AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER LETO XLVIII—VOL. XLVIII CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 31, 1945 TITOVI VOJAKI IŠČEJO DRAŽO MIHAJLOVIČA London. — čete maršala Tita iščejo generala Dražo Mihaj-loviča po hribovju vzhodne Bosne, se poroča iz Jugoslavije. Ti viri tudi trdijo, kadar in če bodo generala Mihajjoviča prijeli, ga bodo sodili kot izdajalca. Jugoslovanski viri trdijo, da se Mihajlovič ni izročil zaveznikom v gornji Italiji; ampak da se skriva ob gornjem teku reke Drine v gorovju. Titova vlada je že tiskala 600 strani debelo knjigo, v kateri so narisani "zločini" Draže Mihaj-loviča. Pripravlja se podobna knjiga iste obsežnosti in baje je gradiva proti Mihajloviču toliko, da bo dal Tito tiskati še tretjo knjigo. Father Francis Baraga nam je včeraj izročil $333.65 kot dar za slovenske begunce. To vsoto so nabrale naše žene in dekleta pod avspico Oltarnega društva pri fari sv. Vida. Zadnjič je bilo odposlano na gl. urad LKS $1,700, zdaj smo prejeli mi $333.65, torej je bilo skupaj nabranega pri fari sv. Vida za begunce $2,033.65. Zveza društev Najsv. Imena nam je pa poslala nadaljnih $50.00 za slovenske begunce. Najlepša hvala vsem skupaj, tako nabiralkam kot tudi dobrim slovenskim srcem za to denarno pomoč slovenskim revežem. Štirje vojaki prijeti radi črne borze Tokio. — Ameriške oblasti so zaprle 4 ameriške vojake, dva Italijana, ki sta bila prej usluž-bena pri italijanskem poslaništvu in dva Japonca, radi soudeležbe na črni borzi. Ta borza je prodala v treh nočeh za $475,-000 vrednosti vojaškega blaga, največ živil, obleke in sladkorja. F/O Frank Kromar, sin Mr. in Mrs. John Kromar, 1113 E. 63. St. je bil častno odpuščen iz službe Strica Sama na 25. oktobra v Patterson Field, O. in je zdaj doma. AMERIŠKA DOMOVINA. OCTOBER 31, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 61X7 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto 10.60. Za Cleveland, do noitl. celo leto «7.60. Za Ameriko ln Kanado, pol leta IS.60. Za Cleveland, po pošti, pol leta M.00. Za Ameriko ln Kanado. Četrt leta 13.00. Za Cleveland, do poŠti četrt leta (2.25. Za Cleveland ln Kuclld. po raznafalcih: Celo leto M-60. pol leta HJ0. četrt leta 13.00 Posamezna itevilka > cent« SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. 16JO perVear.. Cleveland, by mall. IT.M per year. 17. S. and Canada. Hit far 8 months. Cleveland, by mall. #4-00 far • months. U. S. and Canada, 12.00 for a months. Cleveland, by mall, (3.26 for • months. Cleveland and luclld by Carrier. M.60 per year: 63.60 for ■ months. 63.00 far I months. Single copies 6 cents. BESEDA IZ NARODA Koncert Glasbene matice »mfiww Entered as second-class matter January 6th. 1»06, at the Post Offlee at Cleveland, Ohio, under the Act of March Srd. 167». No. 254 Wed., Oct. 31, 1945 Igranje z ognjem postaja vedno bolj nevarno Ljubimkanje s komunisti v Ameriki, katero se je zdelo nekaterim in se še zdi — nedolžno, je začelo iti Amerikan-cem za nohti. Vlada, časopisje, voditelji — vse je dvorilo komunistom — nekaj časa. Nekaterim se je zdelo to moderno, drugim zabavno, toda nekaterim pa voda na dobro postavljeni mlin. Zadnje čase so začeli Amerikanci spregledovati in uvidevati resno nevarnost pred komunizmom. V ameriških časopisih že lahko čitamo vsak dan svarilne članke, ki postajajo vedno bolj odločni. Ameriško časopisje že vidi resno rdečo nevarnost v deželi in ne moti se. Časopisje uvideva, da je dolgo časa spalo in menca si oči, pa se naglo oborožuje s pisano besedo proti