odbornika oziroma člana delavskega sveta tretjič, misli, da je do to- zahtevamo samo konstruktivno (če pravijo »konstruktivno-", naj- Odbornik, član občinskega zbora proizvajalcev se je na seji liko večjega izplačila osebnih do- stvo za boljše rezultate pri delu Ge upoštevamo dejstvo, da se ljudskega odbora udeležil razpra- hodkov prišlo med drugim zaradi večkrat mislijo »pohvalno") raz- in torej za večji osebni dohodek? bodo osebni dohodki formirali ve o izvršitvi polletnega družbe- naraščanja števila nadur in da pravo, mu s tem praktično že Prav tako je tudi s službenimi g!ede na delovna mesta in na re- nega plana v gospodarskih orga- bi morali občinski organi to pre- vnaprej onemogočimo vsako raz- leti. Mislim, da ni težko pravilno ruJtate pri delu (ne pa po kva- nizacijah. V gradivu o tej proble- veriti; četrtič, zdi se mu, da od- pravljanje, ker živi v stalni bojazni, da njegova stališča morda odgovoriti na ta vprašanja, če lifjkacijafh in službenih letih), po- matiki, ki so ga dobili odborniki imamo nenehno pred očmi osnov- -tem zares nastaja določena ne- že pred sejo, so bili analizirani nosi direktorja do posameznih niso konstruktivna in bo zaradi no, izhodiščno načelo: delitev po gotovost v dosedanjem položaju doseženi uspehi posameznih pod- ljudi niso pravilni, ker je že pre- tega čutil posledice. Samo kon- delu. javnih uslužbencev. Toda ali se jetij. Za podjetje, v katerem je cej zaposlenih odšlo iz podjetja, struktivna stališča zahtevajo vna- Če gremo dalje, odkrijemo mora ohraniti dosedanja »goto- zaposlen odbornik, je bilo v gra- zlasti iz komerciale (navaja ime- prej zgolj tisti, ki se bojijo od- drug velik paradoks. Samouprav- vost«, ki se je omejevala na to, divu rečeno med drugim: prvič, na šestih, ki so odšli iz podjetja), prte, široke razprave, ker se za- Ijanje je že zdavnaj prodrlo v da je bilo vsakemu uslužbencu da je podjetje prekoračilo plani- Gre torej za eno izmed mnenj, vedajo, da široka demokratična vrsto javnih služb. Upravljanje .zagotovljeno, da bo njegov osebni rano število zaposlenih za šest kakršnega si ustvarijo odborniki, razprava pomeni konec mopono-mnogih izmed teh služb (prosve- dohodek naraščal vznoredno s delavcev; drugič, da je podjetje pri prebiranju polletnih uspehov, liziranja in birokratskega unifor- te, zdravstvene službe, socialnega pridobivanjem kvalifikacij. z ustvarilo v prvem polletju le Torej nič nenavadnega. zavarovanja itd.) je decentralizi- opravljanjem izpitov in s službe- 39,5 °U letnega plana bruto prerano. V vsaki izmed teh ustanov nimi leti ne glede na delovne dukta; tretjič, da je bilo dva mi- reagirali posamezni vodilni usluž- borbo mnenj z demokratičnih poje ustrezni organ samopravljanja. rezultate? Meni se zdi. da mora lijona več izplačanih osebnih do- benci in funkcionarji v kolekti- zicij, borbo argumentov. Zaradi In vendar — v vseh teh ustano- prav tako izginiti dosedanja »go- hodkov kot v prvem polletju vu. Trdili so. da odbornik ni gb- tega tudi nima nič skupnega z vab, v vseh teh službah velja tovost« posameznih uslužbencev, 1959. leta. enoten, centralističen plačni si- ki si prizadevajo, dokler ne po- Na osnovi teh podatkov je stem. stanejo šefi oddelkov, potem pa prišel odbornik do določenih za- V sedanjih pogojih se ustano- nekateri hočejo, da drugi delajo ključkov, ki jih je na seji pove javnih služb bolj in bolj spre- .namesto njih. vedal: minjajo v razne servise, ki delajo ' Če se strinjamo s tem, da — prvič, ne strinja se, da je Usluge državljanom, drugim usta- mora naša socialistična družba v novam ali predstavniškim tele- nenehno zagotavljati in dajati ampak jih je nasprotno še pre- lagali odpoklic prizadetega od- som. Ker pa imajo ustanove iste vsakomur možnost, da pokaže svo- malo, ker iščejo še nove delav- bornika. Ker se je pokazalo, da vrste v različnih delih dežele tudi je sposobnosti in dobi glede na ce, pač pa je preveč zaposlenih odpoklic na sestanku ni dovolj, vsakega posameznika". različne naloge, nujno nastane delovne rezultate od družbene uslužbencev miranja mišljenja. Uniformiranje Nenavadno je bilo to, kako so mišljenja duši kritiko, onemogoča ...... ... . dikalne podružnice preveč ravno- V(ravaTtendenciozna dc^žel^s 'tem ^de^vsk^m^in^dr6 žbenin^^samo' dU*ne in 6estokrat tudi zaradi Zrno blltitiCkoUktiva dV stojko Ipravljln^ UeUvsZ^ndTuž- ne nudijo prizadete- za tem nekateri posamezniki iz- beno samoupravljanje se lahko mu delavcu zaščite, pen podjetja, ki želijo podjetju uspešno razvije le tedaj, če je za- To se dogaja zaradi tega, ker samo škodovati itd. Zato so skli- gotovljena: »razvita borba mnenj. si na konkretnih primerih ne proizvodnji preveč delavcev, cali sestanek kolektiva in pred- stvarna svoboda kritike, kritičen postavijo dovolj jasnih in dosled- ■ odnos do vsakodnevne stvarnosti nih pomčnih stamč z jasn '0 m vsestranska osebna iniciativa vredstavo< kakšne posledice bo so razpisali 'tudi volitve za o,d- Naša naloga je torej razvijati imel določen ppjav na družbeno- vprašanje, ali naj načelno dovo- skupnosti ustrezno nadomestilo, — drugič, meni, da skoraj go- poklic. Do tega bi dejansko tudi svobodo kritike, borbo mnenj itd. Polltlc-no aktivnost proizvajalcev. limo, da' se formirajo različna potem moramo sprejeti načelo, da tovo ne bodo ustvarili planirani prišlo, če ne bi na pobudo okraj- ter se odločno zoperstaviti sleher- Zat° tudi podležejo izgovorom, sredstva ustanov odvisno od ob- se osebni dohodki formirajo po bruto produkt, ker morajo v dru- nega sindikalnega sveta kolekti- nemu poskusu, ki temu naspro- češ da se za tega in tega tovariša sega in kvalitete nalog, ki naj jih delovnih mestih in po rezultatih gem polletju izvršiti 60,5 Vo let- vu ponovno pojasnili nesmisel tuje. V praksi cesto srečujemo ne splača potegovati, ker ima te ustanove izpolnjujejo na raz- dela na njih ter da se ljudje nega plana, prejšnja leta pa so v in predvsem politične posledice primere, da se nad posameznimi takšne in takšne napake. Razum- ličnih (razvitih področjih. ali nerazvitih) razporejajo na delovna mesta prvem polletju dosegli vedno več takšnega odpoklica. tovariši, ki so jgsno povedali Ijivo je, da moramo vse mogoče glede na sposobnost. Praktično to (dejansko so prejšnja leta v pr- Odpoklicati odbornika zato, svoje stališče do določenih vpra- napake, ki so jih prizadetemu to- Takšno rešitev bi mogli spre- pomeni, da ne more biti nihče vem polletju vedno dosegli več ker je po mnenju kolektiva na- šanj, izvajajo raznovrstne sankci- vari§u očitali za nazaj ločiti od jeti v novih pogojih delitve do- prepričan, da bo lahko obdržal letnega plana kot letos: 1956. leta počno razpravljal v zboru proiz- je od šikaniranja in zapostavlja- ' hodka med družbeno skupnostjo delovno mesto le s kvalifikacija- — 47,6 "/o, 1957. leta — 40,1 l,/o, vajalcev, bi pomenilo zapreti nja na delovnem mestu do od- in gospodarskimi organizacijami, mi in s službenimi leti, če si 1958. leta — 45,2 °lo, 1959. leta — usta V pogojih, ki naj zagotovijo, da hkrati ne izpopolnjuje znanja in 39,5%); vsem tistim odbornikom, pusta iz podjetja. Zdi se, da so članom delavskih svetov, uprav- do teh posameznih pojavov sin- njegovih demokratičnih pravic kot proizvajalca in upravljavca. IVAN KRISTAN v v SKUPŠČINSKI POROČEVALEC OB NOVEM ZAKONU O VISOKEM SOLSTVU Uzakonjena načela resolucije Dobili smo nov zakon o visokem šolstvu v naši republiki. Res, težko smo ga že čakali. Že zaradi tega, ker je življenje na univerzi, visokih šolah in akademijah že zdavnaj razveljavilo nekatera določila splošnega zakona o fakultetah in univerzi, ki ga je sprejel% Ljudska skupščina še leta 1954. Bil pa je nujen novi zakon tudi zato, ker je resolucija zvezne Ljudske skupščine temeljito preusmerila naš ^celotni šolski sistem, ker je tako jasno in odločno izpovedala, da mora šola vzgajati »iz življenja za življenje«. Medtem ko resolucija o strokovnem izobraževanju še poudarja zahtevo o temeljiti reformi šolstva, ko razkriva pota njegovega nadaljnjega razvoja skladno s celotnim druž-beno-političmim razvojem pri nas, pa je novi zakon o visokem šolstvu na Slovenskem že precejšen korak naprej. Zahteve resolucije so zdaj že,uzakonjene. Pomen novega zakona pa je tudi v tem, da zajema celotno visoko šolstvo, da torej na novo ureja in organizira življenje tako na višjih šolah, kot na umetniških akademijah, fakultetah in visokih šolah. Je torej zakon o celotnem sistemu visokega šolstva, je zakon, ki tesno povezuje vse znanstveno pedagoške ustanove na tej stopnji. Pomeni pa tako urejeni sistem visokega šolstva tudi združevanje znanosti in strokovnosti, torej tistega, kar smo si že vsa leta prizadevali, a nam doslej še ni uspelo. In menda ni potrebno še posebej pripovedovati, da je s tem zakonom postalo umetniško doživljanje povsem enakovredno humanističnim vedam, znanosti, tehniki. Novi zakon o visokem šolstvu pa uzakonjuje tudi zahtevo resolucije o strokovnem izobraževanju, po kateri sta izredni in redni način študija samo še v obliki in načinu njegove organizacije. Pomen teh določil pa je še veliko globlji: razbijajo namreč.monopol ljubljanske mladine pri visokem študiju in postavljajo vse državljane naše republike v enakovreden položaj. Po novem zakonu namreč lahko ustanovi visokošolski zavod vsaka teritorialna enota pa tudi vsaka gospodarska organizacija oziroma ustanova. V primerjavi z zakonom o fakultetah in univerzi iz leta 1954 pa prinaša novi zakon o visokem šolstvu tudi to novost, da organizira vse visokošolske ustanove po principu fakultet. Zakon tudi ureja samo tista vprašanja, ki jih je potrebno urediti s skupnimi predpisi, vse drugo bodo zavodi urejali s svojimi statuti in pravili. S tem pa je dana visokošolskim ustanovam velika samostojnost, zdaj so same odgovorne za svoj nadaljnji razvoj, pomen samoupravnih organov se je poglobil. — Torej tudi na tem podsočju uzakonjena načela resolucije o strokovnem izobraževanju. Ob novem zakonu pa je treba pripomniti le še to, da terja najtesnejše sodelovanje tako med študenti kot med profesorji, tako med družbeno-političnimi organizacijami na teh ustanovah kot med samoupravnimi organi. Le tako bo moč doseči, da zakon ne bo postal samo zbir predpisov, temveč resnično življenje na vsakem oddelku, na vsaki stolici, na vsaki ustanovi. Državljanu Podjetju, komuni! Morda bo kdo vprašal, čemu smo se obrnili prav na vas. Na to vprašanje odgovarjamo, da zaradi tega, ker je prav vas naredila resolucija o strokovnem izobraževanju zvezne Ljudske skupščine za glavne usmerjevalce vsega našega izobraževanja. In kot smo lahko pričakovali, resolucija je sprostila toge vezi dosedanjega sistema izobraževanja, naše šolstvo je stopilo v obdobje korenitih sprememb in pretresov. Ena od takih sprememb bo tudi novi zakon o finansiranju šol, ki ga bo zvezna Ljudska skupščina sprejela na enem svojih prihodnjih zasedanj. Osnovna načela tega zakona pa tebe, državljan, tebe, podjetje, in tebe, komuna, pooblaščajo, da usmerjaš v prihodnje ves naš sistem izobraževanja. Predaleč pa bi nas zavedlo, če bi zdaj razpravljali o vsakem členu posebej, če bi te opozarjali na vsako nalogo, ki ti jo daje novi zakon. Zatorej za zdaj le nekaj bistvenih značilnosti novega zakona. Izhodišče zakona o finansiranju šol je, da šola ni več dolžna skrbeti za brezplačno vzgojo in izobraževanje, da pa so zanjo dolžne poskrbeti teritorialno upravne enote, gospodarske organizacije in ustanove. Zato je eno izmed osnovnih hotenj novega zakona nadaljnje osamosvajanje šol in drugih vzgojno-izobraževalnih ustanov. Ta večja samostojnost pa bo nedvomno poglobila dejavnost šolskih odborov — naloge samoupravnih organov bodo znatno večje, kot so bile doslej. Tudi »-uniformiranost« učnih programov ne bo več možna, zdaj bodo le-ti odvisni od družbeno-ekonomskih, prosvetnih in drugih pogojev določenega okolja. Druga značilnost zakona o finansiranju šol je decentralizacija. Ce je resolucija to decentralizacijo zahtevala, jo novi zakon uzakonjuje. Sola ne bo več mogla biti samo_ izobraževalna ustanova mladine, v njej se bodo. vzgajali in izobraževali vsi državljani, ne oziraje se pri tem na starost in na dosedanjo formalno priznano šolsko izobrazbo. Tretja in zadnja bistvena značilnost novega zakona pa je, da zagotavlja_ šolam dovolj velika finančna sredstva. Sredstva šole bodo odslej odvisna od števila slušateljev, od števila oddelkov in od njene splošne aktivnosti. Vzdrževale pa naj bi se šole iz sredstev v fondih za kadre, iz proračunov upravno-političnih enot, iz različnih dotacij in' iz osebnih dohodkov delavcev in uslužbencev. Torej ne več subjektivna merila pri dodeljevanju sredstev, namesto njih objektivni pokazatelji. SNOVANJE EKONOMSKIH ENOT IN DECENTRALIZACIJA SAMOUPRAVLJANJA V GRADBENIH PODJETJIH KOMAJ ZAČETEK V štirinajstih gradbenih podjetjih so osnovali 254 ekonomskih enot in v njih je zaposlenih nad 17.000 delavcev. Osebne dohodke nad 11.000 proizvajalcev v gradbenih podjetjih še ne obračunavajo glede na uspehe ekonomskih enot. V dvajsetih podjetjih bodo naslednje leto obračunavali stroške v ekonomskih enotah in na tem zasnovali način oblikovanja in razdeljevanja osebnih dohodkov. Če bi ostali v gradbenih podjetjih samo pri tem, ne pa hkrati decentralizirali samoupravljanja, to je samoupravljanje Še bolj približali neposrednemu proizvajalcu, bi bila to le tehnokratska rešitev računovodskih opravil. razna dogajanja in se niso aktivno vključili v uresničevanje teh naldg, temveč so tarnali in negodovali. Delovni kolektivi, ki so letos uveljavili spodbudne j ši način oblikovanja in razdeljevanja osebnih dohodkov s tem, da so ponekod osnovali ekonomske enote in prek njih obračunavali stroške, so spoznali, da je moč tudi v gradbeništvu z lastnimi silami zboljšati produktivnost dela in s tem tudi osebne dohodke. Tehnični kader si prizadeva doseči čimboljše ekonomske rezultate, kajti gre za »tekmo« ene ekonomske enote nasproti drugi v okviru podjetja. In ob tem je bilo doseženo marsikaj, o čemer so posamezniki pred le- Za gradbeno operativo pomeni letošnje leto nedvomno bistveno prelomnico glede uveljavljenja spodbudne j šega načina oblikovanja in razdeljevanja osebnih dohodkov. Pomeni tudi korak naprej k razvijanju delavskega samoupravljanja in decentralizaciji finančnih sredstev. Zato, da so v posameznih gradbenih podjetjih dosegli določene uspehe, je bilo potrebno premostiti razne objektivne težave in odstranjevati vrsto subjektivnih slabosti. Priznati je treba, da ta naloga ni bila lahka, toda gradbeniki so kolo vendarle zavrteli. To je steklo in potegnilo v ta proces nešteto neposrednih proizvajalcev. Poprej so posamezniki »ta proces« le opazovali, opazovali so tom dni zatrjevali, da ni moč uresničiti. Organizacija dela je boljša, red in disciplina na gradbiščih sta večja, povsem drugačen je odnos do prevzema in uporabe raznega materiala, »selitev« delavcev iz podjetja v podjetje je manjša, za lenuhe ni kruha, manj je bolezenskih izostankov, boljša je izraba mehanizacije, točnejša je evidenca in točnejše so mesečne, bilace in podobno. Skratka, vse to je rodilo vrsto gospodarskih uspehov, kajti odgovornost do dela je večja kot kdaj koli prej. Seveda je. še vrsta slabosti tako glede oblikovanja sistemov in razdeljevanja osebnih dohodkov oziroma ekonomskih enot, še lahko opažamo navlako administrativnega in birokratskega značaja, še so dvomljivi predračuni, revizijske komisije še posegajo tja, kjer je njihov vpliv povsem nepotreben, in še gre za birokratsko poseganje v delavsko samoupravljanje v posameznih delovnih kolektivih. Toda kot rečeno, uspehi so vendarle doseženi. Zdi se, da bi lahko marsikatere od naštetih slabosti odpadle, da bi bilo lahko delo še uspešnejše, če bi si sindikalne podružnice prizadevale uresničevati načela svoje organizacije. Premalo RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OSS CELJE JOŽETOM JOŠTOM O RAZMERAH V TOVARNI ORGANSKIH BARVIL Nekoristno odlašanje V našem listu smo že pred časom pisali o razmerah v lavci in strokovnjaki z: Tovarni organskih barvil v Celju. Minuli teden pa je bilo P°dietie-moč zaslediti dvoje nasprotujočih si trditev o gospodarskem KAJ storiti? položaju tega podjetja. V sobotni številki »Večera« z dne Okrajna in občinska politična oblikovanja so seznanjale proizvajalce <* stemu delitve dohodka, o obveznostih ekonomskih enot, o gospo' darjenju sploh. In zato so delavci marsikje hitro in ostro reagirali, včasih so terjali več, kot je bilo moč doseči. Toda hkrati ob tem so terjali tudi točnejše analize in pravilnejši izračun osebnih dohodkov. Na koferencah v Kopru, Kranju, Ljubljani, Celju in Mariboru, ki jih je sklical Republiški odbor in kjer je bila izrečena ocena dela na tem področju, je bilo ugotovljeno, da so v štirinajstih gradbenih podjetjih že v prvih devetih mesecih letos obračunavali osebne dohodke 61 odstotkov zaposlenih na temelju uspehov, doseženih v ekonomski enoti. Ugotovljeno je bilo, da osebni dohodki 11.855 proizvajalcev še niso odvisni od uspehov, ki jih dosegajo ekonomske enote, kajti v teh podjetjih se še niso odločili za takšen način oblikovanja in razdeljevanja osebnih dohodkov. ReS je, da je bilo v teh podjetjih 80 do 90 odstotkov akordnih, da so dobivali posamezniki premije, toda o celovitejšem sistemu nagrajevanja v teh podjetjih ni moc govoriti. V dvajsetih podjetjih so opravili vse, kar je potrebno za spodbudnejši način oblikovanja in razdeljevanja osebnih dohodkov za osnovanje ekonomskih enot. Manjša gradbena podjetja, ki se ukvarjajo s popravili in manj pomembnimi gradbenimi deli, bodo morala slediti v naslednjem letu večini gradbenih kolektivov. če bi ostala ocena na teh, tako imenovanih bazenskih konferencah o uveljavljanju spodbudne j šega načina nagrajevanja in osnovanju ekonomskih enot samo 7anii«čflin Pri tem> bi bili ^ zaključki tehno-p J kratski. Osnovna 'misel, ki jo jo moč povzeti iz te ocene je, da jo vse, kar so dosegli na področju in razdeljevanja i , . . . . . . . ™ vodstva so pred časom nasveto- osebnih dohodkov in osnovanja 17. decembra letos zatrjuje pisec v sestavku »Tovarna or- vala kolektlvU; kako naj zadevo ekonomskih enot, šele komaj za- gansklh barvil bo razširila proizvodni program«, da je V uredi in da se bodo morali posa- četek, če ne bodo v gradbenih podjetju gospodarjenje odlično. V nedeljskem »Pogovoru z državljani« na relejni radijski postaji v Celju pa je predsednik Občinskega ljudskega odbora tovariš Franc Rupret opozoril na nasprotno, to je na slabo gospodarjenje v tem podjetju. Predsednika Okrajnega sindikalnega sveta Celje tovariša Jožeta Jošta smo povprašali, kaj končno sodi še sindikalni svet: . jh »Pritrditi je treba opozorilu in 2 tehnika. Trditev, da ni ka- predsednika Občinskega ljudske- drov in da zato nastajajo težave segom od zunaj«. Prav vsi organi mezniki sprijazniti z določenimi podjetjih hkrati s tem tudi de-kadrovskimi spremembami. Toda centralizirali samoupravljanja, ti nasveti, izrečeni edinole z na- Gre namreč za ustanovitev de-menom, pomagati kolektivu, niso lavskih svetov v ekonomskih bili uresničeni. Družbeno-politič- enotah, obratih, gradbiščih in po-ne organizacije in organi samo- dobno. skratka, gre za to, da bo upravljanja niso našli v sebi po- krog neposrednih pro- trebne moči, oa bi razmere ze lzvajalcev upravljal s plodovi tedaj uredili. Tudi sedaj, ko je svojega deiai vplival, da bodo poiozaj čedalje težji, ga ne bo uspehi čim boljšk Doslej so pomoč izboljšati z nekakšnim »po- nekod regevalij da tako reeemo> ga odbora tov. Franceta Rupreta. Podatki, s katerimi razpolaga Okrajni sindikalni svet, namreč opozarjajo na določen zastoj v v proizvodnji, je treba torej osvetliti s te strani. Praksa go-vori, da so opozorila posameznikov na določene slabosti, tako proizvodnji, bolje rečeno, na na- recimo o gospodarjenju kot'tudi zadovanje v gospodarjenju.