^oitnlna plačana v gotovini
Maribor, sreda 14. septembra 1932
MARIBORSKI
Stev. 308 Leto. Vi; (XIII.)
Cena 1 Din
VECERNIK
artdnliu« l« «pri*n a«»«r. Mmm*ow mm i tehaja razan nodatja In prambev waak da* ob 10. bH j Valja _ « upravi ali pa poiti 10 Din, dostavlja« aa dom 13 Ola r Oglasi pa aprojama tudi aalaaai oddalak .Jutra- v UuMtaal . Paital Sokovi
Sakoval ra Sun St. tiAOt
99
JUTRA
99
Naša narodna obramba
NEUSPEHI LOČENEGA NAROD N0-0BRAMBNEGA DELOVANJA.
Občudovanja vredna ie bila naša na-r°dna obramba v letih pred osvobojenem. Komaj poidrug milijon nas je bilo ^bvencev v bivši Avstriji in boriti smo ^ morali proti velikim sosedom, Nem-Cem, Italijanom in Madžarom, a nismo °Wagali. Naši nasprotniki so imeli »Siid-jfiarko«, »Schulverein«, »Lego naziona-e< itd. in za njimi so stali milijoni bogatih ljudi, stale so neštete močne poli-icne organizacije, deželne in državne J‘ade. Mi smo imeli samo svojo Družbo Cirila in Metoda, ki ni prejemala no-phlh tajnih podpor. Vsa svoja sredstva to z.k'ra'a samo s članarino, darovi, vo-1 in izkupički za kolke, razglednice, ‘‘galice itd. In vendar je zbrala milijo-5®- s katerimi je gradila in vzdrževala roje šole, podpirala ostalo slovensko jstvo in sploh skrbela za ohranitev 5»ega narodnega posestnega stanja. sDehi na Štajerskem, Koroškem in Prleškem so pričali dovolj o njenem plo-a°ot>snem delu.
Nova razmejitev po svetovni vojni ^ je odtrgala tretjino narodnega o-e^lja in prebivalstva: izgubili smo Prl-r!e, Koroško in Porabje, razmere pri as v svobodni domovini so se spreme-le< spremenile pa so se še bolj one za l°vimi mejami. Narodno-obrambne na-rige so postale na obeh straneh docela ■'jgačne, kakor so bile poprej. V osvo-Jenih krajih je bilo treba skrbeti za to, (1a Se zopet pripeljejo v okrilje naroda tli sinovi in hčere, ki nam jih je tuja 'odtujila, zlasti pa je bilo treba po-®titi vso pažnjo novi mladini v obinej-
I *h ozemlju. Zunaj, za mejami, so osta-jj naenkrat težke naloge, različne po j, ^vah iti krajih, ki so se menjale tudi p r6žimi in političnim položajem naših J^clnih manjšin. A namesto da bi se j®'takrat vse delo koncentriralo, da bi „ od ves svobodni in nesvobodni narod
.I sv°je s^are> preizkušene Družbe
II Cirila in Metoda, ki naj bi se bila v m Oamen reorganizirala, se je narodno-
,r,mbno delo razbilo na razne skupine,
S5aka sama n*so bile sposobne za iz-vanje velikih stavljenih nalog. Ne-teh skupin so med tem že zaspa-(j ,a‘i Pa le Še životarijo. Potrebna je te-temeljita remedura!
JNaše naroduo-obrambno delo se mora I aJ sedaj, po več ko desetletnih slabih Janjah ločenega postopanja, zopet
združiti v eni sami organizaciji, v kateri se naj zberejo tudi sile ostalih, manjših in mlajših. Poživi naj se stara Družba sv. Cirila in Metoda z novimi pravili, novimi ljudmi in razširjenim delokrogom in okoli nje naj se zbere ves naš narod s tako in še večjo vnemo, kakor se je zbiral pred osvobojenjem. Narodno-ob-rambno delo naj nam postane zopet prva skrb in naloga! V naših obmejnih krajih v Prekmurju, na Štajerskem in osvobojenem Koroškem imamo vse polno nujnega dela. Pospešiti moramo renaciona-lizacijo našega že odtujenega življa, preprečiti moramo temna prizadevanja Mad žarov in Nemcev; na ozemlju onstran prekmurske in štajerske meje pa mora mo Izvesti nov kataster našega stanja. Ugotoviti moramo, kako je v Porabju, kako okoli Radgone, Špilja, Lučan itd. in preštudirati, kaj in kako bi se dalo storiti, da ne utonejo v tujem morju še zadnji ostanki tamkajšnjih Slovencev.
Še težje naloge nas čakajo na Primorskem in Koroškem. Primorsko je poglavje zase, in delo je tam silno težko, če ne naravnost nemogoče, a z vestnim proučevanjem bi se že našla tudi sred stva in pota za vsaj najnujnejše poizkuse. Drugače je zaenkrat še na Koroškem, Tam bi bilo mogoče storiti zelo veliko! Zlasti bi se lahko dvignil in razširil naš tisk, okrepila bi se lahko društva, pa tudi v gospodarskem oziru je vse polno nalog, lepih in hvaležnih. Kaj smo siorili doslej? Bore malo ali skoraj nič! Niti tega ne, da bi organizirali dobro poročevalsko službo. Naši dnevniki bi morali imeti vsak dan rubrike s poročili s Koroškega. Registrirati bi se morali vsi tamkajšnji dogodki, zvezati bi se moralo naše tamkajšnje ljudstvo tesneje z nami, da bi z nami živelo in Čutilo in bilo o vsem poučeno. Lenoba in malomarnost, ki smo jo doslej pokazali v tem oziru, se mora umakniti novi podjetnosti in neumorni vztrajnosti. Naseljevanje rajhov skih Nemcev na našem ozemlju v avstrijski Koroški bi ne bilo mogoče, če bi bili mi, ki smo svobodni, na svojem mestu in če bi bili vsi strnjeni okoli ene same močne narodno-obrambne družbe! Skrajni čas je tedaj, da gremo na novo delo, da obnovimo svetle tradicije naše velike in zaslužne Družbe sv. Cirila in Metoda Izza nesvobodnih dni!
Kriza razorožitvene konference
^EJHCIJA NE POŠLJE VEČ SVOJEGA ZASTOPSTVA. PROTEST ITALIJE PROTI DELU ODBOROV. ODGODITEV DO JUTRI.
k^RLIN, 14. septembra. V nem- ŽENEVA, 14. septembra. Tehnični S|.” Političiih krogih se naglaša, da je francoski odgovor v svojem to-IjJ1 *eIo vljuden, vendar pa kljub te-odklanja nemško zahtevo po ena*
Dr. rfvn°stl v oboroževanju. Zato, ja ‘,0- se lahko pričakuje, da Nemči* orA® bo več sodelovala pri delu raz-ozitvene konference, katere odbora s*nv°me izdatke in predsedstvo se bo-*|estala že 21. septembra, fak » A, 14. septembra. Predvče-
®*3ccl| Se *e sestal tu odbor za re"
oboroževanja.
d
Rolkalo zastonnlki nekaterih držav.
Svnj '»oorozevanja, da nadaljuje Tal1®, delo. ki ga le prekinil v juliju, na prvi seji se je ugotovilo, da
]hnj	ZHSIOnniKl IrcKdlcrill urZaVf
konf	tadi Nemčije, ki so vsi na
se	v Stresi. Sklenilo se ie, da
b&sti *	delo odbora tudi v odsot-
nik;'	delegatov. Italijanski zpstop-
ie	temu	ostro protestirali in
Od 'tetno. da bo zasedanje odbora Rodeno do 15. t. m.
odbor za vojne izdatke, ki se fe pred včerajšnjim zopet sestal k delu, Je sklenil, da bo prihodnja seja 15. t. m. pod predsedstvom romunskega delegata Radulesca. Kakor se sodi, se do tega časa še ne bo izvedelo, ali bo Nemčija v nadaljnem delu odbora so° delovala ali ne.
»LETEČA DRUŽINA« REŠENA.
