List 7.
Gospodarske stvari.
Pravi čas les sekati.
Pri zidanji pohištev ali stavbi kmetijskih poslopij se mora pred vsem na to gledati, da so trdna in čvrsta.
To se pa le po tem doseže, če se les, ki se potrebuje, ob takem Času seče, ko je drevesni sok s ljuk-nic, v kterih se pretaka po deblu, že nazaj stopil, in še te luknjice zapro.    Takrat les svojo moč in trpež dobi.
Cas, k a daj sok z ljuknic drevesnih nazaj stopi, nam natora sama naznanja s tem, da listju živež odvzame.
Ze meseca vinotoka in listopada pada listje z dreves, meseca grudna pa je drevć brez listja; to je tedaj znamenje, da je sok ljuknice po deblu popolnoma zapustil, se umaknil in zaprl.
Potem takem je mesec gruden (december) pravi čas, da se les za zidanje in drugo tesarsko robo seka. Že meseca prosenca (januarja), če le ni hud mraz, začne sok zopet v deblo prihajati, in prihaja meseca svečana in sušca tem več, čem bolj se začne rastlinsko življenje.
Od tega se piše v nekem kmetijskem Časopisu za Vestfalijo in Lipe to-le: Štiri drevesa, po 30 čevljev dolga, enake debelosti in starosti, ki so na istem mestu rastla, so se posekala meseca grudna, prosenca, svečana in sušca; okovala so se po 6 palcev na širjavo, po 5 pa na visoko.
Ko so se do dobrega posušila, se denejo na obeh koncih na oder in položi se na-nje velika teža. In kaj seje pokazalo? — Največo moč je pokazalo drevć meseca grudna posekano, 12 odstotkov manj moči tisto, ki je bilo meseca prosinca posekano, 20 odstotkov manj meseca svečana, in celo 38 odstotkov manj meseca sušca posekano.
Smrekovi hlodi za stebre porabljeni in o raznem času sekani so tudi bili raznega trpeža. Oni, ki so v soku bili sekani, stali so komaj po 4 do 5 let v zemlji, oni pa, ki so bili grudna sekani, trpeli so celih 16 let, predno so segnjili.
Sodje, ki so iz lesa o raznih mesecih sekanega, narejeni, so tudi bolji ali slabeji, kakor so bile luknjice v lesu že zaprte ali ne, ko je bilo drevo sekano. V sodu, iz lesa meseca januarja sekanega, je čez leto in dan izpuhtelo vina poldrugi bokal; iz soda meseca sušca sekanega pa 8 bokalov.
Naši stari očetje so sekali les za poslopja od 1. do 12. grudna, in pohištva, ki so nam je zapustili, nam spričujejo, da so les o pravem času podirali.
Moč iz starih časov najdenega lesa se potem razodeva , da se ne da niti upogniti niti prekrehniti ali prelomiti, kakor onega v soku sekanega. Tudi črv se ga ni podstopil, ker črv se naredi iz strjenega soka.
To vse kaže, kako važno je to, kadaj se seka les. Sedanji čas, ko les dražji prihaja in ga je zmiraj manj, je treba tem več na to paziti, da se les seka v takem času, da je trden.
Iz časnika gosp.  družbe gomje-avstrijske.