« ' ' ’ ' 3 " '----- V ČEM SE KAŽE NAZADOVANJE? Gre za dve stvari: za vedno slabši gospodarski položaj in na že skorajda nevzdržne medsebojne odnose v podjetju. Kakšen je urejanju medsebojnih odnosov nezaželena in so kmalu tako ali drugače kaznovani. Ko je recimo, v podjetju bodo morali trezno pogledati pesnici v obraz in uveljaviti ukrepe, ki bodo za posameznike bbleči, vendar ukrepe, ki so nujni, če - hočemo, da bo podjetje te nove industrijske pa- _ . .. , . resnici lahko razširjalo ff^nje čim boljših uspehov ve- ta problem s tem, da so Izvolili razne komisije, ki naj bi opravljale vlogo samoupravnih organov v ekonomskih enotah. Toda vse to je premalo. Odgovornosti za delo in gospodarjenje, za do- noge v svoj proizvodni program, si osva- bivši predsednik sindikata 1 opo- jalo nove in nove kupce in s tem zarjal na določene slabosti, je bilo njegovo delovno mesto ukinjeno. So pa tudi primeri, da posameznika prestavijo na drugo , , , , y . _ . delovno mesto, kjer so manjši ^“P°da„rik‘naJ~ prejemki. S takšnim urejanjem medsebojnih odnosov je že vnaprej vsakomur onemogočena kri- gospodarstvo Ija prepustiti neposrednim proizvajalcem na delovnem mestu, velja prepustiti organom, ki jih bolje opozarjajo tele številke: Medtem ko je lani vedno do- seglo podjetje razliko v ceni v svojo korist (razliko med plansko med in dejansko ceno) mesečno v povprečju z 11 milijoni dinarjev, je letos prav nasprotno. V mesecu juniju je bila dejanska cena proizvodov v primerjavi s planirano za milijon in pol višja, mesec nato za 5 milijonov 900 tisoč dinarjev, avgusta meseca za 11 milijonov 200 tisoč dinarjev, septembra že za 13 milijonov dinarjev itd. Če ne bi podjetje v prvih petih mesecih letos ustvarilo za 58 milijonov 900 tisoč dinarjev razlike v ceni (med planirano in dejansko), bi že sedaj poslovalo z izgubo. Te razlike je še za 26,6 milijona dinarjev in te denar bo do konca leta porabljen. Podjetje se torej čedalje bolj bliža nesreči, kajti tudi rezervnega sklada bo kmalu zmanjkalo. Zdi se mi, da je eden izmed vzrokov za to gospodarsko nazadovanje tudi, ker ima upravno operativno vodstvo premajhen posluh za zahteve kupcev njihovih proizvodov. Če na primer potniki podjetja opozore vodstvo, kaj kupci žele, potem jim je rečeno, naj se ne vmešavajo v upravno operativne posle in če s sedanjimi razmerami niso zadovoljni, si lahko poiščejo posel drugje. tika in nedvomno je to eden iz-temeljnih vzrokov, da de- razbremenilo naše -------------- . deviznih izdatkov za proizvode, bodo le-ti izvolili v okviru svaki jih lahko proizvajamo sami. le enote^Na tem področju pa bo-Naj še enkrat podčrtam, da bo do usP?hl tem vec-l1- čimbolj bo-moral kolektiv najti v sebi toliko d? sindikalne podružnice prisluh-moči, da bo zadevo uredil. Po- težnjam delavcev in uresni-moč okrajnih in občinskih poli- čevale ta načela, če bodo sindi-tičnih vodstev pa jim bo pri od- kalne podružnice pobudnik za de-pravljanju težav nedvomno žago- centralizacijo samoupravljanja, tovljena. D. P. BOGO PEČAN SINDIKAT NA GORENJSKEM PREDLAGA: KDOR PRISPEVA SAM, NAJ DOBI 650.000 dinarjev za stanovanje Pregled kaže, da je v kranjskem okraju nad 7000 državljanov, ki čakajo na stanovanja. Če odštejemo od teh prosilcev tiste, ki se bodo vselili v 1398 stanovanj, zgrajenih v letošnjem letu, bo potrebno zgraditi v prihodnjih letih še okoli 6000 stanovanj za ostale prosilce. No, pri tem pa je treba upoštevati še naravni prirast in zato menijo, da bo v prihodnjih petih letih potrebnih kar 11.500 stanovanj, torej vsako leto okrog 2300. Dejstvo je tudi, da so organi Na nedavnem plenumu Okrajnega sindikalnega sveta v Kranju so razpravljali o problemih stanovanjske gradnje v prihodnjih petih letih. Stanovanjska stiska je velika, zato je Okrajni sindikalni svet menil, da je potrebno o tem razpravljati na posebnem plenumu in sprejeti stališča, o katerih naj bi razpravljali kolektivi, ljudski odbori, vse sindikalne podružnice ter jih pri delu potem tudi upoštevali. Kako zagotoviti sredstva za samoupravljanj-a o gospodarskem tolikšna stanpVanja, je bil osred- položaju podjetja napak obveščeni. In reči je treba, da so tudi sami premalo vztrajni, da bi terjali glede tega od upravno operativnega vodstva jasnih računov. Za vse to niso nič manj pomembni notranji odnosi v kolektivu. V zadnjih dveh letih je, kot smo zvedeli, zapustilo podjetje nji problem plenuma, ki ga omenjam. Sredstva skladov za stanovanjsko gradnjo po vsej verjetnosti ne bodo presegla 2 milijardi dinarjev, iz skladov gospodarskih organizacij pa bi lahko v prihodnjih letih zbrali 2 milijardi in 270 milijonov dinarjev. To bržkone ne bi bilo dovolj. Zato bo 58 ljudi, med njimi 6 inženirjev potrebno zbirati tudi sredstva dr- žavljanov. Kako? V podjetjih in . ustanovah bi morali organizirati posebne hranilne službe oziroma hranilne sklade, ki bi vodili zbiranje denarja. Te službe bi naj imele posebne pravilnike, ki bi določali, koliko mora kdo vlagati, odrejali vrstni red gradenj, delitev stanovanj in uporabljanje naloženih sredstev. Višino prispevkov za državljane naj bi določala posamezno, kajti pri tem bo treba upoštevati ekonomsko moč posameznika, le-to pa podjetje najbolj pozna. Dosedanje izkušnje kažejo, da smo pozabili na prostovoljno fizično delo, s katerim so posamezniki pripravljeni pomagati pri gradnji svojega stanovanja. Državljani so take želje večkrat izrazili, saj bi lahko z delom povečali zneske, ki bi jih nalagali za pridobitev stanovanjske pravice. Sredstva iz skladov, sredstva gospodarskih organizacij in še prispevki državljanov bi omogočili, da bi zbrali na leto 6 milijard dinarjev, kolikor je potrebno za gradnjo 2300 stanovanj. Seveda pa stanovanja ne bi smela biti dražja od povprečnih, in sicer 2,700.000 dinarjev. Stanovanja bi bila cenejša, če ne bi novih stanovanj dokončno opremljali ter to prepustili vsakemu stanovalcu. Cene so zares problem, kajti le-te nenehno naraščajo, saj stane danes trosobno stanovanje že 5 milijonov dinarjev, pa tudi že več. Ker je tako, so nA plenumu razmišljali tudi o prepotrebnem in zelo določenem sklepanju pogodb med investitorji in graditelji. To naj bi onemogočilo nesmotrnost in razsipnost pri gradnji stanovanj. In še ena misel * plenuma. Člani menijo, da bi zagotovilo smotrno izkoriščanje investicijskih sredstev tudi to, če bi omogočili, da bi vsak investitor lahko najel iz sklada 650.000 do S**« lijon dinarjev kredita, osraio pa naj bi pokrilo podjetje, v katerem dela graditelj ter končno tudi graditelj sam s svojimi prispevki, tako v denarju kot z delom. T. M. miiiiiiiiiiraiiimiiimiMffliiiMiimiiim Tam, kjer so razkopali ulico, »pozabili« pa so jo asfaltirati, bi moralo biti opozorilo: »POZOR, PEŠEC, CE NOCES BLATNE PRHE!« ® V decembru 1960'je Uprava cest OLO Ljubljana sprejela ® odločbo o potrjenem zaključnem računu za 1959. leto. © Katero podjetje bi lahko poslovalo pod takšnimi pogoji? ® Toda tokrat ne gre za podjetje, temveč za ustanovo s ® samostojnim finansiranjem. Ali so potem delavci, za-® posleni v tej ustanovi, člani sindikata javnih uslužbencev ® in jim pripada trinajsta plača? © Nobeno sodišče še ni poklicalo na odgovornost uslužbenca, • ki določa cestni upravi, kateri most naj popravi, če se je • neki most porušil in se je pripetila nesreča, ker ni odobril • njegovega popravila. © Kolektivi s 500 in več delavci brez delavskega upravljanja. Ob koncu leta 1960: uslužbencem Okrajnega ljudskega odbora so že izplačali trinajsto plačo. Tudi predstavniki Uprave cest OLO Ljubljana, ki je sicer zavod s samostojnim finansiranjem, so se oglasili pri pristojnem uslužbenci' na okraju: »Ali velja to tudi za nas?« — »Vi kar izplačajte, če imate sredstva...« Povsem drugače pa je na začetku novega leta. O programu Uprave cest razpravlja Okrajni ljudski odbor in odobri sredstva. Kolektiv — kar 900 ljudi —- pa potem vse leto niha med tistim, kar bi moral zgraditi, popraviti ali vzdrževati in med odobrenimi sredstvi, ki dopuščajo izvedbo le del teh nalog. Tudi zaključni račun odobri ljudski odbor (dejansko tudi razporedi vsa sredstva tega kolektiva). Lanski zaključni račun so v tej ustanovi napravili 15. marca, v maju ga je posebna komisija pregledala in potrdila, toda šele ta mesec so sprejeli od ljudskega odbora odločbo o potrjenem zaključnem računu. Vse dotlej pa so bila sredstva v skladih nedotakljiva, ali kot rečeno »zamrznjena« ... OVIRE M RAVNI CESTI Delavci Uprave cest morajo vzdrževati ceste in mostove. Zgodi se, da je kak most potreben popravila, to popravilo pa ni bilo odobreno. Lesen, trhel most, promet pa vse večji in nesreča je tu. Sodišče bo poiskalo krivca in v tem primeru je stvar »jasna«: kriva je Uprava cest, ker ni pravočasno popravila mostu. V praksi pa mora prav ta ustanova vselej vprašati pristojnega referenta na okrajnem odboru, ali lahko popravi most. Odobritev pa pomeni, da so zagotovljena tudi sredstva. Zgodi pa se seveda, da pristojni referent, ki iz pisarne nadzira in dejansko vodi delo komunalnih služb, np odobri popravila... V Ljubljani nenehno razkopavajo ceste. Najprej zaradi telefonske napeljave, kmalu zatem zaradi popravila kanalizacije. Potem pridejo na isto cesto še delavci od Mestnega vodovoda. Ker niso strokovnjaki za cestišče, zasujejo jarek le toliko, da je zasut. Največ cest ostane potem takih ... Seveda, ker Uprava cest ne nadzira teh del, saj jih opravljajo brez njene vednosti, kje šele z njenim dovoljenjem. Dovoljenje za to izdaja pristojni referent na ljudskem odboru. Kako drugače bi bilo, če bi bili tudi komunalni zavodi podjetja, ki bi sama upravljala komunalne naprave in bi bila tudi odgovorna za stanje teh naprav. Potem tudi cest ne bi prekopavali kar tja v en dan, potem ne bi uničevali okrasnih nasadov v mestih itd., ker noben kolektiv tega ne bi dopustil. Večji del sem naštel le primere z Uprave cest. Podobne težave tarejo tudi druge komunalne službe. Doslej ima le polovica kolektivov komunalnih služb status podjetja; torej toliko je še komunalnih ustanov, kjer še danes, ko delovni kolektivi naših podjetij praznujejo desetletnico delavskega upravljanja — nimajo delavskega upravljanja. Se vedno so odvisni od občinske ali okrajne administracije, ki gospodari po svoji volji z njihovimi sredstvi in z njihovim delom. Vse pa zavoljo tega, da bi bile komunalne usluge čim cenejše. >V resnici pa to ni pocenilo nobene usluge, razen v izjemnih primerih, ko pa je šlo to na račun osebnih dohodkov zaposlenih v teh službah ali pa na račun kakovosti uslug. Preprosto niso odobrili sredstev za popravilo ali. pa gradnjo nečesa, kar je bilo sicer potrebno. Dobro urejene komunalne službe so odraz življenjske ravni in vsekakor vplivajo na življenjsko raven občanov. Toda to še ne pomeni, da je življenjska raven odvisna od teh služb. Prav gotovo bi bile vse te službe boljše in tudi njihove usluge cenejše, če bi delavci neposredno upravljali komunalna podjetja, ker bi bili zainteresirani za to, da bo njihovo delo cenejše, zaradi česar bi bolje gospodarili, bolje vzdrževali komunalne naprave, saj bi vse to vplivalo na dohodek vsakega zaposlenega v komunalnem podjetju. Nevzdržno pa je manj vrednotiti delo delavcev v komunalni službi samo zato, ker so v komunalni službi. (Na istem delovnem mestu v drugem podjetju bi zaslužili več, zato pa je fluktuacija v komunalnih ustanovah veliko večja kot kjerkoli drugje.) Vendar pa smo za delo komunalnih služb vsi zainteresirani. Ne moremo pa zahtevati, da nam bodo komunalna podjetja posredovala usluge pod ekonomskimi cenami. Tako kot to velja za posameznika, velja tudi za naročnike tako imenovanih kolektivnih uslug, to je za ljudske odbore. Le-ti bi morali vsako leto skleniti pogodbe s komunalnimi podjetji za usluge, ki jih v tem letu pričakujejo. Prav tako bi se morali pogodbeno obvezati, kdaj bodo povrnili podjetju razliko do upravičene ekonomske cene, če je že ne plačujejo državljani, ker občinski ljudski odbor sodi, da bi preveč obremenjevale potrošnika. Vsekakor pa bodo občinski ljudski odbori lahko tudi s svojo davčno politiko vplivali na ceno komunalnih uslug. - D- ANKETA 0 POLOŽAJE MLADIH DELAVCEV BOR: SAMSKA STANOVANJA, TODA KAKŠNA! Odhaiali smo s podatkom, da te pred kakimi de- setimi leti po velikik mladinskih delovnih akcijah prišla večja skupina mladincev v Bor, da bi tam delali in tudi ostali. Zanimalo nas je, kaj je zdaj s lemi »starimi iantte. Brž smo izvedeli, da so večinoma gares ostali v Bom, da so postali del prejšnjih stalnih prebivalcev in se večinoma poročili, nekaj samcev pa še vedno stanuje v številnih samskih hotelih, ki lih ie sezidalo podjetje RTB (Budarsko-tonOničarski bazen Bor), kar z drugimi besedami pomeni, da si v desetih letih še niso mogli ustanoviti Instneim doma. * V »Kje je samski dom ,Iskre*?« je ondan naš fotoreporter vprašal ira Planini v Kranju. »Kakšen samski dom,« se je začudil tovariš, katerega je pobaral. »Ko so stavbo gradili, so resda mislili, da bo to samski dom. Sicer pa, tamle je, kar oglejte si ga,« Kmalu nato je posnel v eni izmed sob »samskega doma« to sliko. »Nekoč je tu stanovala samska delavka, potem se je poročila in danes ima v tej sobici stanovanje štiričlanska družina.,,« Nenehni razvoj Bora, odpiranje novih odkopov, razširjanje kapacitet, graditev novih obratov — vse to zahteva tudi nov dotok delovne sile, zlasti mlajše. Zanimali »mo se, kje stanujejo mladi smo se z nekaterimi fanti, v sobah katerih spijo v drugi postelji zakonski pari: »Po ulicah se potepam do desetih ali enajstih zvečer (čeprav vstajam ob pol petih zjutraj), ker ljudje, kako se hranijo, ali so ne- čakam, da bi onadva zaspala. Za-pravilnosfi pri delitvi dohodka, span so potikam okoli.« in nazadnje, prosti čas. kako preživljaj« ZAKONCA IN TRETJI V ENI SOBI Nedaleč od mestnega središča gledajo iznad vejevja na pobočjih slikovite vzpetine dolgi, že zdavnaj zadnjič ometani in dokaj oguljeni hoteli za samce, ki delajo v RTB. V njih je 1700 ležišč, hoteli so raznih kategorij, ker kvalificirani delavci spijo (praviloma, toda vsako pravilo ima izjemo) po dva v sobi, medtem ko si deli sobe po štiri ali pet delavcev z nižjo kvalifikacijo. Čeprav so ti hoteli namenjeni moškim, so v njih tudi žene — n.aj takoj povemo: zakonske — ki tam stanujejo z vednostjo pristojnih činiteljev. Gre namreč za tiste fante, stare dvajset ali triindvajset let, ki so se odločili za ženitev, čeprav nimajo stanovanja, in za njihove zakonske družice, ki prav tako nimajo kje stanovati. Problem so uredili po preudarnem pomenku s sobnim kolegom in z moledujočo razpravo na upravi podjetja, ki je sprejela salomonski sklep, da ti ljudje lahko tam »začasno« stanujejo. Seveda ne dobijo cele sobe z dvema posteljama, temveč eno samo ležišče v sobi z dvema ležiščema! Namesto dveh stanujejo zdaj trije, kmalu pa bodo štirje: ali se oženi tudi tisti drugi samec ali pa prva zakonca dobita naraščaj. DRUGA STRAN MEDALJE Naj takoj povemo, da takih primerov v Boru ni mnogo in da si RTB zelo prizadeva, da bi z graditvijo novih stanovanj rešila problem »poročenih samcev«, vendar je dejstvo, da »začasno« stanovanje poročenih v samskih hotelih pogosto traja tudi leto dni in da je to pravzaprav neke vrste pritisk samcev na podjetje, da bi jim dalo stanovanje. Pogovarjali Eden izmed tistih, ki so pripeljali žene v samski hotel: ' »Poročil sem se, ker nisem hotel zamuditi redke priložnosti za ženitev. Tu je težko dobiti ženo. Nad leto dni smo stanovali z ženo, z otrokom in z nekim tovarišem v isti sobi, potem ko je otrok že malo dorastel, pa sem dobil sobo.« Dejstvo, da je v RTB za samce dovolj ležišč, vsaj dokler so sami, in da nenehno gradijo nova stanovanja, ne posreduje prave predstave o stanju v Boru, ker prav toliko mladincev dela v drugih podjetjih Bora in njihovo stanovapjsko vprašanje sploh ni urejeno. Navezani so na zasebne stanodajalce, pogosto plačujejo tudi tretjino plače za sobico ali le za ležišče v sobi, medtem ko je cena v hotelih RTB (s posteljnino) od 850 do 3300 din. DRUŽBENA PREHRANA: ZA ENE JE, ZA DRUGE JE NI Samcem, ki delajo v RTB, je na razpolago nekaj restavracij družbene prehrane, kjer lahko dobijo kosilo za 40 do 77 din. i r/vjO *tcr uo mn a Tovarišice Nežka, Ema in Maiči, vse tri zaposlene v Iskri, so povedale: »V domu je tudi prostor, predviden za kuhinjo. Tu so nam nekoč pripravljali zajtrk in večerjo. Zdaj je v tem prostoru bife, večerjo pa nam pripeljejo iz tovarniške menze...« Očitno pa s pripeljano hrano niso zadovoljne in si raje same pripravljajo večerjo. Vsaka zase, po svojem okusu. (Vsi posnetki: M. Šparovec) komune uveljavil vrsto ukrepov, tudi 15 din na uro, kar ni Anketo vodi: VLADA FILIPOVIČ Obedovali smo v eni teh restavracij: hrana je zadovoljiva tako po okusu kakor po količini, ker stroške za pripravljanje hrane poravnava podjetje. Mladinci, ki niso zaposleni v RTB, pa plačujejo za hrano mnogo več, ker so navezani na mestno gostinsko mrežo, ki posluje na komercialni osnovi. NEREDNI ZDRAVNIŠKI PREGLEDI Občinski komite ZK v Boru, ki je skupaj z drugimi družbenimi in političnimi organizacijami da bi se položaj delavske mladine v Boru v temeljih spremenil, ima podatek, da je v Boru en sam zdravniški pregled pri vpisu vajenca v industrijsko šolo in da potem ni več pregledov. Zaznamovali so primer, ko je ležal v internatu fant z odprtimi kavernami, ne da bi za to kdo vedel, ker ni bilo pregledov. Podobno je tudi pri mladih delavcih, zaposlenih v jami in izven nje. Neredna zdravniška kontrola in nezadostni preventivni ukrepi so povzročili v letu 1959 izgubo nad 500 delovnih dni. ZAPOSTAVLJENI PRI DELITVI DOHODKA Tarifni pravilniki RTB in drugih borskih podjetij jasno določajo, da ima mlad delavec kljub enakim kvalifikacijam in enakemu delovnemu učinku manjše prejemke kot njegov starejši tovariš. Ta razlika lahko nanese IIUIUIIIilllllll!l!IUIIl!lllll!