TROMS0, 14. septembra. Hutchinson, Čigar letalo se je razbilo in utonilo v morju, je s svojo ženo, hčerkama in ostalimi spremljevalci srečno dosege! o-balo, kjer ga Je našla neka ladja in ga Izkrcala v Flnsbyju na vzhodni strani GrOnlandlje.
KATASTROFA NA TIHEM OCEANU.
‘TOKIO. 14. septembra. V bližini pristanišča Kure se je potopil večji tovorni parnik, na katerem je bilo okrog 100 oseb. Utopilo se ie 24 delavcev tamkajšnjega pomorskega ^rz-nala
Diktatura nemške aristokracije
PO RAZPUSTU DRŽAVNEGA ZBORA. NOVIH VOLITEV NAJBRŽE NE BO. GOERINGOVO PISMO IN HINDENBURGOV ODGOVOR.
BERLIN, 14. septembri Nemški državni zbor je razpuščen. Iz poteka zadnjih dogodkov je razvidno, da so nemški nacionalci namenoma pospešili razpust parlamenta. Kakor izgle-da, so se dogodki razvijali po nekem gotovem programu in sicer proti volji Hitlerja, narodnih socialistov in pa tudi Papenove vlade. V levičarskih krogih ie nastala zaradi ostrih vladnih odredb in grozeče diktature veli* ka poteptanost. Včeraj okrog polnoči so imeli komunistični poslanci v po= slopju državnega zbora v svojih prostorih sejo svojega kluba. Nenadoma so se pa odprla vrata in vstopilo je okrog 40 policijskih uradnikov, ki so izvršili kljub protestom ravnatelja državnega zbora temeljito preiskavo vseh prostorov.
Volilna borba se je že začela, čeprav volitve še niso razpisane. Če ne bo nikjer nemirov, kar Je le malo verjetno, se bodo izvršile volitve na ustavni podlagi, sicer pa bo uvedena diktatura.
BERLIN, 14. septembra. Po razpustu državnega zbora zanima politično javnost najbolj vprašanje, če se bo Papen držal ustave in bo razpisal nove volitve ali ne. V tem oziru je zelo važna Izjava ministra Gayla, k) jo je
po razpustu dal novinarjem. Na vprašanje, če se bo vlada držala ustave, je dejal; »Ce bodo volitve razpisa* ne, se bo to zgodilo na podlagi ve* Davnih ustavnih predpisov«. Beseda »če« je vzbudila veliko senzacijo. Vse kaže, da vlada volitev še ne bo razpi* sala in bo nekaj časa vladala brez parlamenta, kar pomeni, da uvaja v Nemčiji diktaturo.
BERLIN, 14. septembra. Predsednik razpuščenega državnega zbora Goering je naslovil na državnega predsednika Hindenburga pismo, v katerem se obsežno ukvarja z dogodki zadnjih dni. Med drugim pravi v tem pismu, da je bil parlament razpuščen sicer pravnoveljavno, kar je treba upoštevati, to dejstvo pa zahteva, da odstopi tudi vlada. Vlada, v kateri je 95% državnega zbora izreklo nezaupnico, ne more več ostati na vodstvu države in mora neizoglb* no Izvajati logične posledice. Glaso* vanje o nezaupnici ie bilo že skoraj dovršeno, ko je von Papen izročil razpustitveni dekret. Zato je razveljavljenje zasilne odredbe veljavno in se mora tudi izvesti.
Maršal von Hindenburg je Goerin-gu že odgovoril, in sicer docela odklonilno.
justifikacija dr. Pavla Gorgulova
MORILEC PREDSEDNIKA DOUMERJA JE BIL USMRČEN DAVI MALO
PRED 6 URO.
PARIZ, 14. septembra. Vsa prizadevanja pravnega zastopnika morilca fran coskega prezldenta Doumerja, Rusa dr. Pavla Gorgulova, da bi dosegel za svojega klienta pomilostitev, sb bila zaman. Predsedniku republike Lebrun je prošnjo za pomilostitev odklonil in atentator je bil davi usmrčen. Gorgulov je bil, ko so ga peljali na morišče, zelo potrt.
Gilotina je bila preko noči postavljena v bližini vrat Ječe, v kateri je bil atentator zaprt. Na dvorišču, na katerem Je stala, se Je zbralo več sto ljudi, ki Jih Je
pa policija odstranila. Justlfikaclji so prisostvoval le uradniki in nekateri novinarji.
Pred usmrtitvijo je dejal dr. Gorgulov, da prosi vse odpuščanja in želi samo še to, da njegov sin ne bi postal boljševlk. On umira za Rusijo in svoje Ideje. Nato Je rabelj spustil gllotino, ki je z bliskovito naglico padla morilcu na vrat in mu ga presekala. Vsa procedura je trajala le neka) sekund In je bila dokončana malo pred 6. uro zjutraj.
Japonska priznala Mandžurijo
TOKIO, 14. septembra. Ko je prejel cesarjevo dovoljenje, je zunanji minister takoj brzojavil Mutu, naj se nemudoma vrne v Čang Čun, da podpiše pogodbo, s katero Japonska priznava novo mand-žursko svobodno državo, ali kakor jo imenujejo Man-Ču-Kuo. Priznanje je bilo danes že razglašeno.
NANKING, 14. septembra. Čim bo Japonska službeno razglasila, da je priznala neodvisno mandžursko državo, bo kitajska viada takoj razposlala note vsem državam podpisnicam pakta deveterice, v katerih bo javila proti temu priznanju svoj ugovor.
Gandhl lopet v ospredju
LONDON, 14. septembra. »Indian Office« Je objavil predvčerajšnjim zvečer tajno korespondenco med Gandhijem in indijsko vlado, o čemur doslej ni bifo nič znanega. To dopisovanje je zanimivo v toliko, ker napoveduje Gandlii v njem, da bo pričel 20. t. m. z gladovno stavko, če dotlej vlada Indijcem ne bo dala enakopravnosti. Kakor se pa izve iz službenih krogov, bo vlada Gandhija 20. t. m. izpustila iz zapora. Takoj nato bo
Gandhl pričel svoj veliki post. Če bo Gandhi res pričel izpolnjevati svojo grožnjo s stavko, se računa, da ne bo živel več ko mesec dni, ker je zelo oslabljen.
LONDON, 14. septembra. Z ozirom na poročila, da bo vlada 20. t. m. izpustila Gandhija iz zapora, se uradno zatrjuje, da doslej takega sklepa še ni napravila. Pač pa vlada mnogo premišljuje in razpravlja o korakih, ki naj jih napravi, če bo Gandhi res pričel izpolnjevati svojo pretnjo in ne bo več sprejemal hrane. Znano je, da bi Gandhi stradal tudi do svoje smrti.
NESREČA V POLARNEM LEDU.
MOSKVA, 14. septembra. Ruska avf-atična družba Je prejela brzojavno poročilo, da so se ponesrečili s svojim letalom člani ruske polarne ekspedicije na severni tečaj. Ubiti so bili trije piloti in dva mehanika, dva člana odprave pa sta bija nevarno ranjena.
POTRES V NIZOZEMSKI INDIJI.
AMSTERDAM, 14. septembra. Močan potres je popolnoma razdejal in uničil ozemlje Ambolha v Nizozemski Indiji.
Stftin 2
MSrIForšRl ~*VE1CERftI KTgffii
V M aTi rSTBTfflCTinX?T03a.
Dnevne vesti
Dva ubijalca pred kazenskim senatom
OČE UBIL LASTNEGA SINA, ZET UMORIL TASTA.
Pred velikim kazenskim senatom, kateremu je predsedoval v. s. s. g. Zemljič ob navzočnosti prisednikov v. s. s. g dr. Tombaka, v. s. s. g. Lenarta, okrož nih sodnikov gg. Kolška in dr. Čemeria ter državnega tožilca g. dr. Deva, se je zagovarjal včeraj dopoldne 711etni posestnik Ivan Vogrinec iz Stanetincev, ker je umoril svojega lastnega sina Ivana.