rdeči nevarnosti. Mnogo Amerikancev je spalo, ker so se bili komunisti potajili, ko je bila napadena Rusija. Zdaj, ko je Rusija iz nevarnosti, so pa sneli krinko in kar javno že nosijo rdečo zastavo po deželi. Zdi se nam, da so sneli krinko prekmalu in da niso prav ceniti Amerikancev. Tudi mnogi naši rojaki so nasledli rdeči komunistični propagandi, ki je znala skrbno skriti svoje rožičke in kremplje, pa je pridigala velikansko ljubezen do stare domovine, ki jo je treba rešiti in osvoboditi. Takrat smo pisali, da to ni nič drugega kot sov-jetizacija stare domovine. Seveda, mnogi nas niso hoteli poslušati in so raje verjeli tistim, ki so jim lepo govorili, da vidimo prazne strahove. No in kdo more danes reči, da ni stara domovina popolnoma sovjetizirana, popolnoma pod komunističnim oprijemom in rdečim terorjem? Seveda, mnogim se to zdi prav. Zdi se nam pa, da bodo kmalu, morda še zelo kmalu govorili drugače, če bodo hoteli ostati lojalni novi domovini, kateri so prisegli zvestobo, ko so vprašali za njeno državljanstvo. Ne bodo mogli služiti Moskvi in Zed. državam obenem. Amerika bo zahtevala od njih, da se izjavijo, kaj so, za koga so. Takrat bo morda nekaterim zelo narobe hodilo ljubimkanje z jugoslovanskimi komunisti in njih zažiganje kadila pred Titovo sliko. iKakor vse kaže zdaj, bo do tega tudi prišlo tukaj. Da bo, nam kaže živahna propaganda v Cl'evelandu proti nekemu Arnoldu Johnsonu, ki kandidira v šolski odbor. Vse ameriško časopisje se je zagnalo proti njemu, mnoge delavske unije delajo na vse kriplje za njegov poraz. Podprla pa ga je politična akcija unije CIO, ki je, kot trdijo in kot je razvidno po nje akcijah, prepletena s komunisti. Kdo pa je ta Arnold Johnson, da je tako nevaren kandidat v očeh ameriškega časopisja in vseh pravih Amerikancev? To je vodja komunistične stranke v državi Ohio, ki je kandidiral za guvernerja države Ohio in za clevelandske-ga župana na komunistični listi. Ko je prišel ukaz iz Moskve, naj se ameriški komunisti potuhnejo, ker je treba rešiti Rusijo, se je tudi Johnson potuhnil — za nekaj časa. Ko je leta 1941 kandidiral1 za župana je govoril zamorskim državljanom, da jim bo dal 10% del pri mestu, če bo izvoljen. Potem je dodal še 10% in obljubil zamorcem 20%. del pri mestu. Zdaj, ko kandidira v šolski odbor, govori na zamorskih shodih, da bodo dobili mnogo učiteljskih služb, če bo on izvoljen. Seveda, Johnson računa na zamorske glasove, ki jih ni malo v Clevelandu. To je komunist Arnold Johnson, ki trdi, da je "delavski kandidat," pa ki ga Ameriška delavska federacija toplo priporoča v poraz. Starši, ki pošiljate svoje otroke v javne šole in vsi državljani, ki ste dobri Amerikanci,. ali boste spali v torek na volivni dan in ostali doma, da se vrine v šolski odbor tega okraja komunist? Ali boste dovolili, da bo prišlo v našem Clevelandu tako kot je v šolah po Jugoslaviji, kjer se šolska mladež že v nežnih letih uči sovraštva do bližnjega človeka, kjer mora sivolase učitelje tikati, kot se tičejo pastirji na gmajni? Kakšno vzgojo bo dobila taka mladina, ki ne dobi v ranih letih niti tako potrebnega spoštovanja do odraslih oseb? Starši, afi boste pustili, da se bodo vaši otroci začeli učiti iz knjig, kjer se pridigajo rdeči prekucuški nauki, kjer se uči, da je država vse, posamezni državljan nič, kjer učijo, da ne sme nihče lastovati svoje hiše, niti trgovine, niti česa drugega, da je vse last države, kot je navadna živina last gospodarja v naši deželi? Ali boste to dopustili, ali boste šli na volišče in z glasovnico v