>lllll>!!!!ll]l V samskem domu so bile projektirane umivalnice, čeprav bi si tudi »samci« želeli vodo v sobi. Toda danes, ko so v domu večidel družine, so te umivalnice spremenjene še v pralnice in kopalnice za otroke in odrasle. Stanovalci pravijo, da bi kljub temu bilo malo bolje, če bi imeli vsaj enkrat _ . — tedensko toplo vodo. malo. Fantje negodujejo, v odgovor pa se jim ponavlja vedno isto: mladi ste še, na napredovanje lahko čakate, pustite starejše, ki so dosegli vrhnjo mejo. Še posebej zbuja zaskrbljenost dejstvo, da mladi .delavci dobivajo postranska dela, pri katerih se ne morejo razvijati, in da jim pogosto naglo znižujejo tarifne postavke. Sindikat je ‘že nekajkrat posredoval, vendar pogosto brez uspeha. Leto dni niso rešili vloge petdesetih mladincev elek-trostrojnega obrata RTB, ki so se pritožili zaradi tarifnih postavk! KAM V PROSTEM ČASU Čeprav je letos v organih družbenega upravljanja trikrat več mladincev kot pred dvema letoma, so le malo storili za organizacijo zabavnega in družabnega življenja mladine v Boru. Tako ni v samskih hotelih niti enega prostora, kjer bi se lahko mladinci zbirali, poslušali radio ali čitali liste. Mladinski dom se zdi »rezerviran« za srednješolsko mladino, na športnih igriščih pa se v glavnem podijo za žogo. V minulih letih so zgradili plavalni bazen, moderne terene in igrišča, kar je pripomoglo, da so skoraj vsi mladi delavci postali člani športnih organizacij. Zanimiva je pobuda stanovanjskih skupnosti, ki so zbrale mladince za prostovoljne akcije pri, graditvi terenov v okviru Stanovanjskih blokov. * Zvečer je Bor pust. Prazni so tudi lokali, gneča je le pred edino filmsko dvorano. Vtis imaš, kakor da je mladince minilo zanimanje za svoje kulturno društvo »3. oktober«. Poležavajo na posteljah v samskih sobah ali pa pozno v noč sedijo na številnih tečajih in seminarjih delavske univerze ali izobraževalnega centra RTB. Višja kvalifikacija pomeni večji zaslužek, boljši strokovnjak ima več upanja, da bo dobil stanovanje. Račun je jasen. Izven tega računa pa je skrb političnih organizacij v Boru, napraviti preobrat v »mladinskem vprašanju« ter omogočiti mlademu človeku, da postane enakopraven član skupnosti, brž ko stopi v aktivno življenje. gozdni delavci živijo Se v neurejenih razmerah Prvi korak: urejena bivališča in prehrana čin J scSnf^rThffJnn °qn !?V fz^tvu *e ved”° veliko- Bavcem prebivanje v njej pri te- grad, ki bo gotov kmalu po no- gozdmh delavk Ne?reče tud^ ZI?atno YP1ivajo na renskem dodatku. Zato delavci vem letu. Tu bodo poskrbeli tudi delavcev so v nrime-favi ^ Jfil pl;e;|en?ke v casu bolni- raie sPUO v slabo opremljenih za kulturno in zabavno življenje jemki delavcevPv indifsn-iil rlT ®klh doPastov> ker v tem času do- kočah, samo da si prihranijo ne- gozdnih delavcev. Razen tega so meroma S Takodto 1Va;l0 bo,le?nin1°. le 7 Vlšlnl kaj denarja. Urejena bivaUšča tudi v Jelendolu napeljali elek- v osnovne plače, ki pa je precej imajo sedaj le gozdni delavci v trični tok, da bodo lahko delavci ca^od H OOO do 18 000 riinlntv nif ' /aVK2a*°,vi Še toli\TO bolj Medvodah pri Tržiču, kjer so le- ob nedeljah gledali ozkotračne RazM te Snovne tarifne 3av' i v..?ozdarstvu 1946 gradili stavbo za teren- filme. Ta gozdni revir ima tudi ke (48 do M dtoari^ na ^ na" T S stin\ulabvnejsim nagra- ske gozdarje, kjer pa sedaj pre- majhno knjižnico. V urejenih bi-dobiio delavci še rinriatet na levanjem m da bi postali enako- bivajo gozdni delavci. Novo vališčih pa nameravajo kupiti tu-je orodie toet tenartev na delavCem J in^ust^ij ' z§radbc> za 18 delavcev gradijo na di radijske aparate. S takim na- te so^ai štirikn^Zre ^oiw „ uazen odwaca delavce, Košutniku, od koder je že zgra- črtnim delom bodo nedvomno iz- to ^ sedežf ohlaja‘rin^nn1 le af bl se.0(1105111 za ^ Pokhc,_tu- jena tudi cesta. Predvidevajo, da boljšali tudi življenjske pogoje 400 dinariev t.erenckoaa MJvH°tirSe ^ neure;,ena §r?h5ar?a' Delovišča 1° bodo odprli junija prihodnje- gozdnih delavcev in njihovo pro-U^števT« L ?ITrehag ^ f raztresena daleč okoli, tako da ga leta. S krediti občine so uspeli duktdvnost pri delu. liento Vknlfn l ’ ^ 1 “ h?a™ ne. morG1° dovažati. Tako urediti tudi nekdanji Bornov MIMICA TOMAŽIČ ijenje visoko v gozdovih precej si delavci nosijo s seboj mrzlo dražje kot v dolini in da so gozd- hrano, kuhajo pa le zjutraj in ni delavci zaposleni 11 ur dnev- zvečer. Zato so tudi želodčne in no. To so tudi vzroki, da je gozd- črevesne bolezni med gozdnimi nih delavcev vedno manj, ker se delavci tako pogoste. Gozdno gora je odločajo za delo v industriji, spodarstvo si prizadeva, da bi v kjer imajo boljše življenjske po- prihodnji sezoni zgradili vsaj ce-goje, bolj urejeno nagrajevanje ste do delovišč, da bi lahko do-itd. Od domačinov se odloči za važali hrano delavcem z jeepi v gozdno delo le še kak samski hermetično zaprtih posodah, moški, ki mu gre pač za to, da si Nič dosti bolje ni s stanovanji v gozdu prihrani nekaj denarja, gozdnih delavcev. Delovišča so Ti delavci pa so nestalni. oddaljena najmanj štiri ure, zato Stalno menjavanje delavcev dnevno ne morejo hoditi domov, slabo vpliva na produktivnost in Živijo v gozdnih kočah, ki so naj-kakovost dela. Nove delavce, ki večkrat zelo slabo urejene, tako prihajajo večinoma iz Prekmurja da pozimi skoraj ni mogoče v in Bosne, morajo znova priuče- njih prebivati, vati in jih opozarjati na varnost Če je taka koča last Gozdne-pri delu, kajti nesreč pri delu ga gospodarstva, odračunajo de- Zakaj komunalne ustanove in m podjetja?' Prejšnji petek, 16. decembra, V le-teh bi lahko dosledno vpeljali Je bila v Ljubljani razširjena delitev dohodka po delu in s tem seja predsedstva Republiškega zainteresirali vsakega posamezni-odbora sindikata komunalnih in ka za uspešno dejavnost komu-obrtnih delavcev Slovenije. Ude- nalnih služb, leženci so razpravljali o komunalnih službah v naši republiki. PrOTOČCrSHO fedelflti Meniu so, da bi morale biti ko- programe izobraževanja podjetjih, ki bi jih upravljali de- nl poSoTsUo T/oSlanri lavci, tako kot druga podjetja. V pri Občinskem sindikalnem svetu Tr-Sloveniji nimamo enotne organi- bovije o izobraževanju v gospodar-zacije teh služb, saj jih ima po- or8anlzacllah na oljmoeju ob- loviea še vedno status ustanov. Ugotovili so, da imajo najbolj si- kolektivi teh ustanov pa nimajo Stematično organizirano izobraževanje ne samoupravnih pravic in ne stro^tevarnCzi njfmfpa^osu ne materialnih temeljev za gospo- zaostajajo Cementarna, Elektrarna, darjenje. V krajih razen Ljubija- SGP Zasavje ter Investicijski biro. O Bodo prihodnje leto še gozdarji? Ijjjjj-HiijjjbiiiiilijiniSižiUiiiijhiiiijiaiiijiHUiiiii-i-in-;;;:: In katerim osebam bodo dajali stanovanja v sezidanih hišah in druga stanovanja, ki jih oddaja Samovoljna zapustitev delovnega mesta K. O. Ajdovščina. V podjet- gospodarska organizacija - sta-ju, kjer ste bili zaposleni, ste nodaflec. ™ P« katerem pred odpovedali, službo pa ste zapu- nostaem redu. S pravilmkora stili 2 meseca pred potekom za- tnoral° bltl. seznan-le™ d,e ,>r. konitega odpovednega roka. Ko in uslužbenci te gospodarske or ste prevzeli delovno knjižnico, fa?,1Za7'1?’. •ler dr?ge so vas v nodlathi nnnznrili da lahko doblJ° P° njegovih dok* na in Maribora morda ša f>lia smotrnejšem in sistcmatičnejšem iz-ne in iviarmora, morda se uetja, obraževainem delu pa razpravljajo naj Dl VSO komunalno službo zadnje čase tudi v Strojnem mizar-združili V enem podjetju, posa- stvu> v Elektro in drugod. Žal so po- mezne dejavnosti pa bi predstav- s^lo^iraz^a^^emL^r^Obeim Ijale posamezne ekonomske enote. V Slovenskih Konjicah manj nezaposlenih Tekstilna šola »TeksfikncE« v Kočevju zdaj bodo sprejeli nekaj kvali- ski sindikalni svet in Delavska uni- verza, premalo pozornosti. Pri posredovalnici za delo v vali samo v usnjarskem kombi' nizi?aaiiSezIza0stopmwl’vseahbgolpla!r: Skmmskih Konjicah je bilo pri- natu »KONUS« v novo zgraje- ficiranih, zlasti ključavničarjev, sitih organizacij poseben razgovor, javljenih minula leta v začetku nem obratu umetnega usnja. Že da bodo lahko ob začetku obrato-itjer se bodo pogovorili o izobraže- decembra mnogo več začasno ne- varnih programih za prihodnje leto. i„toc TVt to rto- Te naj bi pravočasno izdelali, da ho ^aposiomn Kot letos, i o je Qe lahko Delavska univerza vskladila loma posledica vremena, saj SO Osnutek petletnega perspektivnega svoje bodoče delo s potrebami in podjetja ki zaposlujejo večie razvoja gospodarstva Tovarne sukna vsebino novih programov. T. g+pVjlo rfplavrev z deli rtotepniln »Tekstilane« Kočevje predvideva . Število delavcev, z deli potegnila znatno povečanje proizvodnje in šte- imfMtnitšSriSi cel° do decembra. V kmetijstvu je Vila zaposlenih. Na višji in srednji i™«»S*!*-'™! © pOCIini-jKlIl osnovni vzrok slabo jesensko vre-tekstilni sicer štipendirajo nekaj štu- SkUJUlOStlh V CtlkVeniCl me, ker pač niso mogli vsega nare- vofTe precej0 ifl MI RoljU fiti ob P/™ 5a8U- V padbeniš- predlog sindikalne podružnice usta- Na zadnii se1i občinskeea stndt tVU Pa kaze’ da bo začasnih od-novili v podjetju Center za izobraže- kaInega svetJa Trbovlje so zlstopnfk] ^Ustov V zimskih mesecih neko-vanje delavcev, ki bo delal pod vod- gospodarskih organizacij razpravljali liko manj kot prejšnja leta. Ne-stvom Srednje tekstilne šole iz Kra- 0 ustanovitvi počitniške skupnosti tr- kateri obiekti so namroč nod nja. Prirejali bodo številne tečaje za boveljskih kolektivov v Crikvenici. * tl < l'Z i Ti 1P°Cl izobraževanje zaposlenih, v teh dneh Menijo, da bi tako zmanjšali stroške sxren? ln ooa<> lanko V njih kon-pa pripravljajo tečaj za novosprejete letovanja, ker bi pripravili 'skupno Čavali notranja dela, razen V naj-delavce. V okviru centra bo delala kuhinjo, skupaj nabavljali hrano in hujšem mrazu Mimo tega pa ie tudi štiriletna tekstilna šola ki bo režilske stroSke treba računati'tudi na to, da mo- imela dve stopnji. V prvi, ki bo tra« ianKo zmanjšan. xi^:u j i , . . , , , jala dve leti, bodo dobili potrebno , „v P,,dl>b’,10 skupnost bi se lahko ških delavcev v občim m lahko strokovno znanje kvalificirani delav- vj!lJuč,!.a tudi podjetja, ki imajo ali dobiti m da bi se odpuščeni seči in podmojstri v drugi stopnji pa Srn Tako M Po?Uni°ški Somovi “701 ^koza stalno zaposlili bodo absolventi dobili ustrezno zna- skozi vs0 sezoao bo,je izkoriščeni, v drugih podjetjih, nje, da bodo lahko polagali izpite za hkrati pa bi omogočili kolektivom za- ., ,. , . tekstilne tehnike in visoko kvalifici- menjavo letovišč Rab—Crikvenica. *,a prinodnja leta kaže, da rane delavce. D. v. T. bodo preko sto delavcev potrebo- V Tudi v Gorenjski predilnici obratni delavski sveti Da bi sistem nagrajevanja prišel do svoje polne veljave, je delavski svet Gorenjske predilnice v Škofji Loki sklenil, da razpiše volitve v nove obratne organe upravljanja, ki jih je imenoval »obratne komisije«. V te so razen novoizvoljenih članov vključeni tudi vsi člani delavskega sveta, vsak v svoji enoti. Najvažnejše pravice v pristojnosti obratnih komisij so: sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja, premeščanje delavcev, določanje tarifnih postavk, norm, premij in vseh drugih meril, ki vplivajo na razporeditev osebnih dohodkov v delovni enoti. V nekaj mesecih obstoja so imele komisije že 31 sej, na katerih so sprejele več pomembnih sklepov. Strah nekaterih, češ da bodo komisije izkoristile svoje pravice na škodo podjetja, se je izkazal kot neutemeljen. Nasprotno, v podjetju razmišljajo, da bi komisijam dali še nekatere kompetence, s tem bi jih pa v resnici zamenjali z obratnimi delavskimi sveti. vanja novih strojev pričeli z nemoteno proizvodnjo. Za sedaj so odpustili nekatere sezonske delavce le v opekami Loče in pa pri gradnji ceste iz Zreč proti Skomerju. Tudi žensk je letos nezaposlenih razmeroma manj kot v preteklih letih, še vedno pa jih je okoli sto. Nekaj se jih je na novo zaposlilo v novem podjetju za izdelovanje usnjene konfekcije, kjer jih bo verjetno dobilo zaposlitev še nekaj Aesetin za ostale pa nameravajo najti delo v servisnih in podobnih obratih. L. V. V Šoštanju štiri stanovanja za borce in invalide V občini Šoštanj je 1488 borcev in aktivistov iz NOB. od katerih je več kot polovica bolnih. Od skupnega števila teh jih ima 883 nepopolno osemletno šolo; po vojni pa se jih je pre-šolalo 11Z. Te številke kažejo, da bodo morali v šoštanjski občini v prihodnje posvetiti zdravju in nadaljnjemu šolanju teh ljudi večjo skrb. Nekateri vojni invalidi in nekdanji borci živijo v izredno slabih stanovanjih ali pa stanovanj sploh nimajo Na občinskem ljudskem odboru so sklenili, da bodo zgradili zanje štiri stanovanja, toda to je še vedno zelo malo v primeri s potrebami. Prav bi bilo. da bi tudi gospodarske organizacije in ustanove pomagale urejevati te probleme. V šoštanjski občini uživa invalid- sko varstvo 142 vojaških in delovnih invalidov, razen tega pa so za otroke padlih borcev v zadnjih šestih letih prispevali nekaj več kot 6 milijonov dinarjev. S. V. V Mednem odkupujejo mleko v poslopju, kjer je trgovina z živili, na prostem prav tam, kjer ustavlja dnevno nešteto avtobusov in avtomobilov. Kaj naj še‘rečemo h gornji sliki? V Radovljici avtobusna postaja Preteklo soboto so v Radovlji- več kot 100. Z okolico imajo do-ci izročili prometu novo avtobus- bro urejene avtobusne zveze za no postajo. Prevozno podjetje prevoz šolske mladine in delav-»Transturist« Škofja Loka je za cev tako, da se jih le malo vozi izgradnjo postaje investiralo 16 s kolesi na delo ali v šolo. milijonov din. To je po obliki V bližni avtobusne postaje in notranji ureditvi ena najlepših gradijo novo poštno poslopje v postaj ne samo v Sloveniji ampak katerem bo tudi nova telefonska tudi v Jugoslaviji. Postaja ima centrala za Gorenjsko. Predvide-lepo urejeno čakalnico in pisar- vajo, da bo dograjena v prihod-niške prostore ter v podzemnih njem letu. Ravno tako v nepo-prostorih javno stranišče, -ki ga v sredni bližini postaje gradijo ve-Radovljici do sedaj ni bilo. liko stavbo, v kateri bo razen pi- Tako je tudi Radovljica, ki po- sarniških prostorov tudi Servisna staja vse bolj priljubljena turi- delavnica z električnimi potreb-stična postojanka, vendarle dobi- ščinami. V prihodnjem letu bodo la avtobusno postajo. Skozi Ra- pričeli graditi v bližni postaje ve-dovljico vozi dnevno okoli 80 av- liko trgovsko hišo, ki je Radov-tobusov, v poletnih mesecih pa Ijici nujno potrebna. N. B. konitega odpovednega roka. Ko °S so vas v podjetju opozorili, da [ahko dobijo po njegovih dok pomeni zapustitev delovnega bah .stanovanje. P° Pravilniku mesta pred potekom odpoved- P^Jftojen organ, ki je izdal nega roka samovoljno zapusti- ločbo‘ s kate™ ^ ^dal staa£ tev dela in da vam zaradi tega T3/116.’ mor.a to odločbo brez tudi ne gre pravica do dobička lažai7a objaviti v poslovni stav za čas, ko ste bili zaposleni. bl stanodajalca. Zoper odlori* Vprašujete ali ste res zaradi te- 0 ^J1 stanovanja, ka je v na ga, ker ste pred potekom odpo- sPr?tju f Pravlln^orn’ se K vednega roka zapustil delovno 71?21 v .15 dneh od dneva, ko j mesto izgubili pravico do dobič- blla od o5ba objavljena, ugo • ka Ugovor lahko vložijo delavci m 'Odgovor: Ker je v vašem uslužbenci te gospodarske orga-primeru zakoniti odpovedni rok nizacije ter druge osebe, ki P“ 3 mesece, vi ste pa že po enem PraYllmku lahko dobijo stan mesecu brez sporazuma z go- yan:,,a; UgoV0T_56 vlozl,n,?. 0 spodarsko organizacijo zapustili lavski svet. Zoper odločbo svoje delovno mesto ln se za- ugovorY .nl P100, nitl upra poslili druge je res, da gre v niti sodm postopek kar pomeri, vašem primeru za samovoljno da delavskl svet odloča dokonc zapustitev dela po 342. čl. zako- no- na o delovnih razmerjih. Po „ . ji. j 205. čl. zakona o delovnih raz- «0 dOpUSt piCtulOdnO merjih pa gospodarska organi- dflVfttimip zacija lahko predpiše kot po- go j za to, da bi delavec dobil **■ Črnomelj. Ali je izosta- osebni dohodek nad obračuna- nek 2 dela opravičen, če delavec nim osebnim dohodkom, da mo- sporoči obratovodji, da ga ne t* ra delati določen čas v letu pri na delo in naj se ta dan šteje njej ali pa druge pogoje, ki te- v Plačan letni dopust? meljijo na izpolnjevanju obvez- Odgovor: Po 26. čl. zakona o nosti iz delovnega razmerja, delovnih razmerjih (Ur. 1. FLRJ Med take pogoje nedvomno so- št. 53''57, 26/58, 1/59) so določi di obveznost, da delavec v pri- delavcu letni dopust v mejah meru odpovedi upošteva v 331. od najmanj 12 in največ do 30 čl. zakona o deloVnih razmer- delovnih dni po delovni dobi. jih določen odpovedni rok. delovnih pogojih, funkciji h1 kvalifikaciji ter po drugih ms* 0 stanovanju dokončno rillh’ kl jih dol°«a zakon, oe- ,, „ . ‘ lavcu je treba najpozneje 30 dn* Odloča dOlaVSkl SVOt prej sporočiti dan, ko ima pra-c- £51 „01 ■, ,, w . , vico nastopiti letni dopust, ka- x M- ,G; Škofljica. Vprašujete, kor je dojeno v 33. čl. citira' ce m kdo ima pravico do pri- nega 2akona. Organizacija je tožbe zoper odločbo gospodar- dolžna omogočiti delavcu, da ske organizacije o oddaji sta- izrabi letni dopust brez presled-noYatof. 111 kaktou Je postopek ka> je izjemno določi, da ga iz* o dodeljevanju stanovanj, s ka- rabi v dveh (ne več) približno terimi razpolaga gospodarska enakih delih, če delavec tako °rSriTi1ZaCl;|a starlcKlajalec; zahteva oziroma v to privoli. To Odgovor: Navedena vpraša- veija za vse delavce in usluž' nja so urejena v II poglavju bence za katere se Up0rablja •Mkona ° stanovanjskih razmer- zakon 0 delovnih razmerjih. 18/rn17 0'7/Rnf L-n Ji Št' J-6 59’ +26 .