220 Razne vesti.
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15. julija 1911.
— (Odlikovanja.) Dvorni svetnik in predsednik okrožnega sodišča v Celju Ant. pl. WuTmser je na svojo prošnjo stalno vpokojen in se mu je tem povodom izreklo Najvišje priznanje za njegovo službovanje. — Viš. dež. sodišča svetnika v Ljubljani Jul. Polec in Fr. Andolšek sta na svojo prošnjo stalno vpokojena in se jima je tem povodom podelil naslov dvornega svetnika.
— Viš. dež. sodišča svetnik v Gradcu dr. A. Ne mani č je dobil naslov in značaj dvornega svetnika. — Dež. sod. svetnik v Ljubljani Fr. Vedernjak in dež. sod: svetnik v Rudolfovem V. G a n d i n i sta dobila naslov in značaj viš. dež sod. svetnika. — Tit. viš. dež. sodišča svetnik v Rudolfovem A. Smola je na svojo prošnjo stalno vpokojen in se mu je tem povodom izreklo Najvišje priznanje za njegovo službovanje.
— (Osebne vesti.) Imenovani so: za dvornega svetnika in predsednika okrož. sodišča v Celju dr. M. Bouvier, svetnik viš. dež. sodišča v Gradcu; za dvor. svetnika L. Perko, predsednik okrož. sodišča v Mariboru; za viš. dež. sodišča svetnika Bi. Dolinšek, dež. sod. svetnik v Rudolfovem; za sodnika avskultanta E. Peručič v Pazin in dr. A. Andrejčič v Volosko.
— Premeščeni so: okr. sodnik O. De v iz Škofje Loke v Kranj; sodnik dr. Fr. Bicek iz Ljutomera v Maribor, sodnik Jos. Lenart iz Kranjske gore v Škofjo Loko.
— (Umrl je) dne 5. t. m. g. dr. Ljudevit Filipič, odvetnik v Celju. Porojen I. 1851. v Mali Nedelji pri Ljutomeru, je postal I. 1884. odvetnik v Celju, kjer je razvijal bolj tiho, a uspešno delavnost. Ko so izišli novi qivilno-pravdni zakoni, je bil pokojnik prvi, ki jih je lepo prevedel na slovenski jezik in 1. 1897. izdal civilnopravdni red ter sodni pravilnik v dveh priročnicah. Bodi mu časten spomin!
Razne vesti. 221
— (Odvetniši<a zbornica kranisl<a) je bila 19. junija popoldne sklicana na svoj redni občni zbor, ki ga je otvoril predsednik g. dr. Majaron ob polu 4. uri. Za zapisnikarja je bil določen g. dr. Žirovnik, za overova-telja pa gg. dr. Pire in dr. Triller. Predno se je prestopilo na dnevni red, se je gosp. predsednik spominjal smrti bivšega kolege g. dr. Radoslava Pikla, ki je začetkom majnika umrl v Maueroelilingu. Zborovalci so se v znak so-žaljenja dvignili raz svoje sedeže.
Prva točka dnevnega reda je bilo poročilo o poslovanju odbora v preteklem letu, ki se je zboru prečitalo. Iz njega je bilo med drugim posneti, da sta v imeniku odvetnikov prirasla dva nova odvetnika, tako da je zbornica štela koncem majnika 44 članov, izmed kojih jih uraduje 30 v Ljubljani, 14 pa izven Ljubljane. Odvetniških kandidatov je sedaj vpisanih 42 in sicer jih je 29 v praksi v Ljubljani, 13 pa na deželi. V primeri s prejšnjim letom je priraslo 11 kandidatov. Revnih zastopstev so opravili odvetniki v 70 kazenskopravnih in v 57 civilnopravnih slučajih. Nadalje je poročilo govorilo o rešitvi stanovskih pritožb in o drugem poslovanju odbora ter disciplinarnega sveta, zlasti tudi o oddaji mnenj za razna oblastva in odvetniške zbornice. Celo poročilo je zbor vzel brez razprave na znanje.
Odobrilo se je tudi nadalnje odborovo poročilo o zborničnih računih za preteklo upravno dobo in pa o proračunu za bodoče. Od računskega prebitka se je po predlogu g. dr. Kokalja odkazal znesek 300 K podporni zalogi zbornice, ustanovljeni po zakonu iz 1. 1907. Zbornični prispevek se je za 1. 1911 določil z zneskom 20 K.