Kakor navaja obtožnica, so pri posestniku Vogrincu nastale po smrti njegove žene grozne razmere. Najstarejši sin Ivan je jel zapravljati očetovo premoženje ter hudo sovražiti svojega očeta in svoji sestri Katarino in Marijo, ki so ga svarili in hoteli spraviti na pravo pot. Večkrat se je Ivan, ko je prišel pijan domov, lotil dejanski očeta in sester, ki sta ob takih prilikah pomagali očetu. Vsaka najmanjša stvar ga je spravila ob pamet, da je začel besneti in razsajati ter groziti domačim s smrtjo. Po navadi je nosil s seboj dolg nož in domači so imeli hud strah pred njim. Sosedje, ki so prav dobro poznali razmere pri Vogrinčevih, so slutili, da se bo med starim Vogrincem in sinom nekaj skuhalo. Ker je bil Vogrinec brez moči, je zaprosil pomoči pri orožnikih, za kar je izvedel tudi Ivan. To je dalo povod, da se je nekega dne v juliju opijanil, in ko je prišel domov, se je jel prepirati z domačimi prav ko so bili pri kosilu. V divji jezi je prekucnil skledo in jel pretepati očeta in sestri. Ko jih je razgnal od mize, je legel v sobi na posteljo in zaspal.
V starem Vogrincu pa je prikipela jeza do vrhunca. Ko je opazil v sobi spečega sina, je segel po sekiri in zamahnil po sinovi glavi. Udarec je bil tako silen, da je Ivan obležal na mestu mrtev.
Pri razpravi je obtoženi starček priznal, da je ubil sina. Zagovarjal se jele, da je storil dejanje v hipni jezi in ga pobil zato, ker si drugačne smrti ni zaslužil. Na predsednikovo vprašanje, ali se kesa svojega dejanja, je odločno odgovoril, da ne. Ponovno je jel pripovedovati, kaj je počenjal nehvaležni sin, pred katerim si ni bil več vjren življenja. Sodniki so upoštevali hude okolšči-ne in je predsednik po kratkem posvetovanju razglasil oprostilno sodbo.
Danes dopoldne pa se je zagovarjal pred velikim kazenskim senatom pod predsedstvom v. s. s. g. Lenarta 33-let-ni Anton Ribič, delavec iz Obreža pri Ormožu, obtožen, da je 11. julija t. 1. pobil s kolom do smrti svojega tasta Alojzija Škrinjarja. Iz obtožnice je razvidno, da se je obdolženec leta 1926 priženil k Škrinjarjevim, kjer sta gospodarila pokojni tast Alojzij Škrinjar in njegova »ena Terezija. Čeprav sta bila že stara, vendar svojega posestva nista hotela izročiti obtožencu. To je dalo povod, da se stari in mladi niso razumeli. Obtoženca pa je grizlo tudi to, da je njegova žena bila na strani starih. Pri šlo je celo tako daleč, da je moral obto-žnec od doma in si iskati zaslužka drugod. Ko je kritičnega dne obtoženec prišel domov, se je zopet sprl s tastom. V svoji divji jezi je poiskal kol in pobil starca do smrti.
Pri razpravi je obtoženi Ribič dejanje priznal, izgovarjal pa se je, da ni imel namena tasta usmrtiti. Zaslišanih je bilo več prič, ki so za obtoženca obte žilno izpovedale in je bil zato Ribič ob sojen na 12 let težke ječe ter trajno izgubo častnih državljanskih pravic.
Obmejni promet na severni meji
V mesecu avgustu je dopotovalo preko meje skupno 13.599 potnikov, in sicer 3536 Jugoslovanov, 6334 Avstrijcev, 2554 Čehoslovakov, 630 Nemcev in 545 drugih. Preko Maribora je dopotovalo v Jugoslavijo 2648 naših državljanov, 4481 Avstrijcev, 2262 Čehoslovakov, 355 Nem cev in 362 drugih. Preko Št. lija je prišlo 1687, preko Cmureka 183, preko Dravograda 516, preko Prevalj 575, preko Radgone 306 in preko Hodoša 42 oseb. V istem času pa je odpotovalo iz naše države preko severne meje skupno 15.249 potnikov, in' sicer 3235 Jugoslovanov, 6711 Avstrijcev, 4111 Čehoslovakov, 372 Nemcev in 413 drugih. Preko Št. lija je odšlo 1962, preko Cmureka 185, preko Dravograda 498, preko Prevalj 670, preko Radgone 355, preko Hodoša pa 590 oseb. Od 1. januarja pa do 31. avgusta je prekoračilo severno mejo skupno 152.348 potnikov, in sicer 53.170 Jugoslovanov 59.468 Avstrijcev, 26.457 Čehoslovakov, 6635 Nemcev in 6618 iz drugih držav. Številke nam povedo, da je prekoračilo našo mejo največ naših severnih sosedov. V tranzitnem prometu je potovalo v avgustu skupno 5985 potnikov, in sicer: tranzit Maribor-Rakek 1405, Rakek -Maribor 1390; Prevalje - Maribor 405, Maribor - Prevalje 469; Prevalje - La-bud 691, Labud-Prevalje 854 in Prevalje - Kotoriba 503, Kotoriba - Prevalje pa 238.
V času od 1. januarja do 31. avgusta je potovalo v tranzitnem prometu skupno 28.785 oseb.
Poveljnik vojaških tehničnih čet, ge-
neralštabni brigadni general gosp. Ivan Veselinovič je dospel v Maribor in bo nadzoroval mariborsko inženjersko podčastniško šolo.
Odlikovanje iunkcljonarjev Slovenskega lovskega društva. Ob priliki 25!etnice obstoja Slovenskega lovskega društva so bili med drugimi odlikovani: z redom sv. Save 3. stopnje g. dr. Marko S t a j n-ko, pTedsednik podružnice SLD v Ljuto meru in g. dr. Franjo Šalamun, predsednik ptujske podružnice SLD; z redom Jugoslovanske krone 5. stopnje pa podpredsednik centrale in predsednik mariborske podružnice SLD ravnatelj g. Bogdan Pogačnik. Čestitamo!
Iz poštne službe. Na lastno prošnjo sta premeščena poštni uradnik Josip Rupnik iz Maribora v Ljubljano in Angela Sancinova iz Mežice v Ljubljano. Po službeni potrebi pa so premeščeni: Terezija Radovanova iz Maribora v Mežico, Anica Škrbčeva z Maribora I. na Maribor II, Angelina Novakova iz Križeve v Dolnjo Lendavo in Anton Pečar iz Maribora v Rogatec.
Dva shoda poslanca Krejčlja. V nedeljo 18. t. m. bo priredil narodni poslanec g. Anton Krejči dva shoda, in sicer v Podovi in v Framu. Obenem se bosta u-stanovili tam tudi krajevni organizaciji JRKD.
Združenje rezervnih častnikov in bojevnikov, pododbor Maribor slavi v četrtek 15. t. m. ob /411. uri dopoldne na Trgu svobode svojo krstno slavo s pa-rastosom za padle junake, kot spomin na obletnico prebitja solunske fronte. Vabimo mariborsko občinstvo in pozivamo vse rezervne častnike, stanujoče v Mariboru, da se te pomembne svečanosti udeleže. Pododbor ima tudi na razpolago 4 legitimacije za brezplačno vožnjo k svečanostim na Mačkovem kamnu. Člani interesenti naj se takoj javijo pri predsedniku rez. peh. kapetanu I ki. g. Perhavcu, Maribor, Gosposka ulica.
Pri zvezdnem štafetnem teku, ki ga
priredi Sokolska župa Maribor kot zaključno proslavo lOOletnice rojstva ustanovitelja Sokolstva drja Miroslava Tyrša, bo sodelovalo približno 1.000 tekačev. Zanimiva je organizacija teka, ki jo je do podrobnosti izvedel župni tehnični odbor: na ravnini bodo tekači tekli po 400 m, v gričevitem terenu po 100 do 200 m. Tako se bo doseglo, da se bo n. pr. proga od Črne v Mežiški dolini do Maribora pretekla v približno 5J4 urah, kar dokazuje lepo izvežbanost Sokolstva tudi v lahkoatletskih panogah, ako se pomisli, da znaša omenjena razdalja približno 110 km. Na 1 uro pride torej proga 20 km ali 1 km na 3 minute. Župni TO je poskrbel seveda tudi za varnostne mere za zdravje tekačev, tako da obstoji gotovost, da bo ta prireditev, četudi prva v takem razsegu, potekla v vsakem oziru zadovoljivo.