°9’ Gospodarska organizacija stori 13^0, 27/60). Delavski svet sta- prekršek. če odreče delavcu leti nodajalca, ki oddaja stanovanja, ni dopust, ki mu gre, če delavcu sprejme pravilnik o tem, kaKo proti njegovi volji ne omogoči nepretrganega letnega dopusta in če ne sporoči delavcu 30 dni prej dneva, kdaj ima letni dopust. Delavec, ki nastopi letni dopust brez predhodnega dovoljenja organizacije, krši delovno disciplino in je tak izostanek neopravičen ter ga ni mogoč.e šteti v plačan letni dopust. Kdaj nadomestilo za ločeno življenje D. P. Črnomelj. Kdaj in koliko časa je delavec na delovnem mestu, za katero se zahteva strokovna izobrazba visokokvalificiranega ali kvalificiranega delavca, upravičen do nadomestila za ločeno življenje? Odgovor: Po 23. tč. odredbe o najmanjših zneskih povračilih stroškov za službena potovanja in terensko delo in nadomestil za ločeno življenje delavcev gospodarskih organizacij- (Ur. t. FLRJ št. 23/60) ima pravico de nadomestila za ločeno življenje delavec, ki je z odločbo pristojnega organa gospodarske organizacije premeščen v drug kraj na stalno delo, če živi v kraju zaposlitve sam, ne more pa dobiti stanovanja za družino, in tudi ne vsak dan odhajati na delo v kraj zaposlitve, oziroma se vračati z dela v kraj, kjer živi družina, ker je tak kraj preveč oddaljen. Do nadomestila za ločeno življenje ima pravico delavec, s katerim je gospodarska organizacija sklenila delovno razmerje brez natečaja in ga razporedila na delo izven njegovega prebivališča, kakor tudi delavec, s katerim ima delovno razmerje ha podlagi natečaja, če je bilo v natečaju navedeno, da mu pripada to nadomestilo. če bo razporejen na delo izven prebivališča, prav tako tudi delavec, ki ga je poslala na šolanje v šolo, ostal pa je naprej v delovnem razmerju. Nadomestilo za ločeno življenje teče od dneva, ko se delavec zglasi na delo, pa do preteka meseca, v katerem dobi vseljivo stanovanje. Če predloži delavec zahtevo za nadomestilo po 30 dneh od dneva, ko se je zglasil na delo, mu gre nadomestilo od dneva, ko je predložil zahtevo. Pravico do nadomestila za ločeno življenje dokazuje delavec s potrdilom, da je vložil prošnjo za stanovanje, da pa stanovanja ni dobil. To pravico pa izgubi, če dobi zase in za svojo družino vseljivo stanovanje, če izjavi, da ne namerava preseliti družine, če odkloni ponujeno vseljivo stanovanje, ki ustreza krajevnim razmeram za nastanitev družine. DELAVSKI SVET ŽELEZARNE JESENICE SPREJEL PERSPEKTIVNI NAČRT 35 milijard za rekonstrukcijo klu v naši državi. Menijo, da je ta odločitev kljub slabšemu geografskemu položaju (oddaljenost surovin in tržišč) ekonomsko popolnoma utemeljena, saj bodo vrednost proizvodnje na zaposlenega v desetih letih povečali skoraj za enkrat. Po rekonstrukciji bedo v letu 1971 od sedanjih 32 milijard ustvarili 61 milijard dinarjev, čisti dohodek podjetja pa bodo povečali od sedanjih 4843 milijonov na 9647 milijonov dinarjev. Pri tem pa bodo poslovni stroški narasli precej manj kot bruto produkt podjetja. To bo tudi ugodno vplivalo na znižanje lastne cene izdelkov. S to rekonstrukcijo se bo jeseniška železarna uvrstila med najmodernejše železarne v Evropi. S. T. Razširitev pastoinskega podjetja »LI¥« Kolektiv kovinskega podjetja tJ.V v Postojni Je pred dnevi proslavil 10-!«tnico donavskega samoupravljanja. Iz kovinske obrti se je podjetje v zadnjih desetih letih razvilo v manjšo tovarno. Večanje proizvodnje in števila izdelkov pa je terjalo sodobnejše delovne prostore. M -.,.^ Včasih brusov niso zaklepali. Toda ko so pričeli z nagrajevanjem po delu, je dobilo tudi delovno orodje važno vlogo pri delavčevih zaslužkih. Sedaj delavke in delavci v Tovarni kovanega orodja v Žrečah po končanem delu vedno skrbno zaklenejo svoje orodje — brusne kamne Sedmo redno zasedanje centralnega delavskega sveta jeseniške železarne je bilo za kolektiv prav gotovo pomemben zgodovinski dogodek, saj so razpravljali in sprejeli perspektivni načrt rekonstrukcije podjetja. Za to investicijo, ki je ena največjih v Sloveniji, bodo potrebovali 35 mili jard dinarjev. Ta sredstva predvidevajo, da bodo dobili s. srednjeročnim kreditom, ki ga bodo vrnili v desetih letih. Za tako investicijo so se odločili zaradi vedno večjih potreb po je- Tržičcmi ob polletnem gospodarjenju Na III. plčnumu občinskega sindikalnega sveta v Tržiču so obravnavali polletne rezultate gospodarjenja v občini in analizirali razvoj nagrajevanja v prvem polletju letošnjega leta. Plenum je ugotovil, da so skupni dohodek v primerjavi z letom 1959 v tržiški občini povečali za 0,3 %, število zaposlenih pa so znižali za 1,3%. Industrija je ob polletju dosegla 51 % družbenega plana, osebne dohodke v gospodarstvu so 'povečali v primerjavi z lanskim prvim polletjem za 14,7 %, v industriji pa za 18,5 %. Ce Upoštevamo, da so življenjski stroški za 13,5 % višji, se osebni dohodki niso povečali v skladu s povišano produktivnost- jp. Ta se je namreč y primerjavi osnovna ugotovitev posveto- Sredstva individualnih intere- dualnih Interesentov vodil In s produktivnostjo v lanskem pr- ^ ^ bil d j pospešeno sentov za stanovanja bodo zbi- usmerjal stanovanjski sklad ob- vem polletju dvignila ™ 8,6 %, ^tržiški rale gospodamke organizacije v čine. Spremeniti niislijo todi tako da so osebne dohodke glede n3ujno ^^„0 izkorišča- obliki predplačil na stanovanjsko pravila sklada tako, da bo ude- na zvišanje življenjskih stroškov razli&le oblike in možnosti fi- pravico, oziroma kasneje kot de- ležba investitorja pn strošldh povečali v industriji za 5%, v “ nsiranja_ fež lastne udeležbe pri gradnji, znašala ne 50, ampak 30 do 50 %. celotnem gospodarstvu pa samo Znaxilno ie da se v tej občini Vso gradnjo pa bo ob izkorišča- Blokovska gradnja bo tipska, za 1,2 /0. j x • • ^ 1 ^ o niu sredstev gospodarskih orga- Posebna komisija bo izbrala dva Občinski sindikalni svet je na navdušujejo predvsem za bto- . .. invesJtorjev in indivi- ali tri tipe blokov, ki bodo naj- nlenumu sklenil, da bo v posa- kovsko gradnjo stanovanj. Sprva mzacij, invesurarjev *■ _ _ . _ __ATTnl'! .4»-» T »O _ ..■ 1 1 m — ... .. Mar kdo gospodari na tem posestvu? Pred nekaj dnevi sem potoval skozi Postojno in m zs kratek čas ustavil na obratu Živinorejskega kombinata Postojna v Hraščah. Tu gradijo nove hleve za zioino, stanovanja, za delavce in druge gospodarske objekte, kar je vse hvale vredno. Kupujejo pa tudi nove stroje, o katerih nameravam spregovoriti. Sezona siliranja je že davno mimo in silokombajn bi mo« rali očistiti in namazati ter spraviti pod streho. Toda žal že vedno stoji ob strani dvorišča in čaka, da ga prekrije snežna odeja ter ga tako skrije pred radovedneži. Nič bolje se ne godi tudi vprežnim grabljam in krožni brani. Nekoliko na boljšem so le plugi in sejalnik, ker so, čeprav zarjaveli in neočiščeni, vsaj pod sireho. ..... Koliko stane en stroj, menda ni potrebno posebej govoriti. Kaj bo dež napravil s platni, pogonskimi jermeni, občutljivimi gibljivimi deli, bodo na Živinorejskem kombinatu ugotavljali verjetno šele prihodnjo sezono siliranja. Takrat bodo seveda vzrok vsemogoče napake in pomanjkljivosti konstrukcije, ne pa malomarnost obratovodje oziroma odgovornih uslužbencev in organov upravljanja. Če pomislimo, koliko uniči rja, bo moral delovni kolektiv odriniti prečfejsen znesek, da bo pokril svojo malomarnost. Vprašujem se, kaj pravijo k temu organi upravljanja, se zavedajo, da je vse to njihovo in ali vedo, kdo bo moral plačati škodo zaradi take malomarnosti. In končno — koliko sredstev je k temu prispevala družba, da bi lahko povečali kmetijsko proizvodnjo in s tem družbeni standard. ... „ . Prav gotovo to ni primer dobrega gospodarjenja. JSaj povem še to, da se pri vsem tem ne morejo izgovarjati na pomanjkanje prostora, kajti — direktorjev avto je spravljen pod streho o prostorih podjetja. C. JV. V Tržiču za gradnjo blokov jjieuumu sivicum, wo. v t-—* . --.vi t j r j . meznih kolektivih skupno z orga- so sicer pričakovali, da bodo in-ni delavskega upravljanja raz- teresenti za individualno grad-pravljal o teh pojavih in skušal njo nasprotovali gradnji stano-doseči, da bi vskladili nastala vanj v blokih. Toda že prvi po-nesorazmerja. T. M. datki govore, da je veliko zani- manje prav za ta način. Samo v tovarni »Peko« se je za prihodnje leto prijavilo za gradnjo stanovanj po blokih 27 interesentov. Od kod to navdušenje? Predvsem zaradi zmerne cene, saj na primer 6-stanovanjski blok, ki ga Pomanjkanje obratnih sredstev tako lahko uporabili v druge na- stva, če upoštevamo, da je po- gradi Bombažna predilnica in v gospodarskih organizacijah mene. Na spisku imajo vrsto stal- vprečna prodajna cena na tono tkalnica stane 34 milijonov di-nrav gotovo slabo vpliva na ures- nih kupcev, ki pa nimajo plačil- proizvoda okoli 180.000 dinarjev. narjev, Im2 torej 49.000 dinarjev, ničevanje finančnega plana pod- nih sposobnosti. Takim kupcem, Prav zaradi tega je uresničenje dvosobno stanovanje pa 2,092.000 jeti j ne le zato, ker otežkoča po- za katere ni izgledov, da bi lahko finančnega plana Železarne še dinarjev. Najemnina za tako sta-manjkanje sredstev za nabavo svoje obveznosti poravnali, bodo vedno vprašanje, ki bi ga najlaže n0vanje znaša 3617 dinarjev. V novih surovin, temveč se tako morali ustaviti prodajo, toda pri uredili prav s prodajo že gotovih r strošek gradnje res niso vklju- .......... -4 141--. ______— 4.» rf Arvi L izdelkov. S. T. C.+TVvZS IH *7Q Irrvm n n nln P» rvH- Heporavnane obveznosti ogrožajo plan UU Vlil suruv-iu, ----- kopičijo v skladiščih tudi velike tem se pojavlja drug problem zaloge izdelkov. velike zaloge, ki seveda slabo S tem problemom se ukvarja- vplivajo na dohodke podjetja, jo tudi v jeseniški železarni. Že- V enajstih mesecih so povečali lezarji so si namreč morali de- zaloge gotovih izdelkov v primeri nar za obratna sredstva »izposo- z lanskim povprečjem za 15%, diti« iz drugih skladov. Samo v medtem ko so proizvodnjo pove- - ... 1 _ i X „ 1 1 .. C 0/. d ženi stroški za komunalne priključke, kajti skupno s komunalno ureditvijo bi najmenina stanovanja narasla na 15.000 dinarjev. Stroške gradnje in ureditve komunalnih objektov mislijo Centralni delavski svet Žele- namreč kriti v bodoče s poseb- __• ^ ~ i- a! .-.Asvvm i v-i t r r\^ r i _ Železorji tekmujejo za kvaliteto Parna žaga v Cerkljah Na zadnjem sestanku je kolektiv parne žage v Gradu pri Cerkljah zahteval priključitev k obrtnemu podjetju Cerklje. Žaga ni samostojen obrat, temveč je kot obratna gospodarska organizacija priključena k industriji gradbenega materiala Kranjskih opekarn. Kolektiv pa s tem ni bil zadovoljen in so vsi zaposleni pismeno izjavili, da se želijo priključiti k obrtnemu podjetju v Cerkljah zato, da bi se lahko obrt v Cerkljah bolje razvijala In da bi kolektiv posloval kot samostojna ekonomska enota v okviru združenih obrtnih podjetij. ekonomični. Tako mislijo poceniti gradnjo, ker bodo posamezne gradbene elemente lahko izdelovali serijsko. Pri gradnji bodo upoštevali želje stanovanjskih upravičencev, predvsem tistih, ki bodo pri gradnji sodelovali z lastno udeležbo sredstev. Občinski sindikalni Svet pa bo tudi anketiral stanovalce v novih stanovanjih, da bo na podlagi te ankete lahko ugotovil prednosti in pomanjkljivosti, ki naj bi jih upoštevali oziroma . odstranili pri gradnji v prihodnosti. Ker bodo zemljišča v mestu kmalu zazidana, bodo gradnjo stanovanj usmerili sedaj proti Križam in Bistrici. V ta namen so že izdelali idejni urbanistični načrt, v kratkem pa bodo začeli pripravljati tudi urbanistične projekte za posamezna območja. MIMICA TOMAŽIČ i SrcubbVcl 'M/ijkJUau- o idllsivllll puvpicc-jciii /«> o ;,hk,jr r,”.,: s/s y Kamniku n0 petih letih enkrat vež poldrugo milijardo letošnje zaloge za okoli 500 ton sklenil ^ bodo tekmovali v de- torja, pač glede na investicijski “ IHIIHHIKM p« JJUUil lUUU uum ui ___l. _ x • i • .. 4-4. 4-j-. ’ . .............. , H11 ri cilH nn Kr*r hn Perspektivni plan razvoja ka- šal v letu 1965 610.000 dinarjev. _ . . ■ X — X*. »X 4 A M M A. devetih mesecih letos vložili več kot poldrugo milijardo letošnje zaloge za okoli 500 ton skienii ^ bodo tekmovali v de- torja, pac gieae na “*ve»uiuj»ru dinarjev sredstev iz drugih skla- večje kot lani v istem času, to pa cembru za boljšo kvaliteto izdel- znesek. Občinski ljudski odbor bo, dov za obratna sredstva, ki bi jih pomeni precejšnja finančna sred- kov v vseh obratih podjetja. Tako za to izdelal pravila O osnutku .... '"'n«novn za novečanie narodne- «o a nr-vim decembrom že začeli pravil bodo razpravljali investi- mniške komune v prihodnjih pe- Osnova za povečanje naroane tem tekmova^m TtkmovaU torji, skladi In gospodarske orga- tih letii} predvideva povečanje ga dohodka v kamniški občim je bo 11 tr ^ o Iv/'».rl n i T\T rim _ __ . • _ i - I • 1 1 i 1__.li.il_ 1 _ m; isrta Tuja Intervencija vlaosu Uporniške čete generala Nosavana so zavzele Vientian, upravno središče Laosa. Prozahodna »vlada« princa Bum Uma je potem začela delovati v Vientianu. O srditih bojih za Vientian, med katerimi so se morale enote zakonite laoške vlade umakniti zaradi prehude sovražne premoči, je dal komandant vientianske garnizije kapetan Kong Li izjavo, v kateri je obtožil ZDA in Tajsko, da se vmešavata v laoške zadeve in podpirata upornike, ki hočejo odstraniti zakonito vlado. Poudaril je, da so v bojih za Vientian ujeli nad sto vojakov, in dodal, da so med njimi ameriški, tajski, južnovietnamski, filipinski in Čang-kajškovi vojaki. Kakor je izjavil Kong Li, morajo vladne sile zdaj odbijati napade sovražnih enot, ki so številčno močnejše in opremljene s sodobnim ameriškim orožjem ter imajo na tajskem ozemlju ugodne pogoje za prodiranje in za streljanje v Vientian. Ameriški in tajski agresorji nenehno pošiljajo okrepitve ih orožje iz Tajske — je rekel — ker skušajo zavzeti Laos • in' ga sprčhieniti v vojaško oporišče. «[> ga . plaha,; ‘ Glede . politične ocene le-ta kaže, da je njegov kabinet ravnotežje med liberalnimi in manj liberalnimi, elementi Demokratske stranke, izpopolnjen s predstavniki iz republikanske- shallovega plana v Zahodni Nemčiji. Minister za zdravstvo, prosveto in socialno zavarovanje Abraham Ribicoff je liberal, vendar je kot guverner užival sim- ga tabora, kar označuje Kenne- pati je demokratov in republikan-dyjevo skupino, da' je vlada na- ' .... „ , , cionalne konsolidacije. Ljudje, ki so na čelu treh najvažnejših položajev v 'kabinetu: minister za zunanje zadeve, obrambni 'minister in finančni minister se prej sploh niso ukvarjali s politiko. Kennedy se vse do cev. Minister za delo Artur Gold- razločno povedal, da bo berg je izkušen pravnik, dolgoleten advokat in pomembna osebnost ameriškega sindikalnega gibanja. S tem imenovanjem se je Kennedy oddolžil konfederaciji ALF-CIO, ker ga je na volitvah podprla, hkrati pa je dobil najugodnejšega ministra, ki bo uresničil »dobre odnose« v industriji. Generalni direktor Fordovih tovarn 44-letni MacNamara je strokovnjak za administracijo, načrtovanje in finančne analize, Minister financ Dillon jp eden izmed direktorjev znane bančne vojno pozval kabinet, in rekel: hiše »Dillon Read«, finančni »Poklical sem vas, da slišim ti-strokovnjak, ki ga cenijo pred- sto, kar sem že sklenil. Ne želim vsem zaradi sposobnosti, ki jih je vaš svet. o glavnem vprašanju, pokazal v Eisenhovverjevi admini- ker sem o njem že sam sklenil, straciji. Njegovo imenovanje v kako ga bomo rešili.« Lincoln in kabinet je demanti republikan- Franklin Roosevelt sta bila na-skih kritikov o Kennedyjevem fi- sploh vzora, katera je Kennedy nančnem konceptu med volilno čestokrat omenjal v volilni kam-kampanjo. Državni sekretar Dean panji. novanja je bilo nekaj kritik in to predvsem na račun mladosti, kajti Robert je star komaj 35 let. Dean Rusk bo imel izredna sodelavca: Stevensona in Che-sterja Bowlesa. Kennedy je zelo Steven- son kot veleposlanik v OZN aktivno sodeloval v zunanji politiki ZDA. O Kennedyjevem konceptu glede vloge predsednika ZDA je bilo že precej napisanega. V nekem govoru je rekel o tem med drugim tole: čeprav pripada predsedniku velik delež glede formuliranja notranjih, vprašanj, pa je on tisti, ki ima prvo besedo tudi v zunanji politiki. Predsednik ZDA mora postopati tako, kot Abraham Lincoln, ki je med MAC NAMARA NEUSPEL POSKUS državnega udara v Etiopiji Poskus državnega udara v Etiopiji je povsem razbit. Etiopska, armada, ki je ostala zvesta suverenu, je izbojevala popolno zmago nad uporniki in uničila vsa njihova oporišča v Adis Abe-bi. Med hudimi boji v etiopskem glavnem mestu, kjer so uporabili tudi topove, je padlo več sto ljudi. Poročajo tudi o uboju več ministrov in drugih uglednih osebnosti, ki so jih uporniki zaprli kot talce in jih ustrelili v trenutku, ko so spoznali, da je poskus udara spodletel. Haile Selasie se je-vrnil v Adis Abebo takoj potem, ko so se kon- tor iz Leopoldvilla uvedel tudi gospodarsko blokado tega področja. Nobena ladja in nobeno letalo ne oskrbuje pokrajine s hrano, gorivom in drugim materialom. Čeprav je položaj zelo resen, je prebivalstvo pokrajine zvesto pre-mieru Lumumbi in zakoniti vladi. General Lundula, komandant Nacionalne armade, ki v Stanley-villu. vodi priprave za obrambo proti vdoru mobutujevcev, je izjavil,, da je vsa pokrajina na nogah in da se bo z vsemi sredstvi borila proti uporniškemu polkovniku ter nadaljevala akcijo za ozemeljsko nedotakljivost dežele. DILLON RIBICOFF prejšnje nedelje ni srečal z bodočim državnim sekretarjem Deanom Ruskom, pa tudi ne s sekretarjem Za obrambo, Mac Na-marom. Niti Rusk niti- Mac Na-mara nista sodelovala v njegovi predvolilni kampanji. Finančni minister, republikanec Douglas Dillon, je državni podsekretar Eisenhowerjeve administracije. Mac Namara je prav tako registrirani republikanec. Na drugi strani pa so pomembne politične osebnosti Demokratske stranke: Adlai Stevenson. Chester Bowles in guverner *Wil-liams postavljeni na nižje položaje v Kennedyjevem diplomatskem aparatu. Minister trgovine je guverner Hodges, predstavnik demokratskega juga, spreten fr- čali boji med vojaškimi enotami mkePkr pred^rar je P°zval up°r" Sveifi mm!styov Upor je zatrt, v Adis Abebi je RtldilSskS^CI poIitH mir, razmere so povsem normalne. Odpor proti napadu Mobutujevih uet Zakonita kongoška vlada, ki jo začasno vodi podpredsednik Gizenga, se pospešeno in na široki fronti pripravlja na odpor proti vdoru Mobutujevih enot iz Ekvatorialne pokrajine. Potem ko se je vlšda umaknila v Stanley-ville, glavno mesto Vzhodne pokrajine, je Mobutu stopnjeval napore, da bi osvojil in si podvrgel to področje ter dokončno likvidiral zakonito kongoško vlado. Razen napada z orožjem na Vzhodno pokrajino, pri čemer so se Mobutujeve enote približale Stanleyvillu na 90 km, je uzurpa- Čeprav niso sprejeli dokončnih sklepov, so na zasedanju Sveta ministrov Atlantskega pakta — v nedeljo se je končalo v Parizu — razpravljali o nekaterih novih momentih v nadaljnjem razvoju te organizacije. Na tridnevnem zasedanju je prevladoval predlog ameriške vlade, naj bi postal Atlantski pakt nova atomska sila na svetu. Po ameriški zamisli bi bilo to orožje »multilateralno« glede lastnine, nadzorstva 'in finansiranja. Osnovo atomske oborožitve bi sestavljale ameriške podmornice, opremljene z raketami tipa »Po-laris«, ki imajo v konicah atomske bombe. Do leta 19R3 bi dale ZDA Atlantskemu paktu pet takih podmornic. • DELE6ATI KOWBESA SVOBOD GOVORIJO f IVO SCAVNICAR —OBČINSKI SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV JESENICE OČITEK NI VSELEJ UPRAVIČEN Z DRUŽBENO-POLITICNIMI ORGANIZACIJAMI MORAMO RAZPRAVLJATI O KONKRETNIH PROBLEMIH PROSVETNIH DRUŠTEV IN JIM NE ŽE A PRIORI OČITATI NEZANIMANJE ZA RAZVOJ KULTURNO-PROSVETNEGA ŽIVLJENJA. !!i!ll!!i!i!llll!lllllllllltl!UIIII!ltlll!!! l!l!llilll!ll!ll!llllllll!i!!llllll!l»IIIIHIII »Poseben problem kulturnoprosvetnih društev je povezovanje in sodelovanje z družbeno-političnimi organizacijami, predvsem s sindikalnimi organizacijami in organizacijami Socialistične zveze. Doslej smo radi kritizirali predsednika sindikata ali Socialistične zveze, češ da se ne zanima za naše delo. Toda ta očitek ni bil vselej upravičen. Vse premalo smo namreč razpravljali o konkretnih problemih naših društev. Prejšnja leta smo tudi kritizirali sindikalne orgahizacije, da so bile njihove zabave, ki so jih prirejali po občnih zborih, kaj neprimerne. Zdaj pa smo pri nas na Jesenicah prevzeli mi organizacijo teh zabavnih večerov. Tako sindikalnim organizacijam sedaj zelo konkretno pomagamo, na drugi strani pa se je prav zaradi tega njihov odnos do naših prizadevanj temeljito spremenil."« iiiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiliiiliiiiiiiiiiiiiliiiiiliiliiiiiliiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiliiiillliiiillillilliilililliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiilllffl V nadaljevanju svoje disku- Prepričani smo, da bomo tako sije je tovariš Ščavničar delal, našim Svobodam in prosvetnim Ljubitelji televizije komaj čakajo, da jim bodo odprli vrata Delavskega doma v Zagorju. Tistega dne, ko jih je videl naš fotoreporter, so bili edini * potrošniki« enega najlepših tovrstnih domov v Jugoslaviji, ki pa sicer odpira svoja vrata tudi drugim, kulture in razvedrila željnim prebivalcem Zagorja in okolice JANEZ JUSTIN — OBČINSKI SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV RADOVLJICA MLADINO V ODBORE PRAV BI BILO, KO BI V OBČINSKIH SVETIH SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV KOT TUDI V DRUŠTVIH SAMIH ORGANIZIRALI POSEBNA MLADINSKA VODSTVA. da organizira Občinski svet Svobod in prosvetnih društev na Jesenicah tudi gostovanja tako profesionalnih kot amaterskih kul-turno-prosvetnih ustanov iz drugih krajev. »V tolikšni meri seveda, kolikor nam dopuščajo finančna sredstva,« je pripomnil, »pri tem pa moram povedati, da delovni kolektivi radi prispevajo finančna sredstva za takšna gostovanja, če le vidijo v njih ne-kaj, kar bo zadovoljilo potrebe proizvajalca — upravljavca po kulturno-prosvetnem življenju.« Tovariš Ščavničar je tuji dejal, da bomo lahko uvedli sodobnejše oblike dela v naša društva le tedaj, če bomo v naše delo vključili mladino. »Doslej se za mladega človeka nismo zanimali, dokler ni imel vsaj 17 ali 18 let. To pa je bila ena naših največjih napak. Mladega človeka pa moramo vključiti v našo dejavnost že dosti prej, že v rani mladosti. Ta problem vključevanja mladine pa pri nas na. Jesenicah rešujemo tako, da ustanavljamo mladinske krožke na šolah povsod tam, kjer za to najdemo razumevanje. Tako imamo že vrsto mladinskih sekcij po šolah, ki imajo sicer svoja samostojna vodstva, Svobode pa nudijo tako strokovno kot materialno pomoč. ■lllIHIIlIffllllfflf™ »Na žalost moramo ugotoviti, vsaj za radovljiško | občino to velja, da so se ponekod vodstva prosvetnih 1 društev sicer pomladila, da pa v precejšnjem številu | prosvetnih društev usmerjajo kulturnoprosvetno de- | javnost še vedno stari kadri. Zdi se mi pa povsem ■ razumljivo, da mlad in star človek ne moreta vselej | ujeti koraka. Zato bi bilo po mojem mnenju nujno | potrebno, da bi vodstva občinskih svetov Svobod in | prosvetnih društev organizirala poleg svojih upravnih | odborov, sekretariatov in plenumov še posebna mla- | dinska vodstva, ki naj bi pomagala pri delu z mla- ■ dino.« • 1 društvom zagotovili vedno nove sveže sile.« Ob koncu pa se je tov. Ščavničar pomudil tudi ob zabavnem življenju v prosvetnih društvih. Dejal je: »Zelo resnega premisleka je vredno zabavno življenje. Jesenice so močan industrijski center s približno 25.000 prebivalci. Večina med njimi so delavci. Le-ti pa si po napornem delu v tovarni prav gotovo za-žele zabave in razvedrila. Zdaj imamo v naši občini precejšnje število zabavnih ansamblov, ki smo jih uspeli vklju- čiti v naša prosvetna društva. Vseh seveda nismo mogli, a tudi nismo vztrajali pri tem. Vsako leto pa prireja Občinski svet Svobod posebno revijo zabavnih ansamblov. Nanje vabimo tudi gostinska podjetja, ki nato z ansambli sklepajo pogodbe za gostovanja. Tako se zdaj obračajo na nas tudi tisti ansambli, ki še niso včlanjeni v naša društva, da bi jim pomagali vključiti se v zabavno življenje občine.« »Posebno vprašanje pa je oblika zabave in razvedrila. Vedno znova smo govorili, da le-te niso n^ primerni ravni našega kul-turno-prosvetnega življenja, česa konkretnega pa, kako bi spremenili te zabave, nismo storili. Prav temu smo na Jesenicah v zadnjem času posvetili vso pozornost. Zdaj se borimo za bolj organizirane zabave, kjer je med ples vključen tudi veder program. Tudi celovečerni zabavni večeri so doslej lepo uspeli. V poletnih mesecih pa pripravljamo najrazličnejše izlete. Prav v tem pa smo uspeli povezati Svobode in teles-novzgojna društva.« IVAN MAVSER O VLOGI OBČINSKIH SVETOV SVOBOD BREZ SISTEMATIČNOSTI LE MALOKRAT OBRAVNAVAMO KAKRŠNO KOLI KULTURNO PROBLEMATIKO V OBČINI ALI OKRAJU NA OSNOVI SKRBNO IZDELANIH ANALIZ. ll!lll!!IIIQIIIII!nill[||»i!!lllllll!!UIIII!lliUnilllllillllll!l«!lllllffilll!ll«IUii »Če hočemo govoriti o vlogi občinskih svetov Svobod in prosvetnih društev in o kulturni politiki v občini, si moramo zastaviti najprej vprašanje: Ali ima nek občnski svet Svobod pred seboj določen cilj in ali ima za dosego tega cilja tudi izdelan določen program? Težave pri vodenju kulturne politike v občini, pa tudi okraju, največkrat izvirajo iz tega, ker nimamo izdelanih določenih programov in analiz, ki bi posredovale raznim družbenim forumom, kot Socialistični zvezi, svetu za kulturo in prosveto, zboru proizvajalcev, ljudskemu odboru, občinskemu sindikalnemu svetu i. dr. argumentiran vpogled v ta ali oni problem kulturnega življenja. Medtem ko je na eni strani dovolj pripravljenosti in požrtvovalnosti za vsestransko sodelovanje, je na drugi strani še dokaj nesistematičnosti, zlasti pri delu občinskih svetov Svobod, pa tudi občinskih svetih za kulturo in prosveto.« »Mislim tudi, da bi na, ta na-':in v veliko večji meri pritegnili / naša društva mlade ljudi, ki jih >onekod, bodimo odkriti, zelo pri-nanjkuje. Če še enkrat ponovim noj predlog, potem se ogrevam, la bi se pri Občinskih svetih Svobod in društvih ustanovila poleg redne organizacijske uprave še, mladinska vodstva, ki bi verjetno bila uspešnejša pri delu z mladino, kot pa smo bili doslej mi. , Rad pa bi se dotaknil tudi odnosov med Sveti za kulturo in prosveto na eni ter sveti Svobod in prosvetnih društev na drugi strani. Ne vem sicer, kako je drugod, toda za našo občino moram reči, da ti odnosi še vedno niso prevzela zadružni dom. Toda ta dovolj dobro in dovolj temeljito opraviti.« Tovariš Janez Justin je govoril tudi o pomanjkanju prostorov. Dejal je tudi, da morajo prosvetna društva pogosto uporabljati za vzdrževanje domov tista finančna sredstva, ki jim jih je dal občinski ljudski odbor za njihove notranje življenje in delo. Pri tem je tovariš Justin ugotavljal, da vzdrževanje domov ne bi smelo nimamo primernih prostorov za sloneti samo na ramah prosvetnih knjižnice in čitalnice. »Potrebo-društev. Po njegovem mnenju je vali pa bi prostore še posebno za »Danes že opažamo, da vrsta občinskih forumov od časa do časa — a to seveda mnogo bolj JANKO LISKA — OKRAJNI SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV — MURSKA SOBOTA IN ŠE ENKRAT PROSTORI Tovariš Liska je v nadaljeva- merne kulturno-prosvetne domo-nju svoje diskusije poudaril, da ve.« to naloga predvsem občinskih ljudskih odborov. Dejal je tudi, da te društvene prostore ne uporabljajo samo Svobode in prosvetna društva, temveč tudi vse druge politične organizacije v občini. Zato naj bi bila po njegovem mnenju v proračunu občinskega ljudskega odbora določena tudi vsota za vzdrževanje teh domov. pionirske knjižnice in čitalnice. V krajih, kjer take čitalnice že obstoje, se lahko prepričamo, da jih pionirji radi obiskujejo in da mladina že v rani mladosti vzljubi knjigo. Mislim pa, da današnja doba še posebno terja, da človeka že v mladosti pridobimo za branje knjig. Prav zaradi tega bi morali imeti v vseh občinskih sre- vprašanje lastništva domov. V enem izmed krajev naše občine se je Svoboda potegovala, da bi najboljši, čeprav smo že večkrat poskušali doseči kar najtesnejše sodelovanje. Pri nas smo si tudi veliko obetali od ideoloških ko- druge organizacije. T Am misij, ki so jih osnovala vodstva vprašanje ostalo še naprej »Pri nas je tudi zelo pereče diščih sodobno urejene pionirske knjižnice in čitalnice. Tako kot ni primernih prostorov za knjižnice in čitalnice, tako jih tudi ni za lutkovna gledališča, ki pa — tam, kjer so — v kratkem času osvoje mladino. Tako naša mladina pravzaprav nima ničesar, pa čeprav imamo v šolah tako imenovane svobodne dejavnosti, ki pa zaslužijo vse prej kaj drugega, kot ta naziv. Zanje ni niti prave materialne baze niti pravega vod- »V poročilu je rečeno, da so društva od >81 milijonov dinarjev, ki so jih dobila, prejela od gospodarskih organizacij sorazmerno majhno vsoto — le 19 milijonov dinarjev. Iz tega sledi, da so okraji in občine še vedno tisti, ki morajo zagotoviti finančna sredstva prosvetnim društvom. V prihodnje pa najbrž ne bo več moglo biti tako. Prepričan sem namreč, da niso odgovorne za razvoj kulture in prosvete samo kulturne institucije in ljudski odbori, temveč da so soodgovorni prav vsi činitelji določenega kraja.« pogosto kot pred leti — obravnava različna vprašanja prosvetnega in kulturnega življenja v občini. Le malokdaj pa lahko ti forumi obravnavajo neko kulturno področje na pripravljenih analiz o tem, kakšne so potrebe ljudi in kako bi na osnbvi tega lahko vendarle pospešili razvoj. Ko smo na zadnji okrajni skupščini Svobod v Kopru obravnavali ta problem, smo hitro prišli tudi do praktičnega primera: Ugotavljali smo, da imamo v okraju dokajšnje število zadružnih, kulturnih in drugih domov, od katerih nekateri služijo svojemu namenu, drugi zopet ne; niči tako pereče, kot danes kažejo ob površnem razpravljanju, bomo o tem razpravljali tudi na sejah občinskih ozir. Okrajnega ljudskega odbora. Vsekakor je to osnovi skrbno dober primer, ki bi ga lahko upo- koj so se pojavili ugovori, češ, zakaj naj bi Svoboda prevzela dom, ko ga pa up" vi o tudi je to nere- Socialistične zveze. Mislili smo, da šeno. Zato menim, da bi morali bodo te komisije, povezale v okvi- biti ti domovi podružabljeni, se ru občine prav vse kulturno-pro- pravi, biti bi morali last vseh svetne institucije, da bodo torej družbeno-političnih in kulturno- stva.«^ one usmerjale ves nadaljnji raz- prosvetnih organizacij določenega »Sicer pa pogosto nimamo pn-voj kulturno-prosvetnega življe- kraja. Poseben upravni odbor ta- mernih prostorov niti _za konfe-nja. Vendar doslej tega še ni bilo. kega doma pa naj bi določal hiš- renče, seje, razgovore, še posebno Pripominjam pa, da brez sodelo- ni red, določal naj bi, kdaj naj so težavne razmere v manjših in vanja prav vseh organizacij v bodo prostori v domu rezervirani gospodarsko nerazvitih industrij-občini, to je poudaril že referat za to, kdaj za drugo organizacijo, skih središčih,« je dejal tovariš in številni predgovorniki, naših Le na ta način bo moč smotrno Janko Liska. »Zato bo ena izmed oalog na področju kulturno-pro- izkoristiti obstoječe zmogljivosti naših najpomembnejših nalog v 'vetnega življenja ne bomo mogli domov.« prihodnjem obdobju, zgraditi pri- l!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!l!lllllllllllllllllll!!l!llllllllll!lllllllll!llllllllllllllillllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIBIWIP »Verjetno ni med nami nikogar, ki bi se ne stri- | njal s tem, da je vprašanje prostorov za ves nadaljnji J razvoj kulturnoprosvetne dejavnosti eno poglavitnih j vprašanj. Pomanjkanje primernih prostorov nam pre- | prečuje, da bi dosegli množičnost v našem kulturno- s prosvetnem življenju, v našem sistemu kulturno- | vzgojnega in estetskega izobraževanja, v sistemu f§ splošnega izobraževanja, preprečuje nam, da bi do- i segli v našem delu kvaliteto, načrtnost in raznolikost | v oblikah. Mislim, da nam manjkajo predvsem pro- | stori za klubsko življenje, kajti po mojem mnenju ne | more biti rešitev, če klub ustanovimo, a so prostori | takšni, da ne privlačijo ljudi.« ...................................................... rabili tudi pri reševanju ostalih problemov našega prosvetnega in kulturnega življenja.« Čeprav je o istem problemu — neizkoriščenih domovih — govoril tudi delegat Igor Pelan iz Kopra, je tovariš Mavser v svoji razpravi vendarle pokazal ob tem primeru tudi na metodo, ki nam edino lahko zagotavlja pri našem delu tudi sistematičnost. Dalje je govoril tovariš Mavser še o kadrovskem sestavu na-uporabljajo jih kmetijske zadruge ših občinskih svetov Svobod. »Rečeno je bilo, naj bi v svetih Svobod in svetih za kulturo in prosveto bilo več kulturnih delavcev. Mislim prav nasprotno, da je namreč slabost tako občinskih kot okrajnih svetov Svobod, pa tudi svetov za kulturo in prosveto, prav v tem, da je v njih preveč prosvetnih delavcev. Ti ljudje poklicno delujejo na kulturno-prosvetnem področju in si med seboj neprestano razlagajo svoje težave. Prav je, da je nekaj teh prosvetnih delavcev v naših svetih, vendar bi v občinskih in okrajnih svetih za kulturo in prosveto moralo biti tudi več ljudi iz proizvodnje. In to odgovornih ljudi, a ne morda tistih, ki imajo pač največ časa. Preko teh ljudi — predstavnikov samih proizvajalcev — naj bi proizvajalci odločno uveljavljali svoje kulturne potrebe, ki pa jih moramo mi znati zagovarjati. Takšen sestav bi morali imeti tudi naši sveti Svobod, tako občinski kot okrajni. Medtem ko na eni strani govorirpo o tem, da je vsa naša družba odgovorna za kulturno življenje, na drugi strani ne pustimo v te svete ljudi iz proizvodnje, proizvajalce iz kmečkih zadrug, ampak mislimi, da so v svetih za kulturo lahko le ljudje iz naših društev.« ali kakšna druga podjetja za svoja skladišča. Zato smo sklenili, da moramo napraviti temeljito analizo o stanju naših domov, kakšne so možnosti za usposobitev teh prostorov za nove potrebe, za klubsko življenje itd. Ta naš sklep je naletel na izredno pozitiven odziv tako pri Socialistični zvezi kot pri Okrajnem svetu za kulturo in prosveto. Oba foruma sta o tem govorila in sklenila, da bo posebna komisija naredila v tem pogledu temeljito analizo. In če bodo stvari v res- 0 DELAVSKA ENOTNOST 50 24. decembra 1960 KULTURNEM ŽIVLJENJU »•V zadnjem letu je obiskovalo kinematografe okrog 20 milijonov ljudi. To je izreden porast, če primerjamo te številke s.številom kinoobiskovalcev v letu 1954, ko jih je bilo komaj 1,400.000. Vsi ti ljudje so res gledali filme,'vendar pa lahko že več let ugotavljamo, da nismo še ničesar storili, kako bi vseh teh 20 milijonov kinoobiskovalcev na nek način vzgajali, da bi potem te predstave tudi pravilno razumeli in sprejemali. Zato je skrajni čas, da začnemo z načrtno filmsko vzgojo, ki jo bodo morala prevzeti naša kulturnoprosvetna društva, v sodelovanju z vsemi ostalimi družbenimi organizacijami. Začeti bomo morali z načrtnim oblikovanjem okusa ljudi, ki obiskujejo kino predstave, ker ti danes ne znajo ločiti kaj je dobro in kaj slabo.-« Vitko musek, predsednik filmskega sosveta ZVEZE SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV FILM PRIBLIŽATI LJUDEM NIHČE NE MORE MIMO DEJSjTVA, DA JE PRAV Vilm tista oblika izobraževanja, ki je najbolj MNOŽIČNA. Tovariš Musek je nadalje po- iz področja upodabljajočih umet-{•flaril, da je zlasti za mladino nosti, in se lahko ob debati po krnska vzgoja izrednega pomena, filmski predstavi razvije širše .i5?es imamo tubi precej film- razpravljanje o posameznih umet- p Šmarju pri Jelšah so kar gostilno »Šmarje? za tri ure spremenili v gledališko dvorano, kjer so prizadevni in požrtvovalni igralci Celj-ih klubov in filmskih gledališč, nikih, njihovem delu itd., s čemer spega ljudskega gledališča z igro -»Robinzon in dekletu navdušili prepolno »dvorano?. In ljudje se niso prav nič razburjali, ker na mizah V so začela s tovrstnim delom, si liudie širilo svoie obzorie. Ta- c ni bilo kozarcev BORIS KUHAR — SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV LJUBLJANSKEGA OKRAJA STALNI KLUBSKI PROGRAMI so začela s tovrstnim delom, si ljudje širijo svoje obzorje. Ta-praksa v teh filmskih klubih pa ko delo pa zahteva seveda spored drugim kaže tudi to, da lah- sobne strokovnč kadre, ki bodo v> v teh klubih povežemo film- vodili debate in dajali pojasnila. sko vzgojo tudi s splošno estet- Zveza Svobod je sicer že dala ne-skim izobraževanjem. kaj strokovnjakov-sodelavcev za "Naj navedem primer: v polj- to področje, treba pa jih bo vedno ' *kih filmih, ki prikazujejo odpor več. Filmska vzgoja zahteva stal-poljakov proti okupatorju, lahko no skrb, ker moramo omogočiti ^sledimo celo vrsto problemov ljudem gledanje res kvalitetnih poljske med drugo svetovno voj- filmskih predstav in jih ob teh 110 in ljudem se ob tem prebudi vzgajati. Zato mislim, da ne mo-tanimanje za to državo, tako v remo mimo aktivnega poseganja temljepisnem, gospodarskem, v Svobod in prosvetnih društev na Jriietniškem in v drugih pogledih, področje filmske umetnosti.« podobne možnosti daje tudi film FRANC PRINC — OBČINSKI SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV TRBOVLJE ZABAVA M ZLO ZABAVNO ŽIVLJENJE JE DANES RAZŠIRJENO Povsod, vendar pa gre svojo samovoljno Pot. naša naloga je, da zabavnega življenja Ne PREPUŠČAMO VEC stihiji, ampak ga organiziramo IN MU DAMO VEČJO KULTURNO VREDNOST. !|Ml!llll!llllllllllllllllll!llllllllllllllllllllillll!lllllillllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllll!lll1lll!!llllllilllllllllllllllllllilllllllllll!illl!llllllllllllillll!llllilllllllll!lllllllllll!ii I »Večina društev še nima izkušenj pri organizaciji | kulturnozabavnega življenja. Na drugi strani pa | imamo kraje in območja, kjer so, na tem področju | dosegli že prav lepe uspehe. Zato bi morali nuditi | prvim vso pomoč, da bi našli nove in primerne oblike | zabavnega življenja. Pri društvih naj bi ustanavljali j zabavne sekcije, ki bi morale tesno sodelovati z dru-| gimi sekcijami in bi tako lahko organizirale kvali-| tetne zabave. Prav tako bi bilo treba vključiti v dru-| štva divje ali samorasle ansamble zabavne glasbe. V | tistih krajih, kjer še je pa ta zvrst dejavnosti že raz-| širila, pa naj bi organizirali Okrajni sveti Svobod | občinske in okrajne zabavne revije.« Fllllll!llllll!lll!llllll!llllll!ll!llll!lllllllll!lllllll!ll!lll!!llllll!lllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllllll!IIIIIIIMIIII!!lllllllllllllllllll!lllllllll!lllllll!!lllllll!!IIIMIIlil CE USTANOVIMO KLUB, JE PREDVSEM VAŽNO, DA IMA TA KLUB STALNE PROGRAME, DA BODO PRIVABLJALI LJUDI, KI BODO POTEM STALNO RADI ZAHAJALI VANJ. :i!llllllll!ll!lll)llll!llll!lllllllllllllllllllllllll!!lllllll!ll!llll!ll!!lllllllll!llllllllllll!lllllllllll!!lllllll!l!lllllllll!!lllllllllll!linillll!!lllllllllfflllllllinillllllllllll!l!!!llllffll!!lll1lllll!!!lltlini!lllllllllllll!llll »Klubski večeri so se v naših klubih že uveljavili. Zdaj moramo poskrbeti, da bodo ti večeri čimbolj pestri in po vsebini za ljudi interesantni, kar je-~se posebno važno v začetku. Za klubske večere je potrebno pripraviti več oblik, prav tako pa so koristne konkretne izmenjave izkušenj neposredno med posameznimi klubi ali posredno preko Zveze. Dalje predlagam, da bi prosvetni servis izdelal več različnih programov za klubske večere in pri tem upošteval, da bi se klubi ob takih večerih v večji meri posluževali raznih tehničnih pripomočkov. V vseh naših publikacijah naj bi objavljali več gradiva o klubih, kakor tudi poročali o delu in izkušnjah posameznih klubov, ki so že dosegli neke uspehe. Poleg tega bi bilo prav, da tudi naši ostali časopisi, radio in televizija posvetijo več časa in prostora klubskemu življenju.