Na to so se vršile volitve na mesto funkcijonarjev, ki so po preteku svoje dobe izstopili. Za predsednika zbornice je bil zopet izvoljen g. dr. Majaron, ki se je za vnovič soglasno izkazano zaupanje toplo zahvalil, osobito ker je preteklo desetletje, odkar uživa isto častno zaupanje. In zagotavljal je, da bode tudi zanaprej skušal varovati kolegljalnost v zbornici, njen ugled in koristi. -Zbor je to izjavo spremljal s ploskanjem. Za podpredsednika je bil izvoljen vnovič g. dr. Papež, za odbornika g dr. Krisper, za namestnika g. dr. Triller. V disciplinarni svet so se izvršile dopolnilne volitve tako, da so bili izvoljeni soglasno prejšnji funkcijonarji in sicer g. dr. Suyer za predsednika, gg. dr. Papež in dr. Krisper za člana, ter g. dr. Ravni ha r za namestnika. Prav tako soglasno sta bila zopet izvoljena g. dr. Te k a včl č za zborničnega pravdnika in g. dr. Pire za njegovega namestnika.
Na dnevnem redu je bila tudi peticija društva odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko, ki hoče zvišanja in enotnih plač za odvetniške uslužbence. Poročevalec g. dr. Pire je prečital peticijo in druge podatke ter se oziral tudi na razprave, ki so se že vršile o tem drugod. Končno je predlagal, naj zbornica izreče, da se po svojem zakonitem delokrogu ne smatra za upravičeno, predpisovati svojim članom, kakšne plače naj dajejo svojim uslužbencem, nadalje naj zbornica izreče mnenje, da se plače ne morejo enotno določiti, ker so pisarne različne In je ravno tako tudi delo uslužbencev različno; pač pa naj vsak odvetnik plačuje svoje uslužbence primerno njih delu, zlasti naj noben zbornični član nima v svoji pisarni uslužbenca nad en mesec za poskušnjo in
222 Razne vesti.
brezplačno, in zbornični odbor naj v slučajih, ki so temu določilu protivni, stori primerne korake, ako se mu naznanijo. — O teh predlogih se je vnela živahna razprava in stavil se je tudi protipredlog, naj občni zbor izreče svojo nekom-petenco, da bi sploh obravnaval o tej peticiji. Ta protipredlog, ki je prišel prvi na glasovanje, je bil odklonjen, pač pa so bili sprejeti z veliko večino predlogi poročevalca g. dr. Pirca.
K eventualnostim se je oglasil g. dr. Žirovnik in predlagal, naj zbornica določi minimalne tarife za sporne razprave. In naj odbor predloži tozadevni načrt. To se je sprejelo In potem je g. predsednik zaključil, zahvalivši se za obilno udeležbo, dveurno zborovanje.
— („Zveza slovenskih odvetnikov.") Dne 25. maja 1911. leta se je vršil v dvorani ljubljanskega občinskega sveta redni občni zbor. Ob' 10. url otvori predsednik dr. Triller občni zbor, pozdravi predvsem vse došle izvenkranjske kolege ter predsednika odvetniške zbornice drja. JVlaja-rona, konstatira sklepčnost in oriše v kratkih besedah delovanje .Zveze' v preteklem poslovnem letu. Poudarja predvsem, da je postala kontrola .Zveze" raznim oblastvom neprijetna, vsied česar so pričele nekatera, zlasti na Štajerskem, odrekati .Zvezi" sploh pravico Intervencije. Lepe uspehe je dosegla .Zveza" s tem, da je bila tako v proračunskem odseku, kakor tudi v poslanski zbornici sklenjena resolucija, ki nalaga vrhovnemu sodišču v smislu §-a 27 statuta za vrhovno sodišče izdajanje razsodeb v slovenskem jeziku. Resolucija je do sedaj žal ostala le na papirju, naloga današnjega občnega zbora naj bode, pretresati daljno akcijo za pospešenje tega perečega vprašanja.