JadranaŠi! V petek zvečer obvezna pevska vaja radi izleta k sokolskim sve-1 čanostim v Št. Hj m Slovenskih goricah.
Predstava »Hlapca Jerneja In njegove pravice«. Delavski oder »Svobode« iz Ljubljane bo vprizoril v soboto 17. t. m. ob 20. uri v veliki unionski dvorani prvo slovensko kolektivno dramo »Hlapec Jernej in njegova pravica«, ki jo je po istoimenskem Cankarjevem delu priredil Ferdo Delak. Drama nam kaže tragično pot človeka, ki išče pravico. Zrežirana je povsem v modernem stilu: ves čas nastopa na odru množica, posamezna dejanja pa uvajajo skioptične slike. Drama je bila doslej že trikrat vpri-zorjena v Ljubljani in enkrat v Zagrebu in vsakokrat so bile prodane vse vstopnice. Vnaprej se dobe vstopnice v papirnici Ljudske tiskarne na Slomškovem trgu, v upravi »Volksstimme« in v knjižnici Delavske zbornice.
Lunin mrk. Drevi bo mrknila luna in bo mrk viden tudi pri nas. Ob 19.52 bodo sence začele zagrinjati mesec in bo delni mrk dosegel višek ob 22,05, konec mrka pa bo ob 0.55.
Na Pobrežju gostuje mariborsko gledališče v nedeljo, 18. t. m. ob 16. uri. Uprizori se popularna kmečka veseloigra »Trije vaški svetniki«. Predstava bo v Renčljevi dvorani. Cene od Din 10 navzdol.
Najemniki stanovanj in poslovnih lokalov bodo manifestirali za svoje interese v petek zvečer na ustanovnem občnem zboru »Društva najemnikov stanovanj in poslovnih lokalov za Maribor in okolico«.
Trgovski nameščenci, ki so se javili pri Igremiju radi poslovnih knjižic, se pozivajo, da jih čimprej prevzamejo. Opazilo pa se je, da se mnogi trgovski pomočniki in pomočnice v to svrho še niso zglasili v gremijalni pisarni ter se šefi opozarjajo, da mora imeti po novem obrtnem zakonu vsak pomočnik poslovno knjižico. — Združenje trgovcev.
Dobave. Ravnateljstvo državnega rudnika Velenje sprejema do 19. septembra ponudbe glede dobave 120 m pločnatega železa, 500 vijakov, 400 kg žičnikov, 40 m železa, 10 plošč črne železne pločevine in krogljičnega ležišča. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.
Lanske mariborske gledališke abonente, ki si žele obdržati svoje dosedanje sedeže tudi še v novi sezoni, opozarja uprava Narodnega gledališča v Mariboru, da ostanejo dosedanji sedeži rezervirani samo do sobote, 17. trn. Po tem roku se bodo ti sedeži oddajali drugim interesentom. — Priglase za gledališki abonma sprejema gledališka blagajna vsak dan od 9. do pol 13. in od 15. do 17. ure. Abonman je zelo poceni ter nudi za ma’enkosten denar najboljše duševno razvedrilo.
Tudi Vam primanjkuje denarja v tej krizi? Storite tako, kakor so storili mnogoštevilni pametni in podjetni ljudje, ki so si s srečkami državne razredne loterije pridobili v teh težkih časih tako potrebne tisočake. Pohitite nemudoma v mariborsko upravo »Jutra« in »Večerni-ka« na Aleksandrovo cesto 13, kjer je na razpolago še nekaj srečk za prvi razred novega kola, čigar žrebanje bo že 11. in 12. oktobra.
Požar radi strele. V nedeljo popoldne je bila nad okolico Slovenske Bistrice nevihta. Strela je udarila tudi v gospodarsko poslopje posestnika Leskovarja ter ga zažgala. Poslopje je kljub naporu gasilcev pogorelo do tal. Zgoreli so tudi letošnji pridelki. Škoda znaša okoli 40.000 Din.
V vrelo apno je padel v Vodah Sletni Tonček, sin gostilničarja Terčeta. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je kljub skrbni zdravniški negi umrl.
Nova žrtev alkohola. Posledice številnih vinotočev, kjer se prodaja šmarnica že po 2 Din liter, se poznajo tudi pri podivjanosti našega podeželja. Pretekli teden je ta podivjanost zahtevala v Halozah novo žrtev. V Gruškovju je popivala večja skupina fantov in mož, med njimi tudi 451etni posestnik Jožef Pernek in posestniški sin Anton Fideršek. Spopadla sta se že zvečer, a ostala družba ju je pomirila. Okoli polnoči, ko so se pivci razhajali, je pa Fideršek znova napadel Perneka in ga udaril s kolom po glavj. Napadeni je obležal v mlaki krvi na tleh in je kmalu umrl, napada'ec je pa zbežal proti Ptuju, kjer so ga aretirali in odpeljali v sodne zapore. Pokojni Pernek je zapustil ženo in pet nepreskrbljenih otrok.
Pri zaprtju, motenju prebave, gorečicl. navalu krvi, glavobolu, splošnem slabo* počutju vzemi na' tešče kozarec naravne »Franz Josef« grenčice. Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz Josef« voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz Josef« grenčica se do* biva v lekarnah, drogerijah in špecerij* skih trgovinah.
Sreča te čaka na IV. veliki dobrodelni tomboli, ki jo priredi v nedeljo 18. t. m. ob 15. uri na Trgu svobode mariborsko slovensko žensko društvo v prid Počitniškemu domu kraljice Marije na Po* horju. Društvo je pripravilo 12 krasni! in dragocenih dobitkov za tombole, in sicer prvo tombolo 3000 Din v gotovini nadalje prvovrstni šivalni stroj, moderno kuhinjsko opremo, moško ali žensko kolo, kompletno smučarsko opremo, namizno garnituro s čajnim priborom, ple-teno klubsko garnituro, kompletno kuhinjsko posodo itd. Nadalje bo razdeli preko 50 dvojnih in enojnih kvint, 10“ kvatern, 100 tern in nad 300 amb. ^ 0® slabem vremenu bo tombola preložena na prihodnjo nedeljo 25. t. m.
Večerni in nedeljski šivalni tečaji Ženskega društva v Mariboru se začnejo
19.	t. m. Prijave in pojasnila v trgovin* ge. Zlate Brišuikove.
103 letna potnica na potu skozi Mari' bor. Te dni je prispela skupina riganj iz Brazilije preko Dunaja z avstrijskih brzovlakom in ker ni imela v redu vse* dokumentov, je morala v Mariboru Pr*l kiniti vožnjo. Med skupino je bila tu® čvrsta starka, ki je vzbujala posebno zornost. Ko so pregledovali na policijskem obmejnem komisarijatu njene dokumente, so ugotovili, da je ženica stara 103 leta. Piše se Katirovič in je dotf® nekje iz Južne Srbije.
Tatvine poljskih pridelkov se na skem polju vedno bolj množe. Te dni s° neznani tatovi izkopali posestniku Orei*11 v Račah okoli 1000 kg krompirja. Ljudi® stražijo njive cele noči. Potrebno bi bilo* da bi se namestili občinski poljski čuval1.
Aretacije. Policija je aretirala neke?4 Franceta K. ki se je brez posla poteP4 po mestnih ulicah in beznicah, ter je sumu, da je nevaren tuji lastnini. V P°h
cijske zapore sta romala tudi Marička
J.
vijouu zAtpuiv« o iti ivitmia mul inanv**- .
radi prepovedanega povratka in ne“ Peter radi goljufije. Izsledila pa je P°|!' cija včeraj popoldne tudi tatinsko dvo)1' co Franceta in Vinka, oba iz Ruš, ki kradla v zadnjem času po Mariboru k°' lesa. Vinko priznava tatvine, dočim ; France, pri katerem so našli tri koles* odločno taji. Oba sta bila oddana s0®* šču.