« republike poleg oficialnega dela priredili še .Večer partizanske pesmi1, na katerem se je zbralo nad sto ljudi. Življenje v klubu se je tako počasi vedno bolj uveljavljalo in danes imajo redno vsak torek klubski večer, na katerega so se ljudje tako navadili, g da je vedno 50 do 80 obiskoval-g cev. Podobne primere bi lahko g navedel za Trbovlje, Izlake, Vr-jj hovlje, Hrastnik i-n druge kraje.« -Ko- -jo- tovariš Kuhar tiadalje g govoril o tem, kako pomembno je jj za uspešno delo klubov, da si iz-gj berejo pravilen program, je med g drugim dejal: »Če hočemo, da bodo imeli g naši klubi stalno dobre progra-a me, moramo pritegniti vse tiste S strokovnjake, ki nam lahko dajo B koristne nasvete in pravilno stro-= kovno pomoč. Pred tednom smo fj v našem okraju razpravljali o gl tem, kje bi našli, človeka za li-1 kovno vzgojo. Istega dne pa so g razpravljali umetnostni zgodovi-jf narji v svojem društvu — okoli S 40 jih je bilo — o tem, da za S svoje kvalifikacije pravzaprav ni-fg majo prave zaposlitve in pravega B dela. Enake pritožbe bi lahko sli- i|«lllllil!lllll!lllllllllllill!llll!!»lllllll!!ll!ll lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllll^ šah riudi v drugih strokovnih dru- štvih, kjer trdijo, da v naši V nadaljevanju svoje disku- klubov in nameravali smo usta- Laščah so bile filmske predstave r™ZbA ^n;Le ^ obsto;>®;. e je tov. Boris Kuhar govoril noviti še 15 drugih v tistih kra- zelo slabo obiskane. Ko so usta- “ , J, na Prlmer aosoiventi delu in izkušnjah klubov v iih> kier so za to najboljši pogoji, novih filmski klub in v njem pri- ademije za upodabljajočo iblianskem okraiu pa danes aktivno dela redih prvi filmski večer, je bilo umetrwst ne bi pomagali pri naši samo polovica, nastalo pa je okoli v klubu samo deset ljudi. Danes kkovni vzgoji? Zato predlagam, »Če tu zdaj več govorimo o ne bomo mogli rešiti vsega in »Lahko rečemo, da se je ta gg novjili j^j jjh Spi0h nismo pred- pa jih je na podobnih in takih sprejmemo na kongresu sklep Zabavnem življenju, se moramo bo treba pač po lastnih presojah nova oblika kulturno-prosvetne- videvali. Pri ustanavljanju in prireditvah najmanj petdeset. Po- in pošljemo vsem strokovnjakom otrest} bojazni, da bomo zaradi in možnostih poskrbeti, da ne bi Sa dela in življenja v ljubljan- življenju klubov so predvsem dobno je bilo s proslavami, ki so vabilo, naj se vključijo v naše tega zanemarili druge dejavnosti, zabavno življenje še nadalje skem okraju uveljavila mnogo važne oblike dejavnosti posamez- bile večkrat dolgočasne, z vedno vrste'in nam pomagajo pri ures- katere bomo še nadalje podpi- ostalo pastorek celotne dejavnosti kitreje, kakor smo pričakovali, nih sekcij. Naj navedem nekaj enakim programom. V klubu so ničevanju res široko zasnovane tali. Namen kulturno-zabavnega naših društev.« Lansko leto smo ustanovili sedem konkretnih primerov: v Velikih namesto običajne proslave na dan estetske vzgoje naših ljudi.« življenja je, doseči sodelovanje gramr^na^h^ruštvih^kot^o- MARTIN ZAKONJŠEK, OKRAJNI SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV LJUBLJANA mm VEČ SODELOVANJA Z ZAMEJSTVOM drov, katerih nam povsod tako a Primanjkuje.« V nadaljevanju svoje disku- j§ sije je tov. Princ govoril o pri- jj Zadevanjih za poživitev kulturno- g zabavnega življenja v ljubljan- g skem okraju. »Ustanovili smo komisijo za jj kulturno-zabavno življenje, ki je jj tudi že nakazala nekaj smernic g Za bodoče delo. Predlagali so ob- g finskim svetom Svobod, da mo- jj tajo več skrbi posvetiti zabavne- j! mu življenju. Društva naj prire- jj • iajo kvalitetne prireditve zabav- 1 bega značaja, tako da bo program ( Ustrezal potrebam in željam ob- g iskovalcev. Ker se povsod pojav- g Ija vprašanje, kje dobiti material, B ba podlagi katerega bi lahko se- j{ stavi j ah programe za zabavne jj Prireditve, namerava Okrajni fj svet Svobod razpisati natečaj za 1 zabavne melodije. Seveda s tem Iiiiiiiiiii||||||||||||||||||||i||ii||||||||ii||iii||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||iiiiniiiiiiii »Pred nedavnim sem bil na konferenci Prosvetne zveze v Trstu, kjer so delegati razpravljali tudi o sodelovanju z Zvezo Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Niso nas kritizirali, da doslej med nami in njimi ni bilo sodelovanja, ali pa da jim nismo nudili pomoči, prosili pa so nas, da bi bili stiki z njimi in nami v prihodnje veliko globlji, kot pa so bili doslej. Povedati moram, da so ta društva na Tržaškem, v Benečiji, Gorici in na Koroškem zelo aktivna, da pa se morajo pri svojem kulturnoprosvetnem delu boriti z neštetimi težavami. Ne samo s prostori, s finančnimi sredstvi, s kadri in podobnimi problemi, ki tarejo naša društva, temveč se morajo pogosto boriti tudi za svoj obstoj, za to, ali bodo sploh še obstajale slovenske šole, ali bodo Slovenci v uradih sploh še lahko govorili slovensko in podobno.« »Ta prosvetna društva v za- no pritegovati mladino v Svobode rekoč vsaka organizacija zase mejstvu bojujejo s pomočjo pro- in prosvetna društva, kako jo si- pripravlja programe, vsaka zase izredno stematično vzgajati in estetsko svetne dejavnosti tudi trd in neizprosen narodno obram- izobraževati, ben boj in je zaradi tega prav, da jih podpremo kolikor pač najbolj nekaf besed' o'kuTturnoprošv^tni moremo. Komisija, ki naj bi se nmnv.Mn pri Zvezi Svobod in se bori za prostore. Kakšna pa je ta dejavnost posameznih dru-rr 4 i .... ,. štev, je drugo vprašanje. Zato ? ,.SP!egPVOrit!.tPd‘ menilT>, da bi bilo nujno potreb- no zagotoviti khr najtesnejše so-sre- delovanje med vsemi družbeno- dejavnosti v industrijskih prosvetnih'društev Slovenije, naj dišSih- Lahko se sicer pohvalimo, političnimi in kulturnoprosvetni- ruacevala tudi možnosti, ka- lrr» Ki _ viuijavu I d V C-1! Ud O CbCUlUclU, naših rojakov v tujini Kranlu- morda še kie drug-ie’ da je ta dejavnost dosegla zavidljivo raven na Jesenicah, v za mi organizacijami v komuni in da se' začnemo vsi skupaj pogovarjati. o nadaljnjem razvoju kul- lahko pri nas tudi gostovala z najrazličnejšimi prireditvami, če- , , , , , , . prav so morda v precejšnjih ma-terialnih težavah in čeprav ni raven njihovih umetniških stvari- Ljubljano pa tega ne bi mogel turnoprosvetne dejavnosti ter da trditi. V Ljubljani kulturnopro- skupno rešujemo vse materialne in finančne probleme. Klubska dejavnost naj bo organizirana za Vzrok za to moramo iskati pred vsem v tem, da stare oblike ljudi vse organizacije, ne pa tako, kot tev"na'tolikšni'rišini1 kot'pri nas« ne. °2r ka^' pcofesio- se je primerilo v našem okraju, , ^ nalne kulturne ustanove lahko ko so gasilci imeli svoj dom, V nadaljevanju je tovariš Za- nudijo prebivalstvu veliko kvali- imeli svoje klubske prostore, ho-konjšek dejal, da bo ena izmed tetnejše prireditve. Tudi klubsko teli kupiti svoj televizor, kino- Zveze življenje v mestih ne more prav projektor itd.. Svoboda v tej ob-zaživeti. Temu je vzrok, da nismo čini pa ni imela niti radijskega najpomembnejših nalog Svobod in prosvetnih društev v llll!llllll!!llllllllllllllllll!l!ll!lllll!!llllll!llllllllll!ll!lllllllllll!llllllllllllllllll!!lllllllllllllll!lllllll!llllllllllllll prihodnjem obdobju, kako načrt- znali združiti naših sil, in da tako sprejemnika. DELAVSKA ENOTNOST — št. 50 — 24. decembra 1960 © * i I V L j E N J E I N Z N A N O S I LETALO NEPOGRESLJ I V O V NAŠEM POLJEDELSTVU IN GOZDARSTVU Sodobna tehnika vedno bolj posega v poljedelstvo in ga vsak dan bogati z novimi stroji. Med to množico poljedelskih strojev dobiva vedno pomembnejše mesto tudi — letalo. Po zadnjih podatkih je. bilo lani po vsem svetu nad 11.000 letal, ki so jih uporabljali izključno v poljedelstvu. Letala prvenstveno uporabija-jo za zatiranje glivičnih bolezni, škodljivih žuželk in poljskih gle- dalcev, za setev in gnojenje z umetnimi gnojili ter za zaščito pred pozebo. Al A NAD NJIVAMI Prednosti letal pred vsemi ostalimi stroji so številne. Učinek letala je nad dvajsetkrat večji od traktorja. To dejstvo je posebno pomembno pri zatiranju raznih škodljivcev, kjer so časovni roki za škropljenje zelo kratki. — Letala lahko opravijo svojo nalogo tudi tedaj, ko je zaradi razmočenega zemljišča, gostih nasadov ali drugih ovir ostalim strojem delo onemogočeno. — Kadar to delo opravlja letalo, odpade tudi vsakršno poškodovanje nasadov. Kljub temu_ pa je uporabnost letal omejena. Tako jih lahko uporabljamo samo na velikih površinah, kajti samo tako je njihova uporaba rentabilna, a tudi na velikih površinah ne. sme biti večjih ovir: drevja, daljnovodov, itd. Letala pa so v večji meri odvisna od vremena, kot pa ©stali stroji. Upoštevanje teh prednosti in omejitev mora dati letalom mesto,- ki ga zaslužijo. V preteklih letih so bili tudi pri nas izvedeni nekateri poskusi, ki so dali zelo ohrabrujoče rezultate. Že pred petimi leti so s helikopterjem poškropili nekaj nad tisoč hektarov njiv zasejanih z ozimno pšenico. S škropljenjem so nameravali uničiti širo-kolistne plevele in uspeh je bil tako dober, da so s tem delom nadaljevali vsa zadnja leta in pri tem so se iz leta v leto večale površine škropljenih nasadov. Leto kasneje so se začeli podobni poskusi na nasadih sladkorne pese, ki so dali še ugodnejše rezultate. Lani so helikopterji in letala po-, škropili že nad 12.000 hektarov njiv. Pred dvema letoma' so prvič poskusili tudi z dodatnim gnojenjem z umetnimi gnojili, ki so jih trosila letala. Uspeh je presegel vsa pričakovanja in danes si lahko že ogledamo rezultate teh poskusov. Po podatkih Zavoda za poljedelske raziskave v Novem Sadu so dale škropljene parcele za 25 o/0 več pridelka kot neškrop-Ijene, kar je predstavljalo takrat (leta 1956) vrednost 42.000 dinarjev .po hektarju. Stroški škropljenja pa niso znašali niti 10 o/o povečane vrednosti pridelka. Zanimivo je dejstvo, da so stroški škropljenja z letalom manjši, kot pa škoda, ki jo povzroči traktor, ki izvaja enako škropljenje. (Podatki Fitosanitetne postaje v Osijeku.) Na posvetovanje o gospodarskem letalstvu, ki je bilo letošnjo spomlad v Beogradu, je bilo povedano, da je v LR Hrvat-ski in Srbiji približno 320.000 hektarov njiv in pašnikov socialističnega sektorja, ki bi jih lahko enkrat do trikrat na leto zaprašili, poškropili ali pa pognojili. To so nasadi visokorodnih vrst pšenice, sladkorne pese, hibridne koruze in pašniki. Desetino teh površin predstavljajo nasadi sladkorne pese in samo na teh nasadih se bi z škropljenjem zvišal čisti dohodek za nad milijardo dinarjev. To povečanje vrednosti pridelka bi bilo še večje pri hibridni koruzi, saj bi znašalo po predvidenih cenitvah nad 1.380,000.000 dinarjev. Oglejmo si še nekaj številk: Po podatkih iz istih virov stane škropljenje ali gnojenje enega hektar^ 730 do 1452 dinarjev, kar je odvisno od tipa letal in od števila uporabljenih ur. (čimveč ur zaposlimo letalo na leto, tem cenejše so njegove storitve. Navedeni proračuni so narejeni za povprečno uporabo letal od 300 do 400 ur na leto; v tujini pa izkoriščajo letala tudi nad 600 ur letno.) Sama škoda, ki jo povzročijo traktorji na posevkih pri dodatnem gnojenju ozimne pšenice pa znaša po Dodatkih kombinata »Belje« nad 1440 di-»aa-v-' na hektar. Po vsem tem vidimo, da lahko s pravilnim škropljenjem in dodatnim gnojenjem ustvari naše poljedelstvo ogromne dohodke, izdatki za ta dela, ki jih bi opravila letala, pa ne bi dosegla niti vrednosti škode, katero za enaka dela povzročijo na posevkih traktorji. Po vsem tem vidimo, da se pri nas odpirajo neslutene možnosti uporabi letal v poljedelstvu. Prvi, pozitivni rezultati so že potrdili upravičenost razvijanja te panoge gospodarskega letalstva, navedem pa lahko še dejstvo, da domača letalska industrija lahko izdela v zadostnem številu vsa potrebna letala, letalska organizacija pa preskrbi ves potrebni strokovni kader. Vse to nas lahko utrdi v prepričanju, da se bo kmalu uveljavilo na spiskih poljedelskih strojev tudi pri nas — letalo! N GOZDOV Gozdovi, ki pokrivajo domala devet milijonov hektarov površine, so veliko naravno bogastvo Jugoslavije. Letni prirastek znaša približno dvajset milijonov kubičnih metrov lesa, vendar menijo strokovnjaki, da bodo potrebe kmalu večje od letnega prirastka. Pravijo, da bodo morali naši gozdovi v prihodnjih 10 do 20 letih povečati svojo proizvodnjo na petinštirideset milijonov kubičnih metrov na leto. To povečanje nameravajo doseči z uporabo sodobnih zaščitnih metod v naravnih gozdovih in z zasaditvijo plantažnih gozdov. Oboje pa bo zahtevalo tudi uvedbo sodobne mehanizacije, v kateri ima pomembno mesto tudi letalstvo. Letala in helikopterje uporabljajo gozdarji v najrazličnejše namene. Vsekakor pride na prvo mesto zaščita gozdov pred najrazličnejšimi škodljivci, ki lahko popolnoma uničijo obsežne gozdove ali pa vsaj bistveno znižajo količino letnega prirastka. V tem pogledu ima letalstvo, pa tudi naše jugoslovansko, že dolgoletno tradicijo. Prvič so bila uporabljena letala za zapraše-vanje v ZDA že leta 1921, pri nas pa 1932. Večje akcije so se začele pred dvanajstimi leti in se vsako leto bolj izpopolnjevale. Leta 1957 je v takšni akciji sodelovalo že nad 50 letal, ki so zaprašila nad 175.000 hektarov najbolj ogroženih gozdov. Strokovnjaki sodijo, da bi v prihodnjih letih morali imeti na razpolago vsaj 30 letal, namenjenih izključno zapraševanju gozdov, ki bi lahko prevzela zapraševanje na površini 200 do 300.000 hektarjev. Te svoje trditve podpirajo z zelo prepričljivimi številkami. Tako je prof. dr. Androič iz Za- 1 greha ugotovil, da je bil v zaprašenih hrastovih gozdovih prirastek na enem hektaru večji za 8700 dinarjev, medtem ko je samo zapraševanje stalo le približno 1000 dinarjev. Letala in helikopterji se uporabljajo tudi za gašenje gozdnih požarov. Ti požari so gozdni sovražniki številka ena. Medtem ko še vedno lahko uporabimo les iz gozdov, ki so ga napadle škodljive žuželke, pa požari popolnoma uničijo lesno maso in za cela desetletja zmanjšajo letne prirastke. Po nepopolnih podatkih so gozdni požari pri nas uničili v letih od 1945 do 1957 nad 91.000 hektarov gozdov. Samo v Bosni in Hercegovini so v letih 1950 do 1952 ter od 1955 do 1957 uničili požari nad 52.000 hektarov gozdov, škodo pa so ocenili na 70 do 354.000 dinarjev za hektar. V tujini imajo posebne organizacije, ki s svojimi opazovalnicami in helikopterji nenehno nadzirajo velike gozdne komplekse. Kadar odkrijejo požar, pa izšolane ekipe padalcev pričnejo gašenje in pogasijo požar že v njegovem začetku. V večini primerov je to edina uporabljiva metoda, saj so večji gozdovi oddaljeni od pomembnejših središč in brez primernih cest in poti. Strokovnjaki menijo, da bi morali imeti pri nas vsaj dve ekipi izšolanih gasilcev, ki bi bili opremljeni s primernimi gasilnimi pripravami in letali. Ekipi pa naj bi bili razmeščeni tako, da bi po potrebi lahko priskočili na pomoč na katerikoli kraj Jugoslavije. V sezoni, ko se ne pojavljajo požari, pa bi ta letala in helikopterji lahko uporabili tudi za druga dela v gozdarstvu ali poljedelstvu. Letala pa se koristno porabijo tudi pri saditvi in zaščiti novih ali mladih nasadov. Posebej pride v poštev sejanje travnih semen, kjer naj bi trave zaščitile odnašanje zemlje ispod mladih gozdnih nasadov. Še koristneje se pa uporabijo letala pri umetnem gnojenju, prav posebej pri gnojenju plantažnih gozdov. Po podatkih naših strokovnjakov mnogo obeta najsodobnejša metoda folijarne prehrane, ki jo pa za sedaj še raziskujejo. Ravno tako bodo letala lahko pod mladimi plantažnimi nasadi uničevala s škropivi različne plevele. Domala tako stara kot letalstvo je tudi metoda aerofototaksacije. Letala ali helikopterji snemajo posamezne gozdne površine, posebni strokovnjaki pa po povečanih fotografijah ugotavljajo meje gozdov, vrste dreves, premer krošenj, višino dreves, količino lesne mase, itd. To metodo na veliko uporabljajo v SZ, ZDA, Kanadi, Nemčiji, Avstriji, Češkoslovaški, Švedski, Franciji in v drugih deželah. Tudi pri nas so bili izvedeni podobni poskusi, ki so odlično uspeli (Fakulteta za gozdarstvo zagrebške Univerze). Strokovnjaki menijo, da bi morali v prihodnjih letih pofotografirati približno milijon hektarov gozdov na leto, če bi si hoteli ustvariti natančne preglede, kakršne potrebuje sodobno gozdarstvo. Po vsem tem vidimo, da se tudi v gozdarstvu odpira široko polje dejavnosti letalstvu. Sicer pa ima ravno na tem področju naše letalstvo že najbogatejše izkušnje. Pa tudi naša industrija lahko preskrbi potrebna letala, saj je »Utva-56« konstruirana ravno na podlagi izkušenj, ki so si jih nabrali letalci pri zapraševanju gozdov v preteklih letih. Vse kaže, da bomo že v prihodnjih letih srečali med gozdarji tudi ljudi v — letalskih uniformah. 