roki preprečili izvolitev komunista Johnsona v šolski odbor! Komunisti dobro vedo, da v Ameriki ne bodo želi pri-odraslih ljudeh, pa so začeli kopati predor do mladine. Tako tukaj kot drugod po svetu. Drugje jim tega niso mogli ustaviti, ker so z rdečo vzgojo čakali komunisti toliko časa, da so prišli do oblasti, kot je to v Jugoslaviji. V Ameriki pa še nimajo oblasti in je ne bodo dobili, dokler jim je ne bo da' narod sam. Tukaj se ne da vsiliti do oblasti z bajoneti in bombami, ker imamo proti njim močnejše orožje in to je naša glasovnica, ako hočemo to orožje rabiti. Državljani! Ako ne želite, da bo prišel komunist v šolski odbor, da bo tam učil vašega otroka rdečih naukov, potem si dobro zapomnite sledeča imena, za katera glasujte v šolski odbor: Charles A. Mooney, Alfred A. Benesch, Carl F. Shuler in Norma Wulff. Skrbno pazite, da ne boste napravili križa pred imenom Arnold Johnson. že stari Latinci so rekli: "Inter arma musae silent," kar bi se po domače reklo: "Kadar krogle frčijo, pesmi molčijo." Vojna vihra je povzročila velike spremembe na vseh toriščih našega življenja, torej tudi v naših kulturnih ustanovah. Za naša pevska in dramska društva so bili to časi težkih preizkušenj. Nekatere teh skupin so s svojim narodnim! delom popolnoma prenehale, druge pa le životarijo. Upajmo, da bo zdaj, ko je vojske konec, šlo zopet lažje. Kljub vsem težavam in zaprekam, ki jih je okusil tudi zbor clevelandske Glasbene matice, pa ta pevska ustanova še vedno kaže mnogo sile in volje. Pri Matici naša pesem še vedno krepko doni, ker se pevci in pevke zavedajo, da je ta pesem naš največji narodni zaklad, da le ž njo živimo kot narod, brez nje pa smo telo brez duše. Pevci Glasbene matice pripravljajo koncert, ki bo obširen in pester po vsebini. Program bo obsegal poleg težkih mednarodnih skladb tudi preproste pa lepe slovenske narodne pesmi. Na tem koncertu bodo imele nekatere skladbe svoja prva javna izvajanja. Med njimi se zlasti odlikujejo sledeče skladbe: "Rajska pesem," delo velikega ruskega mojstra Antona Rubin-steina, "Sen ljubezni," slovita klavirska skladba, ki bo podana v priredbi za mešan zbor z izvirnim slovenskim besedilom, ki nam ga je oskrbel pevovodja Ivan Zorman. Med drugimi novostmi bo tudi "Dekliška pesem," solospev za mezzo-sopran, in pa velika arija za sopran iz opere "Aida." Prvič bomo tudi slišali v priredbi za ženski zbor znano južnoameriško uspavanko "Aj, aj, aj," Vse, se razume, bodo izvajane v slovenščini. Na programu bo tudi nekaj novih moških kvintetov, več so-lospevov, duetov, za nameček pa še znameniti Donizettijev seks-tet iz opere "Lricia di Lammer-moor." Poleg celotnega zbora Glasbene matice bodo nastopili priljubljeni solisti: Belle, Plut, Bradač, Nosan, Podobnik, Sam-sa, Kogoj, Milavec-Levstik, Bu-dan, Babitt, Zarnik in švigel. Pri klavirju bo naša vrla piani-stinja Vera' Milavec — Slejko. Program bo torej dovolj raznovrsten za vsak okus. če pa še pomislimo, da je pevska ustanova, kot je Glasbena matica, poleg vsega drugega tudi izvrstna šola za slovenščino z ozirom na mnoge tukaj rojene člane, je gotovo vredna vse pozornosti in podpore od strani našega občinstva. Koncert se vrši v nedeljo 4. novembra, zvečer ob pol osmih, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Ljubitelje petja vljudno vabimo. I. Z. -o- Kaj Euclid rabi Naše mesto Euclid je zadnja leta tako narastlo, da rabi velikih ekonomskih reform, če se zaslužek in hočejo streho nad glavo. Obrniti bo potreba vso pozornost temu problemu, da se v ta naselja ne naselijo