Iz poročila tajnika, drja. Žirovnika posnemamo, da je bilo glavno delovanje .Zveze" vlaganje jezikovnih pritožb, katerih se je v preteklem poslovnem letu vložilo skupaj 61. Od teh je bilo ugodno rešenih edinole 11, dočim je ostalo 47 nerešenih. Iz statistike vseh društvenih pritožb je razvidno, da se pritožbe od leta do leta množe, paralelno pa tudi množi število nerešenih pritožb vzlic mnogoštevilnim urgencam. Največ pritožb se vlaga s Štajerskega, kjer so ju-stlčne razmere v jezikovnem oziru vedno krivične. Vzlic neugodnim rešitvam ostanejo pritožbe najboljše sredstvo kontrole ker vsaj nekoliko zadržujejo poslabšanje jezikovnih razmer. .Zveza" nabira tudi gradivo za sestavo spomenice o jezikovnih razmerah v slovenskih deželah. Gradivo za Koroško je po zaslugi drja. Brejca že zbrano, tudi Štajerska je poslala že precej materljala, primanjkuje pa še Primorsko. Naloga bodočega odbora bode, vse to gradivo izdati v posebni spomenici ter sklicati znabiti protestni shod vseh jugoslovanskih odvetnikov in notarjev, ki naj zavzame odločno stališče proti jezikovnim razmeram. —
Debate o tajniškem poročilu se udeleže dr. Kokalj, dr. Valjavec (Dunaj), dr. Pire, dr. Majaron, dr. Rosina.
Dr. Majaron pozdravlja resolucijo poslanske zbornice ter predlaga, naj poskrbi .Zveza" za državnozborsko interpelacijo, zakaj se vzlic resoluciji ne izvršuje § 27 statuta za vrhovno sodišče. Ta predlog se soglasno sprejme. Predsednik reagira na nasvete članov, omenja, da bi urgiranje rešitve pritožb sedaj znabiti ne bilo umestno, in poroča konečno o boju za odvetniški Izpit v slovenskem jeziku, ki se je sicer v Gradcii principijalno dovolil, a ga je preprečila graška odvetniška zbornica, ki neče imenovati slovenskih komisarjev.
Razne vesti. 223
Blagajniško poročilo drja. Ko kal j a izkazuje:
prejemkov.........   940 K — v
izdatkov..........187 „ 90 „
prebitka ostane tedaj.....   752 K 10 v.
Čisto premoženje društva znaša koncem 1. 1910, 6177 K 07 v., nevštevši na-teklili obresti.
Na interpelacijo dr. Pirca pojasnuje blagajnik, da so vsi slovenski odvetniki in kandidati člani „Zveze", slabše so pa razmere na Primorskem, kjer .Zveza' med kandidati nima nobenega člana, ravnotako pa tudi pri odvetnikili ni dosti zanimanja.
Dr. Pire predlaga dalje, naj se glede na ugodno finančno stanje prične akcija za ustanovitev penzijskega fonda za vdove slovenskih odvetnikov in kandidatov. Sprejme se njegov predlog z dostavkom drja. Kokalja:
.Zveza slovenskih odvetnikov, oz. njen odbor, naj zbere ves materijal za osnovanje posebnega penzijskega fonda. V to svrho naj se izvoli poseben odsek 5 članov, ki ima predložiti prihodnjemu občnemu zboru konkretne predloge." —
V penzijski odsek se izvolijo per acclamationem dr. Božidar Vodušek, dr. Anton Švigelj. dr. Viljem Schweitzer, dr. Maks Pire in kot zastopnik kandidatov dr. Fr. Zupane,
Predsednik dr. Triller predlaga, naj se podpira akcija za izdajanje slovenskega trgovskega zakonika in meničnega reda in v to svrho dovoli društvu .Pravnik" subvencija v znesku 2000 K. Po debati, katere se udeleže dr. Ma-jaron kot predsednik .Pravnika", dr. Hrašovec, dr. Rosina in dr. Švigelj, se sprejme predsednikov predlog: .Zveza slovenskih odvetnikov dovoli društvu .Pravniku" za nadaljno izdajanje slovenskih zakonikov subvencijo v znesku 2000 K."
Na predlog dr. Kušarja dovoli dalje občni zbor pisarniškemu osobju predsednikove in blagajnikove pisarne skupaj 150 K remuneracije.