9 Vlakno, močno kot steber V enem izmed svojih romanov pripoveduje pisatelj Wells o čarobnih lestvicah, tankih kot pajčevina, vendar zaradi posebnega materiala tako močnih, da bi vzdržale težo več ljudi. Angleški pisatelj z bujno domišljijo seveda ni mogel povedati bralcu, iz kakšnega materiala so te lestvice, ker takrat podobne snovi še niso poznali. V našem času pa je znanstvenikom uspelo pridobiti nadvse vzdržljiv material. V bližnji prihodnosti bo mogoče pridobiti snov, ki bo ne le desetkrat, temveč tisoč in večkrat močnejša in vzdržljivejša, kot je zdaj. Znanstveniki se že ukvarjajo s tem problemom. Doslej so izdelali le laboratorijske vzorce zelo močne snovi. Že zdaj lahko vzdržijo zelo drobna vlakna čistega železa kar 400 kg namesto normalnih dvajset kilogramov pritiska. Takšno kovino pridobivajo za zdaj po zelo zapletenem tehnološkem postopku, vendar kaže, da bo izpopolnjena tehnologija v tej zvezi omogočila, da se bo vzdržljivost železa stopnjevala več stokrat, kar pomeni, da letala, v primerjavi s sedanjimi tako rekoč brez teže, ne bodo več le plod domišljije pisateljev fantastičnih romanov, temveč resničnost, otipljiv dosežek znanstvenih delav- © Umetna ledvica v bolnišnici na Sušaku Še ta mesec bo dobila bolnišnica na Sušaku iz Italije umetno ledvico, ki bo pri hudih ledvičnih motnjah določen čas uspešno nadomeščala ustrezni naravni organ. Urološki oddelek na Sušaku bo druga ustanova s tako napravo v naši deželi. Umetno ledvico imajo v Ljubljani, kjer lahko z njo — prav kot bodo na Sušaku — za celih deset ur nadomestijo delovanje naravnega organa. Od tod m tam @ Rotor za vodomet Privlačen in zanimiv je rotor 1, postavljen pri enem izmed treh novih vodometov v preurejenem središču Smedereva. Konstruiral in izdelal ga je v letu dni ključavničar Svetislav Javremovič, zaposlen v smederevskem podjetju »Fagram«. Rotor je visok dva metra, izdelan pa je na načelu turbomotorja. Po zamisli simbolično prikazuje težnost Zemlje, okoli katere potujejo sateliti in rakete. V nosilnem drogu zanimive naprave je vodovodna cev, v katero teče voda iz bazena, velika krogla s premerom 60 cm — predstavlja naš planet — pa ima v notranjosti vgrajene lopatice vodnega kolesa. V sredini krogle je zaklopka, skozi katero teče vodni curek, ki povzroča vrtenje. V tej krogli so tudi zaklopke za rotorje 5, 6, 7 in 8 nad globusom. Pod učinkom vodnega pritiska se vsak izmed njih vrti neodvisno in v nasprotni smeri. Rotor 5 ima na jekleni žici maketo satelita, ki se vrti skupno z njim okoli velike krogle — Zemlje. Tik pod vrhom je vgrajena v vodovodno cev bakrena krogla, ki ponazarja Mesec. Zastrupitve s kromom Zastrupitve s kromom se V°' javljajo v številnih poklicih, * katerih ljudje uporabljajo njegO' ve spojine. Tako je na prijet možnost za strupitve s krom^ pri proizvodnji barv, pri galva-' nizaciji, v industriji barvnega stekla in porcelana, pri preparira nju in konservaciji živali za mM' žeje ter za znanstvene in šolsM zbirke, v tekstilni industriji, pr* barvanju kožuhovine, pri stroje' nju usnja, v grafični industriji M* pri mletju in pakiranju kromovuf kristalov in soli. Kromove spoji' ne so škodljive, če jih je v fc**' bičnem metru več kot miligrami še zlasti nevarne pa so soli prvine, ker delujejo na organi zem v obliki prahu ali pare. Kt0* mov prah poškoduje sluznico ^ kožo, vendar je v manjšem obs^ gu smrtno nevaren. Kromove pare, ki nastajaj0 pri topljenju kromovih rud, pa s° zelo nevarne, ker se dolgo zadr' žujejo v zraku, in sicer v oblik* drobnih kapljic, kot izredno dro' ben prah, ki zaradi neznatne teže dolgo ostaja v zraku in zastrup' Ija delavce. Te pare lahko poškO' dujejo dihala, s tem da povzro' čijo vnetje bronhijev ali pljai-Za zastrupitev s kromom so Vf' sebno značilne poškodbe kože it* sluznice, kjer povzroča krom rane. Zlasti značilne so poškodb^ na nosni sluznici, pa tudi sicet Dobro je, če veste... lahko krom prodre skozi nos do možganov. Ta zahrbtna bolezen nastopi včasih šele po dveh letih zastrupljanja s kromovi parami Spočetka prizadeti ne čutijo bolečin v nosu; poškodbe na nosni pregradi so lahko tolikšne kot leča ali pa celo kot dinarski kovanec. Pri starejših delavcih so pogostejše. / Koža je precej bolj odporna proti kromovim param. Rane se odpro le tam, kjer je bila koža že prej poškodovana. Kaj lahk° se razširijo in poglobijo, tako da sežejo do kosti. Najpogostejše so okoli nohtov na prstih. Pod krasto opazimo rumenkasto bolne tkivo. Takšne ranice lahko nastanejo tudi na koži po glavi in na hrbtu. Včasih se izoblikujejo žuli* in mehurji. Nekateri delavci so po naravi odporni proti kroma, spet drugi pa so zelo občutljivi-Če delavec spremeni delovno mesto, se pravi, da ne dela več ob kromovih spojinah, lahko te rana na koži izginejo. — Pri vdihavanju kromovih par ali pri uživanju hrane pride kromov prah 0 želodec,- kjer poškoduje sluznico. Zaščita proti zastrupitvam s kromom je lahko splošna ali Pa posamična. Splošno zaščito zagotovimo z izolacijo proizvodnega procesa, oziroma s tem, da ga nepredušno zapremo, osebno pa se zavarujemo z zaščitnimi sredstvi za obraz in roke. Še posebno važne so maske, ki prestrezajo kromove pare. Ustrezne delovne obleke lahko človeško telo zaščitijo pred vdiranjem kromovega prahu. Pogosto kopanje, izpiranje ust ter umivanje zob tudi po delu varujejo delavca pred prodiranjem kromovih spojin v organizem. Se posebnega pomena pa je, da delavec po opravljenem dela odloži delovno obleko. »Ivan Milutinovič« Tekstilna industrija ZEMUN Tvomička uL br. 14 — Tel: 37-250 Predstavništva: > BEOGRAD — uL 7. Jula br. 34 Tel. 26-843 SARAJEVO — ul. Mustafa Goluboviča 6/1 - Tei. 54-07 NIŠ — ul. Trg Pavia Stojkoviča br. 34 — Tel. 20-32 PROIZVODI: blago za moške obleke, moške in ženske plašče kakor prvovrstno plastiko 60, 80 in 100 %. ROSHAR širine 40, 45 in 50 cm. Volno za ročna dela »MACA« in vse vrste VOLNENEGA, ČESANEGA IN VLEČENEGA PREDIVA EA TRIKOTAŽO IN INDUSTRIJO. \ m m TE L E S NA V Z G O J A - Š P O R T •"iv % ■'■c.:, O D D I H M Kdor ne seje... Trdno sem prepričan, da bi bilo s smučarskimi učitelji mnogo manj težav in problemov, če bi bili — recimo — gobe! Gfobe imajo namreč to lepo lastnost, da rastejo same od sebe, in bolj ko jih pustiš pri miru, manj ko se zmeniš zanje, več jih je! S smučarskimi učitelji je pa ravno narobe. Leto in dan se jih ne spomniš, ko pa na lepem, čez noč zapade pol metra snega, zavrtiš telefon: »Halo, pošljite nam takoj pet komadov. Franko, Golovec, »Halo...« Na drugi strani žice nekdo odgovarja, da jih nimajo na zalogi. Zmanjkalo! Vse razprodano! Takrat se ujeziš! Razumljivo! »-Kaj pa se to pravi: Deset tisoč šolarjev na snegu, učiteljev pa ni! Arduš!« »Lani smo v šolskih počitnicah pripravili veliko akcijo,« je pred dnevi ogorčeno povedal predstavnik neke organizacije na zboru smučarskih učiteljev. Statistika, ki smo jo skrbno izdelali, točno dokazuje, da je skoro nemogoče dobiti učitelja takrat, kadar ga potrebuješ!« Potem je še dodal, da pripravljajo letos novo akcijo in tudi novo statistiko, ki bo jasno pokazala, kako je s to rečjo! Morda bo statistika pokazala tudi to, da bomo ob takšni praksi imeli čez deset let — deset skrbno izdelanih statistik in nobenega učitelja več!? Morda se bomo vsaj takrat domislili, da rešitev ne tiči v distribuciji, se pravi v tem, kako bi si kar najbolj pravično in po najboljšem ključu razdelili tistih nekaj deset učiteljev smučanja, ki trenutno še životarijo, temveč v tem, kako vzgojiti nekaj sto novih učiteljev ! t l To pa je preveč zahtevna naloga, da M jo mogli naprtiti samo na pleča Zbora smučarskih učiteljev, pač pa je zanjo odgovorna v prvi vrsti Smučarska zveza Slovenije in vse njene osnovne organizacije, pa tudi vsi tisti, ki, takrat ko pade v dolini sneg, dvignejo slušalko in kličejo vse vprek: »Halo! Pošljite nam...« Ja. Je že tako! Slaba setev — slaba žetev! Potem se pa razburjamo! Kaj ko bi se za spremembo enkrat razburili ob setvi?! / Sramežljivost? »Igre na snegu« je naslov knjižice, v kateri so zbrane vaje in igre, s katerimi zabavamo pionirje na snegu ter jih obenem na najbolj preprost in zabaven način učimo smučanja. Knjiga je koristen pripomoček vsakomur, ki ima opravka s pionirji, še posebno učiteljem osemletk. Založila jo je že pred leti Zveza prijateljev mladine. . Do sem vse prav. Človek začne zmajevati z glavo šele, ko zaman išče knjigo po vseh knjigarnah in ko mu nikjer ne vedo povedati, kje bi jo lahko dobil. Kdor nima »zvez« bo ostal brez nje. In le malokdo, ki je stal v knjigarni na Miklošičevi cesti, je slutil, da leže kupi knjig nad njim, samo nadstropje više, v prostorih Zveze prijateljev mladine. Čemu tolikšna konspiracija? ŠILO tlllllllllllllll!!l!llllllllilll!llllllllllllllllllllllll!l!llllllllllllllllllllllllll!l!llllll!l!IUIIIIIIIIIIIIIIIIIIilll|]||lllllllllllllll!lllllllllllllllllllll!l!l!ll !IIIIII!IIIIIIII!IIIIIIIII!IIIIIIIIII!IIIIIIIII!IIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||I1IIII||||!IIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIII|||||||||||||||||||!I!IIIIIIII!I!IIIIII!III|J| H EE »Športniki pozor: v nedeljo se zberemo ob g I ŠESTIH ZJUTRAJ PRED TOVARNO! ODHOD STREL- | | CEV IN KEGLJAČEV Z AVTOBUSOM NA TEKME V I | CERŠAK! PROSIMO, BODITE TOČNI!« Aha, sem si mislil, tu pa kar močno diši po športu, ko sem že ob vhodu v papirnico Količevo prebral gornji napis na oglasni deski. Potem sem naredil »na levo krug« in pomolil glavo skozi okence pri vratarju. »K sekretarju,« sem kratko pojasnil, ker sem dobil napotilo, naj se zglasim pri sekretarju podjetja, tovarišu Milanu Korošcu, češ da je on alfa in omega vsega športnega življenja v tem kolektivu. NOGOMETAŠI IN ŠAHISTI V BORBI ZA PRVENSTVO Nogomet je v Količevem šport številka ena... Tako bi morda dejal v Količevem ta ali oni ljubitelj okroglega usnja. Pa je to tudi res? Ne bi mogli tej trditvi popolnoma prikimati. Res je, nogomet je zelo priljubljen. Kadar igrajo količev-ski nogometaši kakšno tekmo, takrat drvi staro in mlado v Domžale. Seveda, pozabil sem povedati, da v Količevem sploh nimajo svojega stadiona, niti nogometnega igrišča. Kljub temu pa si količevski nogometaši ne dajo vzeti dobre volje. Kadar je le mogoče, zaigrajo tisto igro — enajst proti enajstim. Občinski praznik, sindikalna občinska tekmovanja, vsakoletne papirniade, prijateljske tekme — dovolj je priložnosti, da se vsako leto nekajkrat nogometaši ogrejejo in razgibljejo. Toda — popularnost je eno, drugo pa je aktivnost in kvaliteta. Glede agilnosti in kvalitete pa se nogometaši vsekakor ne morejo meriti s šahisti. Ša-histi so ponos tovarne! Imajo dve stalni moštvi — prvo in drugo. V svojih vrstah imajo prvokategornika Vida Vavpotiča in še precej drugokategorni-kov. Šahisti v Količevem so nepremagljivi v občini in njihova ekipa vedno pribori občini dragocene točke. Večkrat nastopajo tudi izven občine — bili so celo v Portorožu, Ljubljani in na Bledu — vsako leto pa prirejajo tudi tovarniško prvenstvo. Marsikdaj se na takih tovarniških turnirjih zbere po 20 in še več šahistov. Pa ne mislite, da so med njimi sami inženirji, tehniki ali nameščenci. Tudi med delavci je precej takih, ki se precej dobro znajdejo v otvoritvah, končnicah in drugih skrivnostih te »kraljevske igre«. ŠE KEGLJAČI, STRELCI, ODBOJKARJI... Seveda s šahom in nogometom ni izčrpan ves repertoar športnega življenja v tej tovarni. Imajo tudi kegljaško sekcijo, ki hodi redno trenirat v Domžale, ker pač v tovarni nimajo lastnega kegljišča. In slednjič so tu še strelci. Pravzaprav strelci in strelke. V tovarni imajo namreč moško in žensko ekipo. »Naše strelke niso kar tako,« je pojasnjeval sekretar. »Ko smo imeli pred leti v okviru podjetij papirne industrije dvoboj s Hrvatsko, so ravno naše strelke premagale svoje nasprotnice kot za šalo.« Imajo še kakšno sekcijo v Količevem? Seveda, ne smemo prezreti tudi namiznoteniških igralcev. Zanje je dejal sekretar, da uničijo žogic toliko, kolikor jih vidijo. Dokaz, da so marljivi, je tudi v tem, da »okupirajo« sindikalno sobo vsaj štiri dni v tednu. »Naša zadnja sekcija so odbojkarji,« je nadaljeval tovariš Klemenčič. »Precej let je . ta športna panoga nekako životarila. Nismo Imeli pravega človeka, ki bi znal ljudi navdušiti za to panogo in sploh ljudem kaj pokazati. No, letos pa se je tudi pri odbojki stanje popravilo. V tovarno smo dobili mladega tehnika, ki je dober odbojkar. V zadnjih mesecih se je ta panoga lepo razživela in so imeli odbojkarji po letošnji papirniadi že šest prijateljskih tekem.« Še eno panogo bi moral omeniti — čeprav le-ta živi res samo bolj na papirju — plavanje. V tovarni je več dobrih plavalcev, toda ker v Količevem nimajo bazena, so se vsi tisti, ki jih ta šport veseli, vključili v športne organizacije v Domžalah. MED NAJBOLJŠIMI NA PAPIRNIADAH Športno življenje v Količevem je torej dokaj pestro. Vsako leto se seveda udeležijo svoje tradicionalne papirniade. In vedno z uspehom. Letos so bile v Krškem 9. igre papirničarjev. Doslej so bili športniki iz Koli- ■ I Da bo bolj držalo... \ o na ona ramena marveč na deset ramen! PAPIRNICA V KOLIČEVEM JE MOČNO POVEČALA ZANIMANJE ZA ŠPORT MED DELAVSTVOM, KER JE TUDI PRI ŠPORTNIH FUNKCIONARJIH UVEDLI »DECENTRALIZACIJO« — IMAJO VEČ POVERJENIKOV, KI SKEBE VSAK ZA SVOJO PANOGO. čevega že 7-krat drugi in 2-krat tretji. Vsekakor lep uspeh za kolektiv, ki nima niti bazena, niti stadiona, niti telovadnice. Majhno odbojkarsko igrišče — to je vse, kar imajo. Sicer pa hodijo na treninge in tekme v Jarše, Domžale in druge kraje. Zlasti nogometaši in namiznoteniških igralci zasedajo na pa-pirniadah redno najboljša mesta. Seveda pa s papirniadami v Količevem niso izčrpali vsega svojega športnega koledarja. Tekmujejo, kadar je le priložnost: ob občinskih praznikih, na sindikalnih občinskih tekmah, s sorodnimi kolektivi in še ob raznih drugih priložnostih. Sindikat podpira to življenje, kolikor je le mogoče. Za opremo, rekvizite, municijo, namiznoteniške žogice in za športne drese sploh ni problemov. Podjetje večkrat da na razpolago za razna tekmovanja tudi avto, ki ga plača sindikat. »Kdor ima le veselje do športa,« je nadaljeval sekretar, »temu nudimo kar največ možnosti za udejstvovanje. Seveda, težava je v tem, ker nimamo svojih igrišč. Vendar bomo tudi ta problem kmalu rešili. Morda bomo že v nekaj letih dobili ob tovarni potrebna igrišča in celo plavalni bazen.« RAZDELITI DELO — V TEM JE SKRIVNOST USPEHA! Zanimalo me je, kako je možno v tem podjetju vzdrževati športno življenje na takšni ravni, ko nimajo niti igrišč, niti drugih objektov. Stvar me je Vedno bolj zanimala, saj je ta kolektiv, ki šteje okoli 460 ljudi, uspel v razne športne veje zajeti nad 100 posameznikov, večji del mladine (v tovarni je zaposlenih 120 mladincev), nekaj pa tudi odraslih, zlasti za kegljanje. Zato sem s tem vprašanjem kmalu prišel na dan. »Napiši to,« so mi rekli, tanco kolektiva, ki pa ima- || »Napiši, potem bo bolj dr- jo možnost, z marljivimi pri- m žalo!« pravami nekoč to doseči! || Pogovarjali smo se o de- Spet nekaj drugega so || lavskih športnih igrah in o športne igre v samem kolek- i= tem, ali je prav, da smejo tivu. Največkrat želimo z ij na njih nastopati vsi člani njimi poživiti športno dejav- || kolektiva, tudi tisti, ki sicer nost prav v vrstah tistih §f tekmujejo v drugih športnih ljudi, ki se sicer s športom H klubih. Rekel sem jim, da ne ukvarjajo. Z njimi jim = smo o tem že pisali, pa so skušamo , vzbuditi veselje, g| zamahnili z roko: skušamo jih pritegniti med || »Nismo brali. Napiši še aktivne športnike — aktivne g enkrat! Za nas? Pa tudi za v tem smislu, da bi za svojo =1 druge. Tudi drugod vedno telesno rekreacijo odslej sto- M znova razpravljajo o tem in rili več, da bi v zabavo go- || se ne morejo zediniti.« _ jili katerokoli športno pano- || Čudni patroni so včasih ti go ali igro. Zdaj pa si za- Ij! naši športniki! • Spravljajo mislimo, da jih ob tem pr- g človeka v zadrego, ko zahte- vem, negotovem koraku po- §§ vajo, da postane razsodnik stavimo pred nasprotnike, ki g in da odloča, kaj je prav in jih bodo brez obotavljanja |§ kaj ni! predelali v čežano — potem s Priredili so športne igre. smo dosegli bore malo! Saj s Več tednov so imeli med- je znano, da se mnogo ljudi H obratna tekmovanja, pa so obotavlja vstopiti v športni §1 se na lepem spuntali mar- klub predvsem zato, ker tam s tinarji: ne najde sebi primernega §1 »V nogometu ne bomo na- mesta niti primernih vrstni- g stopili,« so rekli. »Nima srni- kov, ob katerih njihova ne- g sla. Naši nasprotniki so sa- spretnost ne bi bila tako H mi aktivni nogometaši; če- očita! mu bi se merili z njimi, ko Je pa tu še druga plat me- = vendar vemo, da na igrišču dalje, namreč: kakšen smisel g sploh ne bi prišli do žoge. ima za aktivne športnike, da H Kakšen pomen ima takšno jim postavimo' po robu za- g letanje sem in tja samo za- četnike?! Saj človeško je ra- a to, da bi nam pokazali, kakš- zumljivo, da se ta ali oni re- M ne reve smo! Ne gre za zrna- korder želi postaviti v do- H go, pač pa za igro! Pa tudi mačem kolektivu z blestečo M za to: s tekmovanjem vzbu- zmago, s katero daleč pre- H diti pri ljudeh veselje do kosi v*# svoje nespretne to- g športa ali pa jim hočemo to variše. Pravim, da je to člo- g veselje že v kali zatolči! Ne, veško razumljivo, vendar za- s mi že ne bomo nastopili!« radi takih človeških slabosti j Slišal se, kako so drugod ne bo sindikalna podružnica g načeli isti problem kegljači, angažirala svojih sil samo §{ spet drugod atleti, igralci na- zato, da bi omogočila kite- g = miznega tenisa, odbojkarji... nje s pavjim perjem tistim g Žal, enotnega recepta, ki poedincem, ki so že formira- g g bi veljal za vse, najbrž ne ni športniki in ki imajo v g g bodo nikjer dobili. svojem klubu ali društvu do- g Če je na primer na spo- volj možnosti, da se pome- g §§ redu tekmovanje metalur- rijo s , sebi enakovrednimi g g gov, na katerem se pomerijo nasprotniki. Ne gre tu za di- g g za naslov najboljšega kolek- skriminacijo, kot pravijo ne- s g tiva metalurgi Iz vse Jugo- kateri, temveč za logiko, ža g g slavije, poten* je jasno, da to, da s športnimi akcijami g = bodo nastopili ta svoje mo- po sindikalni liniji ne sku- H g štvo vsi najboljši športniki šamo mobilizirati ljudi, ki § H kolektiva, ne glede na to, kje so že mobilizirani, pač pa ti- g g sicer trenirajo in tekmujejo, ste, ki stoje ob strani in s M gj Kot člani kolektiva so prav katerimi se nihče drug ne g g oni prvi, ki jim pripada ta ukvarja! | pravica in storili bi neizmer- Seveda pa je pomoč meh | = neumnost, ce bi vztra- aktivnih športnikov v vlogi g g ^a.'’ da na zveznem trenerjev, svetovalcev in or- g 1 tekmovanju nastaviti te po- ganizatorjev delavskih šport- g g vprečnt športniki-začetmki. ^ iger vednG dragocena in g g Taksno tf..rmc4?avtje v jugo- Vedno še kako dobrodošla! e = slovanskem merilu— ce so I se zanj že odločili in če me- Tfko! Napisal sem! Ni re- m I nijo, da je koristno - naj ce?!'.ln ni ^avll°- Samo raz' B 1 bo IZPODBUDA vsem dru- misl?an3e- Ce pa menijo to- g 1 gim športnikom, ki še niso v.a!lh’ da bo zdaj bolj dr- g | dovolj sposobni, da bi jih zal° ~ Pa nal drzi! = lahko vključili v reprezen- MILAN MAVER j ll!lllllllllllllllll!ll!l!l!llllll!l!llll!!lll!l!lllllllllll!lllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIl!lllllllll!lllllllllllll!lll!!l!lllllll!!!lll!llllllllll!llll!l!llll!||||||||||!^ = »Tudi pri nas smo pred nekaj leti zabredli v krizo,« mi je začel na moje vprašanje pojasnjevati sekretar Klemenčič. »Bilo je to takrat, ko je vse delo obviselo na enem samem človeku. Seveda, en sam človek ne more dosti napraviti. Mož se je kar utapljal v raznih nalogah in funkcijah, uspeha pa ni bilo. Razumljivo, kako naj posameznik pridobi in naveže nase sto in še več ljudi. Takrat smo videli, da tako ne bo šlo dalje. In smo sklenili tudi športno življenje nekoliko »decentralizirati« — ali bolje rečeno — pridobiti čimveč ljudi in jim porazdeliti funkcije. To je prav tako, kot skušamo danes čim Jsolj vključiti v samoupravljanje kar naj večje število delavcev. Uspeh je bil kmalu viden. Danes imamo v tovarni šest ali sedem poverjenikov in vsak mora skrbeti za svojo panogo. Strelce vodi Ljubiša Milič, ša-histerin nogometaše Vido Vavpotič, odbojkarje Janez Pleško, namiznoteniške igralce Janez Košar in drugi. Vsak poverjenik se lahko terfieljito posveti samo svoji panogi in ustvari čvrste vezi med delavci. Vsekakor teh nalog-en sam človek ne bi zmogel Prepričan sem, da smo ravno s tem, ko smo breme organizacije športa prevalili z enih ramen na več ljudi, dosegli največji uspeh. Sicer pa je to potrdila tudi praksa, saj smo tako hitro premagali mrtvilo in spet razvili športno dejavnost v tovarni.