neža-željeni stanovalci, ki bi ogrožali vrednost in varnost naših domov, ki se nahajajo v neposredni bližini. Mestio rabi boljšo in večjo kanalizacijo, katera bo odvajala vodo po ceveh brez, da bi uhajala po kleteh in uničevala naše lepe in trdo prislužene domove. Ua je postala kanalizacija tesna za naša naselja, je k temu brezdvoma pripomogla hitro naraščajoča industrija, katera naj prevzame del stroškov za boljši odvod vode. Nad1 deseti tisoč je raznih zemljišč ob tlakovanih cestah, ki so prazna in čakajo za zgraditev hiš med tem, ko je mesto že plačalo tlakovanje in ni od tega še prejelo davkov. V teh zemljiščih leži nad 1 milijon zamrznjenih davkov, kateri bi lahko razbremenili in olajšali davke onim, kateri jih redno plačujejo. Dobra administracija lahko tozadevno mnogo stori, še posebno, če ji je blagobit državljanov pri srcu. Oglejmo si malo transporta-cijo po mestu Euclidu. Žal u-gotovitu moramo, da je zelo slaba. Razumeti moramo, da med vojno nismo bili upravičeni boljšo zahtevati, toda sedaj, ko se prometna sredstva lahko dobi, upravičeno zahtevamo ne samo izboljšanja sedanje, ampak popolen nov ustroj, kateri bo omogočil vsakemu prebivalcu v mestu do bližje in popolnejše vožnje. Cimboljša"bo transpor-tacija, tem bolj in hitro bo mesto rastlo in z naseljem pa tudi davčna moč in aktiivnost transportnega sistema. Mesto Euclid rabi tudi trgovski centirum, da čimveč denarja v Euclidu ostane in s tem pripomore do boljše obrti in trgovine v našem naselju. Trgovski centrum naj se poiskuša zgraditi ob območju 222. ceste kolikor mogoče daleč južno od Lake iShore Blvd. Nujno rabimo lastno bolnišnico v osrčju našega mesta. Sto in tisoč je važnih preoble-mov, ki nam prihajajo nasproti. Če pa hočemo imetii našo besedo poleg moramo v mestno zbornico izvoliti našega moža, ki bo to zahteval radi tega volimo vsi za MATT F. INTIHAR, Councilman-at-large. Odbor Slovenskega demokratskega kluba. -o-- John J. Prince v mestni zbornici 2. Glasoval je za vse predloge,' ki so bili v korist davkoplačevalcem in glasoval za predloge, kateri so imeli značaj zbolšati položaj delovnemu človeku, varstvo naselbini in malemu „obrtniku. 3. Izposloval je od mestne uprave, da je bila 185. in del 140. ceste na novo tlakovana. Poskrbel je, da so bile tudi druge ceste v danih razmerah popravljene. Ct verjamete aT pa ne iSHMinusuMOB "Pa ste verjeli, oče Herbla-nov, da je bila tista črna stvar res človek kot smo mi, pa črno pobarvan?" sem zvedavo vprašal. "Veš, sprva sem dal kapita- 4. Izposloval je da bo končno;. beged. to]iko yere kot re zgrajen novi most na 152. cesti z ^ čez New York Central zeleznico, kateri veže severno in južno slovensko naselbino. Načrti so sko-ro dogotovljeni in pričelo se bo z delom v bližnji bodočnosti. Zgraditev tega mostu je sedaj gotova stvar, ker je tudi v ta namen že denar pripravljen. Sli prosa. Pa vendar nisem bil prav gotov, če res ni na svetu kaka taka ponesrečena človeška sorta, ki jo je Stvarnik pomotoma namazal s črnim. Saj sem videl nekje jaslice, kjer je bil eden sv. Treh kraljev črno Pričetkom meseca januarja bo dve leti, odkar je novo-izvoljeni mestni zastopnik John J. Prince zavzel v mestni zbornici zastopstvo 32. varde. Dolžnost nas državljanov je, da pregledamo njegov rekord, če je vreden, da ga ponovno izvolimo in vrnemo v mestno zbornico. Končno, davkoplačevalci morajo plačati isto ceno za dobrega ali slabega zastopnika ; razume se, vsak pameten gospodar bo izbral bolj-nočemo nekega dne znajti v ne- še kvaliteto in odvrgel slabo v prijetnem