Referati:
O. justičnih razmerah na Štajerskem poročata dr. Hrašovec za celjsko okrožje in dr. Rosina za mariborsko okrožje.
Iz prvega referata je razvidno, da se jezikovne razmere v splošnem sicer niso poslabšale, pa tudi ne zboljšale. Krivo temu je pred vsem imenovanje nemških sodnikov, ki ,eo ipso" pospešuje tudi nemško uradovanje. Vsi sodni predstojniki celjskega okrožja so z malimi izjemami Nemci. Referent smatra, da je najboljše sredstvo neprestana kontrola nemških sodnikov, ter priporoča vlagati pritožbe v vsakem slučaja, kjer se pokaže nedostatek. Le s sistematičnim vlaganjem pritožb bomo konečno dosegli vsaj nekoliko pravilno postopanje v jezikovnem oziru.
Iz referata drja. Rosi ne posnemamo, da so razmere v mariborskem okrožju od dne do dne slabše. Po nasvetu referenta sklene občni zbor, da skliče sestanek vseh slovenskih juristov v mariborskem okrožju, ki bo izdelal natančen pregled vseh sodišč in stavil konkretne predloge glede mariborskega okrožja. Sestanek se skliče tekom t. 1. v Mariboru.
Na predlog drja. Hrašovca sklene občni zbor resolucijo, v kateri naroča odboru, da zbere naredbe glede slovenskih prevodov višjesodnih razsodeb in
224 Razne vesti.
sestavi pritožbo, Iti se naj priklopi interpelaciji zastran §-a 27 statuta za vrhovno sodišče.
O justičnih in jezikovnih razmerah na Koroškem poroča dr. Gosak (Celovec). Referent nudi tužno sliko o tamošnjih jezikovnih razmerah in stavlja konečno nasvet, da je neobhodno potrebna sistematična parlamentarna akcija.
Volitev odbora:
Na predlog drja. Majarona se izvolijo ,per acclamationem" za predsednika dr. Kari Triller, za odbornike dr. Kušar, dr. Krisper, dr. Kokalj, dr. Schweitzer, dr. Rybaf, dr. Hrašovec, dr. Brejc in na mesto odstopivšega tajnika dr. Žirovnika, kateremu izreče občni zbor za vestno triletno poslovanje zahvalo, dr. Zupane; za revizorje dr. Tavčar in dr. Tekavčič.
Pri slučajnostih so se obravnavate še nekatere aktualne zadeve glede enotnega postopanja. Na to je zaključil predsednik ob pol 2. uri popoldne občni zbor, zahvaljujoč se vsem referentom za temeljita poročila.
Dr. Z.
— („Sc hoff en geri cht e" — starcjšinska sodišča?) Iskalo se je slovensko ime za ,Schoffe" in „Schoffengerichte". Znano je, da so jemali, ko je rimsko pravo začelo prodirati v srednjo Evropo, kjer je nasprotovalo v marsičem sporočenim domačim pravnim šegam, k sodiščem može, ki so domače pravo poznali in povedali sodnikom deželnega vladarja, kako je prav in pravica po narodnem sporočilu. Ti možje, sodnikovi zaupniki, njegovi sporoče-valci narodnega prava, bili so „scabini" t Schoffen = „starejšine". V sodiščih, katerim zdaj nameravajo pridruževeti može iz srede prebivalstva, imeli bi ti možje isto opravilo, namreč sodili bi naj po pravnem prepričanju ljudstva brez ozira na pisane zakone. Bili bi torej .starejšine-'. Porotniki ne, ker bi ne sodili sami, če je dolg ali ne. — Na Teharjih pri Celju so imeli iz dobe celjskih grofov sem do leta 1850 svoje samopravno plemsko sodišče, ker niso bili podložni nobeni graščini, ampak bili so plemiči, za katero so sami izbirali sodnika (župana - „Schoppe") in mu dodajali štiri sosede za svetovalce in starejšine („als Rate und Senioren"). Teharsko sodišče je bilo torej starejšinsko. Smelo bi se torej na zgodovinski podlagi imenovati „Schoffengericht" — starejšinsko sodišče. Starejšine bi imeli čut naroda do veljave spravljati v sodišču. Ako pa bi motili „starejšine" resnobo sodišča, ker po „starodavnom običaju" vodijo ženitovanjske veselice, tedaj imenujmo „Schoffe" = „sodnc družnike". To v prijazen preudarek I Notar Baš.
— (Popravek.) Na strani 153. v „Slov. Pravniku" čitaj v enajsti vrsti od spodaj „konfinirati", namesto „konfiscirati".
.Slovenski Pravnik" izhaja 15. dne vsakega meseca in ga dobivajo člani društva .Pravnika" brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 10 K, za pol
leta 5 K.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 26 oz. 22.