Ukradeno kolo. Mesarskemu pom*5"! niku Feliku Cagranu je sinoči odpel)?, nekdo izpred gostilne Humel na TrŽa^ cesti črno kolo, znamke »Puch«, vred'1' 1000 Din,
Konjiček mesarja Filipančiča v S^!
dencih je pametna žival. Ko ga je pu*‘ včeraj dopoldne gospodar samega v^ vu, mu je bilo očividno dolg čas, pa j°1 mahnil za gospodarjem na trg, kjer irrl^ mesar svojo stojnico. Ko je živinče li‘ gledalo svojega gospodarja, je vese zarezgetalo, začudeno pa je gledal gospodar.	.
Aretacija kolesarskega tatu. V RaRC_ pred Kerenčičevo gostilno so včeraj poldne aretirali tezenski orožniki Anton Orgoliča. Orgolič je znan iz Pr°cCL proti mariborskim ponarejevalcem ° narja in se je sedaj lotil tatinskega sla. Spravil se je nad kolesa in jih b3l pokradel večje število. Kolo, na katere" se je vozil, je bil malo poprej ukradel Pobrežju. Izročen bo sodišču.	.
Usoden konec sladkih sanj. BrezPos® < ni šofer Henrik Felser je preteklo 11 .fl zaspal na nekem seniku v Košakih sladko sanjal. Naključje pa je hotelo, je med spanjem padel s senika več m trov globoko in si pri padcu razbil SP njo čeljust. Ker je bila poškodba huda ■ nevarna, je moral po pomoč v boin nico.	,	....
Huda nesreča je doletela tesarja tona Tuša, zaposlenega na posestvu rona Twickla v Jarenini. Ko je bu raj popoldne zaposlen pri ža«anju , ? se je po nesrečnem naključju Prih" levo roko cirkularki, ki mu je odre. štiri prste. Hudo ponesrečenega te so z mariborskim rešilnim avtom P Ijali danes dopoldne v bolnišnico.
Primarij dr. Hugon Robič, zopet r ordinira.
jntt a r i fl oTr j), 'dfle'fl fig. WS2	_	_	lrrayroPW8KVV^E C E K NT K?' Jffffa '
Položaj naših bratov na Primorskem
POGLAVJE IZ TAJNIŠKEGA POROČILA INŽ. MAČKOVSKA NA SKUPŠČINI DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA V SLOVENSKI BISTRICI.
Borba proti našemu življu onstran Snežnika se nadaljuje z nezmanjšano odvratnostjo tako proti starejši generaciji, kakor tudi proti mladini. Italijani so uvideli, da starejše generacije ne bodo Spreobrnili v navdušene, zveste sinove Italije; zato so sklenili, da jo iztrebijo. Odstranili so jo iz vseh javnih služb, bodisi s premeščanjem ali pa z izgnanstvom, kar se je zgodilo še največkrat. Obrtnikom so odvzeli obrtniške pravice, proti vsem našim posestvom pa so uprizorili brezprimerno gospodarsko go-nio. Izredno visoki davki se izterjujejo Pri naših ljudeh z brezobzirnostjo in tako vidimo, da je šla na pr. v Istri samo paradi takega načina izterjevanja davkov v prvih petih mesecih tega leta na dražbo petina vseh posestev. V to nesrečno deželo se v socialnem pogledu ^'račajo razmere izpred 60 do 70 let. Vračajo se latifundisti, Italijani, ki pokupijo vsa posestva na teh dražbah in ustanav-‘iajo latifundije, torej ustanove skrajno reakcionarnega gospodarskega in socialna značaja. Razseljuje se sistematično Vsa gornja Soška dolina, Trente kma’u Be bo več, ker izpraznujejo ves kraj; Pokupujejo posestva, za zgradbo ne dajo Obubožani in uničeni kmetje ne do-Mjo dela pri nobenih javnih delih, niti Pe na cestah, ker so povsod zaposleni ^ključno le italijanski delavci.
Vse postopanje je usmerjeno k popol-"cinu iztrebljenju našega življa, kar se žfca!i tudi še v ogromnih taksnih kaz-|j“i. Kazni znašajo v posameznih primejo tudi po 100.000 lir in celo več. Na "PUgi strani pa se do skrajnosti izvaja r°D naše mladine.
Že ob krstu pride naš novorojenček v Pcprijetne odnošaje z oblastvom, kajti določevanje krstnega imena ni več pralca staršev, temveč urad lahko proti ujihovi volji vsili krščencu ime, ki ga nosil vse življenje. Naša domača in ‘Cvanska krstna imena so izbrisana in dosojena na pozabljenje. Poitalijančenje priimkov se nevzdržno nadaljuje o vsebuje Italijanski uradni list »Gazzet-7* Ufflciale« cele kolone dekretov o Omembi imen, izdanih po tržaškem, u‘iskem, goriškem, reškem in zadrskem Afektu.
« 3 leti mora naše dete v italijanski |r°Ški vrtec; formalno so ti otroški vrt-j otvorjeni od društva »Italia Reden-v resnici pa nosijo glavni del strokov za njihovo vzdrževanje občine sa-^e> ki jih upravljajo italijanski komiki. V vrtcih se ne sme govoriti sionsko, prepevajo se pesmi, ki sramote /Zasmehujejo domače šege, navade in
'S—
naš jezik; še več, v vrtcih se otroci celo hujskajo proti rodnim staršem. Ne le vsaka občina, temveč vsako naselje bo moralo imeti v bodoče lasten otroški vrtec.
S šestim letom pride naša deca v popolnoma italijanske šole, zakaj odpravljena je tudi naša zadnja osnovna šola s 532 učenci in učenkami, če zadrske prefekture niti ne vpoštevamo. Na osnov nih šolah se naš jezik ne poučuje prav nikjer, niti ne v dodatnih urah. Učiteljstvo je popolnoma italijansko. Uničilo je že vse slovenske knjige. V izvenšolskem času je mesto našega otroka v vrstah »ballile« in društva »piccole italiane«.
Po končani šolski dobi pride naš mladenič k avanguardistom in dekle naj postane »giovane italiana«. Obenem pa po vse] deželi delujejo za to našo mladino nadaljevalne šole, da ne bi morda prišla pod kak drug vpliv. Če bi se pa kdo doslej vseeno na kak način izognil potujčevanju, ga dobi v roke »Umanitaria«, ki naj »izgubljenca« privede nazaj k italijanščini.
Nato pridejo naši fantje v obvezni predvojaški tečaj pri fašistični milici in je tako zaključena prva dvajsetletnica naše dece po gornjem sistemu.
V srednje šole je vstop naši mladini otežkočen in ga oblasti skušajo preprečiti; ker se v osnovni šoli zaradi opisanih razmer otrok ničesar ne nauči, je sprejemni izpit zanj zelo težak. Poleg tega pa imajo pri sprejemu prednost otro ci, ki so doma v kraju s srednjo šolo. Naše srednješolsko dijaštvo so prvotno skušali potujčevati v raznih zavodih, pa niso imeli uspeha; sprejemajo odslej vanj le pristne Italijane, ki naj bi dali kraju italijansko lice.
Vsa italijanska šolska politika je po mnenju dobrih poznavalcev razmer popolnoma zgrešena. Izdajajo se sicer denarne nagrade in tudi odlikovanja onim, ki se izkažejo z znanjem italijanščine; vodijo jih na brezplačna potovanja po Italiji; učitelji, ki imajo vendarle kaj uspeha, prejemajo čedne denarne nagrade in priboljške. Lahko se jim posreči, da naši rojaki ne bodo znali ne čitati ne oisati po naše, toda njihovega kremenitega slovenskega duha jim ne bodo vzeli nikoli.