slučaju. Obsežna in- staro šaro. Poglejmo kaj o njem dustrijska podjetja zgrajena med vojno zahtevajo skrbno pažnjo, da bodo zaposljevala ljudi iz našega mesta in okolice, da bo s tem zajamčen obstoj in zaslužek onim, ki vzdržujejo mestno upravo in ista pa z našimi davki skrbi za varstvo in varnost) njih podjetja. V mestu Euclidu so bila med vojno postavljena stanovanjska bivališča za one, ki so se v našem mestiu naselili in delali v vojni industriji. Razumeti moramo, da so to ljudje našega razreda, ki se borijo za dnevni piše vplivno časopisje. 1. Ima rekord, da je skoro med vsemi mesnimi zastopniki v Clevelandu posetil največ sej mestne zbornice in sej pododborov, katerih je bilo v dveh letih ckrog 200. Kakor ima John J. Prince rekord za posečanje vseh odborovih in pododborovih sej, je imel njegov prejšnji zastopnik v 32. vardi od vseh 33 mestnih zastopnikov rekord, da je \amudij in ignoriral največ sej .restne zbornice in podrejenih odborov. Tukaj je lahko ugotovitev, kdo je kvajitivno boljši. šali smo o graditvi tega mostu zbiksan, ki jo je primahal k več kot 10 let, toda dokler ni John J. Prince prijel na pravem koncili in z odločnim nastopom dosegel zgraditev je bil "ta most" le vaba za glasove. 5. Izposloval je pri mestni upravi, da se omeji dim posebno okrog N. Y. C. R. R., kjer imajo naši ljudje lične domove. Njegov program je sedaj v prvi etapi in se bo razvil, da bo omejen dim do najnižje stopnje. Seveda to lahko stori le oni, ki je popolnoma neodvisen od tovarne, ki povzroča škodo našim ljudem. 6. Ohranil je med vojno direktno transportacijo s busom iz 185. ceste v osrečje mesta ob vojnem času,.ko je federalna vlada zahtevala omejitev. 7. Boril se je za boljše vrste pouličnih voz, ki vQzijo skozi naše naselje in katerih se poslužujejo naši ljudje. Dosegel je, da bodo v bljižnji bodq^nosti po progah v naši naselbini vpeljani novi in udobni poulični vozovi. Dosegel je tudi, da bodo v promet postavljeni iz 185. ceste po Grovewood in Waterloo Rd. moderni busi, ki bodo imeli 46 sedežev. Dosegel je, da bo po 140. cesti udobna in moderna busna transportacija, ki bo odpravila ropot in tresenje hiš. Kakor hitro bodo poulične in busi izgo-tovljeni bodo postavljeni v promet po cestah 32. varde. 8. Med tem, ko niso mogli po drugih vardah lansko leto ob snežnem viharju in velikih zametih dobiti postrežbe na cestah, je John J. Prince dosegel, da je to dobila 32. varda in pripravila ceste za promet. Razumeti moramo, da mesto ni imelo snežnih vlačilcev in niti delavcev na razpolago, kolikor so razmere temu zahtevale. 9. Obljubil j d, da, bo imel v sredini varde za postrežbo državljanom dnevno odprt svoj u-rad, in to se je zgodilo in naši ljudje imajo vsak čas priliko videti ga in govoriti s svojim mestnim zastopnikom, kateri je ob določenih urah vedno "doma." 10. Preskrbel je pri mestni u-pravi delo za naše starčke, kateri niso kljub veliki potrebi v tovarnah zaposlenja dobili. VAŽNOST vseh VAŽNOSTI je, da nas je rešpektivno zastopal in vedel kaj govori in dela in nam bil v kredit in ponos, ko smo slišali oceno njegovih del in nastopa v mestni zbornici, kakor tudi v vseh javnih prostorih v reprezentaciji. Zdi se nam, če naši državljani vse dobro preudarijo, sami sebe vprašajo, komu izmed kandidatov bi svoje premoženje v upravljanje zaupali, smo prepričani, da bi se po kratkem premisleku odločili za John J. Princa. In če bi mu vaše, tembolj mu lahko zaupate upravljanje mestnega premoženja — to lahko storite, da volite na dan 6. novembra JOHN J. PRINCE for Council. Burke for Mayor, Prince for Council Campaign Committee 32. ward. -o- Betlehemski štalici jg| stih krajev, kamor lovit leve. Nekaj korajžo tudi to, da v kabini sam ž njim- 1 l 1 nI M saj se ga nisem bal, ¥o kaj nerodno bi mi ^ bila tako ozka kabin«-. ^ bi mogel prav ^ pograbil ženselj an ^ ^ bi se pograbila. f 'itn rflfil tavljal tam pri tan je stopil k omari * ^ nje trebušasto stekle^ teri ne bo kozje m' f ^ utrdil v sebi mise1- ^ ne tal :ev; drikelcem bi že oP''8 bolj kratko nasajena- "Le..stopi bližje, M ^ J bodril kapitan, ko sej« vrati"' v triu i 1 sel, zam prijaznega vabila P8^ i^1 tavati in šel sem k Vest . del na klop. KaPlta, v^ nekaj rekel tiste J kuharju, ki se je Hal ž r žal, potem pa stop'1 ^ . meni. Nekaj "»j k naj o pravem času ^ fo]^ se umaknem, nekaj. ij^ klicalo na korajz;o, če& Najbolj čudna žival na ^vetu je žirafi podobna "okapi," ki živi v Belgijskem Kongu, Afrika. Ta žival je škrlatne bar-V prihodnjem članku bomo podali našim državljanom ve, kratkih nog in kratkega druge nasvete za volitve. vratu. Na neodvisni listi kandidira za župana v Eiicldiu Clarence A. McCullen, ki prebiva v Greater Clevelandu 20 let, v Euclidu zadnjih 5 let in sicer na 532 E. 249. St. Oženil se je z Euclidčanko in ima 19 mesecev starega sina. Starši njegove soproge 'žive na 20890 Nauman Ave. Kandidat je član več kozmo-politskih skupin v Euclidu in je veteran druge svetovne vojne. Služil je pri 8. zračni armadi v Angliji in je dovršil 30 misij nad Nemčijo. Pri tem si je zaslužil več odlikovanj, namreč: letalsko svetinjo s 4 peresi, svetinjo za vrlo obnašanje, svetinjo s tremi bojnimi zvezdami, predsednikovo pohvalo. ■Ko je odhajal na bojno polje, je obljubil storiti vse, kar bo v njegovi moči za domovino. To je tudi izpolnil, kot dokazujejo njegova odlikovanja. Zdaj obljvibuje storiti vse v svoji moči za mesto Euclid, ako bo izvoljen županom. To svojo obljubo bo tudi spolnil, na to se euclidski meščani lahko zanesejo ter oddajo zanj glas pri volitvah v torek 6. nov. -o- Naši begunci Spodaj prinašamo imena beguncev, ki so bežali pred komunističnim terorjem iz svoje domovine. Vsi ti se nahajajo sedaj na Koroškem. Navajamo kraj, odkoder so doma, ime in priimek ter leto rojstva. Iz LJUBLJANE so sledeči: (Nadaljevanje) Bajuk Amalija, 1885 Bajuk Marija, 1917 Bajuk Ina, 1913 Bajuk Božidar, 1908 Bajuk Cilka, 1909 Bajuk Marko, 1938 Bajuk Božidar, 1940 Bajuk Jurij, 1942 Bajuk Andrej, 1943 Barbič Miha, 1884 Brandsteter Ignacij 1896 Brandsteter Pavla, 1899 Brandsteter Majda, 1932 Basaj dr. Jože, 1887 Bavdez Jože, 1923 Berlot Štefka, 1918 Berlot Pavla, 1888 Berlot Leon, 1915 Berlec L ' kar kar pe je dalo, brfi "ne Pote, precej, ker ,S.1||'"U Pi še bolj belo V°8mJ S skušal izviti. Le P^ftov si rekel, boš tak°J ^ dobil spoštovanje na, s katerim boSj^ paj brodarila P° s\j jih. Veš, Japček-" bila včasih kot ^ plenkači sem j° morda pri žlici-sva si bila s črn"1 „ p nati tones , tefc'a aj bi i0 ttic o sv 16 lah Ko nj kar dobra prija^."', se mu pa je, da ko spštovanje do dar nam je nos' da s V, »sto, V Na !' tola i e so.. vedno gledal, bil dober kos. . kar nisem moge' j [u Pre bi iz teme vame ^ mi belimi očmi- ' J . % » J«, (j.. šlo vselej nekaj se P°! k' ti1 hrbtu, kot bi vsedel na bran o,-be obrnjene na\'2K v svet] Nerodno b'1 --------------pO' sem zamišljeno v i n, bal, kaj bi Hei'bl i^a takem posedanj«- J ^ ^ Kaj si se ^ vsedel na odprt" "še-ne, ampa^ ^ si pa že mislil. narobe tam za ^ če bi se;" sem s« "Vidiš," je h • ^ lepo vozili tje F ^ je rekel kapita^ , nisem imel di'ujj ^ da sem jedel, P . j^i ka žernada se ^jej padla in kar za < a, i ^ \ !|io sve bil°J > o W obe, m blen, "potem V'5* ukordal na tak0, kadar je Priti.S"- premetavala tis ^ ju, mi je bilo Valovi, mnogo v ša Slivnica in ^ j vrt" «1 o: sice V >le > * v aj>ko to K l S % Javornik, so iZ co kot bi bila gi pince. V tak''1 se vedno stisni' ^ je bila kakšna * fn da -sem se PriJV ljubil največj0 ^ boltu, ki so nl11 $ zidali tako leP1^/ "Pa ste mu SV1 > V*1 M to, m f JI meni padlo vprašal. "če sem m^ saj bi mu ^ vselej, kadar n gros, sem po*' dar sva bila P'^ jezi, bi bil pa ^ p". zdaj se ne v'0z sv. Ožbolt m> |jj1 ko bo videl, & morem." , „. Herblen ^ g doli proti A^č/ I poigra z krv° je rekel. ' eži, Pre > V 1)1 ti << t °ve % XHEftiSKA DOMOVINA, OCTOBER SI, 1945 kvarila točka v pravilih, tikajoča se let in smrtnine. Ako bi bilo sprejeto, to, kar sem jaz predlagal na konvenciji SMZ, bi bila danes nova podružnica v Chicagu in v Jolietu. Na sestanku so mi povedali to, kar sem jaz govoril odboru za pravila. Pa so hoteli imeti "vse po stare." Dokler ne bo tista točka spremenjena, ni misliti na posebno razširjenje SMZ. Več o tem bom pa poročal na prihod- nji letni sepi. Ako hoče članstvo SMZ, da j se organizacija razširi, naj vza-j me stvar v roke in pravila pre-j uredi. Ako tega ne store, naj bodo zadovoljni s tem, kar ima-1 jo in životarijo. Voza ni mogo-j če peljati, tudi če je namazan,' ako je cokla pod kolesi. Coklo1 proč, potem bo pa že šlo. Hvala Jolietu in Chicagi,' posebej pa še Mrs. Mary Blai.; ki je šla včeraj popoldne z me-j Sprejme se vel fantov nad 18 let starih, ki bi se hoteli izučiti karpenterske stroke. Imajo lepo priliko izučiti se stroke, ki je vedno zaposlena in ki dobro plača. Zaglasite se dopoldne ob 10 vsak dan razen v soboto v uradu Državljanom 3. varde v Eu-clidu se priporoča za izvolitev MICHAEL J. BOICH ki živi v Euclidu 26 let ter je bil zaposlen 12 let pri Addresso-graph Multigraph Co. Ob tem času je tajnik Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu, podpredsednik Cuyahoga County Youing Men's Democratic kluba, član državnega izvršnega odbora mladih demokratov, aktivni član Euclid Local 1228 Mednarodne organizacije mišinistov A. F. of L. Služil je kot član Euclidskega pokojninskega odbora požarne brambe ter bil tajnik Euclidske komisije za rekreacijo. Njegov kampanjski odbor za izvolitev sestoji: manager Dan Maroney, člani: John A. Becht, Andy Yerman, Louis Zgonc, William Berger, James Bailey, Martin Lokar, brat guvernerjevega tajnika John E. Lokarja. Glas za Michael J. Boicha pomeni glas za izboljšavo Euclida. Kakor potrebuje vsaka organizacija novih moči za življenje, tako je potreba tudi pri mestnem gospodarstvu v Euclidu novih moči. In ena taka moč je tudi kandidat Michael J. Boich, ki bo prinesel novo življenje k mestnemu gospodarstvu, kar bo v korist ne samo 3. varde, ampak za ves Euclid. Na 6. nov. napravite križ pred imenom Michael J. Boich in 3. varda bo dobila dobrega zastopnika pri mestni vladi. noj do rojakov po Chicagu in sva imela dober uspeh. j Zelo sem hvaležen tudi Rev. j Edv. Gabrenju, župniku pri sv. i Štefanu v Chicagu ter njegovim duhovnim pomočnikom za oznanilo za sestanek SMZ. Enako iskrena hvala tudi John Gottlie-bu in Amerikanskemu Slovenci: za priporočilo za sestanek. Prav tako vsem, ki so prišli na sestanek. Iskrena hvala tudi Mr. in Mrs. Kušar iz Berwyne, 111. za vso naklonjenost. Jože Grdina. Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj. Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo Japonski vojak, ki se je vrnil z bojišča domov, je najprej stopil v domače svetišče, da je tam sporočil svojim prednikom o žalostnem zaključku vojne. CONSTRUCTION LOANS STRAIGHT BANK LOANS FHA LOANS GI LOANS Sloveča univerza v Louvainu, Belgija, je bila ustanovljena v 13. stoletju. Isto so Nemci porušil ileta 1914 v prvi svetovni vojni, nakar je bila pozidana; toda tudi leta 1940 so jo Nemci porušili v minuli svetovni vojni. MALI OGLASI Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze, Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. Apply at ""A '" SI. Cfeir Savings & Loan Co. 3235 ST. CLAIR AVE. HENDERSON 5670 Sprejme se takoj na delo zidarje in težake Išče se zidarje in .težake. Dobra plača. Kogar zanima, naj e zglasi na 960 E. 185 St. (x) Chicago. — Pozdrav vsem Clevelandčanom- Hvala Bogu, kar dobro gre z nabiranjem naročnikov za Ameriško Domovino. Seveda, trdo je treba delati, toda i^speh je bil sijajen. Ljudje so dobri in nujno potrebno je bilo, da dobijo list, ki jim bo povedal tudi drugo plat zvona — Ameriško Domovino. Kakor zasluži vso pohvalo Joliet, tako jo tudi Chicaga. Tudi tukaj srečujem iskrene može in žene- Sem jim prav hvaležen. Bi napisal kaj več, pa zdaj ni časa. Malo pozneje pridejo na vrsto: Joliet, Chicaga in kraji, kamor bom šel od trika j. Popihal bom doživljaje med našimi ljudmi. V nedeljo popoldne sem skušal v Chicagu organizirati podružnico za Slovensko moško zvezo, žal, da je bilo nemogoče. Možje so prišli na sestanek in bili so pri volji, pa je vse po- ALL TYPE OF WIRING se na nas Furnezi! Popravljamo vsake vrste Resetting $15, čiščenje $5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. Govorimo slovensko 1183 Addison Rd. ENdicott 0487 MODERNA OPREMA 14 LET IZKUŠNJE Vse delo garantirano 9:00 zvečer Začetek v Pearl Harborju. — Ta slika je bila najdena raztrgana na koščke v Yo-kusaka mornariški japonski bazi. Složili so jo skupaj (n zlepili in je verjetno, da pred-stavtja prvi japonski bombni napad nu Pearl Harbor 7. decembra 1041. V sredini je videti vodni steber, ki se je dvignil, ko je padla prva bomba, poleg pa je videti japonsko letalo, ki se dviguje z napada; desno v,krogu pa je videti drugo letalo, ki se pripravlja v napad. Cleveland, O AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 31, 1945 ZGODOVINSKI ROMAN Z neizmerno žalostjo v srcu naznanja" nikom, prijateljem in znancem prežalostno je izgubil življenje v avtomobilski nezgodi ljubljeni in nikdar pozabljeni soprog, oče, in brat V torek 6. novembra Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano ln hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znane« On se zanima za napredek mesta in varde, ki jo zastopa in je sposoben, zmožen in iskušen. JOHN OBLAKA Nagradite zvesto službo lojalnost in poštenje OBDRŽITE SVOJEGA ŽUPANA Thomas A. BURKE iWHS/V GOOD ftlLQWS <3*T TQ Mi ga imamo vedno dovolj v zalogi za gostilne in tudi za privatne potrebe kot za ženitovanja, partije, bo. trinje, za javne dvorane in zasebne hiše. V zalogi imamo pivo sledeUh finih vrst Kot državljana narodnostnih skupin je vaša velika dolžnost, da nagradite moža, ki je obdržal Cleveland prost sovraštva in predsodkov. V TOREK 6. novembra, na VOLIVNI DAN, pojdite na volišče ter volite s tem, da napravite križe pred imenom FOR MAYOR A krona, ki je kuhano iz posebne studenčnice in ne iz navadne vode. HALF-and-HALF Za fino pivo pokličite HEnderson 4629 X THOMAS A. BURKE JOHN POTOKAR IN SINOVA, lastniki 6511-19 St. Clair Ave. Democratic County Central Committee, RAY T. MILLER, Chairman.