« je zaključil sekretar Klemenčič. !. P. Patrolni tek v počastitev dneva JLA Okrajni strelski odbor Maribor je 18. decembra priredil tradicionalni patrolni tek v počastitev dneva JLA na 1500 metrov dolgi progi s streljanjem na 100 metrov (vojaška puška). Tekmovanja se je udeležilo kar 45 ekip strelskih družin, sindikata, JLA; ZROP in gasilcev. Skoda, da se tega tekmovanja niso udeležile sindikalne ekipe največjih mariborskih podjetij 'TAM, Metalna, MTT, Gradis), Kljub slabemu vremenu so bili doseženi več kot zadovoljivi rezultati, za kar gre zasluga izredni požrtvovalnosti posameznih ekip. Vrstni red posameznih ekip v končni oceni: 1. V. p. 7895/19 (Vladičič, Jančič; Mladenovski) 7,45 min. 42 krogov, skupna ocena 158,5 točk. 2. SD Košaki (štefanec, Valenčak, Gradišnik) 8,S6 min. 68 krogov, skupna ocena 140 točk. ' 3. SD Tone Tomšič (Mitrovič, Kavčič, Vukas) 8,09 min. 51 krogov, skupna ocena 136,5 točk. 4. V. p. 7964/6 (Dimitrij evlč, Dragan, Dobrič) 7,17 min. 25 krogov, skupna ocena 136,5 točk. 5. V. p. 7964/21 (Kamaljevič, Sko-bič, Klajič) 7,47 min. 39 krogov, skupna ocena 135,5 točk. 6. SD Livar I (Bukovec, Hrastovec, Fabjan) 8,28 min. 57 krogov, skupna ocena 133 točk. 7. V. p. 266IV1 (Stojanovič, Dobraš, Stankovič) 7,42 min. 34 krogov, skuj^ na ocena 133 točk. 8. SD Stane Rozman (Ceh, Ste*>, Kampuš) 8,00 min. 42 krogov,'skupna ocena 132 točk. 9. SD Šlander XI (Curčič, Lado-vec, Bevc) 8,47 min. 63 krogov; skupna ocena 129,5 točk. 10. SD Šlander I (Žohar, Golnar, Koc) 7,57 min. 38 krogov, skupna ocena 129,5 točk. Po končanem tekmovanju je predsednik OSO Maribor Jože Žirovnik podelil prehodni pokal in diplome ter se zahvalil za tako veliko udeležbo, s katero so vsi nastopajoči dokazali, da je praznik JLA tudi praznik vseh delovnih ljudi. »Zdaj pa kar molči in poslušaj! Tvoj prijatelj ni bil ubit. Samomor je napravil. . .« Utihnil je in pogledal sina. Fant je strmel v očeta, kakor bi mu bil sporočil, da je postal ban drinske banovine ali kaj podobnega. »Komisija se je zmotila,« je nadaljeval detektiv. »To je neovržno dokazano, preiskavo so prekinili že pred dobro uro. Oorosti mi, ker sem te prej nadlegoval s tistimi vprašanji. Po toliko letih službe se taka vprašanja policaju vcepijo v kri in ne more r~-mo njih niti takrat, kadar govori z lastnim sinom.« Ivica si je že opomogel. Vstal je. Spoznanje, da ni več v nevarnosti, mu je vrnilo moči. Stopil je k oknu in pogledal na cesto. Ko se je obrnil, je tiho rekel: »Hvala, oče!« »Za kaj se zahvaljuješ?« • »No .. .« Kakor da sluti, kaj je hotel sin povedati, je oče Ivici naglo segel v besedo, ker C^i-no ni hotel slišati tistega: »Odgovoril ti bom.« »Zakaj se je zgodil ta ubo ... Ta samo- snor?« Niti oče niti sin nista v pogovoru omenila besedice morilec. Oče je zdaj opustil celo besedo uboj. »Zaradi ljubezni!« je odgovoril Ivica. »To sem si mislil. Dekletovo ime?« »Dada . . .« »Ona torej!« je vzkliknil detektiv Aca Strup. • Ob dveh Je sobarica prinesla »Večerne novice«. Dada je razgrnila list. Mira je stala za njo, tako da sta lahko obe brali. Pogled jima je prikoval nase črn naslov na prvi strani: Ne uboj, temveč samomor! — ClaneSi pod njim je bil kratek: sporočilo policijske uprave, da je bilo pri pregledu na kraju samem precej znamenj za uboj, dopoldne pa so ugotovili, da je fant napravil samomor. Kasneje so našli v travi tudi samokres. Kot vzrok samomora so omenjali težavne gmotne razmere v družini. »Kaj naj to pomeni?« je vzkliknila Dada. Celo minuto sta molčali, potem pa je začela Dada vsa razburjeno šepetati: »Zdaj sem se spomnila . . . Moj oče je posegel vmes. Rekel je, da mora nujno k banu... z banom se dobro poznata. Ni hotel, da bi bila njegova hči zapletena v tako afero . . .« »Tem bolje,« je rekla Mira. »Morilca tako ali tako ne bi našli. Kako pa bi bilo, če bi policija svoje zaupnike obtoževala umorov, zlasti še zdaj, pred volitvami...« • Ivica se dolgo ni mogel zbrati. Na robu živčnega zloma je bil, ko mu je oče povedal, da je policija ugotovila samomor. Ni doumel, kako se je mogla na ta način zaključiti policijska raziskava. Na zločin niti ni več mislil. Uboj ga ni razburjal. Takrat se mu je zdel nekaj razumljivega. Ljubil je dekle, svojo ljubezen je branil, s smrtjo je kaznoval tistega, ki mu je ugrabil dekle. Mar tega niso storili hladno, premišljeno že mnogi pred njim? Sam pri sebi se je opravičeval, vendar se je hkrati zavedal, da se na sodišču ne bi opravičil. Tega se je bal. Misel na odgovornost mu je trgala živce in mu zapirala sapo, zaradi- dejanja samega pa se ni vznemirjal. Očetovo sporočilo ga je umirilo. Živci so se sprostili, misli pa so postale živahnejše kot kdaj koli prej. Ivica Je vedel, da se policija ni mogla zmotiti. Motila se je le takrat, kadar ji je kdo ukazal. Nezakonitost in nasilje si je privoščila, kadar so Ji to ukazovali tisti, zaradi katerih je bila Preiskavo o uboju so torej ukinili na ukaz nekoga. Kdo izmed vladajočih bogov bi se mogel zanimati za njegovo usodo ali za smrt tistega fanta, ki bi ga Ivica spet ubil, če bi oživel? Nihče. Kaj se je torej zgodilo? Skrivnost. Hodil Je po sobi in razmišljal. Tako ga je dohitela noč. Legel je in spet razmišljal. Ni se zavedal, ali spi ali bedi. Sele zjutraj je poskočil in glasno zaklical: »To sem norec! Glavo si ubijam z nečim, kar me nič ne briga, namesto da bi bil zadovoljen, ker sem imel zares srečo.« Vstopil je oče. »Zelo važno novico imam zate.« je rekel. Ivica se je vznemiril in zaskrbljeno po- gledal očeta. Ali je policija preklicala svojo zmoto? Oče mu je brž povedal. »Odločil sem se, da te bom poslal v Zagreb študirat.« Olajšanje je začutil Ivica isti trenutek kot presenečenje. »Oče, kolikor vem, nimamo denarja.« »Ne skrbi za denar! Nekaj sem prihranil, nekaj si izposodim. Razen tega ti bom zagotovil zaslužek na policiji. Prijatelje Imam .. .« Detektiv Je bil očitno pripravljen na daljši pomenek. »Kaj bi rad študira!?« je vprašal sina. »Tehniko. Lepo se sliši, če ti kdo reče inženir.« »Dobro, študiral boš tehniko.« »Dober oče sl.« »Mislil sem, da si tudi ti dober sin, pa nisi najboljši. Zdaj mi ni za grajo in pridigo, vendar te prosim, da trezno preudariš, kadar boš spet odločal o svojih ljubezenskih zgodah in nezgodah.« »Doslej to ni bilo v moji moči.« »Mlad si, bil si nepremišljen... Kar strese me, če pomislim, kaj vse se lahko zgodi v prihodnje.« »Pazil bom.« »Prosim te ... Cez dan ali dva lahko greš na pot.« Ivica je pozabil na vse težave in na vse tisto, kar ga je mučilo zadnjih nekaj dni. Študent tehnike, inženir — to si je že zdavnaj želel, vendar se mu ni zdelo dosegljivo. Oče je izreden človek. Policija ima dolgo roko in vpliv vsepo*-slu in ob radijskem sprejemniku 10.30 Veliki navdih) 11.20 V vedrem ritmu s triom Suns 11.40 ZN na pragu leta 1961 12.00 Novo za Novo leto 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Vesele pesmi z domačih poljan 14.00 Radi ste jih poslušali v pretklem letu 5.15 Zabavni zvoki za mlade poslušalce 15.30 W. Disney — -K. Cipci: Peter Pan — Glasbena pravljica 16.00 Našj eo-listi čestitajo svojim poslušalcem 16.45 Znani ansambli — neznane viže 17.15 Novoletni mijav-mijav 18.30 Pozdrav iz Zagreba 19.00 Obvestila 19.05 Srečno! 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »Ze noči se, že glasi se po cestah vabeči klic . . .« 20.30 Radijska igra 21.30 Po pariških ulicah 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Plesna glasba 23.55 Prijeten počitek! 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. ! i. i 0 63 1 I i i Odslej premija pralnega mik o najsodobnejših principih Tovarna »ZUTOROO« laribor začela že 1. novembra s poskusno proizvodnjo Rekonstrukcija tovarne Zlatorog itd. Po dosedanjem načinu proiz-v Mariboru se bliža h koncu. Malo- vodnjc je bilo milo na tržišču vlaž- kdo, ki ja v zadnjem času zasledoval hitro rast gradbenih del v tovarni Zlatorog, je vedel, da se tu pripravlja montaža dveh popolnoma novih strojnih naprav za najsodobnejšo proizvodnjo detergentov in pralnih mil. Tako postajajo napori kolektiva, da se dokončno reši zastarelih metod dela — stvarnost, kar ni samo velika pridobitev za kolektiv, temveč tudi za potrošnike. Prvi del rekonstrukcije se bo zaključil z montažo Mazzonijevih naprav za proizvodnjo pralnih mil. 2e s prvim novembrom je stekla poizkusna proizvodnja mila po najsodobnejših metodah. Naše gospodinje bo vsekakor zanimalo, kaj bo tu novega in kakšna bo razlika med dosedanjo in novo kvaliteto mila. Da bi bilo laže razumljivo, naj na kratko omenimo zdaj povsod v svetu že zastareli način proizvodnje, po katerem je tovarna Zlatorog kakor tudi vse ostale tovarne mila pri nas proizvajala pralna mila do sedaj. Kuhana milna masa je bila na primitiven način hlajena in nato oblikovana v razne oblike. S tem se je šele začel proizvodni proces, čeprav izven stroja. Proces lahko imenujemo paradi tega, ker Je predstavljalo sušenje oblikovanega mila eno od važnih faz v celotni proizvodnji mila. Sušenje samo je bilo dolgo-' trajno in podvrženo atmosferskim prilikam kot so temperatura, vlaga, ■ i n H SisasasgiKBsgieHg&saeasaBBRaag sbsbs no, često porozno, če pa se je sušilo dalj časa, je postalo celo deformirano. V novem modernem načinu proizvodnje vse te nevšečnosti odpadejo, ker se vse delo, namreč oblikovanje in sušenje vrši v strojnih napravah. Odslej bo milo vedno do- Novi stroj za izdelavo mila volj čvrsto s točno določenim odstotkom vlage, ne bo več spreminjalo oblike, niti se ne bo v hrambi vlažilo. Razumljivo bodo spremembe, navedene v proizvodnji, zelo vplivale na izboljšanje kvalitete mila, kar bodo lahko potrošniki kmalu z največjim veseljem ugotovili. Poleg navedenega še ena novost, katera je seveda zelo tesno povezana z obrazloženo spremembo v načinu proizvodnje mila. Proizvodnja po starem načinu zaradi sušenja na zraku ni dovoljevala znatnega povečanja kapacitet, zaradi česar se je često dogajalo, da trgovska mreža ni bila redno založena z nekaterimi vrstami mila. Druga slaba stran, ki je izvirala iz omenjenih proizvodnih zmogljivosti je bila ta, da je milo moralo prehitro zapuščati sušilnice v tovarni, kar je imelo za škodljivo posledico, da je prihajalo milo na trg prevlažno. Vse to bo v bodoče odpadlo! Milo bo prihajalo iz strojnih naprav popolnoma sposobno za trg in uporabno, ker se bo v celotni proizvodnji proces kot omenjeno, odvijal v strojih. Da bi na koncu lahko vsaj del-po Ocenili ogromne prednosti, ki jih prinaša proizvodnja mila z novimi _ ... , . . napravami, naj omenimo še to, da let iste naprave v celi vrsti tovarn osdtf ^enrim^no je najvefija tovarna mila na svetu J Z^h"d”lhrt povečale in ‘bo ~ tovarna Zlatom; »The An dren Jergens company« svetu, kar dokazuje ogromne pred- lahko v ceioti ugodila željam po- v Ameriki montirala Mazzonijeve nosti, ki jih imajo modeme naprave trošnikov in proizvajala ista kvali- naprave za proizvodnjo pralnih mil. za proizvodnjo kvalitetnih pralnih tetna mila kot so na zahodnem Poleg te delujejo uspešno že več mil. trgu. Splošno gradbeno podjetje »Zidar« Kočevje: V f©fU 1965 pFdIViCi i H brntoprodnkt 890 milijonov O I Od male gradbene skupine, ki je bila formirana takoj po osvoboditvi leta 1945 in ki se je bolj bavila z remontom ko pa s klasično gradnjo, je nastalo leta 1947 gradbeno podjetje »Ograd-«. Četudi se je to podjetje že močneje organiziralo v gospodarski dejavnosti, je še vedno bilo pod operativnim vodstvom izvršnega odbora okraja Kočevje. Nagel razvoj gospodarstva na Kočevskem, tako v pogledu obnove v vojni porušenih objektov, kot tudi izgradnje novih modernejših stavb je narekoval, potrebo po ustanovitvi samostojnega gradbenega podjetja. Ustanovljeno je bilo v maju 1952 pod imenom SGP »Zidar« Kočevje. Od svojega predhodnika je dobilo to Med objekte, s katerimi se ponaša kolektiv »-Zidar-«, spadajo tudi podjetje osnovna sredstva v vred-»SLOVENAČKI NEBODERI« na najlepšem bulevarju mesta nosti 1,5 milijona din, kar je pred-Reke, na bulevarju Marxa in Engelsa. stavijaio temelj za nadaljnji razvoj. 2e v prvem letu obstoja je podjetje doseglo brutoprodukt v višini 120 milij. din, a leto kasneje se je ta dvignil na 340 milij. din. S perspektivnim planom je predvideno, da se proizvodnja stalno veča, da bi se tako brutoprodukt planiran v tem letu v višini 530 milij. din dvignil v letu 1965 na 890 milij. din, pri skoraj enakem številu zaposlenih delavcev. Predvidena je nabava no* vih gradbenih strojev v vrednosti 100 milij. din. Podjetje namerava vložiti znatna sredstva za izboljšanje življenjskih pogojev svojih delavcev in uslužbencev. V tem času zaključuje podjetje dela na novem delavskem naselju v Reki, kjer »Zidar« kot edini slovenski predstavnik na tem področju z uspehom izvaja gradbena dela že od leta 1954. Splošno gradbeno podjetje »Zidar« Kočevje je izvajalo gradbena dela doslej v Reki, Ljubljani, Delnicah, Kočevju, Pivki na Krasu, Zagrebu in drugih krajih. Zaradi prevelike razcepljenosti obsega gradbišč, kot tudi zaradi koncentracije finančnih sredstvih, je podjetje v zadnjih letih omejilo svojo dejavnost pretežno na večja industrijska središča, to Je na Kočevje, Ljubljano in Reko. V teh mestih bo podjetje tudi v bodoče Izboljšalo svoje kapacitete kot tudi sam način gradnje. Na področju strokovnega izobraževanja kadrov je naredilo podjetje »Zidar« v zadnjem času precejšen korak naprej. Sedaj štipendira več strokovnjakov, ki bodo v kratkem času izpopolnili dosedaj prazna delovna mesta. Nadalje žrtvuje pod- jetje vsako leto precejšnja sredstva za strokovno prekvalifikacijo delavcev, in to plansko, zavedajoč se, da bo edino na ta način v celoti izpolnilo svoj perspektivni petletni plan. Kakor si danes ne moremo zamisliti Kočevja brez Rudnika rjavega premoga, Tekstilane, Ključavničarstva, Avto-Kočevja in ostalih podjetij, tako ne moremo govoriti niti o napredku niti o gospodarskem razvoju Kočevja, da ne omenimo pri tem gradbenega podjetja »Zidar«. Kolektiv tega podjetja ne samo, da vztrajno dela v izgradnji Kočevja in drugih mest, marveč s svojim kvalitetnim delom povsod širi dober glas o majhnem, a državi že dobro poznanem Kočevju. DETERGENT T UUUL r il Ji II JI 1 i n il. J_ r :i jr: □ 0 DO 00 □ o BRZOREZNO ORODJE ® Rezkarji iz kvalitete. »ELOMAX« • Strugarski noži ® Spiralni svedri ® Krožne žage in segmenti za hladno rezanje kovin Velika vzdržljivost in nizke cene! _T 2 3 5 r 7 M r 9 — 10 tt M 14 m m 16 m 18 m El 20 w TC m 22 ■ M 23 24 izT 26 m 2} a 28 29 IBM m 3T m 3T B 33 pit i IB 35 36 m — i 38 IIP9 g|40 i M L" 3 1 S" wsaw K mm KHIŽfilEfi ŠTEV. 46 Vodoravno: X. sila, ki' drži skupaj molekule teles, 8. brige, 12. umetna snov za prekrivanje tal, 13. sibirsko pleme, 15. arabski žrebec, 16. stara ploskovna mera, 17. pesniška figura dvojnega zanikanja, 19. povratno-osebni zaimek, 21. kratica predvojnega Društva narodov, 22. morska ptica, 23. debela palica, 25. vinorodna rastlina, 27. južnoameriška in azijska žival iz rodu kopitarjev, ki ima kratek rilec, 28. zavetniki domačega ognjišča pri starih Rimljanih, 29. neumen, 30. kmet najemnik na veleposestniški zemlji, 31. grška črka, 32. medmet, 33. vulkansko žrelo, 35. lažna drža, 37. predlog, 39. ovitek, obveza, 40. mast, ki jo uporabljajo v zdravilstvu, 42. južnoameriška rastlina, 43. rastlina lončnica z lepimi cveti. Navpično: 1. oziralni zaimek, 2. osebni zaimek, 3. tolpa osvajalcev, 4. delovni polet, 5. rastlina, 6. sosedni črki, 7. organsko barvilo, 8. domišljavec, 9. ribak, 10. kemični simbol za barij, 11. prebivalec evropske države, 12. posest, 14. lahko hlapljiva tekočina, 17. surovina pri izdelovanju cementa, 18. ptič severnih morij, ki dobro plava, 20. splošen naziv za Hercegovca, 22. bojna ladja v srednjem veku, 24. makedonski narodni ples, 26. kratek udarec, 27. znani italijanski filmski komik, 28. raz-kuževalno sredstvo, 30. osvežilna tekočina, 31. majhna vrsta konja, 34. del rudnika, 35. dvojica, 36. veznik, 38. kemični simbol za žlahtno kovino, 40. nota v solmizaciji, 41. avtomobilska oznaka Islanda. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. krinka, 6. vstaja, 11. re, 12. karamela, 15. at, 16. eta, 18. pagoda, 19. sto, 20. saga, 23. tram, 24. alt, 25. ne, 26. ara, 27. sova, 29. pire, 31. Ikar, 34. aka, 35. lijana, 37. ave, 38. go, 39. beladona, 41. optika, 43. Tagore. Zadnjič smo se za hip ustavili pri prodorih s kmeti, čeprav se bomo s to »učno tvarino« še morali srečati, ker je v šahovski igri enakovredna nekje mali poštevanki iz drugega razreda osnovne šole. S tem, ko smo »darovali« najprej enega in nato še drugega kmeta, smo si s tretjim odprli pot do osme vrste, do nove dame, do zmage. Tako ali drugače ste to med tem morda že praktično uporabili, ali pa se še boste lahko s to »uganko« postavili pred prijateljem. Danes bomo z dvema »razbitima« kmetoma (loči ju eno polje) napredovali proti osmi vrsti. Borita se sama z nasprotnim kraljem, ne da bi jima lastni kralj mogel pomagati. Preveč oddaljen je. Pa vendar lezeta počasi naprej, ker sta neke vrste samohodca. Oglejmo si najprej diagram. Na potezi je beli, lahko pa bi bil tudi čmin saj kmeta ne sme jemati, ker mu drugi kmet z dvojnim začetnim korakom neulovljivo uide. Toda beli tudi ne sme igrati c2—c4, ker sledi tedaj poteza s črnim kraljem in oba bela vojščaka sta šla po gobe. Torej 1. c2—c3. Če se hoče črni po edinem 1...... Ka3—a4 v drugi potezi spet vrniti na a3, se je beli kralj medtem približal že za dve polji. In brž ko je na bojišču, je »zadeva« končana. Vendar to možnost zavrzimo in računajmo samo na sile, ki so na levem krilu! Po poljubni beli vmesni potezi s kraljem so torej črni kralj prestavi na peto vrsto po proti izbiri, recimo na b5. Sledi napredovanje z a-kmetom za eno polje in že smo korak bliže zadnji vrsti. In tako se vsa štorija ponavlja do konca, do zmage za bele barve, po točno istem načelu: dva nevezana, za eno polje oddaljena kmeta sama odrivata nasprotnega kralja vse bolj nazaj in nazaj, dokler ga ne prisilita k izobešenju bele zastave. Ko bo ta oreh strt, poskušajte po istem načelu streti še drugega, vendar s to razliko, da je razdalja med belima kmetoma zdaj dve polji. Sicer pa je to že snov prihodnje sobote. — Moj očka je pa že prežel na sistem nagrajevanja po enoti! Nagrajevanje po učinku POVEČAN DELOVNI UČINEK \ V ZDRAVNIŠKI PRAKSI Odkar smo uvedli nagrajevanje po učinku je začela kuhati boljšo črno kavo! USttšO ^pecijpJL^ U&peh DElAMimiSA SAMO 80 DIN A RO EV STANE VREČICA NOVE GOVEJE JUHE ARGO SPECIAl Z DODATKOM MESA V OBLIKI RIŽA POIZKUSITE TO ODLIČNO JUHO!