Ob koncu leta 1930. je prefektura ustavila izhajanje zadnjih dveh tednikov »Novega lista« in »Istarskega lista«; obenem je bil ustavljen po goriški prefekturi tudi zadnji slovenski mesečnik v Julijski krajini »Družina«. Konfiscirana je bila brošura »Gospodar«, ki je poleg voznega reda vsebovala samo še nekaj prak-
tičnih nasvetov kmetovalcem. Konfisci-rajo se še nadalje naše knjige, tudi take, ki izidejo m Italiji.
Izredno so se poslabšale tudi cerkvene razmere. Danes so celi predeli Primorja brez duhovnikov ali pa imajo že samo italijanske duhovnike popolnoma slovenski in pretežno slovenski okoliši; prizadetih je 14 župnij v tržaško-koper-ski, 21 v poreško-puljski, 15 v zaderski in tri v novi reški škofiji. Tudi v goriški škofiji so se že itak slabe cerkvene razmere močno poslabšale.
Nesoglasje med Vatikanom in fašizmom zaradi katoliške akcije se je jeseni 1931. izgladilo s tem, da je Vatikan kapituliral pred fašizmom in daritveno jagnje je postala naša manjšina m Italiji. Kot viden efekt te daritve je bila zahtevana glava nadškofa goriškega dr. Frana Sedeja. Procedura pa je bila naslednja: Z ozirom na utemeljene pritožbe slovenskih vernikov in pa zaradi trajne fašistične gonje je Sveta stolica novembra 1930. odposlala v Julijsko krajino apostolskega vizifatorja, ki pa ni bil nepristranski, kakor je naše ljudstvo pričakovalo. Vizitator je bil kapucinski Škof Luca Passetto, ki je večkrat obiskal Julijsko krajino, pa očividno ni smel videti resnice. Storil je še nekaj drugega, kar je bila pravzaprav njegova prava naloga. Večkrat je skušal pregovoriti goriškega nadškofa Sedeja, da bi se umaknil s svojega mesta, toda zaman. Sivolasi škof se ni hotel umakniti vse dotlej,
Sokolstvo
Mala Nedelja.
Sokolska četa priredi v nedeljo 18. L m. veliko tombolo z mnogimi lepimi dobitki. Po tomboli bo prosta zabava. Kdor hoče dobiti 1000 Din, vrečo moke, blago za obleko itd., naj pride gotovo na tombolo na prijazni malonedeljski griček! Zdravo!
Poziv članstvu Sokola matice!
Sokolska župa Maribor zaključuje proslavo lOOletnice ustanovitelja Sokolstva dr. Miroslava Tyrša z zvezdnim štafetnim tekom, ki bo v nedeljo, 18. t. m. Stek tekačev bo predvidoma med pol 11. in 11. uro dopoldne na otroškem igrišču v novem parku (dostop iz Gosposke ulice). Ker bo ob tej priliki tudi povorka, pozivamo svoje članstvo, da se zbere v krojih točno ob pol 10. url dopoldne na dvorišču v Narodnem domu. Kdor se povorke ne bi mogel udeležiti sam, naj kroj posodi drugemu članu. Udeležba je za članstvo obvezna! Pridejo naj bratje in sestre v krojih, dalje sestre in naraščajnice v telovadnih oblekah, naraščajnice in naraščajniki, ki imajo slavnostne kroje, pa v teh. Članstvo in naraščaj v civilu kakor tudi deca v krojih in v civilu se naj zbero v gruči direktno na mestu steka v parku. Zdravo!
Hertlng:
»Pošljite račun 1“
»Ne vem zakaj,« je dejal vratar hote'a 'Jlorie« svojemu ravnatelju, »toda ta J' Wolper mi ne ugaja; njegova žena Udjne ...«
»Zakaj?« je vprašal ravnatelj.
»Kar tako. Gospo vidim le poredko-toda on ... on izgleda kakor člo-e|{. ki se namerava usmrtiti . . .« »Kako dolgo sta že pri nas?«
»Osem dni.« te!j Ijite hma račun!« je dejal ravna-
£ez dobro uro se je zglasil dr. Wol-r Pri ravnatelju.
.‘Zares izgleda tako, ko da bi se ho-vD usmrtiti,« je pomislil ravnatelj in tnl a,: *S Čim vam lahko postreženi, *°g>od doktor?«
sil j - Wolper ni odgovori! takoj, povejo oči in se zastrmel v svoje prste.
ste mi račun . . .« je sprego-
2 tez čas-
tfiria Tega ne vem; t0 stvar vra" h, ?• Najbrže ste že teden dni v hote-
iJ,10 taka je pri nas navada. Menda ni
pomote?«
Pričat’ P0010^ ie- in sicer v toliko, ker tinjj uie tisti, ki pošlje račun, da bo Dr ^oravnan. V tem primeru pa . . .« da’bii2per k nabravil kretnjo, kakor Čilo	od	poditi vsako mise’ na pla-
to*
vnatelj je vstal: »Vi hočete reči . .«
»Da sem popolnoma brez vsakih sredstev .. .«
»Slepar torej!« je kriknil ravnatelj. »Poklical bom policijo!«
Dr. Wolper se je nasmehnil. »Nikar ne mislite, da se je bojim. Moj Bog, človeku v mojem položaju je policija, sodnija in kaznilnica strašansko malo mar. Stvar je namreč taka: midva, jaz in moja žena, nisva imela prav nobenega namena oškodovati vas, ko sva prišla.«
»Vedela pa sta, da ne bosta mogla plačati?«
»Mis ila sva, da nam ne bo treba nič več plačati . . .«
»Zakaj?«
»Ker sva se nameravala umoriti. O, prosim, nikar se ne vznemirjajte, saj se vendar tako često zgodi, da se ijudie. ki jim ne ostane nič več drugega, prostovoljno umaknejo iz življenja. Oni srečniki, ki imajo svoj dom, store to doma. Midva, jaz in moja žena, nisva tako srečna. Doma nimava, zato sva si izbrala pač hote! za zadnje pribežališče.«
»Imenitno!« je vzkliknil ravnatelj. »In prav najboljši hotel sta si morala izbrati!«
»Če ne moremo stanu primerno živeti, poftm naj vsaj stanu primerno umremo«.
»Nu, mudilo se pa vama vendar ni. Osem dni sta živela dobro na tuj račun. Vsak dan zajutrek. kosilo, večerjo! In vino! Same najboljše vrste!«
»Ne bodite malenkostni, gospod ravnatelj! človek odlaša dokler more In če
sva se poslužila izvrstnih dobrot vaše kuhinje in kleti, nama tega ne smete šteti v zlo. Človek v takem položaju ue misli veliko.«
»Posebno, če mora račun poravnati kca drugi!«
»Ne jezite se. Zaradi te malenkosti ni vredno, da bi umirajočemu še bolj grenili poslednje ure.«
»Umirajočemu?«
»Seveda. Prišel sem, da vam to povem. Vrnil se bom k svoji ženi in čez dobre pol ure lahko že telefonirate po mrtvaški voz. Zal mi je, da vam delam toliko preglavic, a oprostite, ne gre drugače. Prijetno vam to ne bo in vaši gosti bodo morda... toda spremeniti se ne da. Kar se naju tiče — bova storila tako tiho, kakor bo le mogoče. Tu imam izvrsten strup, ki usmrti človeka tiho in brez bolečin ...«
»Gospod — to mi pravite kar tako... saj to je strašno! Čujte: Poprej sem dejal, da bom poklical policijo, sedaj je ne bom — nobenih ovir vam ne napravim, samo da zapustite hotel.«
»A prav tega nočem! Čemu? Lepše sobe za tak namen ne najdeva v vsem mestu. In čemu bi se sploh selila? Mimo tega je pa vsak odhod tudi zato nemogoč, ker sva brez vsakega denarja. Vdajte se — kaj pa je to takega? Tudi v najboljšem hotelu se lahko izvrši dvojni samomor! V nekaj tednih ne bo nihče več govoril o tem. Torej — najini dokumenti bodo ležali na mizi. v redu so.
StraiPŽP
da je dobil formalni nalog Vatikana, ki mu je svečano obljubil izpolnitev njegovih želj in pogojev glede njegovega naslednika.
Doživel pa je bridko razočaranje. Za apostolskega administratorja njegove ško fije je bil imenovan eden najhujših sovražnikov našega naroda, zloglasni ravnatelj škofijske gimnazije v Kopru, Gio-vanni Sirotti (nekdaj Sirotič). Sveta stolica je prelomila svojo svečano obljubo, kar je vplivalo na dr. Sedeja in naše ljudstvo porazno. Nadškof dr. Sedej je v svoji žalosti pisal 3. novembra 1931, papežu Piju XI. pismo, v katerem se sicer zahvaljuje za odobritev njegove (izsiljene!) prošnje, obenem pa v odločni obliki opozarja na pogoje, pod katerimi je svojo prošnjo sploh vložil in ki so bili v papeževem imenu sprejeti. Ko na to pismo ni prejel odgovora, je častitljivemu in zvestemu služabniku cerkve 28. novembra 1931. počilo srce od bridkosti.
Glava je padla, pobotanje med Vatikanom in fašizmom se je uresničilo in februarja 1932. je vkorakal MussQlini v. Vatikan s kraljevskimi častmi. Kar se je pričakovalo, se je tudi izpolnilo. Duhovščina je pričela borbo proti našemu jeziku v katoliških cerkvah v popolnem soglasju in z aktivnim sodelovanjem najvišjih cerkvenih oblasti. Namesto besed ljubezni in sprave grme s prižnic psovke, hujskanje, sovraštvo in prekletstvo.
Članstvu Sokola Maribor m.
V nedeljo 18. t. m. se korporativno n-deležimo javnega nastopa bratskega društva v Št. liju. Pri nastopu sodeluje tudi naša dvanajstorica. Zbirališče je pred glavnim kolodvorom pol ure pred odhodom vlaka, ki odhaja iz Maribora obl 13.18. V nedeljo dopoldne sodelujejo naši člani tudi pri »Zvezdnem štafetnem teku«. Odbor poziva ostalo članstvo, da se zbere ob pol 11. uri dopoldne na otroškem igrišču v novem mestnem parku v kroju in naj se udeleži pokalske povorke, ki krene iz parka v Narodni dom. Pridite vsi! Zdravo!
Šport
ISSK Maribor, kazenski odsek. ^ y
Vabim vse hazenašice, da se sigurno udeleže rednega treninga, ki bo v sredo ob J418. Od 14. L m. dalje vadi hazeno novi trener, prosim zato, da z ozirom na prihodnje nastope redno posečate .vaje, V sredo 14. t. m. bo obvezen sestanek za vse članice. — Načelnica.
Poverjeništvo JLAS, službeno. •
Sestanek opolnomočenih delegatoM vseh klubov bo v četrtek, 15. t. m. ob
20.	uri pri »Orlu«. Dnevni red: priredit« ve v oktobru. Poverjenik.
Oprostite mi za nadlego — in — najlepša hvala za gostoljubnost! Vašega hotela ne bom več mogel priporočati, a morda vam bo vendar ljubo, če vam povem, da sva se z ženo v njeni počutila zelo dobro. Torej še enkrat iskrena hvala!«
Dr. WoIper se je dvignit, da bi odšel in na obrazu se mu je poznalo, da j« nameraval resno, kar je dejal
Toda ravnatelj ga je zagrabil za roko? »Ne, to se ne sme zgoditi! Zastrupite se, kjerkoli se hočete, samo ne v našem hotelu. Odpeljite se v drugo mesto!«
Dr. Wolper je skomignil z rameni: »Dovolil sem si že povedati vam, da nimam prebite pare...«
»Koliko potrebujete, da odidete 08 tod?«
»Da bi potem imel v drugem hotelu
enake sitnosti... Ne!«
»Toda čujte vendar! Ostanite! Dam vam 3000 dinarjev, če zapustite s svojo ženo živi naš hotel.«
»Pet tisoč...« je dejal dr. Wolper z mrliškim glasom.
Molče je segel ravnatelj v žep in mn naštel pet tisočakov...
Dr. Wolper in žena sta zapustila hotel in se odpeljala v drugega, čez osem dni je dejal vratar novega hotela svojemu ravnatelju:	»Ne vem zakaj, a ta
dr. Wolper mi ne ugaja...«
In dr. WoIper in njegova žena živita pri tem prav dobro, kar dokazuje, da se da živeti tudi od samomora, zlasti če se ne — napravi.,,
SfrŠh 1
'MaHESBitr* »v e cmiKr jm
mmmmmKMEBnmmmmanmwMaaMmmaam\\\n\m\ \\m
Kulturne vesti
Razgovor z Ivanom Albrehtom
urednikom magazina »Lepa Vida«.
Mimogrede sem srečal I. Albrehta, ki mi fe pokazal novi list »Lepo Vido«.
— Kaj je prav za prav bilo povod oziroma kakšni nagibi so bili merodajni za ustanovitev novega lista? sem povprašal in izvedel prilično to-le:
»Lepa Vida« ie bila ustanovljena kot slovenski magazin, ne pa kot leposlovna revija. Zato tudi ne bo objavljala sarao leposlovja, ampak izvirne spise in sestavke iz najrazličnejših panog. Krog sotrudnikov, ki se je .e od prve do druge številke vidno razširil, bo tekom letnika stalno naraščal. Sodelovali bodo med drugimi: vseuč. prof. Fr. Veber, dr. Rakovec, dr. Seliškar, inž. prof. Leon Novak, komponist Emil Adamič, vrsta gledaliških umetnikov: O. Sest, Bratina, Milan Skrbinšek itd., izmed književnikov-leposlov-cev pa poleg dosedanjih zopet dolga vrsta novih: Jože Lovrenčič bo zastopan z daljšo povestjo, Janko Samec, D. Gorinšek, R. Rehar in mnogo drugih. Tudi razboriti kritik Josip Vidmar bo že v tretji številki zastopan. SlikaTji pridejo polagoma na vrsto vsi, a Hinko Smrekar bo stalno skrbel s svojo drzno in duhovito satiro in karikaturo za to, da bo list res zanimiv.
Na tak način bo skušala »Lepa Vida« poživljati stike med avtorji in občinstvom. Cim tesnejši so ti, tem lažja in uspešnejša je duhovna rast na obeh straneh.
— Bo konzorcij izdajal tudi knjige? me je zanimalo in sem izvedel, da je tudi to že v načrtu. Za božič dobe vsi naročniki brezplačno in brez povišanja naročnine krasno in za naš knjižni trg docela svojevrstno filozofsko delo, dnevnik tragično preminulega pokojnega dr ja Juga, enega Izmed najbolj nadarjenih učencev vseuč. prof. Vebra. Razboriti mladi znanstvenik razglablja v teh zapiskih o vseh vprašanjih, ki neposredno zanimajo sodobnega človeka. Njegovo motrenje je plastično, njegovo razglabljanje duhovito in temeljito, njegova dosledna logika, združena hkratu s fino toplino občutja, priklene in premaga vsakega čitatetja.
— In kako Je kaj z naročniki? sem spet pobaral in slišal, da je v Mariboru odziv s te strani dokaj zadovoljiv, najboljši pa da je v krogih, ki najbolj občutijo sedanjo gospodarsko stisko, medtem ko bi pri onih, ki jim kriza še ni mogla do živega, bilo lahko dosti bolje.
— Kdaj izide naslednja številka?
» Brž zdaj oktobra!« se je razvnel I. Albreht. — »Dvojna bo in posvečena v prvi vrsti spominu na Koroško in Primorje: Po izbiri sotrudnikov in po motivih. Oglasilo se jih bo vmes nekaj, ki jih le poredkoma srečavamo, vendar se v podrobnosti o tem ne spuščam. Kogar bo zamikalo, se bo lahko obrnil na upravo, ki mu bo točno in brzo poslala list, pa sl ga bo lahko ogledal.«
— Ali ni naročnina Din 54.— za tako obsežno zasnovo preskromna?
»Skromna je res, prav zato pa upam tem širšega odziva!«
Nato sem omenil še razglednico »Slovenski mir«, delo Hinka Smrekarja, ki je pred kratkim izšlo.
»Ta izvrstna karikatura se marsikje napačno tolmači,« mi je dejal g. Albreht, »češ, da je osebno naperjena proti tej ali oni današnji politični grupi. So celo tako naivni ljudje med izobraženstvom, da bi radi videli v Smrekarjevi risbi smešenje cerkve ali gosp. Antona Korošca. Prvo kot drugo je napačno. Tri živali značijo tri nekdanje politične stranke : zaman je ves trud, da bi jih kdo navadil na mirno sgžitje. Niti duhovniku se to ne po*-sreči. Ljudje ostanemo ljudje in se pač grizemo in tremo med seboj! In tako je pri nas
in menda povsod po svetu, okolnost, ki za mislečega človeka jemlje tej res krepki karikaturi slednjo osebno ost.«
— Jih pride še kaj?
»Cela vrsta, pa bom rajši potem kaj gb-voril o njih, ko jih bo mogoče neposredno presojati, to se pravi, kadar izidejo.«
Nato sva se poslovila. Kakor sem občudoval za našo dobo nenavadni jn redki ideali-zem, tako mu iskreno želim, da bi našel povsod dovolj umevanja in odziva. Potem lahko postane »Lepa Vida« važen faktor v našem kulturnem življenju.	—r.
Poljčane
Tatvine. Nekaj časa ni bilo čuti o tatvinah, zdaj pa se je sezona zopet otvo-rila. Pred dnevi so nekemu gostilničarju pobrali vse kar so mogli nesti s seboj: vino, cigarete, prte, jestvine itd., drugod pa so se vrgli na kokoši. V soboto so se zglasili ce’o pri šolski sluginji in ji pobrali vse perilo, ki ga je imela obešenega zunaj nad šupo. Tat je prišel ponoči, ker so pri hiši do 22. ure še bedeli. Lahko si mislimo, kako prizadeta je uboga družina, ki ji je nepridiprav odnesel še tisto malo, kar so si s težavo in trudom
Topovi na javni dražbi
UPi
V pariškem predmestju Fontainebleau-ju je bi a te dni nenavadna javna dražba. Na prodaj je bilo 21 topov muzeja francoske topničarske šole. Toda zanimanje je bilo zelo majhno, kupci so kupili komaj štiri, vsi drugi so ostali in so interesentom še sedaj na razpojpgo. Prodani so bili po ceni 1500 Din.
ROMAN
PIERRE LOT h
LOTUEVA ŽENITEV
bo pričel Izhajati v »VEČERNIKU« v soboto, 17. t. m. Naročite si »VEČER* NIK« edino glasilo obmejnih Slovencev# najcenejši dnevnik v Jugoslaviji! Na mesec stane le 10 DI n, dostavljen na
spravili skupaj ter imajo sedaj samo to, kar nosijo na sebi.
Izvoz jabolk. Kakor lani, so tudi letos začeli voziti okoliški kmetje na tukajšnjo postajo jabolka za izvoz. Medtem pa, ko so lani v tem času plačevali še 1.25 Din za kg, plačujejo letos le 0.75 Din.
Fizikalno zdravljenje z medi*
cinalnimi kopeljmi
V prejšnjih stoletjih so uporabljali samo zdravilne prirodne vrelce. Mesta obdarovana s takimi vrelci, so se razvila v mogočna sloveča kopališča. V naši oži1 oko^i omenjamo samo Rogaško Slatin0* Laško, Dobrno, Rimske toplice in Ra' der.ee. Zdravljenje v kopališčih je Pre*.
St, ^ fjosiuževah
samo imovitejši sloji in često ti ne, ker
so bili po opravkih vezani na domač kraj. V drugi polovici preteklega ■ stoletni so začeli analizirati sestavine in okol-msti zdravilnih orirodnih vrelcev. Na dlr-gi teh. preiskav so nastale umetne ••	—u t,-,kor- žveplene, oglji-
kovo-kisle, radioaktivne in solne kopeli. Zdravilni učinek žveplene kopeli še ni dovolj znanstveno razjasnjen, pač pa ie stoletno iskustvo pokazalo, da se jako uspešno zdravijo revmatična sklepna obolenja, protin in živčna obolenja. OgljJ-kovo-kisle kopeli so posebno priporočljive pri obolenjih ožilja, kakor poapnje-nja žil, pri srčnih obolenjih in obolenJjh. ki so spojena s povišanim krvnim pritiskom. Solne kopeli vplivajo posebno na meno tvari ter jacajo organizem.
Morske ribe,
dnevno sveže na različne načine pripravljene po zelo nizki ceni se dobijo pri Povodniku, Rotovški trg 8.	2954
Trisobno stanovanje,
snažno, suho in solnčno z vsemi pritiklinami takoj oddam mirni, stalni stranki. Vpraša se v trgovini Sikošek, Koroška cesta št. 102.	3016
Lepo, moderno spalnico,
novo, belo emajlirano, zelo poceni na prodaj. Miklošičeva ulica 6, Maribor, mizarstvo.	3013
Opremljeno sobo s posebjilui vbodom, zračno, z električno razsvetljavo, v bližini kolodvora takoj oddam. Homec, Mlinska ulica 9 II.	3015
Prva mariborska zasebna kuhinja,
Slovenska ulica št. 28, pod spretnim vodstvom, sprejme še abonente. Za o-bilen obisk se priporoča lastnica. 3021
Dve solnčnl stavbišči
na prodaj. Poizve se v odvetniški pipami dr. F. Kumbatoviča, Maribor, Kralja Petra trg I 1.	3020
Izposojamo
gramofone In plošče po Din I.—. »Šla-ger«. Slovenska 18.	2501
»Tempo« čevlji
na obroke. Slovenska 18.
Časopisi,
revije, inserati, papir, tiskovine, trgovske knjige, Hinko Sax, Maribor, Grajski trg. Posebnost: Edina izdelovalnica Jugoslavije bromsvetlih razglednic, popol norna slične fotografijam.	2595
Šolske torbe in nahrbtniki
v veliki izbiri pri Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova c. 13.	2736
Sobo in črkoslikanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarne »Astorla«.	2
Kolesarji! Važno pred tatovi koles!
Vaše opravke lahko opravljate brez vseh skrbi, če shranite vaša kolesa v novo urejeno shrambo proti odškodnini Din 1 v mehanični delavnici Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. St. 14.	2768
Stanovanje,
trgovski lokal in prostore za skladišče oddam. Naslov v upravi »Večernika«.
2928
Prazno sobo
iščem s l- oktobrom. Ponudbe na u-pravo »Večernika« pod »Soba«. 3000
Glasovir (Mignon Stutziiiigel)
na prodaj. Vprašati v trgovini na Koroški cesti 20.	3004
Zaupnike
sprejme za Maribor in okraj Maribor levi in desni breg Materinska. pomoč reg. pom. blagajna, Maribor, Aleksandrova cesta 19 I.	3010
Oddam opremljeno sobo
s posebnim vhodom in z električno razsvetljavo, Vojašniška ul. 18.	3018
Sostanovalca sprejmem.
Židovska ulica 12 I.
šivilja-ziačetnlca,
izučena v boljših delih v Ljubljani, išČc mesta v boljšem damskem modnem salonu v Mariboru. Ponudbe z navedbo časa nastopa službe in ostalih pogojev na upravo »Večernika« pod šifro: »Mlada dobra moč«.	2990
Inštruiral
bi višješolec realne gimnazije, odličnjak, nižješolce, najraje za. stanovanje in hrano. Cenjene ponudbe na a* pravo »Večernika« pod »Instrukcija«*
T.
MARIB
Kupim
rabljene Šolske knlige:
Mazi; Geometrija za I., II. in III. razred sredni h šol in Homan: SamotologU3 II. del. Plačam dobro. Naslov v upravi*
Vse šolske kniige m vse šole io vse šolske potrebščini!
kupiš najbolje in najceneje v knjigarni
Tiskovne zadruge« Maribor, Aleksandrova cesta 13
Državni uslužbenci dobijo popusti PaNmo tudi na odplažiiaj
Izdaja konzorcij »Jutra« v. Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: "RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru