ŠT. 18 - LETO 56 - CELJE. 3. 5. 2001 - CENA 300 SIT
govorna urednica NT Tatjana Cvirn
Urednica NT Milena Brečko Poklič
Foto:.GREGOR KATIC
taznični dnevi so že sami po sebi lepši od vsaicdanjilca, če pa jih še radodarno obsveti
pnce, je svet spet mlad in vesel. Tako je bilo tudi med prvomajskimi prazniki, ki so
Slabili h kresovom, na shode, v bazene, ali kar tako v naravo.
POSLEDNJI
SPUST
Stran 8.
NE PREZRITE:
Eni gluhi, drugi nemi
vračanje
izgubljenega
blišča
Leto isodtilcanj
ŽIVETI v
PODRTIJI
Jezni podnajemniki v Delavski 16 in 18. Stran 9.
MAJVEČ ZASLUŽIJO LAŠČANI
stran 5.
MOŽ, KI SO GA
UBOGALI TISOČI
Edvard Goršič se po štirih desetletjih dirigiranja umika. Stran 18.
TRINAJST UR
KLAVIRJA NA DAN
Mladi glasbeniki v Kroniki s Celjskega na strani 32.
DOGODKI
Množično
obiskani
siiodi
Lepo vreme je letos na
prizorišča tradicionalnih
prvomajskih shodov na
Celjskem privabilo še več
obiskovalcev kot prejšnja
leta.
Največ jih je bilo na Boču,
kjer so jih že dopoldne na-
šteli 6 tisoč, nekaj manj jih
je bilo na Celjski koči, Šmo-
horju, Šmiglovi zidanici,
Graški gori in Resevni, kjer
je planinsko društvo hkrati
slavilo 50-letnico obstoja.
Celjani pa so se zbrali tudi
na prvomajskem srečanju
na Starem gradu.
Govorniki na shodih,
predstavniki Zveze svobod-
nih sindikatov, so P9udarjali
potrebo po večji solidarnost
med delavci, boljšem sode-
lovanju med zaposlenimi in
delodajalci ter po večjem
povezovanju sindikatov.
Na Celjski koči je bilo dovolj golaža za vse. Foto: SHERPA
Bo Slovenija biotski
paric Evrope?
Na pobudo Združenja Slo-
vensko ekološko gibanje
(SEG) in Centra za sonarav-
no bivanje človeka Harmoni-
ja je bila na Naravovarstveni
ekološki kmetiji Planinca
pri Kalobju minulo soboto
javna razprava o slovenskem
kmetijsko-okoljskem progra-
mu.
»Program, ki opredeljuje na-
daljnji razvoj kmetijstva, goz-
darstva in prehrane za obdob-
je od 2001 do 2006 je dobro
pripravljen, vendar nedo-
rečen. Več pozornosti bo po-
trebno nameniti področju pit-
nih voda in odpadnih jam,
program ne vsebuje smernic
glede krajinarstva, pa tudi po-
drobne slike sedanjega stanja
slovenskega kmetijstva ni v
njem,« je povedal glavni tajnik
SEG Karel Lipič.
»Če bo program sprejet, je
veliko možnosti, da v Sloveniji
ohranimo naravo iri okolje,« je
povedal predstavnik centra
Harmonija Anton Komat. »Pri
tem bo pomembno tudi osveš-
čanje kmetov; največjo težavo
trenutno predstavljajo velike
svinjske farme, kjer naj bi
zgradili čistilne naprave za
pravilno ravnanje z odpadki.
Med drugim bo potrebno us-
tanoviti skupino, ki bo opo-
zarjala in nadzorovala, ali se
določila iz programa zares iz-
vajajo in predvsem sodelovala
z vsemi pristojnimi ministrs-
tvi,« je še povedal Komat in
dodal, da se" nevladne organi-
zacije ukvarjajo s predlogom.
da bi celotno Slovenijo razgla-
sili za biotski park Evrope.
Na Celjskem sta vprašljiva
Šmartinsko in-Slivniško jezero.
»Ker se vanju izliva gnojnica,
jezeri izgubljata ekološki in bio-
loški pomen, zato je potrebno v
nacionalni program vključiti tu-
di načrt ravnanja z odpadnimi
vodami,« je dejal Lipič in dodal,
da bi moral obravnavani pro-
gram postati dokument nacio-
nalnega pomena, tako kot na
primer nacionalni program
varstva okolja.
Sicer pa je več kot SO-udele-
žencev razprave ocenilo, da je
treba program ustrezno do-
polniti in nato poslati v parla-
mentarno proceduro, saj bo le
tako postal obvezujoč.
ALMA M. SEDLAR
Na Graški gori se vsako leto zberejo delavci in občani iz Šaleške doline. Foto: GK
PO DRZAVl
Prvi maj
SLOVENIJA, 1. maja
Povsod po državi so se zvr,
stile prvomajske prireditve
v počastitev praznika dela
Predsednik države Milaij
Kučan je zbranim govorji
na srečanju pred planin,
skim domom Košenjak prj
Dravogradu. Pri tem
poudaril, da je ta praznil,
še vedno simbol dela
odgovornosti države,
uveljavlja družbeno pr^.
vičnost. Več kot sto tisof
tistih, ki nimajo plačanega
dela, slavi L maj z grenko,
bo. Dolžni smo storiti vse,
da bo vsak lahko prišel do
svoje življenjske priložno-
sti in si z delom omogoči)
dostojno življenje, je opo.
zoril slovenski predsednik,
Slovensko -
avstrijsko
sodelovanje
LJUBUANA, 30. aprila
Zunanja ministra Slovenije
in Avstrije, Dimitrij Rupe!
in Benita Ferrero-Waldner,
sta po treh letih in pol po
gajanj podpisala sporazun
o sodelovanju med država
ma na področju kulture
izobraževanja in znanosti
Sporazum med drugii
predvideva neposredno so
delovanje med ustanov;
mi, medsebojno priznanj
spričeval in akademski
nazivov ter izmenjavo ul
benikov in učnih načrtov.
Hišni pripor
za Šuštarja
UUBUAnA, 28. aprila
Tričlanski razpravni sena
ljubljanskega okrožneg
sodišča je ugodil zahtev
obrambe in Borisu Šuštaf
ju pripor nadomestil s hf
šnim priporom, ki ga bil
prestajal doma v Portoro
žu. Ob tem je sodišče spre
jelo varščino v višini 97j
milijona tolarjev, ki je naj
višja doslej ponujena varJ
čina pri nas. Šuštar, ki mi
sodijo zaradi domnevneg
jemanja podkupnine, je'
ljubljanskih priporih pretš
že pol leta, pripor pa mu|
sodišče odredilo zaradi b^
gosumnosti in bojazni, ^
bi lahko vplival na pri^
oziroma uničil dokaze.
Delavci prejel
plače za
marec
TRŽIČ, 26. aprila - V(
lavci v Peku so z enot«
densko zamudo dobili tel
ko pričakovane plače. N
osnovi vladne pobude s
je v aktivno reševanje po^
jetja vključila Slovensk
razvojna družba in ^
marčevske plače odobri'
za približno 150 milijond
tolarjev kredita, prav tol
ko pa naj bi jih zagotovil
tudi prihodnji mesec. Pf
gram sanacije tržiškef
čevljarja naj bi predvidi
ma do konca maja pripf'
vila vladna projektna sk'
pina, ki jo sestavlja!
predstavniki lastnikov, P
ka in Alpine Žiri.
Celjska
imenovanja
Mestni svetniki so imeno-
vali Ivana Pfeiferja za direk-
torja javnega gospodarskega
zavoda za urejanje parkirišč
in gospodarjenje z javnimi
objekti. Marijo Počivavšek
pa so imenovali za direktori-
co Muzeja novejše zgodovi-
ne Celje.
Več za odvoz
odpadkov in
vodo
Komunala Laško je pred-
ložila nov sistem izračuna-
vanja cene odvoza odpad-
kov, ki ga morajo uvesti za-
radi prilagajanja naše zako-
nodaje zahtevam Evropske
unije.
Cena se bo s tem povišala
za 35 odstotkov v dveh delih
in sicer L maja za 16 odstot-
kov, 1. novembra pa še za 14
odstotkov. Cena vode bo višja
za 13 odstotkov - iz 51,56
tolarja so jo dvignili na 58,30
tolarja.	NL
IZ OBČINSKIH SVETOV
Nekateri svetniki »špricajo«
PODČETRTEK - V občinskem svetu Podčetrtka so imeli že
nekajkrat težave s sklepčnostjo. Svetniki, ki bi se morali sestati
tik pred prvomajskimi prazniki, niso bili sklepčni, zato so sejo
preložili na 8. maj. Na dnevnem redu je bilo med drugim
poročilo o poslovanju javnega podjetja za komunalne storitve
OKR	(BJ)
Zelena luč za novi občini
ŠENTJUR - Svetniki so sprejeli pobudo KS Ponikva in KS
Planina pri Sevnici, da se izločita iz sedanje občine in začneta
postopek za ustanovitev samostojnih občin. Menili so, da
morajo biti krajani o novih občinah pravilno obveščeni. (TV)
Nova direictorica
ŠENTJUR - Na ponovljeni razpis za direktorico JZ Knjižnica
Šentjur so se prijavili trije kandidati, izbrali pa so Tatjano Oset,
zaposleno na Kmetijsko - gospodinjski šoli Šentjur. V Svet JZ
Center za socialno delo pa so imenovali Magdaleno Jazbinšek in
Avgusta Modica.	(TV)
Zelena luč za Mercator
ŠENTJUR - S sprejetjem Odloka o spremembah in dopolni-
tvah Odloka o zazidalnem načrtu Industrijska cona Šentjur je
Mercator dobil zeleno luč za prihod v Šentjur in začetek gradnje
večjega trgovsko - poslovnega objekta. Pred sprejetjem odloka
je prišlo med svetniki do burne razprave, saj so eni zagovarjali
prihod Mercatorja, medtem ko so mu drugi nasprotovali, češ da
bo to pomenilo zapiranje manjših trgovin in povečanje brezpo-
selnosti.	(TV)
Več kot 400 tisoč ne dajo
ROGAŠKA SLATINA - Občinski svet je znova obravnaval
delovanje TIC (Turistično informacijskega centra), ki je v
težavah, odkar so Terme Rogaška prekinile pogodbo o organizi-
ranju zdraviliških prireditev. Občina se je namreč pred nekaj
tedni odločila, da bo pomagala TIC s 400 tisoč tolarji mesečno,
upravni odbor Turističnega društva pa ji je odgovoril, da to
pomeni vsaj 161 tisoč tolarjev izgube na mesec. Svetniki so se
prejšnji teden vnovič odločili, da 400 tisoč zadostuje, TIC-u pa
so do konca leta odpisali najemnino.	(BJ)
V prihodnje pol manj plina
ROGAŠKA SLATINA - Občina, Zdravilišče Rogaška in konce-
sionar za plinsko omrežje Adriaplin so se sporazumeli o rušitvi
centralne zdraviliške kurilnice. V dotrajani kurilnici, ki dela za
potrebe vseh pomembnejših poslopij v centru mesta, namreč
porabijo kar do 40 odstotkov preveč plina. V bodoče namerava-
jo urediti več kotlovnic za posamezne objekte, za kar bo moral
zgraditi Adriaplin 3,5 kilometra omrežja v vrednosti 70 milijo-
nov tolarjev. Dovoljenja za prvo fazo gradnje omrežja so
pridobljena, zato ga je mogoče zgraditi do junija 2001. V
Adriaplinu so izračunali, da bodo v prihodnje porabili letno le
1,5 milijona kubičnih metrov plina, kar je milijon manj kot
sedaj. Porušenje kurilnice, ki deluje na robu zdraviliškega
parka, bo tudi bistveno prispevalo k lepšemu videzu zdraviliš-
ča.	(BJ)
Dražji laški vrtec
LAŠKO - Svetniki so potrdili za 18,59 odstotka višje cene
vrtca. Tako nova cena za celodnevni program, vključno s
hrano, stane 51.134 tolarjev, brez hrane pa 43.784 tolarjev. Za
poldnevni program s hrano bo treba plačati 38.350 tisoč
tolarjev.	(NL)
Št. 18. - 3. maj 2001
DOGODKI
3
Varčni
Nande
Korpnik
Celjski svetniki so sprejeli
jdlok o spremembah in do-
polnitvah odloka o zazidal-
nem načrtu starega mestne-
j^i jedra glede ureditve Trga
feljskih knezov. Odlok so
jprejeli v prvi in drugi obrav-
jjvi, saj na javno razgrnjen
jjiuitek sprememb ni bilo pri-
pomb krajanov mestne četrti
(;enter. Tako so svetniki priž-
gali zeleno luč za ureditev tr-
^ po zamisli arhitekta Nan-
^eta Korpnika in njegovih
jveh študentov.
Kot smo že poročali, je bila
(jihova idejna rešitev izbrana
ja natečaju, objavljenem lani.
frgbodo zaokrožile kupole raz-
Ičnih velikosti, višin in mate-
;ialov. Polkrožne kupole bodo
jazmeščene tako, da bodo pri-
jazne pešcem, predstavljale pa
jaj bi neke vrste sodobno ob-
liko fontane. Motorni promet
JO trgu bo zelo omejen. Trg
Celjskih knezov naj bi novo po-
Jobo dobil še letos, z deli pa
iiodo pričeli v začetku maja,
računajo pa, da naj bi bil trg
urejen do dneva državnosti. Za-
plesti se utegne le, če bodo pri
gradbenih delih naleteli na ar-
heološke izkopanine.
Celjski župan Bojan Šrot se
ena torkovi seji mestnega sveta
avno zahvalil arhitektu Nan-
letu Korpniku, ki je sam pred-
agal cenejšo varianto ureditve
jga. Ta naj bi proračunu pri-
lanila 20 do 30 milijonov to-
irjev, zunanjega izgleda trga
lapo zagotovilih Korpnika ne
li spremenila od načrtovane-
la. »Gre za zares redko potezo
irojektanta!« ugotavlja celjski
;upan.	NGL
Podžupan ni
izpolnjeval obveznosti
»Gregor Vovk Petrovski zaradi drugih obveznosti ni izpolnjeval nalog podžupana,«
pojasnjuje predlog za razrešitev podžupana župan Občine Žalec Lojze Posedel
»Na polovici županskega
mandata sem ocenil delo po-
džupanov in ugotovil, da
Gregor Vovk Petrovski ne iz-
polnjuje svojih obveznosti
kot podžupan. Tako sem mu
v februarju predlagal, naj od-
stopi, namesto njega pa naj
stranka LDS predlaga nove-
ga podžupana.«
Tako je predlog za razreši-
tev podžupana Gregorja Vov-
ka Petrovskega na novinarski
konferenci minuli četrtek po-
jasnil župan Občine Žalec Loj-
ze PosedeL Predlog za razre-
šitev je podal na predzadnji seji
občinskega sveta. Čeprav pred-
log za razrešitev Vovka Petrov-
skega na seji občinskega sve-
ta ni bil sprejet, je ta pred dve-
ma tednoma odstopil sam.
»Vovk Petrovski, ki je tudi ob-
činski svetnik, podjetnik in pred-
sednik društva Radoživ, je na ra-
čun drugih obveznosti večkrat
zanemarjal podžupanske nalo-
ge, večkrat je zamujal na sestan^
ke s podžupani, od 26 sej sveta
krajevne skupnosti, ki bi se jih
moral udeležiti, pa je bil priso-
ten le na šestih sejah. Ker je bi-
lo očitno, da ne zmore oprav-
ljati vsega dela in ker je bilo nje-
govo zamujanje ali izostajanje
s sestankov vse bolj moteče, sem
Vovku Petrovskemu sam pred-
lagal, da bi zamenjavo izvedli
brez sodelovanja javnosti. Ker
pa to, da dva človeka ne moreta
delati skupaj na določeni funk-
ciji, še ne pomeni ovire za so-
delovanje na drugih področjih,
nameravam tako s stranko LDS
kot z Gregorjem Vovkom Petrov-
skim nemoteno sodelovati še na-
prej,« je povedal Posedel.
Župan bo stranki LDS še en-
krat pisno predlagal, naj na iz-
praznjeno mesto predlaga dru-
gega podžupana iz strankinih
vrst, ne glede na to, ali ga bo
LDS podprla na prihodnjih vo-
litvah ali ne, pa se je odločil, da
bo čez leto in pol ponovno kan-
didiral za župana-. »Ali s pod-
poro strank ali pa z zbiranjem
podpisov; v vsakem primeru
bom kandidiral tudi na prihod-
njih volitvah, saj smo v času te-
ga mandata v Občini Žalec na-
redili že toliko, da bi bilo ško-
da, če dela v prihodnjih letih
ne bi nadaljevali,« je dejal Po-
sedel. Če LDS novega kandida-
ta za podžupana ne bo predla-
gala, bodo v Občini Žalec o tem,
kaj storiti z izpraznjenim me-
stom, razmišljali po dokončni
odločitvi stranke, ki ima v ob-
činskem svetu še vedno največ
glasov, je še povedal žalski žu-
paji, ki izstop LDS iz občinske
koalicije pripisuje začetku pred-
volilne kampanje te stranke.
ALMA M. SEDLAR
Odstopi se
nadaljujejo,
gradnja tudi
Tudi v predprazničnih
dneh so v Vitanju zabeležili
nekaj odstopov z javnih
funkcij v kraju zaradi grad-
nje čistilne naprave (ki pa
se nadaljuje). Odstopil je
upravni odbor Turističnega
društva Vitanje in del sveta
Trške skupnosti Vitanje. Žu-
panu Slavku Krajncu se od-
stopi ne zdijo umestni in jih
obžaluje, ob tem pa poudar-
ja, da bo javne funkcije tre-
ba zapolniti z drugimi ka-
dri, saj se vsi z odstopanji
ne strinjajo.	U.K.
Občina Tabor praznovala
Občina Tabor praznuje ob-
činski praznik v spomin na
enega večjih slovenskih
kmečkih uporov, ki se je pri-
čel v Ojstrici.
Osrednja slovesnost, slav-
nostna seja ob občinskem praz-
niku s kulturnim programom
je bila v Domu krajanov. Žu-
panja Vida Slakan je poveda-
la, da je bilo od lanskega do
letošnjega praznika največ
opravljenega na komunalnem
področju. Za velik uspeh si šte-
jejo 2,3 km na novo asfaltira-
ne ceste Ojstriška vas - Tabor,
veliko so postorili na več od-
sekih makadamskih cest in sa-
nirali plaz Veteršek. Posebno
skrb v občini namenjajo vars-
tvu okolja.
Zlato plaketo občine Tabor
so prejeli Dominika Gačner,
Pevsko društvo Tabor, Marica
Miklavc, priznanja Gasilsko
društvo Kapla - Pondor in Kul-
turno društvo Ivan Cankar,
sekcija Savinjski rogisti. Priz-
nanje častni občan je posmrt-
no prejel Emiljan Lesjak.
Med tednom so pripravili
več športnih in kulturnih pri-
reditev, praznovanje pa zaklju-
čili minulo nedeljo s tradicio-
nalnim Šentjurskim sejmom
in prikazom nalaganja hlodo-
vine po starem in prevoza le-
te s konjsko vprego do želez-
niške postaje Šempeter v Sa-
vinjski dolini.
T TAVČAR
Vida Slakan, županja občine
Tabor: »Po številu prebivalcev
in po velikosti proračuna smo
med najmlajšimi slovenskimi
občinami, po njeni velikosti,
predvsem pa po dolžini maka-
damskih cest pa kar srednje ve-
lika slovenska občina.«
Kupovanje
miru
Lučki svetniki nezadovoljni z delom
župana Mirka Zamernika
Prva seja občinskega sve-
3v letošnjem letu je glede na
iredlagan dnevni red obeta-
5 miren razplet - zgodilo pa
e je obratno. Svetniki so
frjali od župana jasne odgo-
ore za stvari, ki se ne doga-
^jo Lučam v korist.
Za svetnika Jerneja Plankla
f sedanji način dela nespre-
fniljiv, saj je župan zaradi po-
'^nskih obveznosti prisoten na
'ločini samo ob ponedeljkih,
^radi tega nastajajo delovne
^mude. Ker nimajo podžupa-
ni nikogar s polnimi poob-
'stili, svetniki ne vedo, kaj se
'ogaja, vse skupaj pa slabo
Wva na življenje občine. Lojze
'^•išnik je prepričan, da žu-
stimulacije ne zasluži,
'fecej pripomb je bilo slišati
na izvajanje proračuna v
'feteklem letu.
"Gre predvsem za financira-
'I® stvari, za katere v proraču-
sploh ni postavk,« je pove-
di Toni Breznik, predsednik
^dzornega odbora. Po njego-
je občinska uprava poslo-
negospodarno in v določe-
ni meri v nasprotju z zakon-
sko regulativo. V nadzornem
odboru so razmišljali celo o re-
viziji in se nazadnje odločili,
da najprej z domnevnimi ne-
pravilnostmi seznanijo svet-
nike. Župan Zamernik je očit-
ke kategorično zavrnil.
Manj odločen je bil Zamer-
nik pri očitku, da posoja de-
nar davkoplačevalcev strankar-
skemu kolegu iz občine Mozirje,
ki izposojenih 700 tisoč tolar-
jev ni sposoben vrniti v pro-
račun. Gre za popolnoma zgre-
šen način dela, je županu oči-
tal Plankl in dodal, da se ne stri-
nja, da ta iz svojega honorarja
vrne manjkajoča sredstva. Gre
za nedopustno kupovanje miru,
saj brez jasne strategije razvo-
ja vsak po svoje pritiska na ob-
čino. 1^0 precej burni razpravi
so svetniki potrdili zaključni
račun za preteklo leto, vendar
se v prihodnje ne sme izvršiti
nobena finančna transakcija
brez njihove vednosti. V pri-
meru odstopanj je potrebno
sprejeti rebalans.
EDI MAVRIČ
Leto podtiicanj in laži
Po skoraj enem letu kadrov-
ske krize je Splošna bolnišni-
ca Celje končno dobila direk-
torja s štiriletnim mandatom.
Svet zavoda je z večino gla-
sov na to mesto ponovno ime-
noval Sama Fakina, dr. med.,
ki je od lanskega maja direk-
torsko funkcijo opravljal le
kot vršilec dolžnosti.
Ponovno imenovanje Sama
Fakina je glede na večmeseč-
no borbo za direktorski stol-
ček, ki so jo podpirali številni
5>zunanji botri«, najbrž marsi-
koga presenetilo, pričakovali
pa so ga tisti, ki so verjeli, da
bodo pri odločanju za ali proti
dosedanjemu direktorju imeli
največjo veljavo dobri rezultati
v zadnjih petih letih. Dr. Fakin
pravi, da je bilo preteklo leto
vedejevstva eno najbolj napor-
nih doslej, saj je bil nenehno
deležen številnih podtikanj in
laži, nekateri so mu za slabo
šteli tudi to, da ni Celjan, pri
tem pa ni nihče ničesar očital
njegovemu strokovnemu delu.
Za dokončno imenovanje mo-
ra dr. Fakin dobiti še soglasje
vlade, kar naj bi se zgodilo naj-
kasneje do konca tega meseca.
V kratkem bo bolnišnica obja-
vila tudi javni razpis za stro-
kovnega vodjo. Dr. Samo Fa-
kin pričakuje, da bo kandidi-
ral tudi primarij Vilibald Ven-
gust, dr. med., ki zadnjih ne-
kaj mesecev to funkcijo oprav-
lja kot vršilec dolžnosti. Sicer
pa novi (stari) direktor kakšnih
večjih kadrovskih sprememb ne
napoveduje. Vodstvena ekipa
naj bi torej ostala ista, do ne-
katerih menjav pa naj bi prišlo
na ravni bolnišničnih oddelkov.
JI
Samo Fakin, dr. med.
V Celju še ena garažna hiša
Ob Aškerčevi ulici, v neposredni bližini av-
tobusne postaje, bodo še letos pričeli graditi 32
tisoč kvadratnih metrov velik poslovno-garaž-
ni objekt. Kdo bo vlagatelj, še ni znano, saj jav-
ni razpis se ni zaključen. Vrednost naložbe bo
4,2 milijarde tolarjev. Mestna občina Celje bo
vlagatelju prispevala komunalno urejeno zem-
ljišče. V poslovno garažnem objektu bo dobila
prostore davčna uprava, spodnja etaža in prvo
nadstropje pa bosta namenjena trgovski in sto-
ritveni dejavnosti. Zanimanje,med potencial-
nimi vlagatelji je po besedah celjskega župana
Bojana Šrota precejšnje.
NGL
POSVETU
Upočasnjena
globalna rast
VVASHINGTON, 29. apri-
la - Finančni ministri in gu-
vernerji centralnih bank dr-
žav skupine G-7 so na spom-
ladanskem srečanju Svetov-
ne banke in IMF v Washing-
tonu izrazili optimizem gle-
de ekonomskega napredka,
katerega temelj je globalna
rast. Ta se je v zadnjem letu
sicer nekoliko zmanjšala,
vendar pa rast produktivno-
sti in gibčnost trga ostajata
trdna.
Predsednik
poneverjal?
LIMA, 29. april - Po be-
sedah predstavnika parla-
mentarne komisije za prei-
skovanje korupcije Davida
Waismana naj bi nekdanji pe-
rujski predsednik Alberto
Fujimori med svojim man-
datom v letih 1999 in 2000
poneveril približno milijar-
do dolarjev. Denar naj bi na-
kazoval v tujino in ga puš-
čal v bančnih predalih, saj
bi bilo odpiranje bančnih ra-
čunov prenevarno.
Albanski
skrajneži
znova napadli
PODGORICA, 30. aprila
-	Makedonske varnostne si-
le so sprožile obsežno akci-
jo iskanja albanskih skraj-
nežev na severu države, ki
so nedavno ubili osem pri-
padnikov makedonskih var-
nostnih šj3, najmanj pet pa
jih raniliv^Albanci so zase-
do postavili med vasema Vej-
ci in Selca>v neposredni bli-
žini Tetova, kjer so še pred
mesecem potekali hudi bo-
ji med albanskimi uporniki^
in makedonskimi varnostni-
mi silami.
Ponovno
premirje?
JERUZALEM, 30. aprila
-	Egiptovski predsednik Ho-
sni Mubarak je po srečanju
z izraelskim zunanjim mi-
nistrom Simonom Peresom
v Kairu izjavil, da bodo
Izraelci in Palestinci sklenili
premirje. Predlog zanj sta po-
dala Egipt in Jordanija, vse-
buje pa možnost za premik
z vojaškega na politični dia-
log. Čeprav ga je izraelski
premier Ariel Šaron pred ča-
som zavrnil, si je sedaj pre-
mislil in dodal svoje zahte-
ve. Premirje naj bi trajalo
štiri tedne, nato pa naj bi se
pričela pogajanja predstav-
nikov obeh strani. Palestin-
ci dogovora o skorajšnjem
premirju zaenkrat še niso po-
trdili.
Prihodnost
je v uniji
PARIZ, 30. aprila - Srb-
ski premier Zoran Dindič je
na sestanku s francoskim
predsednikom Jacquesom
Chiracom in premierjem
Lionelom Jospinom pouda-
ril, da je prihodnost balkan-
skih držav v Evropski uniji,
po zakonitostih katere bi mo-
rala delovati tudi Zvezna re-
publika Jugoslavija.
Št. 18. - 3. maj 2001
4
GOSPODARSTVO
Vračanje
izgubljenega
blišča?
Zdraviliško mesto ne bo več gospodarski bolnik - Širitev Term,
obnove hotelov in drugi objekti
Bo večletnih težav Rogaške Slatine konec,
bp znova v starem gospodarskem sijaju? To
je težko reči, nekatere sedanje naložbe k
temu prispevajo. To so širitev Term, obnova
hotelov in Kristalne dvorane, sprememba
Hidroterapije v poslovni center in gradnja
velike dvorane Kulturnega centra.
Prve otvoritve bodo predvidoma v drugi
polovici maja. Za takrat napovedujejo odprtje
bistveno razširjenih zunanjih površin Term.
Tako gradijo od prejšnjega meseca pololimpij-
ski bazen, z večjo globino od običajnih termal-
nih bazenov ter z nižjo temperaturo vode.
Skupne bazenske površine so doslej merile
860 kvadratnih metrov, po novem jih bo 350
več. Investitor podjetje Svit je za širitev prido-
bilo občinski prostor za zunanje prireditve, ki
bo odslej na novi lokaciji. Nekaj novosti pri-
pravljajo tudi v notranjosti Term, kjer so se
lotili širitve savn (po novem tudi za individual-
no uporabo), med novostmi sta masažni cen-
ter ter prehod iz savn v zunanje bazene.
Najpomembnejša naložba lastnika Term,
podjetja Svit iz Slovenske Bistrice, ki je v lasti _
Jožeta Pipenbaherja, je težko pričakovana
prenova najbolj priznanega slatinskega hotela
Donat. Hotel s štirimi zvezdicami bo zaprl
vrata predvidoma 15. maja, ko bodo začeli s
prenovo sob in drugih prostorov, stavbnega
pohištva ter talnih oblog, med drugim se bodo
lotili še prenove hotelskega bazena. Med no-
vostmi bo klimatizacija, poskrbljeno bo za
novo fasado, vendar bo hotel tudi po obnovi
ohranil »le« štiri zvezdice. Hotel Donat bodo
znova odprli najpozneje 1. avgusta. Izhodišč-
na vrednost Svitovih naložb v Terme in hotel
Donat znaša skupaj kar 1,1 milijarde tolarjev.
V drugi polovici maja bodo predvidoma odprli
aparthotel Park (pri hotelu Sava), v lasti Sloven-
ske investicijske banke. Starinski hotel so po-
vsem prenovili ter spremenili v aparthotel s 16
apartmaji. V lasti omenjene banke, ki ima v
Rogaški Slatini hčerinsko podjetje Hoteli Rogaš-
ka Slatina, so tudi Zdraviliški dom, Styria in
Strossmayer. Tako je banka tudi lastnica Kristal-
ne dvorane, simbola nekdanjega slatinskega
blišča, ki jo od novega leta prenavljajo skupaj z
zgornjo manjšo glasbeno dvorano. Odprta bo
spet II. maja, ko bodo tam zborovali slovenski
gastroenterologi. V dvorani je nujna še obnova
štukatur, kar zahteva vsaj pol leta restavrator-
skega Sela. Za obnovo je dobila banka nepovrat-
na sredstva ministrstva za turizem.
Na celovito obnovo se prav tako pripravlja-
jo v starem hotelu Trst (pri Termah). Njegov
novi lastnik Silvo Ambrož iz Maribora pravi,
da se bo lahko ponašal s kar petimi zvezdica-
mi. Začetek celovite obnove je odvisen od
dovoljenj, predvsem iz zavoda za varstvo
kulturne dediščine. V Rogaški Slatini je mogo-
če slišati še napovedi o obnovi drugih dotraja-
nih hotelov.
Hidroterapija in
dvorana
Med najlepšimi poslopji mesta ob Sotli je
nekdanja Hidroterapija, ki je v starih časih
služila za terapevtske vaje, zatem kot zdraviliš-
ka pralnica. Celjsko podjetje Itag, v lasti Mirka
Krajnca, jo preureja v poslovno gostinski ob-
jekt. Odprtje povsem prenovljene zgradbe, po
prvotnih načrtih duiiajskega arhitekta Karla
Haybaecka, bo v drugi polovici maja.
V Hidroterapiji, ki ima 700 kvadratnih me-
trov površin, sta trenutno potrebna le še zuna-
nja ureditev in tehnični pregled. Vrednost
naložbe znaša 130 milijonov tolarjev. V njej
bodo butik Steklarne Rogaška, franšizna pro-
dajalna Zlatarne Celje, cvetličarna, dunajska
kavarna, notarska pisarna, v edinem še ne-
prodanem lokalu pa po vsej verjetnosti ena od
slovenskih bank. Sicer pa Itag pripravlja tudi
naložbo v pralnico perila v bližnjem hrvaš-
kem Zaboku, v Bosni in Hercegovini pa iz-
gradnjo polnilnice mineralne vode v Tešnju.
Med najpomembnejšimi naložbami v sre-
dišču Rogaške Slatine je prav tako gradnja
osrednje prireditvene dvorane Kulturnega
centra, ki je nedokončana že dolga leta. Dvo-
rano, ki bo služila tudi za kongresni turizem,
bodo dokončali prihodnje leto, pri čemer prj.
čakujejo pomoč kulturnega ministrstva. Za
letošnja dela namenja občina v proračunu 40
milijonov tolarjev, več pričakujejo še od reba-
lansa. V začetku leta so že postavili jekleno
odrsko konstrukcijo.
Po projektantskih izračunih potrebujejo za
dokončanje velike dvorane, ki pomeni konei
naložb v Kulturni center, še približno 14(
milijonov. Občina pripravlja trenutno razpi
za dokončanje vseh del.
BRANE JERANK(
Poslopje Hidroterapije, v središču Rogaške Slatine, je v zdravilišču med najlepšimi. Najprej
je služilo za terapevtske vaje, pozneje kot pozabljena zdraviliška pralnica. Zdaj bo opazni
poslovno-gostinski objekt.
Orodjarji in plastičarji zadovoljni
Sejma Formatool in Plagkem sta s prestavitvijo iz Maribora v Celje veliko pridobila
Mednarodna strokovna sejma Formatool
in Plagkem, ki sta od 23. do 26. aprila
potekala na celjskem sejmišču, sta izpolnila
pričakovanja organizatorjev in udeležen-
cev. Sejma, ki sta v Celje privabila 364 doma-
čih in tujih razstavljavcev, si je ogledalo
blizu deset tisoč obiskovalcev.
Direktor družbe Celjski sejem mag. Franc
Pangerl meni, da sta sejma Formatool in
Plagkem povsem primerljiva s podobnimi
strokovnimi sejmi v tujini. Na obeh se je
namreč stroka predstavila celovito, od strojne
opreme in orodij do izdelkov. Letošnja sejma
bosta dobra osnova za prihodnje leto, ko v
Celju pričakujejo še več razstavljavcev in še
bolj pester obsejemski program. Posebno po-
zornost bodo namenili sodelovanju z obema
univerzama in dali večji poudarek predstavi-
tvam novih tehnologij, razmišljajo pa tudi o
tem, da bi razpisali posebne nagrade za do-
sežke mladih raziskovalcev.
Sejma Forhiatool in Plagkem so na zahtevo
udeležencev in stroke, ki riiso bili zadovoljni s
prostorskimi in tehničnimi zmogljivostmi ma-
riborskega sejmišča, letos prvič pripravili v
Celju. Glede na odzive večine razstavljavcev so
bili pri tem zelo uspešni. Jože Menard, direk-
tor Iscar Slovenija: »Pegoji na celjskem sejmiš-
ču so precej boljši kot v Mariboru, opazen pa je
tudi velik napredek med prvim in šestim sej-
mom Formatool. Letos je bilo na razstavnih
prostorih opaziti več strojev in strojne opreme
kot pred nekaj leti, k čemur so gotovo prispe-
vali tudi boljši pogoji razstavnega prostora. Z
odzivom strokovne javnosti smo glede na to,
da je sejem specializiran, zadovoljni, v prihod-
nje pa pričakujemo nekoliko širšo obsejemski
ponudbo.« Saša Sladic, direktor podjetja Td
ximp: »Bili smo eden od pobudnikov za presta
vitev sejma. Zaradi boljšega razstavnega pro
štora in logistike smo letos površine, na kateri
smo razstavljali, povečali v primerjavi z lanski
mi kar za petkrat, na 150 kvadratnih metrov
prihodnje leto pa jih bomo najverjetneje najel
še več.« Peter Schmidt, direktor podjetji
Schmidt HSC, ki je v Celju zastopalo nekaten
tuje proizvajalce: »Prijetno iias je presenetil
kakovost storitev, ki so jih ponudili organizaj
torji. Menim, da si je sejem že pridobil ustreznfl
veljavo, ponudba stroke pa je celovita in popol
na, tako da je primerljiv s podobninri v tujini
Zadovoljen sem tudi ob ugotovitvi, da domači
znanje prav nič ne zaostaja za tujim.«
JANJA INTIHAI
_J
Tamova orodjarna v lasti Uniorja
Z nakupom mariborskega podjetja naj bi se prihodki Uniorjeve strojegradnje v dveh letih podvojili
Predsednik uprave Uniorja Janez Špes,
direktor Tovarne vozil Maribor Boris Ga-
zvoda in predsednik uprave Slovenske
razvojne družbe dr. Marjan Rekar so pod-
pisali pogodbo o prodaji stoodstotnega
deleža mariborskega podjetja MPP Tehno-
loška oprema zreškemu podjetju. Koliko
znaša kupnina, ne v Srdu ne v Uniorju
niso želeli povedati, češ da gre za poslov-
no skrivnost.
Janez Špes je povedal, da so se za nakup
nekdanje Tamove orodjarne, ki je bila kot
samostojno podjetje ustanovljena pred petimi
leti, odločili predvsem zato, ker se proizvodni
programi orodjarstva in strojegradnje v MPP
Tehnološka oprema ujemajo z Uniorjevimi
programi. Sredi aprila so Zrečani kupili tudi
nepremičnine in opremo MPP Inženiringa,
vendar bo to podjetje šlo v likvidacijo. Unior,
ki ima 2.200 zaposlenih in je lani imel 18,7
milijarde tolarjev prihodka (90 odstotkov na
tujih trgih) in 685 milijonov tolarjev čistega
dobička, bo na mariborski lokaciji obdržal
vseh 290 zaposlenih.
Z nakupom MPP Tehnološke opreme naj bi
se prihodki, ki jih Unior ustvari s proizvodnjo
industrijske opreme in industrijskih orodij, s
sedanjih 2,6 milijarde tolarjev v dveh letih
povečali na 5,5 do 6 milijard tolarjev. MPP
Tehnološka oprema, ki velja za eno najuspe-
šnejših družb nekdanjega Tama, je doslej imel
okrog milijardo tolarjev letne realizacije, na
domačem in tujem trgu, kamor proda tri
četrtine proizvodnje, od tega največ v Avstrijo,
Nemčijo in Kanado, pa se je uveljavil kot
kakovosten proizvajalec vpenjalnih naprav in
orodij za preoblikovanje pločevine.
Slovenska razvojna družba bo vso kupnino
od prodaje podjetij Tehnološka oprema in
Inženiring namenila za dokapitalizacijo marca
letos registrirane Tovarne vozil Maribor, ki
nastaja na pogorišču nekdanjega Tama. Nova
tovarna, v katero namerava Srd vložiti 26,5
milijona'nemških mark, naj bi začela delovati
še pred poletjem, v njej pa bodo proizvajali
minibuse, traktorje in namenska tovorna vo-
zila.
JANJA INTIHAR
Pogodbo o prodaji nekdanje Tamove orodjarne zreškemu Uniorju sta podpisala Janez Špe^
dr. Marjan Rekar.
Št. 18. -3. maj 2001
GODPODARSTVO
5
|\lajveč zaslužijo Laščani
>Jad republiškim povprečjem samo plače v občini Laško - Gospodarstvo celjske
regije lani stagniralo
Gospodarstvo celjske regije v preteklem
Mili napredovalo. Večina pozitivnih tren-
fj, ki so bili značilni za leto 1999 in delo-
še za 1998, se je umirila, nekatere kri-
^Ije so se celo obrnile navzdol. Gospotiar-
^e družbe so sicer že tretje leto zapored
-slovno leto zaključile s pozitivnim fi-
Jiiičnim učinkom, vendar je ta nižji kot
^dlani. Takrat je bil čisti dobiček kar
jjeiiikrat večji od izgub, lani pa jih je pre-
del le za eno tretjino. Po štirih letih real-
pp rasti se je lani zmanjšal tudi delež či-
legsi dobička regije v dobičku celotnega
tvenskega gospodarstva.
[Takšne so osnovne značilnosti rezultatov
^slovanja gospodarskih družb na območju
jeljske regije, ki so jih na osnovi statističnih
podatkov iz bilanc podjetij izračunali v celj-
;l(ipodružnici agencije za plačilni promet,
direktor podružnice mag. Uroš Goričan tu-
jj ugotavlja, da je bruto dodana vrednost
jazaposlenega, ki je znašala v povprečju
j,679.000 tolarjev, ostala realno na skoraj enaki
gvni kot leta 1999. Naložbe so manjše za
tretjino in so znašale 13,5 milijarde tolarjev,
iirazito so se povečale izgube, ki pa sta jih v
jlavnem povzročili le dve podjetji. Kot je
jnano, gre za Kovinotehno in Elektro Celje.
Iivoz rešuje »čast«
Občutno boljše rezultate kot predlani je
Egijsko gospodarstvo doseglo v zunanjetr-
govinski menjavi". Izvoz se je povečal za 9,3
jdstotka in je znašal 707,5 milijona ameriš-
lih dolarjev, uvoz pa je znašal 620 milijonov
lolarjev, kar je za dobre tri odstotke manj
lotleta 1999. Pokritost uvoza z izvozom je
lila torej pozitivna, kar pa ne velja za slo-
feiisko gospodarstvo, ki je bilo lani sposob-
10 z izvozom pokriti le 86,3 odstotka uvoza.
)elež regije v celotnem izvozu na ravni dr-
ai^e se je povečal na 8,1 odstotka (leta 1999
znašal 7,6 odstotka), delež v celotnem
*ozu pa seje zmanjšal na 6,1 odstotka.
Izvozniki, katerih število seje lani pove-
alo na 628, so ustvarili dobrih 73 odstotkov
seh prihodkov regijskega gospodarstva, 73,5
dstotka čistega dobička in nekaj manj kot
S odstotkov vseh izgub. Poslovno leto so
icer zaključili s pozitivnim finančnim učin-
oin, ki pa je bil v primerjavi z letom 1999
ižji za dobro tretjino. Glede na predlani se
idobiček izvoznikov povečal za petino, iz-
'abe pa kar za 91 odstotkov. Izgube so se
ovečale tudi v podjetjih, ki so prihodek us-
larjala le na domačem trgu, vendar je bil
Idi pri njih finančni učinek pozitiven, a se
primerjavi z lani zmanjšal kar za pet-
lat. Povedano v številkah: izvozniki so lani
Btvarili 12,8 milijard čistega dobička in 8,2
lilijarde izgub, neizvozniki pa 4,6 milijarde
ilarjev čistega dobička in 4,4 milijarde to-
irjev izgub.
Dobro tretjino vseh prihodkov, doseženih
Hujih trgih, so ustvarile gospodarske družbe
;Celjske občine. Sledijo jim podjetja iz ob-
inZreče in Žalec. Glede na celotne prihod-
epa so najvišji delež prihodkov od izvoza
osegli v občini Zreče, in sicer 67,5 odstot-
i, najnižjega, ki je znašal le 1,8 odstotka,
^vDobju.
Za tretjino manj
naložb
Gospodarske družbe na Celjskem so lani
namenile za naložbe 13,5 milijarde tolarjev,
kar je realno dobrih 38 odstotkov manj kot v
letu 1999. V kar desetih občinah je naložbe-
na aktivnost precej opešala. Na Dobrni, v
Laškem in v Bistrici ob Sotli ni dosegla niti
tretjine predlanske vrednosti, v Žalcu, kjer
so bili v letu 1999 po dinamiki vlaganja na
prvem mestu, pa se je obseg naložb prepo-
lovil. Za dobrih 30 odstotkov se je znižala
tudi vrednost naložb v občini Celje, kjer so
sicer investicijska vlaganja znašala 7,2 mili-
jarde tolarjev, oziroma 53 odstotkov celot-
nega lanskega zneska.
Ekonomska moč gospodarstva celjske re-
gije se je lani zmanjšala, saj so podjetja
ustvarila le 7 odstotkov prihodkov vsega
slovenskega gospodarstva (v zadnjih šti-
rih letih se je ta delež gibal med 7,3 in 7,4
odstotka). Po štirih letih realne rasti se je
zmanjšala tudi poslovna uspešnost podje-
tij. Delež čistega dobička se je s 6,1 znižal
na 5,8 odstotka, delež izgub pa se je s 5,5
povečal na 6,8 odstotka.
Največ denarja, kar dobro petino, je šlo za
naložbe v predelovalnih dejavnostih in v tr-
govini, najbolj pa so se razmahnile naložbe
na področju javnih, skupnih in osebnih sto-
ritvenih dejavnosti .ter v kmetijstvu, lovu in
gozdarstvu. Najnižjo stopnjo rasti obsega in-
vesticijskih vlaganj so lani zabeležili v finanč-
nem posredništvu.	. ' <
Izkrivljena slika
likvidnosti
število podjetij, ki imajo težave s porav-
navanjem obveznosti ob roku zapadlosti, se
je lani zmanjšalo in je bilo decembra za sko-
raj polovico manjše kot v januafju. Iz mese-
ca v mesec se je zmanjševal tudi povprečen
znesek neporavnanih obveznosti, ki je bil
ob koncu leta za skoraj dve tretjini manjši
kot leto poprej. Na takšno zmanjšanje obse-
ga blokad so v največji meri vplivale spre-
membe zakona o finančnem poslovanju.
Število podjetij z likvidnostnimi težavami
se zmanjšuje tudi letos, povprečni znesek
blokad pa se je nekoliko povečal. Februarja
je imelo nad pet dni blokiran žiro račun 485
gospodarskih družb, od tega jih je bilo več
kot eno leto blokiranih 276, skupni znesek
blokacij pa je bil 4,3 milijarde tolarjev. Edini
občini, kjer nima nobeno podjetje blokira-
nega žiro računa, sta Tabor in Dobje, naj-
večje težave pa ima celjsko gospodarstvo s
192 blokiranimi podjetji in s 54-odstotnim
deležem v celotnem znesku blokacij.
Vodijo predelovalne
dejavnosti
Dobri dve petini celotnih prihodkov regij-
skega gospodarstva, dobre štiri petine izvo-
za in dobro petino čistega dobička so ustva-
rile predelovalne dejavnosti, kjer je zaposle-
nih tudi največ delavcev (16.064). Na dru-
gem mestu je trgovina, ki je ustvarila 33,6
odstotka vseh prihodkov, vendar so se v tej
dejavnosti zaradi slabšega poslovanja dveh
trgovskih družb izgube povečale kar za 4,2-
-krat. Tretja najpomembnejša dejavnost v re-
giji je po obsegu prihodka gradbeništvo, saj
znaša njegov delež 6,3 odstotka. Gradbena
podjetja so lani ustvarila 4,6 odstotka regij-
skega čistega dobička in 2,2 odstotka izgub.
Najslabše plače v
Preboldu
Povprečna mesečna bruto plača v regiji je
lani znašala 154.282 tolarjev in je bila kljub
2,3-odstotni realni rasti za dobrih deset od-
stotkov nižja od republiškega povprečja
(1Z1.780 tolarjev). Regijsko povprečje so pre-
segli le v občinah Celje, Štore, Vojnik, Zreče
in Laško, kjer že nekaj let edini presegajo
tudi republiško povprečje. Lani je pri njih
povprečna bruto plača znašala 188.186 to-
larjev. Najslabše povprečne bruto plače so
imeli v občini Prebold, kjer so za republiš-
kim povprečjem zaostali kar za 36 odstot-
kov, slabo so bili plačani tudi zaposleni v
podjetjih na območju občin Kozje in Bistri-
ca ob Sotli.
»Slaba« zadolženost
če povzamemo ugotovitve Darje Lipič-
nik, vodje odseka za informiranje in statisti-
ko v celjski podružnici APP, se je lani v celj-
ski regiji število zaposlenih povečalo za 2,3
odstotka, vendar je stopnja brezposelnosti
še vedno krepko nad republiškim povpreč-
jem. Obseg poslovanja regijskega gospodars-
tva se je realno povečal, ekonomska moč pa
se je zmanjšala.'^Podjetja so bila bolj agresiv-
na v tujini kot na domačem trgu, razveselji-
vo je tudi, da se je v prihodkih povečal delež
predelovalnih dejavnosti. Nosilci razvoja so
še vedno velike gospodarske družbe, ki so
lani ustvarile dve tretjini celotnega prihod-
ka v regiji, opešala pa je moč drobnega gos-
podarstva. Odhodki so rasli hitreje od pri-
hodkov, vendar je regija kljub temu poslo-
vala z dobičkom, finančni učinek, čeprav
prepolovljen, je že tretje leto pozitiven. S
čistim dobičkom je lani poslovalo 1.737 gos-
podarskih družb, z izgubo 737, na meji ren-
tabilnosti pa jih je bilo 164.
V analizo poslovanja regijskega gospo-
darstva v preteklem letu so zajeti statistični
podatki iz bilance stanja in bilance uspe-
ha štirih petin, oziroma 2.638 aktivnih gos-
podarskih družb. Preostalih 624 registri-
ranih podjetij podatkov za lani ni oddalo.
Gospodarstvo se je lani zadolževalo pre-
težno s kratkoročnimi tujimi viri, tako da obresti
predstavljajo že 3,4 odstotka vseh odhodkov
(lani 2,7 odstotka). Podjetja so kratkoročnim
zadolževanjem financirala tudi več kot polo-
vico zalog, kar je še dodatno poslabšalo nji-
hov likvidnostni položaj. Dolgoročna finanč-
na varnost gospodarstva v celjski regiji se to-
rej v preteklem letu ni prav nič izboljšala.
JANJA INTIHAR
Dobičeic za doicapitalizacijo
Podjetju Itro iz Štor je lani
prodajo traktorjev blagov-
znamke Nevv Holland us-
^lo prevzeti v Sloveniji vo-
''no mesto med zahodnoe-
^opskimi proizvajalci, saj
"sša njihov tržni delež že
' odstotkov. Kot enim red-
ili v tej branži jim je laniois-
^'o povečati tudi prihodke od
'fodaje.
^ Itru, ki ga je konec leta
skupaj s še sedemnajsti-
''Zaposlenimi in nekaterimi
'^simi zaposlenimi od Sloven-
jih železarn kupila celjska
'^žba Saneko, so lani zaslu-
3"'s prodajo 660 milijonov
tolarjev in ustvarili 10,5 mili-
jona tolarjev dobička. Na ne-
davni skupščino so se lastni-
ki, razen Slovenskih železarn,
ki ima v Itru še 20-odstotni
lastniški delež, odločili, da bo-
do z dobičkom dokapitalizi-
rali podjetje.
Glavna dejavnost podjetja je
zastopanje in prodaja kmetij-
ske tehnike, predvsem traktor-
jev, s čimer nadaljujejo posle
nekdanje koo"peracijske proi-
zvodnje Železarne Štore in
kmetijskega dela italijanske-
ga koncema Fiat. Ta je v in-
tenzivnih procesih globaliza-
cije prevzel številne druge
proizvajalce, tudi kmetijski
del ameriškega Forda, ih vse
združil pod blagovno znam-
ko Nevv Holland, ki jo Itro Što-
re zelo uspešno trži na sloven-
skem trgu. »Letos smo, kot prvi
med zastopniki, prevzeli še za-
stopstvo za blagovni znamki
Case-Steyr, saj je Nevv Holland
oziroma matična firma Fiat
prevzela tudi tega proizvajal-
ca in ustanovila podjetje Čase
Nevv Holland. Nova skupina
CNH Global je tako postala vo-
dilni proizvajalec traktorjev,
drugi največji proizvajalec
kmetijske tehnike in tretji naj-
večji proizvajalec gradbene
tehnike na svetu,« je povedal
direktor Itra Simon Pevcin.
Glavno prednost pri Itru Što-
re za kupce vseh treh blagov-
nih znamk vidijo v zaokroži-
tvi ponudbe palete strojev,
predvsem pa v podpori trže-
nju oz. poprodajnih aktivno-
stih. To pomeni zagotavljanje
informacij za kupce, financi-
ranju ali premostitev financi-
ranja ob nakupu, organizaci-
ja oskrbe z rezervnimi deli in
servis, s čimer se bo povečala
dostopnost in zanesljivost os-
krbe kmetijstva s sodobno teh-
niko.
JANJA INTIHAR
FINANCE
Vrednostni papirji delniških družb
Št. 18. - 3. maj 2001
6
KULTURA
Mavrica ugiašeniii zvoicov
Sreda, 25. april. Narodni dom Celje,
koncert PD Društva upokojencev, pod
vodstvom Jožice Soko. To so osnovni
podatki, ki ne povedo veliko, napolnje-
ni z vsebino pa pomenijo štiri desetletja
trdega, zagnanega in uspešnega pev-
skega dela.
Nastopajoči zbor je v polno zasedeni
dvorani dokazal, navkljub svojemu ime-
nu, presenetljivo poustvarjalno živah-
nost, ki jo v taki meri, žal, ni zaslediti niti
pri nekaterih mlajših pevskih skupinah.
Priznanja, čestitke in šopki, s katerimi je
bil zbor nagrajen, kažejo, kako resnična
so razmišljanja o potrebnosti tovrstnega
druženja, potrjena z ustvarjalnostjo in
pristnim prijateljstvom med pevci, diri-
gentom, poslušalci in vsemi, ki po taki ali
drugačni dolžnosti skrbijo za njegovo
uspešnost. Naj mi predsednik zbora Rudi
Zanoškar ne zameri, če uporabim njego-
ve misli, zapisane v lično in skrbno pri-
pravljeni programski knjižici: »Toplo dlan,
vesel nasmeh v pozdrav si podarimo.
Vesela pesem in veder pogled še dolgo
naj nas druži, naj grenki časi težavnih let
ne rušijo sreče v pevski duši.« Druženje in
ustvarjalnost sta odliki, zaradi katerih
tudi zborovodkinja Jožica Soko vztraja in
kot sama pravi, hoče zbor postaviti na
višji nivo. To ji vsekakor uspeva.
Pred mnogimi leti se mi je ob podobni
priliki zapisala misel, da naj bi se za
ocenjevanje tovrstnih zborov uporabljali
prilagojeni kriteriji. Z velikim veseljem
ugotavljam, da takšno razmišljanje ob
tokratnem nastopu ni več na mestu. Zbo-
rovski zvok je zlit, dosežena je dokaj
dobra barvna ubranost predvsem v moš-
kem delu in petje je bilo-vsebinsko pre-
pričljivo. O programu samo to: bil je
raznolik, pestro sestavljen in vsestransko
zahteven. Peli so na pamet, lahkotno in
sigurno. Schvvabova »Dobro jutro« je po
mojem prepričanju pomenila vrh pevske-
ga večera.
Naj zaključim s prisrčnim razmišlja-
njem pevke Jožice Mikac: »Naša pesem je
sončna svetloba, harmonija bogastva le-
pote, mavrica glasov in zvokov«.
MARJAN LEBIČ
PRIREDITVE
I GLiDALISCE
SLG - V ozvezdju postelje
4.	in 5. 5. ob 10. uri zaključena
predstava; Markiza De Sade
5.	5. ob 20. uri na Odru pod
odrom, za abonma po poseb-
nem razporedu in za izven;
Marjetka, str. 89 (Gledališče
Ptuj) 6. 5. ob 19.30, za izven.
Plesni forum Celje 5. 5. ob
11. uri predstava »Lectovo sr-
ce«.
Muzej novejše zgodovine
Celje 9. 5. ob 17. uri lutkovna
predstava »Papirnati čolni-
ček«.
I KONCERTI
Narodni dom Celje 4. 5. ob
19.30 redni letni koncert Celj-
skega pevskega društva. 8. 5.
ob 19.30 koncert Slovenskega
kvarteta klarinetov.
Muzej novejše zgodovine
Celje 8. 5. ob 17. uri glasbeni
koncert in plesna delavnica v
izvedbi vrtca Tončke Čečeve
»Otroci Celjanom«.
Kulturni klub »Ivan Can-
kar« Celje (bistro Atrij) 8. 5.
ob 19. uri koncert Celjskega
okteta Studenček KUD Marije
Goršič z Lave.
Dvorana Gasilskega doma
v Novi Cerkvi 5. 5. ob 19.30
koncert Moškega pevskega
zbora iz Nove Cerkve, z gosti
-	dekliškim pevskim zborom
in zborom PD Gomilsko.
Likovni salon Celje razsta-
va del Željka Opačaka, do 9. 5.
Ipavčeva hiša Šentjur raz-
stava »šivane slike« arhitekta
Lojzeta Kralja.
Galerija Volk Celje razsta-
va »Motivi Celja«.
Galerija sodobne umetno-
sti razstava Božidarja-Teda
Kramolca, do 20. 5.
Muzej novejše zgodovine
-	otroški muzej občasna raz-
stava »Prometna pot v Her-
manov brlog«.
Pokrajinski muzej Celje
do 6. 5. razstavi »Prazgodo-
vinska umetnost Slavonije in
Baranje« ter »Potočka zijalka
-	nova izkopavanja.
Muzej novejše zgodovine
Živeti v Celju (v okviru te
razstave bo 9. 5. od 10. do 11.
in od 16.30 do 17.30 demon-
stracija modistinje) in Sloven-
ska zobozdravstvena zbirka,
stalni razstavi. Stari pisker
stalna razstava »Zatirani, a
nikdar poteptani«; fotograf-
ski atelje Josipa Pelikana
razstava »Celje, ki ga ni več«.
Osrednja knjižnica Celje
avla 11. nadstropja, razstava
radirank Augusta F. Seebac-
herja z naslovom Celeia anti-
qua et nova, do 10. 5.
Galerija likovnih del mla-
dih na Starem gradu Celje
razstava na temo »Gradovi -
kulturna dediščina«.
Zavod za zdravstveno
varstvo Celje razstava otroš-
kih slik, do 11. 5.; Galerija
Borovo Ida Šprah, do 9. 5.;
Splošna bolnišnica Celje
Kamni in minerali, do 10. 5.;
Merx Janez Pečolar, do 31. S.;
Etol Ludvik Gajšek, do 31. 5.;
avla splošne bolnišnice
Kamni in minerali, do 10. 5.;
Kulturni klub Ivan Cankar
Celje razstava risb otrok Gala
Tomasinija in Roka Ocvirka
od 8. do 31. 5.
y OSTALO
Mladinski center Celje 3.
5. od 16. do 18. angleška de-
lavnica, ob 20. uri potopisno
predavanje Gorazda Čebulca
o Egiptu in Jordaniji; 4. 5. od
16. do 19. likovna delavnica,
ob 22. večer bolgarskih DJ-
jev; 5. 5. od 17. do 18.30 plesni
tečaj klasičnih in latinsko-
ameriških plesov; 7. 5. od 17.
do 18.30 nemška delavnica,
od 18.30 do 20. pa francoska
delavnica; 8. 5. od 17. do 19.
tečaj ličenja 1. del, od 18. do
20. pa internet; 9. 5. ob 17.
antropološka delavnica na te-
mo »Kult bojevništva« in od
18. do 20. računalniška delav-
nica (internet).
Dvorana Janina v Rogaški
Slatini 4. 5. ob 13. uri 5. dr-
žavna revija ljudskih pesmi,
plesov in običajev Pika poka
pod goro.
»Srebrna« knjiga
Aleksandra Videčnika
Petindvajseta knjiga publi-
cista Aleksandra Videčnika s
pomenljivim naslovom
Okrogle in manj okrogle iz
Mozirja, je nekakšna preki-
nitev opisovanja kulturne
dediščine Zgornje Savinjske
doline in se približa literar-
nemu delu.
S to ugotovitvijo je Videčni-
kove Okrogle... pospremil na
pot tudi dr. Matjaž Kmecl v
svojem uvodniku. Avtor je
snov za trinajst zgodb takega
in drugačnega sožitja nekda-
njih Mozirjanov nabral med
neurejeno zapuščino trškega
arhiva, poglavitna opora pa so
bili zapisi mozirskega kronista
in pesnika Žige Laykaufa. Na
predstavitvi v mozirski galeriji
- zaradi obveznosti oziroma
bolezni sta obisk odpovedala
ministrica za kulturo Andreja
Rihter in dr. Matjaž Kmecl - je
Videčnik pojasnil, da gre v
njegovi knjigi za zbir zgodb, ki
so že utonile v pozabo. Očitno
Videčnika literarna obdelava
življenja nekdanjega Mozirja
še zaposluje, kljub temu, da je
pred kratkim dopolnil 80 let
življenja. Ob jubileju ga je
predsednik republike Milan
Kučan odlikoval za zasluge pri
ohranjanju kulturne dediščine
Zgornje Savinjske doline s
častnim znakom svobode Re-
publike Slovenije.
EDI MAVRIČ
_
Pesnica iz Šmarja
v Šmarju pri Jelšah je bila prejšnji teden predstavitev prve
pesniške zbirke domačinke Lucije Stupica.
Zbirka Čelo na soncu je izšla v knjižni zbirki Beletrina, kjer jo
je pospremil med bralce z ugodno kritiko Aleš Šteger. Lucija
Stupica je pred tem veliko objavljala v Novi reviji. Literaturi,
Sodobnosti, Delovih Književnih listih in Primorskih srečanjih.
Njena knjiga je bila doslej predstavljena v Ljubljani, Mariboru
ter na Ptuju, pred dnevi pa jo je Manca Košir predstavila še na
dnevih knjige v ljubljanskem parku Zvezda.
Sicer pa dela Lucija Stupica na področju arhitekture, še
posebej pri oblikovanju interierjev. O njih piše med drugim v
reviji Glamur.	BJ
Jubilejni iconcert Oijice
v župnijski cerkvi sv. Marjete na Polzeli je bil ob 10. obletnici mešanega pevskega zbora
Oljka jubilejni koncert.
Sodeloval je Pihalni orkester Glasbene šole Risto Savin in Kulturno umetniškega društva
Polzela, ki ga vodi prof. Dejan Podbregar.
Zbor šteje 30 pevcev in pevk, svoje vrste pa si želi še dopolniti. Repertoar zbora sestavljajo
slovenske narodne in umetne pesmi ter pesmi za cerkveno bogoslužje. Zbor od ustanovitve
dalje vodi Marko Slokar. Mladinski pihalni orkester je bil ustanovljen septembra lani. Šteje 25
članov - učencev glasbene šole, nekateri pa so s šolanjem že končali.	T. TAVČAR
ZAPISOVANJA
Izgnanci brez razloga
Piše: TADEJ ČATER
Ste se kdaj vprašali, aH so
Plečnikove Križanke umetniš-
ko delo ali ne? In Tromostovje?
Pa vhod na Žale? Je skakalni-
ca ob bazenu v Radovljici, de-
lo arhitekta Franceta Vurni-
ka, umetnost ali ne? Verjetno
se s takimi vprašanji niste kaj
prida ukvarjali. Jasno; tako
Križanke kot Tromostovje in
tako Žale kot skakalnica ob
radovljiškem bazenu, so del
slovenske kulturne dediščine.
In s tem pomemben del nacio-
nalne umetnosti. Prava za-
kladnica. In s tem se je strinjal
tudi pokojni Josip Vidmar
Taisti Vidmar, ki je ob izdatni
pomoči prav tako že pokojne-
ga Bojana Stiha arhitekte izlo-
čil iz sfere umetniškega. Ne
dobesedno in niti najmanj ne
neposredno. Nekako prikrito,
če hočete. Leta 1962 sta jim
odvzela možnost kandidature
oziroma nominacije za Prešer-
novo nagrado. V Sloveniji je
pač tako, da to, kar ni stvar
Prešernove nagrade, kar ni »v
sorodu« s Prešernom, velikim
nmgom in personifikacijo
umetnosti, nima umetniške
vrednosti. In arhitekti so osta-
li »nd cesti«. Prepuščeni profa-
nosti. Ja, njihovega dela ni
več obdajala aura umetniške-
ga. Njihovo delo je bilo raz-
vrednoteno. Toda, zakaj po-
tem taka dvoličnost? Če jim že
ne priznamo statusa umetno-
sti, zakaj so potem njihova
dela stvar umetnosti?
In naprej; Dušan Jovano-
vič, velik mag slovenske gle-
dališke režije, sodobni Vid-
mar in Štih hkrati, iz sfere
umetniškega izloča oglaše-
valce. Razumljivo. Reklama
za pralni prašek nikakor ne
prenese kriterijev umetnosti.
In še mnogo je takih reklam.
Veliko. In večina. Toda obsta-
jajo tudi reklame, ki so bolj
kot ekonomsko sporočilo
stvar umetniškega naslavlja-
nja. Ki bolj kot z ekonomijo
koketirajo z umetnostjo. Ki
jih ni mogoče brati le kot
reklamno sporočilo. Ki jih je
treba razumeti. Ki jih je treba
percipirati kot stvar umetnih
kega nagovarjanja. Ja, točno
to. In ne potrošnikov, marvef
odjemalcev. Takih ali drugai.
nih. Oziroma drugače; če je
umetniško delo pročelje celj.
skega kiim Metropol, zakaj
potemtakem ne bi bile umet-
niško delo tudi Dobre vile Mi-
he Hočevarja. Ali pa tisti zna-
ni plakat Austrian Airlines, u
katerem je letnica vzpostavi-
tve letalske Unije z New Yor-
kom izpisana kot cena - 1.991
ATS? Ja, zakaj ne? In tisti, ki
tega niso znali razbrati, so
klicali in zahtevali vozovnico
za New Vork za slabih dvati-
soč šilingov. Ne gre torej za
inkakršno zavajanje. Hja, m
gre tudi za nikakršno nepo-
sredno nagovarjanje potro-
šnikov, pač pa za upošteva-
nje vseh socio-ekonomskih in
kulturnih komponent sodob-
nega časa. Citiranje in reci
klaža kot elementa postmo
dernistične umetnosti sta ši
vedno prisotna. In še več; čejt
kot umetnost priznana War
holova jušna kocka, pa njego
va Coca Cola, zakaj potemta
kem ne bi bil tudi Telekomon
slogan Tele.com. Prehajanje
iz enega v drug medij, multil
medialnost, je stvar časa, i'!
katerem živimo. In v tem pri'
meru je Jovanovičevo nerazu^
mevanje oglaševanja kol
umetnosti nerazumljivo. Še
toliko bolj, če vemo in če upo-^
števamo dejstvo, da je bil prei
davnimi tridesetimi leti ravni
Jovanovič med tistimi, ki je i
gledališče skušal vnesti tud:
komponente takratnega času,
ki je želel gledališče prenesti ii
zaprtih škatlastih dvoran na
ulico, med ljudi. Posredno,
kajpak. Kot se je v svojih mla-
dostnih spisih nad pariško ar-
hitekturo navduševal tudi Jo-
sip Vidmar Razumimo to ta-
ko ali drugače, dejstvo je, da
sodi tudi oglaševanje v sfeit
umetniškega. Da so nekate^
plakati, oglasi, slogani vd
vredni kot pa povprečni n
mani povprečnih piscev. Pj
čemer dobijo slednji celo i\
nančno injekcijo države. Daj
mo jo še oglaševalcem. Uf, 4
lo heretično. Si predstavljat^
ta bes kulturnikov? Težko-
Vem. Toda eno drži; ne zavn
Ijo gledališča in ne zavoljo
rature, so poštah časopisi, I
postala televizija in je posti
radio, del galerijskega in niH
zejskega prostora, v katereJi
imajo možnost objavljati sui
ja umetniška dela tudi oglai^
valci. Ja, eni so boljši in drui
slabši. Kot pri gledahšču. ^
kot pri literaturi. In del gO-^^
rijskega in muzejskega prost''
ra so postale tudi ulice. ^
samo zavoljo plakatov,
pa tudi zaradi arhitekturni
spomenikov.
Št. 18. - 3. maj 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
7
Eni gluhih drugi nemi
Propadajoči most, neurejen promet in poplavljene nabrežine so le del
problematike Zidanega Mosta
jirajani Zidanega Mosta že
jfkaj let brez uspeha opozar-
..io na težave. Po poglobitvi
^dvoza se je zgostil tovorni
jfomet, ki po mnenju kraja-
prekomerno obremenju-
je stari viadukt. Neurejene so
poti za pešce, javna razsvet-
liva in bližnje brežine, ki jih
jI, vsakem večjem deževju za-
le voda in s sabo odnaša prst.
Kešitve so sicer znane, zanje
v občinskem proračunu ni
jenarja.
Most, po katerem je kraj tu-
ji dobil ime, je star že okoh
|80 let in temu primerno do-
dajan. Iz njega celo raste drev-
[f, na kar že dolgo opozarjajo,
jvira za sanacijo je status spo-
jeniškega varstva, ki ne dovo-
juje večjih posegov. Edina pri-
lerna rešitev se ta trenutek zdi
pdnja še enega mosta, ki pa
le bi bil poceni.
Denar za
papirje
Med kopico težav, s kateri-
li si krajani vsakodnevno be-
jo glave, so tudi lokalni vo-
lovodi. Krajevna skupnost
ipravlja dva večja, štiri manj-
£ pa krajani sami. Denar za
ipravljanje gre delno iz lokal-
lega samoprispevka, s katerim
okrijejo tudi večji del vseh
troškov v kraju. Trenutno ob-
av^Jjajo vodovod v Velikem Šir-
ju pod Kopitnikom, ker pa za
delo niso pridobili ustreznih do-
voljenj, so morali dela začasno
ustaviti. Denar bodo morali ta-
ko sedaj nameniti za papirje.
To pač zahteva zakon. »Nelo-
gično se nam zdi, da moramo
za vse gradbene in priglasitve-
ne listine poskrbeti sami, če-
prav bi vse to lahko opravili že
na občini, kjer imajo za to stro-
kovne službe,« je bil nezado-
voljen predsednik krajevne
skupnosti Zidani Most Milan
Vodišek, ki meni, da so priza-
devanja občine večinoma us-
merjena v Laško in bližnjo oko-
lico, medtem ko periferija os-
taja v ozadju.
»Na občini dobro poznajo na-
še tegobe, saj je bil sedanji žu-
pan nekoč tudi sam predsed-
nik te krajevne skupnosti. Ven-
dar pa se pri denarju vse usta-
vi,« je še dodal Vodišek. Kljub
temu, da imajo med svetniki
svoja predstavnika, se proble-
mi vseeno ne rešujejo tako, kot
bi bilo potrebno. »Vselej se iz-
govarjajo,'da ni denarja in da
so druge stvari pomembnejše,
mi pa le čakamo. V proračunu
tudi v tem letu ni postavke, ki
bi bila namenjena reševanju tu-
kajšnje problematike.«
Zapletlo se je tudi pri javni
razsvetljavi. Prej je z njo uprav-
ljala krajevna skupnost, pristoj-
nosti pa so sedaj v rokah Ko-
munale Laško. Hkrati z zame-
njavo upravljavca se je začelo
negodovanje. Zaradi neprimer-
nega vzdrževanja je precej de-
lov cest neosvetljenih in zato
toliko bolj nevarnih za pešce.
To bi lahko rekli tudi za števil-'
ne priključke na magistralno
cesto skozi Zidani Most, ki so
še iz časov, ko je bila tam ma-
kadamska cesta.
Stičišče odpialc
in smradu
Odprto ostaja tudi vprašanje
poplavljanja brežin, kar je po-
sledica gradnje hidroelektrar-
ne Vrhovo. Ko so izdali grad-
beno dovoljenje za hidroelek-
trarno, je ostala rečna struga
neurejena. Krajanom so obljub-
Ijah, da se bo po izgradnji
elektrarne voda izboljšala za en
kakovostni razred. Vendar pa
o čistilni napravi sedaj ni ne
duha ne sluha in tudi voda os-
taja nespremenjena. Kraj je za
nameček postal zbirališče od-
plak, ki prihajajo na eni strani
z ljubljanske, na drugi pa s celj-
ske smeri. Zlasti nezavidljiv je
smrad, ko iz hidroelektrarne
spustijo vodo. Obljube, da bo-
. do naredili pregrade, s kateri-
mi bi zajezili odplake, so da-
nes le še dodaten razlog, ki vse
bolj jezi tukajšnje prebivalce.
Ti pravijo, da se lahko zanese-
jo le nase. Ne občina, še manj
pa država nimata posluha. Sled-
nja je sicer pokazala dobro vo-
ljo tako, da je poglobila pod-
voz, a je s tem naredila več ško-
de kot koristi.
O omenjenih problemih so
prizadeti govorili na nedavnem
zboru krajanov, ki se ga je ude-
ležil tudi laški župan Jože Rajh.
Ta se je strinjal, da sta največji
problem magistralka in poplav-
ljene brežine, vendar pri tem ob-
čina, kot je dejal, nima nobe-
nega vpliva. Konec marca so se
o prometni problematiki pogo-
varjali tudi s predstavniki držav-
ne komunalne direkcije, ven-
dar oprijemljivih rezultatov na
ta način niso dosegli. Občina Laš-
ko bo lahko na državo naslovi-
la le pobudo, vse ostalo pa je
odvisno od pristojnih ministr-
stev, ki o tem zaenkrat še nima-
jo dolgoročnih projektnih reši-
tev.	BOJANA JANČIČ
Foto: GRGOR KATIC
^ NA KRATKO
Novi predsedniic
člani Turističnega društva Braslovče in drugi gostje so se se-
stali na letnem občnem zboru. O delu je poročal predsednik
Toni Ramšak in dejal, da so uspešno pripravili dan hmeljarjev,
salamijado, martinovanje, očistili okolico Braslovškega jezera,
urediU sprehajalno pot in postavili klopi ter pripravili izlet za
člane društva. Na zboru so izvolili nov enajstčlanski upravni
odbor, za novega predsednika pa izbrali Boštjana Kragla. Pro-
gram dela za letošnje leto je podoben lanskemu. (TT)
Borci na občnem zboru
člani občinske organizacije združenja borcev in udeležencev
NOB Polzela so imeli letni občni zbor. V svojem poročilu o
delovanju v preteklem letu se je predsednik borčevske organi-
zacije Avgust Palir med drugim zahvalil občini Polzela, ki je
temeljito obnovila osrednji spomenik NOB na Polzeli in napise
na vseh ostalih spominskih obeležjih. Polzelska borčevska or-
ganizacija, ki šteje več kot sto članov, je na zboru medse spreje-
la dvanajst novih članov. (TT)
Zbor mladih gasilcev
v dvorani gasilskega doma v Žalcu je bil letni zbor Mladin-
skega sveta Gasilske zveze Slovenije, ki so se ga udeležili pred-
sedniki mladinskih komisij gasilskih zvez. Veliko skrb bo po-
trebno posvetiti kvalitetnim programom, saj se le na ta način
lahko pridobi in obdrži mlade člane v gasilskih vrstah. Da pa bo
ta kader tudi usposobljen za tako odgovorno nalogo, kot je ga-
silstvo in reševanje v požarih in naravnih nesrečah, bo tudi v
bodoče potrebno veliko pozornosti posvetiti izobraževanju. Del
izobraževanja gasilske mladine so tudi gasilska tekmovanja. Le-
tošnje leto bo na tem področju še posebej pomembno, saj bo na
Finskem potekala gasilska olimpiada, na kateri bosta sodelova-
li tudi dve mladinski ekipi in sicer ekipa mladink PGD Dobrna
in ekipa mladincev PGD Gomilsko. (TT)
Z gibanjem do zdravja
Projektna pisarna Celje zdravo mesto vabi v soboto, 5. ma-
ja, med 9. in 12. uro na preizkus telesne pripravljenosti.
Zbirališče bo na Savinjskem nabrežju oziroma pri projektni
pisarni, na preizkusu telesne pripravljenosti s hojo na dva kilo-
metra pa pričakujejo odrasle v starosti od 20 do 65 let. (AA)
Za podporo dojenju
v prostorih projektne pisarne Celje zdravo mesto na Slomš-
kovem trgu 4 bo danes, v četrtek, 3. maja, ob 16. uri redno
srečanje skupine za podporo dojenju. (AA)
Tekmovanje za carja
Konjiška sekcija Ribiške družine Slovenska Bistrica priprav-
lja v soboto, 5. maja, s pričetkom ob 7.30 na ribniku Jernejček
pri Zbelovem ribiško teWovanje za naslov »Car ribnika Jernej-
ček v letu 2001«. Tekmujejo lahko vsi ljubitelji ribolova, zma-
gal pa bo tisti, ki bo ujel največjo ribo. (AB)
Peti špargljevi dnevi
v ponedeljek ob 13. uri se bodo v gostišču Zottl v Ivenci pri
Vojniku pričeli špargljevi dnevi, ki jih že peto leto prireja Mar-
jan Kovač pod okriljem Združenja pridelovalcev špargljev Slo-
venije. Prireditev bo otvoril minister za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano Franci But. (Bo.J.)
Darujte kri
Rdeči križ Slovenije vabi na krvodajalske akcije v celjski regi-
ji. V Mestinju (gasilski dom) bo 10. maja, v Kozjem (gasilski
dom) 17., v Šempetru v Savinjski dolini 24. ter v Grižah 31.
maja.
RK najbolje poznajo Vitanjčani
v Konjičanki je bilo že drugo osnovnošolsko medobčin-
sko tekmovanje, ki ga je priredilo Območno združenje RK
Slovenske Konjice. Tekmovanja so se udeležili učenci os-
novnih šol Pod goro. Ob Dravinji, Vitanje, Jernej, Loče, V
parku, Žiče in Stranice.
Iz vsake šole so se tekmovanja udeležili po štirje tekmovalci.
Za pravično točkovanje je poskrbela komisija, ki so jo sestavlja-
li Olga Čanžek, Renata Gabrovec, Marta Šmalc in Gregor Sev-
šek. Tekmovalci so dokazali, da dobro poznajo zgodovino Rde-
čega križa in probleme zasvojenosti. Le za las so zmagali učenci
OŠ Vitanje. (A.K.)
Cici umetnije
Na petem natečaju Cici umetnije, ki so ga pripravili založ-
ništvo revij Ciciban in Cicido Založbe Mladinska knjiga ter
vrtec Ajdovščina, so med 1.521 likovnimi deli nagradili enajst
izdelkov.
Med nagrajenci je tudi petletni Dino Draganovič iz vrtca Tončke
Čečeve, enote Aljažev hrib iz Celja. Med dobitniki priznanj je še
pet otrok iz vrtca Tončke Čečeve, dva iz vrtca Anice Černejeve
in trije iz vrtca Zarja oziroma oddelka bolnišnice. S Celjskega
so med nagrajenci tudi otroci iz vrtcev Zmajček Kozje, Podčetr-
tek, Rogaška Slatina, Šentjur, Velenje in Žalec ter osnovnih šol
Polzela in Radeče.
Ražstavo otroških likovnih del bo na ogled v Ljubljani, nato
se razstava seli v Ajdovščino in od 5. do 30. junija v Slovensko
Bistrico.	SIMONA BRGLEZ
Št. 18. -3. maj 2001
8
NASI KRAJI IN LJUDJE
Poslednji
spust
Devet sirot je ostalo brez očeta - Je rudnik kriv za
smrt rudarjev?
Minuli četrtek so v Vrhu nad
Laškim z vsemi častmi pokopali
prvega izmed rudarjev, ki so ga
našli po nedavni nesreči v hrast-
niški jami Ojstro. Viktor Bezgov-
šek z Leskovce je bil najstarejši v
tehnični ekipi, ki se je podala v
jamo, da bi odpravila posledice
vdora židke mase nekaj ur pred
tem.
Prva skupina je za las ušla nesreči,
naslednji ni uspelo... Voda, mulj in
blato so pod sabo pokopali pet mla-
dih življenj. Rudniški reševalci so že
prvi dan tragične nesreče našli 37-
letnega Viktorja Bezgovška, sicer
očeta treh mladoletnih otrok. Gre-
gor, Viki in Greta so skupaj z mamo
Marjano, odeti v črnino in s solzami
v očeh pospremili očeta na zadnjo
pot. V temo, kamor se je prej vrsto
let vedno znova spuščal. Spominu
nanj so se poklonili tudi številni
krajani in vodilni Rudnika Hrastnik -
Trbovlje.
Devet sirot
Reševanje se je pričelo nemudo-
ma po zadnjem torkovem vdoru.
Izpod 2.600 kubikov blata in vode
so najprej potegnili Viktorja Bez-
govška, za njim pa še 35-letnega
Zdenka Kočarja iz Sevnice. Vsa pri-
zadevanja so bila usmerjena v iska-
nje pogrešanih, pri tem pa so reše-
valce iz rudnika občasno onemogo-
čali vdori metana, do zamude pa je
prišlo tudi pri nedeljski montaži
enega od transporterjev.
Skupine reševalcev, ki so se iz-
menjevale na šest ur, so se iskanja
sprva lotile z ročnim odkopava-
njem, da ne bi poškodovale trupel.
Vodstvo kriznega štaba se je ka-
sneje odločilo, da bo na pomoč
ekipam iz Hrastnika poslalo tudi
reševalce iz rudnika Trbovlje ter
lavinske pse. V soboto oziroma ne-
deljo so vzpostavili transportno
povezavo z osnovno etažo na koti
97, s čimer naj bi omogočili precej
hitrejše iskanje pogrešanih.
Končno je reševalcem uspelo priti
do osnovne etaže, v iskanje pa so
vključili tudi lavinske pse, ki so vodi-
čem nakazali tri lokacije. Na prvih
dveh so delale reševalne ekipe, na
lokaciji številka tri pa si je rudarska
ekipa pri delu pomagala z nakladal-
cem. Z njim so v dveh urah odstrani-
U toliko nanosa kot prej v celem
dnevu.
V ponedeljek je medije preplavila
nova vest iz rudnika. Našli so še dva
zasuta rudarja. Prvega so identifici-
rali že v zgodnjih popoldanskih
urah. Šlo je za 29-letnega Franca
Zoreta s Strmce pri Laškem. Njego-
vo truplo so našli na enem od mest,
ki so jih nakazah psi. Drugi je bil
Hrastničan Boris Maček, ki bi bil
prav v ponedeljek star 27 let.
Kdo je icriv?
Starši Borisa Mačka so vodstvo
rudnika medtem okrivili za smrt
sina. Skupaj s kolegi naj bi ga poslali
v jamo kljub nevarnosti. Podobnega
mnenja so bili tudi rudarji iz hrast-
niškega rudnika, s katerimi smo go-
vorili po nesreči. Uradno o vzrokih
zanjo še nihče ne govori. Po trditvah
predstavnikov rudnika dogodka ni-
kakor ne bi mogli predvideti, nihče
pa tudi ni pričakoval, da bo drugi
vdor v jamo še silovitejši kot prvi.
Po ocenah strokovnjakov naj bi bil
povsem primerljiv s plazom v Logu
pod Mangartom.
Zadnjo besedo pri ugotavljanju
v.zrokov nesreče pa bodo imeli stro-
kovnjaki, ki bodo lahko tudi ocenili,
ali je vodstvo rudnika res ravnalo
nepravilno. Žal so takšne razprave
za nekatere povsem nepomembne.
Fantje oziroma možje so za sabo
pustili devet sirot, ki se bodo lahk(
očeta spominjale le še iz fotografij..
B. JANČK
Foto: G. KATIG
Včeraj, v sredo, so na laškem
pokopališču pokopali Franca Zore
ta in Borisa Mačka, medtem ko
zadnjega pogrešanega iz tragične
nesreče v jami Ojstro, 35-letnega
Antona Jančiča, do srede zjutraj še
niso našli. Ekipe so se osredotočile
na iskanje na eni možni lokaciji.
V četrtek so v Vrhu nad Laškim pokopali Viktorja Bezgovška, ki so ga reševalci našli prvega. V tragični rudniški
nesreči je očete izgubilo kar devet otrok med enim in šestrtajstim letom.
Plovba po me|hi Sotli
v Obsotelju se pripravljajo,
da bo postala mejna reka Sot-
la plovna. Tako nameravajo
začeti z letošnjim poletjem s
čolnarjenjem, najprej od
kampa Term Olimia do središ-
ča Podčetrtka, od naslednjega
leta pa bi nadaljevali do Ime-
nega, do mejnega prehoda.
Čolnarjenje po reki Sotli bi
tako postalo dodatna zanimi-
vost Term Olimia in drugih
krajev občine Podčetrtek, ki
bi navduševala turiste. Zaradi
mejne črte, ki poteka po sre-
dini reke, bo mogoča le orga-
nizirana izposoja čolnov v ok-
viru novega društva.
Z javnimi deli so že očistili
zaraščene bregove reke, ki je
bila na nekaterih mestih tež-
ko pretočna. V začetku maja
bo občina Podčetrtek spreje-
mala odlok o plovbnem reži-
mu, ki bi omogočil plovbo od
začetka aprila do konca okto-
bra. V občinskem svetu nas-
protovanja ni mogoče priča-
kovati, več zapletov je mogo-
čih z mejnima policijama
obeh držav. Ti bi lahko imeli
pomisleke zaradi morebitnih
zlorab plovbe za trgovino z
ljudmi in druge nečedne po-
sle. Na hrvaški strani so na
lokalni ravni s slovenskimi
pripravami na plovbo po Sotli
seznanjeni ter jo odobravajo.
Sicer pa je za turiste, ki
bivajo v Termah Olimia, že
več let omogočen nemoten
prehod zelene 'meje ter se
lahko svobodno sprehajajo
po obeh državah. V Podčetrt-
ku pričakujejo, da bodo od-
govorni podobno razmišljali
o plovbi po njihovi rečni poti.
BRANE JERANKO
Namesto
smeti tolarji
Podzemna Gruska jama
v Kozjanskem parku, zna-
na tudi kot Puščavnikova
jama, je zavarovano ob-
močje državnega pomena.
Naravna znamenitost je
kljub temu dolga leta služila
domačinom za odlagališče
vseh mogočih odpadkov,
zato so se v Kozjanskem
parku odločili za očiščenje.
Tako je začel Jamarski klub
Črni galeb iz Prebolda prejš-
nji teden s čiščenjem pre-
padnih robov sten dohne,
kjer želi Kozjanski park ure-
diti sprehajalno pot, pozne-
je pa morda še turistični og-
led jame, redkega primera
krasa na Kozjanskem.
Za očiščenje okolice jame
med Bučami in Kozjem se
zanimata tudi občina Kozje
in KS Buče. Zaradi velikih
količin odpadkov (po neka-
terih ocenah jih je tam vsaj
deset ton) pričakujejo, da
bodo območje dokončno
očistili šele sredi septembra.
BJ
Srečanja v Želvi ]
*'Na pobudo Centra za socialno delo Žalec je bil konec
marca v prostorih Levstikove 15 v Žalcu odprt Dnevni
center za mladostnike, ki uživajo drogo, in njihove star
Se. _	f
Center Želva je odprt vsak dan od devete do štirinajste ure.
Namen srečanj v dnevnem centru je, da imajo mladostniki
varen prostor, kamor se lahko umaknejo z ulice, v centru pa
lahko dobijo tudi vse potrebne informacije, nasvete in pomot,
V prostorih dnevnega centra si lahko pripravijo topel obrok,'
udeležujejo se različnih skupinskih razgovorov, družabni!
iger in različnih delavnic.
Vsak četrtek ob deseti uri so za mladostnike organizirana
srečanja, ki jih vodijo predstavniki Društva Srečanje, ki s<
zaključili program v tej skupnosti. Predstavniki skupnost
delijo z mladostniki svoje izkušnje in spoznanja. Za starše s(
ta srečanja v prostorih Želve organizirana vsak petek ob 19
uri.	AM£
Da bo šola dovolj velika
Oddelek za družbene dejavnosti Mestne občine Celje |
prejšnji teden v ministrstvo za šolstvo, znanost in špof
poslal idejni projekt za pridobitev dodatnih prostorov s
pouk in športno vzgojo v IV. osnovni šoli Celje.	|
Z idejnim projektom bodo v šoli, tako vodja oddelka I
družbene dejavnosti Željko Cigler, rešili izmenskost pouka il
uredili prostorske pogoje za uvajanje 9-letne osnovne šol^
Novi program načrtujejo za šolsko leto 2003/2004.	1
V idejnem projektu so dodatni prostori športne vzgof
predvideni z izgradnjo vadbene površine v velikosti 415 kvj
dratnih metrov, spremljajoče prostore pa bi pridobili z adapw
cijo avle obstoječega objekta šole.	SIMONA BRGLfl
Kje je denar za
gornjegrajsko igrišče?
Gomjegrajska Športna zve-
za (ŠZ) se je naveličala občin-
skih obljub o gradnji športne-
ga parka v kraju. Medtem ko
je v sosednji nazarski občini
zrasla športna dvorana, nji-
hova občinska igrišča počasi
izginjajo. Zato ni čudno, da
športniki zahtevajo jasen od-
govor občinskih oblasti, kaj
se dogaja s športnimi objekti
v domači občini.
Pretekla zelena zima jim je
v celoti uničila sezono zim-
skih športov, še hujše pa je že
kar kronično pomanjkanje
denarja, ugotavlja Rajko Za-
volovšek, ki je vodil zvezo v
prvem mandatnem obdobju.
»Zaradi obubožanega gospo-
darstva v občini lahko spon-
zorje preštejemo na prste ene
roke. Proračunska sredstva,
namenjena za šport, pa pri
okoli desetodstotni letni inf-
laciji in kljub vsakoletnemu
povečanju občinskega prora-
čuna ostajajo na skromnih 2,6
milijona tolarjev«.
V športno zvezo je vključe-
nih enajst klubov s tisoč člani,
kar pomeni, da proračun let-
no prispeva 2.600 tolarjev na
enega. »Res je, da so bila vsa-
ko leto v proračunu tudi
sredstva za izgradnjo šport-
nega parka pri osnovni šoli,
ve;ndar kljub vsakoletnim za-
gotovilom župana parka ni,
verjetno pa tudi denarja ne. V
Gornjem Gradu se o šport-
nem parku pogovarjamo že
šest ali sedem let, v sosednji
občini pa je v treh letih zrasla
mogočna športna hala. V tem
času je Bočanom igrišče uniči-
la poplava,« ugotavlja Zavo-
lovšek.
Po mnenju novoizvoljene-
ga predsednika ŠZ Mirana
Ugovška bo potrebno od žu-
pana zahtevati temeljito po-
ročilo, kje (če) so bila porab-
ljena sredstva, namenjena za
igrišče. Po njegovem mnenju
je za netransparentno finanč-
no poslovanje vsaj posredno
kriv tudi občinski svet, zato
terjajo jasen odgovor tako od
župana kot od svetnikov, za-
kaj vsakoletne obljube niso
bile realizirane.
EDI MAVRIČ
Št. 18. - 3. maj 2001
REPORTAŽA
9
Živeti v
podrtiji
»Naj čakamo, da se nam streha udre na glavo?« se sprašujejo
podnajemniki hiš na Delavski 16 in 18, ki jim lastnica Sonja Bračun že pet
let pošilja položnice za najemnino, svojih obveznosti pa ne izpolnjuje
stanovanjska objekta na Delav-
jjti ulici 16 in 18 sta bila nekoč last
podjetja Emo, v njem pa so stano-
,ali v glavnem Emovi delavci. Ko
je je leta 1995 tedanje vodstvo Ema
jdločilo hiši prodati, jih je odkupi-
la Agencija za posredovanje nepre-
ničnin Inge, katere lastnica je So-
nja Bračun, Za to agencijo je delal
tudi njen tedanji soprog Bernard
Ilavnak. Kmalu po nakupu obeh hiš
sta se zakonca razvezala, najem-
niki pa imajo zdaj kopico težav, ki
jih z lastnico objektov, v katerih ži-
rijo, nikakor ne uspejo razrešiti.
Po razvezi zakoncev Ravnak je last-
nica Agencije Inge ostala Sonja Bra-
&in, ki je tako tudi lastnica večine
stanovanj v objektih na Delavski 16
10	18. Podnajemnikom vsak mesec po-
flja položnice za najemnino, svojih
abveznosti pa ne izpolnjuje, pravijo
aanovalci, ki že nekaj let opozarjajo
la to, da hiši, v katerih živijo, propa-
lata, za popravila pa je dolžna poskr-
)eti lastnica. Ta tega ne stori, čeprav
3 mnenje stanovalcev že večkrat po-
dile tudi pristojne inšpekcijske služ-
e. Stanovalci obeh hiš se sprašujejo,
11	je Agencija Inge njihova stanova-
la sploh odkupila po legalni poti in
aj lahko storijo, da se jim ne bosta
iši, v katerih živijo, dobesedno po-
ušili na glavo.
Plesniva kopalnica
in počene cevi
»Po sestrini smrti sem še nekaj me-
ecev plačeval najemnino, potem pa
em novembra vrnil ključe lastnici,
a tudi najemnino sem prenehal pla-
evati, saj vidim, da je v dogovoru z
ijo nemogoče kar koli doseči,« pravi
ilvo Lampret, ki je v tem stanova-
odraščal. Soseske na Delavski se
pominja kot nekoč elitne mestne če-
ti, v kateri so otroci preživljali sreč-
0otroštvo. Sredi devetdesetih je veli-
ko delavcev ene nekdaj najbolj cve-
točih celjskih tovarn ostalo brez za-
poslitve in lahko so ostali vsaj v naje-
tih stanovanjiH, katerih lastnik je bil
Emo. Da bo hiša, v kateri so ostali
prodana, ne da bi jih o tem kdorkoli
sploh obvestil, se jim ni niti sanjalo.
»Ko sem slišala, da se naša stanova-
nja prodajajo, sem šla k odvetniku,
ki mi je rekel, da sem prepozna, da je
prav včeraj stanovanje kupila Agen-
cija Inge. Vrnila sem se domov in ni-
sem mogla verjeti,« pravi Rada Ko-
sič, ki skupaj z družino že petnajst
let živi v 25 kvadratnih metrov veli-
kem stanovanju v prithčju Delavske
18, lastnici stanovanja pa vsak mesec
plačuje okoli 11 tisoč tolarjev nepro-
fitne najemnine.
»Vseeno bi nam bilo, kdo je lastnik
hiše ali naših stanovanj - če bi lastnik
izpolnjeval obveznosti. Tako pa nam
Bračunova ne dovoli niti, da bi si kaj
v stanovanju popravili sami, čeprav
jo nenehno prosimo, naj pošlje moj-
stre, ki bodo popravili vodovodne cevi
in kanalizacijo, streho, ki na več me-
stih pušča in dimnik, ki je počen, ta-
ko da sploh ne bi smeli več kuriti.
Vodovodne cevi pokajo, kanalizacija
pa je na več mestih zamašena. V veči-
ni stanovanj so že imeli poplavo za-
radi počenih cevi ali udara greznice,«
pravi Drago Kosič in dodaja, da mo-
ra v stanovanju ves čas nekdo dežura-
ti za primer, da v kopalnico udari grez-
nica, kar se je že nekajkrat zgodilo.
Podobno je v stanovanjih drugih pod-
najemnikov. Milena Glinšek ima ste-
ne v kopalnici povsem črne in plesni-
ve. »Očitno je nekje počena cev, ven-
dar lastnica hiše ne dovoli, da kar ko-
li sami popravimo.« Na zunanji steni
kopalnice so električne omarice in
Glinškova se boji, da bo prišla voda v
stik z električno napeljavo. Prav tako
je v stanovanju Magde Roje. »Na mojo
prošnjo si je Bračunova ogledala ko-
palnico in rekla, naj vodovod uredi
sosed, ki živi nad menoj. Ta je pokli-
cal strokovnjaka, ki je ugotovil, da bi
bilo potrebno natančno pregledati in
zamenjati vodovodne cevi po vsej hi-
ši,« pravi Rojčeva.
Stanovalci hiš na Delavski pa ima-
jo z lastnico njihovih stanovanj tudi
drugačne težave. Na prošnjo Rade Ko-
sič, ali si smejo v stanovanje, kjer še
vedno kurijo na premog, napeljati plin-
sko napeljavo, je Bračunova odgovo-
rila negativno in kot razlog navedla
»spor najemodajalke z najemnico«.
»Sosed, ki je plin napeljal brez dovo-
ljenja Bračunove, ima zdaj prav tako
težave, saj bi morala lastnica popra-
viti okna, skozi katera piha v stano-
vanje, tako da od plinske napeljave
ni nobene koristi,« pravi Glinškova.
Nelegalno
lastništvo?
Sonja Bračun je nekaj časa po raz-
vezi leta 1998 živela v Novi Gorici in
takrat po besedah stanovalcev v hiši,
katerih lastnica je, ni prišla niti en-
krat. »Zdaj živi v Ljubljani in pride,
ko nam prinese položnice, vendar se
z njo ne moremo pogovarjati o svojih
težavah, saj ne uspemo doseči niče-
sar.« Stanovalci, ki so za najbolj nuj-
na popravila kljub njeni prepovedi po-
skrbeli na svoje stroške, najemnine
nekaj mesecev niso plačevali. »Denar,
ki bi ga odšteli za najemnino, smo
dali za popravila, s čimer smo si omo-
gočili, da lahko v stanovanju sploh
živimo,« pravi Drago Kosič, v kate-
rega dnevni sobi je počila vodovodna
cev. »Nujno jo je bilo popraviti in to
smo storili brez privoljenja lastnice,
saj bi danes drugače živeli v vodi ali
pa bi se morali izseliti.«
Lastnice Agencije Inge Sonje Bra-
čun nismo uspeli priklicati na tele-
fon; po besedah njenih podnajemni-
kov sploh ne odgovarja na telefonske
klice. Govorili pa smo z njenim nek-
danjim soprogom Bernardom Rav-
nakom, ki je za Agencijo Inge delal
preko svojega podjetja. Kot je dejal,
ima z nekdanjo soprogo še vedno ve-
liko težav, za opravljeno delo mu dol-
guje okoh 11 milijonov tolarjev, na
sodišču pa imata vloženih kar nekaj
tožb. »Stanovalcem na Delavski bom
pomagal, vendar si morajo najeti od-
vetnika. O tem, da je bil nakup hiš
nelegalen in da lastnica ne izpolnjuje
svojih obveznosti, imam dokaze, ven-
dar bom o njih spregovoril šele na
sodišču,« pravi Ravnak, ki je tudi sam
lastnik dveh stanovanj v hišah na De-
lavski. »Eden od podnajemnikov sta-
novanja, katerega lastnik sem, najem-
nino še vedno plačuje Sonji Bračun
in to kljub temu, da sem mu predlo-
žil dokaze, da sem sam lastnik stano-
vanja, v katerem živi. Vložil sem tož-
bo za deložacijo podnajemnika, ven-
dar še ne vem, kaj bom storil. Vseka-
kor pa mi je žal za stanovalce na De-
lavski in če bo mogoče, jim bom po-
magal, da se bo stvar uredila,« pravi
Ravnak, ki je stene v dveh praznih sta-
novanjih popisal z napisi "kot so »Ko-
rupcija«, »Mafija« in »Dokazi so pri
meni«.
Do pravice z
odvetnikom?
Na sklepe inšpekcijskih služb, ko-
misije Ministrstva za okolje in pro-
stor - različne komisije so v zadnjih
letih večkrat ugotovile, da pogoji v
pregledanih stanovanjih niso primer-
ni za bivanje in da je lastnica stano-
vanj dolžna poskrbeti za popravila v
hiši - pa se Bračunova doslej tudi ni
ozirala. Edina pot, ki preostane obu-
pani skupini stanovalcev je, da naja-
mejo odvetnika, s pomočjo katerega
bodo skušali najprej ugotoviti, na kak-
šen način je Agencija Inge sploh lah-
ko odkupila njihova stanovanja. »Vsee-
no nam je, kdo je lastnik naših stano-
vanj, ne želimo pa, da se nam hiša zru-
ši na glavo,« pravijo stanovalci, ki upajo
da jim bo med sodnim postopkom
uspelo dokazati nepravilnosti pri na-
kupu in tako izpodbijati lastništvo. Gle-
de na to, "da so neuspešno preizkusili
že številne druge možnosti, je to ver-
jetno edini način, da v svojih domovih
nekoč spet zaživijo varno in človeka
vredno življenje.
ALMA M. SEDLAR
Foto: GAŠPER DOMJAN
Uničene stene v eni od kopalnic.
Popisane stene izpraznjenega stanovanja Lampretovih na Delavski 16.
Počene vodovodne cevi morajo popraviti stanovalci sami. sicer bi živeli v vodi.
1W
10
ŠPORT
Florijani razklani
Petkovo rutinsko gostova-
nje rokometašev Celja Pivo-
varne Laško v Veliki Nedelji
se je po besedah očividcev
sprevrglo v nerazumljiva
»celjska« obračunavanja.
Alešu Pajoviču ni uspeva-
lo veliko, pripomb s tribun in
tudi organiziranega vzklikanja
na njegov račun pa je bilo še
več, ko sta se razigrala Rok
Praznik in Branko Bedeko-
vič. Florijani so med drugim
vpili tudi »E viva Espana«, po
robu pa se jim je postavil ka-
petan Uroš Šerbec. Florijani
pravijo, da je pljunil proti
njim, Šerbec pa: »To ni res. Drži
pa, da obsojam njihova zad-
nja dejanja. Takšnih navijačev
ne potrebujemo. Do nedavne-
ga so Pajota dvigovali v nebo,
zdaj pa... On je še vedno naš
igralec. Če bo res odšel, naj
počakajo še mesec dni. Med-
tem se mu lahko opravičijo!«
Pred dvorano se je vnel pre-
pir med celjskimi navijači. Svo-
jemu moštvu so zamerili, ker
jih ni pozdravilo po srečanju.
Nekateri najbolj vroči pa so si
želeli dodatnega obračuna... Ve-
čina jih je mirila, in tudi uspe-
la v nameri.
Zadnji dogodki kažejo na ve-
liko pričakovanje »nove sezo-
ne«. Čas sprememb, tako kot
vsako leto, napovedujejo tudi
vodilni v klubu. Kiro Lazarov,
Sergej Rutenko in Marko Oš-
tir, to naj bi bil po zagotovilih
»iz ozadja« že novi rumeno-ze-
leni trio. Aleša Pajoviča ne bo-
do skušali zadržati za vsako ce-
no - višina izklicne cene naj bi
bila pol milijona nemških
mark, Ciudad Real pa jo želi
znižati za petino. Roka Praz-
nika vleče k Ivryju, kjer mu je
že postlal Sead Hasanefendič.
V prid trenerja Josipa Šojata
govori tudi glas ljudstva, kar
je dokaj presenetljivo. A po-
tem, ko je postalo jasno, da je
izgubil z evropskim prvakom
(Portland San Antonio), si je
pridobil še nekaj točk. Prav za-
nimivo bo videti, kako bo »po-
stavil igro« proti Preventu v zad-
njem krogu DP, če vemo, da je
v Slovenj Gradcu konec tega me-
seca zaključek slovenskega po-
kala.	D.Š.
Vijolice in zmajčki
na Celjskem
Vodilni moštvi lige Simobil
prihajata v soboto k CMC
Publikumu in Rudarju. V tej
sezoni so Mariborčani Celja-
nom nasuli osem golov, v
Ljudskem vrtu pa so jih še do-
dobra »pretepli«.
Tudi drugi celjsko-maribor-
ski derbi je sodil Ptujčan Ro-
bert Krajnc, v tretje pa si »bla-
maže« ni privoščil - v nedeljo
so Pušnikovi golobradi fantje
gladko odpravili prav tako mla-
do moštvo iz Dravograda. »Nič
še ni odločeno. Vsi smo še v igri,«
je Marijan Pušnik govoril kar
o tretjem mestu, ko si je z zma-
go nad Dravogradom prislužil
vizo za evropski pokal Interto-
to. »V mojem Dravogradu sem
pred tekmo govoril: želim si va-
šega poraza, potem pa, da pre-
magate vse!« Na klopi je pustil
mladega makedonskega repre-
zentanta Šumolikoskega, ki bo
pojutrišnjem »jedel travo«. To
bo tekma!
Edin Osmanovič je preporo-
dil Rudarja, točkovno. S HIT-
om Gorico je odločil Željko
Spasojevič, ki je priznal: »Zma-
gali smo z veliko sreče.« Po nje-
govem zadetku so Velenjčani
proti silno zdesetkanim Primor-
cem igrali karseda previdno,
gostje pa ob očitni premoči še
zdaleč niso bili blizu izenače-
nju. Osmanovič celjskega stav-
ka - v nogometu ne zmaga ved-
no boljši - ni želel ponoviti. Od-
vrnil je: »Nogomet se igra za
gole!« In kaj je videlo 250 gle-
dalcev Ob jezeru? »Pomembne
zmage« množic očitno ne za-
nimajo.	D.Š.
Nič nam
ne
morejo
Kar deset medalj so si na
državnem članskem pr-
venstvu v Slovenj Gradcu
priborile mlade judoistke
celjskega Sankakuja, enaj-
sto pa je dodal njihov klub-
ski kolega Toni Drakšič.
Na ta uspeh je bil še pose-
bej ponosen marljivi trener
Marjan Fabjan: »To je naša
prva moška medalja. Priča-
koval sem zmage Petre Na-
reks, Urške Žolnir in Lucije
Polauder, presenetila pa me
je Simona Lotrič, ki se je prav
tako povzpela na zmagoval-
no stopničko. Maja Frece z
drugim mestom ni razoča-
rala, saj v njeni kategoriji na-
stopa Raša Sraka, je pa po
drugem mestu na tekmi sve-
tovnega pokala padla v kri-
zo. Blazin ne bo zapustila,
saj še vedno redno vadi dva-
krat na dan!« Podprvakinji
sta postali še Nives Pere in
Regina Jerneje, tretje pa so
bile Eva Zorko, Maja Šuster
in Simona Breznik.
Edino odličje drugega celj-
skega kluba, Iva Reye, je v
kategoriji do 100 kg priga-
ral Mile Sadžak.
D.Š.
Luka Andrej evropski prvak
Mladinsko evropsko prvenstvo v taekwon-doju se je kon-
čalo z zmagoslavjem Celjana Luke Andreja v kategoriji do
70 kilogramov.
Potem ko je v španski Villa Vojosi izločil češkega in poljskega
predstavnika, je v finalu ugnal še Angleža Spencerja. Andrej je
član Društva za borilne veščine Slavko Šlander, njegov trener pa
je Hasan Ibrič. Uspeh mladih slovenskih borcev je dopolnil Bra-
slovčan Mitja Potočnik z drugim mestom v kategoriji nad 70
kilogramov.	D.Š.
Luka Andrej pri testu specialne tehnike.
Miroteksovke
odlične
Prvih pet mest kegljavk celj-
skega kluba na posamičnem
državnem prvenstvu - to je bil
izjemen podvig na finalu dva-
najsterice v Mariboru, v ka-
terega se jih je uvrstilo kar
osem.
Blestela je Biserka Petak in
osvojila dve prvi mesti. V za-
ključnem boju je podrla 504
keglje, kar 196 v čiščenju. Dru-
ga je bila Jožica Šeško (490),
tretja Marika Kardinar 471,
četrta Barbara Fidel (462), pe-
ta pa Mira Grobelnik (458).
Za popolno nadvlado Celjank
so poskrbele še Marta Zupane
(9., 440), Brigita Strelec (10.,
430) in Dobrila Vučenovič
(12., 423).
V kombinaciji je Petakova za
9 kegljev prehitela Kar dinar j evo
in za 23 Šeškovo. Novembra
bo imela pravico nastopa na
svetovnem pokalu za posamez-
nice v Budimpešti, približno
mesec prej pa bo s soigralka-
mi lovila evropski ekipni na-
slov.
D.Š.
Biserka Petak
ŠPORTNI
KOLEDAR
_ < _
SOBOTA 5.5
kh; ................lir ................
NOGOMET
l.SNL, 30. krog-Celje: CMC
Publikum - Maribor Pivovarna
Laško (17). Velenje: Rudar -
Ohmpija (19)
III. SNL, 21. krog: Hajdina -
Zreče, Usnjar - Asfalti Ptuj,
Stojnci - Mons Claudius, Kovi-
nar - Vransko (17)
ROKOMET
1.A	DRL moški, 21. krog -
Velenje:. Gorenje - Mobitel Pru-
le (19), Škofja Loka: Termo -
Celje Pivovarna Laško.
NEDEUA6.5.
IHBMK	-naHOBIBPnM^BM
NOGOMET
2.	SNL, 24. krog- Šmartno
ob Paki: Esotech Šmartno - Naf-
ta (17), Krvavi potok: Jadran
Šepič - Dravinja- (17)
TOREK 8.5.
MALI NOGOMET
Finale slovenskega pokala,
prva tekma - Celje: Maxi klub
- Lesna Litija (20)
SREDA 9.5.
KOŠARKA
Kvalifikacije za ligo Kolin-
ska, prva tekma - Polzela: Sa-
vinjski Hopsi - Elektra (19.30)
PANORAMA
NOGOMET
I.	SNL
28. krog: CMC Publikum -
Dravograd 3:1 (2:0); Bogatinov
(7), Pekič 32), Radosavljevič
(77); Geld (84), Rudar - HIT
Gorica 1:0 (1:0) Spasojevič
(19). Vrstni red: Olimpija 53,
Maribor Pivovarna Laško 52,
Primorje 42 (-1), CMC Publi-
kum 41, Rudar 40, Mura 39,
HIT Gorica 37, Koper, Korotan
36, Dravograd (-1), Domžale
31,	Tabor 27
II.	SNL
23. krog: Beltinci - Esotech
Šmartno 0:2 (0:1); Arlič (9,
62); Dravinja - Feroterm Len-
term 2:1 (1:0); Očko (22), To-
pič (73). Vrstni red: Živila Tri-
glav 54, Aluminij, Elan Granit
Commerce 45, Esotech Šmart-
no 44, Jadran Šepič 38, Livar
Ivančna Gorica 36, Dravinja
32,	Zagorje 31, Železničar Li-
gro 29, Nafta 28, Viator&Vek-
tor 27, Beltinci 21, Feroterm
Lenterm 20, Brda 11, Renkov-
ci 9.
III.	SNL
20. krog: Mons Claudius - Ge-
rečja vas 6:0, Vransko - Stojn-
ci 1:2, Zreče - Kovinar 0:0, Koz-
jak - Usnjar 1:1. Vrstni red: As-
fahi Ptuj 50, Usnjar 47, Palo-
ma 40, Kozjak 36, Krško 28,
Zreče 27, Mons Claudius 23,
Kovinar 22, Stojnci, Rogoza,
Vransko 21, Hajdina 19, Gerečja
vas 18, Fužinar 14.
KOŠARKA
LIGA KOLINSKA
s. krog II. dela - liga za pr-
vaka: Union Olimpija - Pivo-
varna Laško 98:69 (72:52,
50:40, 19:14). Duščak 20, Na-
kič 14, Lisica 13, Jurak 9, Drag-
šič 5, Ovčina, Eržen 4. Rogla -
Krka Telekom 116:101 (81:74,
57:43,28:29). Dundovič 31, Za-
rič 24, Šporar 21, Zinrajh 15,
Petranovič 13, Sivka 8, Staro-
vasnik, Temnik 2. Od 7. do 12.
mesta: Savinjski Hopsi - Tri-
glav 87:76 (69:56, 50:37,
28:19). Kobale 25, Hughes 20,
Ručigaj, Cizej 14, Čatovič 11,
Skok 3. Hehos - Kemoplast Al-
pos 78:68 (61:48,37:27,19:12).
Kahvedžič 15, Novakovič 11,
Rovšnik, Črešnik 10, Tomažin,
Misirača 6, Jovanovič 4, Ri-
bežl. Kočar 3.
9. krog: Krka Telekom - Pi-
vovarna Laško 112:91 (86:72,
49:48, 27:20). Nakič 25, Lisi-
ca, Duščak 20, Jurak 12, Drag-
šič 9, Udrih, Tilinger 2, Eržen
1. Geoplin Slovan - Rogla
105:109 (70:79, 55:50, 36:24).
Petranovič 24, Dundovič 22,
Starovasnik 21, Sivka 13, Za-
rič 11, Šporar 10, Zinrajh 6, Fir-
man 2. Vrstni red: Union Olim-
pija 60, Krka Telekom 58, Pi-
vovarna Laško 50, Geoplin Slo-
van 49, Rogla 45, Kraški Zidar
43. Od 7. do 12. mesta: Zagor-
je Banka Zasavje - Savinjski
Hopsi 86:72 (64:51, 43:37,
21:23). Kobale 18, Cizej 14, Ka-
dič 13, Hughes II, Čatovič 7
Plotnikau 4, Ručigaj 3, SkoiJ
2.	Triglav - Kemoplast Alpo,
102:108 (79:75, 51:48, 18:3l)
Novakovič 38, Misirača 37, Pg^
trovič 9, Maček 7, Ribežl 5, Jo,
vanovič 4, Rovšnik 3, Kahve,
džič, Črešnik 2, Kočar 1. Vrst,
ni red: Helios 48, Triglav 45
Kemoplast Alpos 44, Zagorje
Banka Zasavje 42, Savinjsl^j
Hopsi 39, Loka kava 37.
1.B SKL
6. krog II. dela: Koper - Elel^.
tra 76:73 (36:36). Vugdalič 23
Tajnik 15, Božič 12, Milič n'
Rizman 8, Zupane, Karlo 2.
Končni vrstni red: Koper 5o
Elektra 46, ZM Maribor 44, Yu'
rij Plava Laguna 39.
ROKOMET
1.A DRL (m)
20.krog: Velika Nedelja - Ce-
lje Pivovarna Laško 19:40
(12:16). Žvižej 9, Bedekovič8,
Vugrinec 6, Tomšič 5, Praznik
3,	Načinovič, Stefanovič, Pun-
gartnik 2, Kulinčenko, Šerbec,
Pajovič 1. Dobova - Gorenje
18:26 (9:11). Kavtičnik 8, Pla-
skan, Oštir, Sovič 4, Rutenko
2, Kavaš, Kukavica, Dobelšek,
Gajšek 1. Vrstni red: Celje Pi-
vovarna Laško 38, Mobitel Prule
35, Gorenje, Prevent 30, Tri-
mo 23, Velika Nedelja 22, Av-
tomikolič Rudar 21, Termo 13,
Slovan 11, Dobova, Inles Riko
8, Pivka Perutninarstvo 1.
Finalni turnir
poicaia (ž)
Polfinale (Ljubljana): Žalec
- M-Degro Piran 21:24 (13:12).
V. Dolar 8, Derčar 5, Zidar 4,
Potočnik 2, Jukič, T Dolar I
Za 3. mesto: Žalec - Olimpija
23:33 (13:14). V. Dolar 8, Zi-
dar, T Dolar 4, Derčar 3, Po-
točnik 2, Jukič, Čulibrk 1
Končni vrstni red: Krim Eta
NR, M-Degro Piran; Olimpija,
Žalec.
DP za mlajše deklice A (Ce
Ije): 1. mesto PUV Nivo Celje
^U-JITSU ^
DP v prikaznih tehnikah
(Globoko): mladinski pari 2.
mesto Andraž Zorzo in Luka
Korošec, članski pari 4. mesto
Rajko Nemec in Damjan Vo-
lavšek (vsi Policijski klub bo-
rilnih veščin Celje).
HAN^E ^
r^------------------------------^^
Miting Dunaj 2001:100 del
fin, 200 delfin 4. Urška Roš
NAKRATKO
Celje: Na izrednem občnem
zboru Konjeniškega kluba Ce-
lje v Škof j i vasi je bil za nove-
ga predsednika izvoljen Roman
Omerzu, za podpredsednika
Hugo Bosio in za predsednico
tehničnega odbora Darja Pan-
gerl.
Žalec: Dvodnevnega teknK
vanja v lokostrelstvu v discipli'
FITA se je udeležilo 79 tekm'
valcev. V različnih kategorija
so zmagali Dušan Perhač, S'
bastjan Ošep (oba Mozirje
Grega Jerin in Zlatko Ulaž
(oba Žalec). (TT)
Št. 18. -3. maj 2001
ŠPORT
11
Sedaj gre
zares
Do konca košarkarske sezone le še končnica za naslov
jržavnega prvaka, kjer bodo igrali Laščani - Savinjski Hopsi in
Elektra za mesto med elito v prihodnji sezoni
Ligaški del tekmovanja v
ligi Kolinska se je z vče-
ijjšnjimi tekmami končal,
jd klubov s Celjskega pa
sezono končala le zreš-
Rogla in Kemoplast Al-
j,os. Prav omenjena kluba
(la v zadnjem času pustila
, (iidi najboljši vtis. Šentjur-
(jni, ki so bili pred sezono
nlavni kandidati za izpad iz
lige, so presenetili tudi sa-
mi sebe in brez težav obra-
jjli prvoligaški status, za
jar si seveda zaslužijo vse
iestitke.
^ Začetek tega sicer ni dal
iatiti, saj je že kazalo, da
I fldo minimalni porazi v
ivodu prvenstva negativno
' plivali na moštvo trenerja
, »orja Pučka, ki pa je v na-
Jaljevanju skupaj s svojimi
jiiti dokazal, da se tudi s
labšimi pogoji in predvsem
jzjemno nizkim proračunom
[lede na ostale klube da sto-
iti marsikaj. Njihovih uspe-
ov niso skrhale niti številne
oškodbe, predvsem centra
Jadranka Čoviča, niti uvod-
1,1 nenaklonjenost sodnikov.
1, ekateri starejši igralci so
1. »kazali, da še vedno lahko
a cč kot uspešno igrajo v pr-
i-riigaškem tekmovanju,
>5or Pučko pa je uspel uvelja-
1,	Iti tudi nekaj mlajših košar- sedaj odločili, da v pokalu Ra- JF^ Obstanck If
;aarjev. Celjski strateg na divoja Korača ne bodo igrah.	vmo^ci
3, mtjurski klopi se je z letoš- ^ w -	w -	lloi
rezultati tudi sam po- GaSCIlje pOZBra ^^	f^ ^^^^^
e-olnoma uveljavil na trener- Pred laškmi, in polzelskimi	^^b^^ajo z obstankom v
e h sceni m uprava bo imela košarkarji so seveda še za- ,	nekaj predstav
-Edaj sila težko nalogo, če ga ključni boji, tako eni kot dru- ^^ ^.^stvom novega trener-
0 hotela obdržati v svojih gi pa so letos postregli z me- f,	Kuharji ki je v
h fstah. Podobno velja tUdI za njavami trenerjev. Pivovarje moštvo ponovno vrnil homo-
2,	vkaMisiraco,kiima stevil- bo v končnici vodil Srečko	j e upanje na
. ponudbe izven meja Slo- Lesjak, dosedanji pomočnik ^^^^anek v ligi, a to bo po-
, nije m bo brzcas kariero Borisa Zrinskega, ki je, kot j^kazati tudi na par-
o.aQaljevalvtujmi. sam pravi, ekipo sprejel ketu. V obračunu s šoštanj-
0- Tudi v Zrečah so ob koncu P^t^dvsem zaradi tega. ker je Elektro so Hopsi favoriti
Ezone z lepo serijo zmag klub čustveno navezan,	zaradi tega, ker se bo
■loti favoriziranim ekipam Po 32 letih dela v klubu kot morebitna tretja odločilna
feko več kot zadovoljni z	^	tekma igrala na Polzeli, na
4!kupičkom. Cilj kluba pred tr^i^Litku morda res najboljša	p^ jj,^ j^jkakor ne gre
" tom je bila uvrstitev med	^^ gašenje požara, ki dejstvo, da bodo kvalifikacije
sem, kar so ob koncu s pe- ^^	P° slabših rezultatih ji^^j-gij odigrati brez tujcev.
' m mestom celo presegU in in pošteno skrhanih medse- ^^^ položaju organizatorja
'edvsem sami sebi dokazali,	odnosih ne samo v jgj.^ ^^ ^^ko odsotnost
J se lahko enakovredno ko-	kadru. Odgovor Američana Hughesa verjetno
»10 tudi z najboljšimi. Pred- vprašanje, ah bodo pivo-	poznala, a Kuhar ima
^ve varovancev trenerja Go-	^ končnico štartali s rešitev tudi za ta problem,
»zda Bokšana so v zadnjem ^r^^l^g^ ^^^ četrtega položaja, ^ato je po napovedih njegovo
^ isu na tribune privabljale	sinočnja tekma proti ,	^ prednosti, čeprav
I se večje število ljubiteljev Slovanu, ne glede na to pa bo	precej izenače-
'ave košarke, saj so Zrečani	'	ni. »Ekipo Elektre spremljam
I "gostokrat precej presegli '•^o^^egljiv.	^^	^ato dobro
''^tico, ki je v »modernejši« Tudi pogled v prihodnost je poznam njihove dobre in sla-
"šarki prej izjema kot pravi- zavit v meglo. Igralski kader be strani. Na centrskih polo-
Vzpodbuden je tudi poda- se bo zanesljivo precej spre- žajih ne eni ne drugi nismo
da v klubu kljub uspe- menil, poiskati pa bodo mo- preveč močni, enako velja tu-
^ in koncu sezone ne sedi- rali tudi novega trenerja, saj di za položaj organizatorja
'l^rižem rok, pač pa že raz- bo Srečko Lesjak sedanjo igre, toda računam na našo
''^Ijajo o prihodnji sezoni O funkcijo prvega trenerja zara- izkušenost in znanje, zato
je razumljivo še prezgo- di drugih delovnih obvezno- sem seveda optimist,« je dejal
govoriti, da se bo v Zrečah sti opravljal le do konca te Kuhar, ki-ima do 9. maja, kc
'"'di v prihodnji sezoni igrala, tekmovalne sezone. Kot bo na sporedu prvo kvalifika-
^^ slovenske razmere vrhun- možni nasledniki se največ- cijsko srečanje, še nekaj časa
^^ košarka, pa so v klubu krat omenjajo Zoran Martič, za uigravanje moštva, enake
, ^Povedali že z novim dogo- Tomo Mahorič in Igor Pučko pa velja tudi za trenerja Laš-
"foin o podaljšanju pogodb od domačih trenerjev, ter tuj- čanov Srečka Lesjaka.
'^jcema Zaričem in Dundo- ca Neven Spahija in Vinko	DEJAN OBREZ
Škoda je le, da so se že Jelovac.	Foto: GK
sedaj odločili, da v pokalu Ra-
divoja Korača ne bodo igrali.
Gašenje požara
Pred laškimi in polzelskimi
košarkarji so seveda še za-
ključni boji, tako eni kot dru-
gi pa so letos postregli z me-
njavami trenerjev. Pivovarje
bo v končnici vodil Srečko
Lesjak, dosedanji pomočnik
Borisa Zrinskega, ki je, kot
sam pravi, ekipo sprejel
predvsem zaradi tega, ker je
na klub čustveno navezan.
Po 32 letih dela v klubu kot
igralec in trener je bil v tem
trenutku morda res najboljša
rešitev za gašenje požara, ki
je nastal po slabših rezultatih
in pošteno skrhanih medse-
bojnih odnosih ne samo v
igralskem kadru. Odgovor
na vprašanje, ali bodo pivo-
varji v končnico štartali s
tretjega ali četrtega položaja,
je dala sinoČnja tekma proti
Slovanu, ne glede na to pa bo
cilj kluba - finale, sila težko
dosegljiv.
Tudi pogled v prihodnost je
zavit v meglo. Igralski kader
se bo zanesljivo precej spre-
menil, poiskati pa bodo mo-
rali tudi novega trenerja, saj
bo Srečko Lesjak sedanjo
funkcijo prvega trenerja zara-
di drugih delovnih obvezno-
sti opravljal le do konca te
tekmovalne sezone. Kot
možni nasledniki se največ-
krat omenjajo Zoran Martič,
Tomo Mahorič in Igor Pučko
od domačih trenerjev, ter tuj-
ca Neven Spahija in Vinko
Jelovac.
Za obstanek v
ligi
Na Polzeli se po mnogih
letih ubadajo z obstankom v
ligi. Zadnjih nekaj predstav
pod vodstvom novega trener-
ja Boštjana Kuharja, ki je v
moštvo ponovno vrnil homo-
genost, sicer daje upanje na
obstanek v ligi, a to bo po-
trebno dokazati tudi na par-
ketu. V obračunu s šoštanj-
sko Elektro so Hopsi favoriti
tudi zaradi tega, ker se bo
morebitna tretja odločilna
tekma igrala na Polzeli, na
roko pa jim nikakor ne gre
dejstvo, da bodo kvalifikacije
morali odigrati brez tujcev.
Na položaju organizatorja
igre se bo tako odsotnost
Američana Hughesa verjetno
še kako poznala, a Kuhar ima
rešitev tudi za ta problem,
zato je po napovedih njegovo
moštvo v prednosti, čeprav
sta moštvi kar precej izenače-
ni. »Ekipo Elektre spremljam
že nekaj časa, zato dobro
poznam njihove dobre in sla-
be strani. Na centrskih polo-
žajih ne eni ne drugi nismo
preveč močni, enako velja tu-
di za položaj organizatorja
igre, toda računam na našo
izkušenost in znanje, zato
sem seveda optimist,« je dejal
Kuhar, ki -ima do 9. maja, ko
bo na sporedu prvo kvalifika-
cijsko srečanje, še nekaj časa
za uigravanje moštva, enako
pa velja tudi za trenerja Laš-
čanov Srečka Lesjaka.
DEJAN OBREZ
Foto: G K
Živko Misirača (v skoku) zapušča Šentjur.
Št. 18. - 3. maj 2001
12
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 18. - 3. maj 2001
MALI OGLASI - INFORMACIJE
13
Št. 18. - 3. maj 2001
14
INFORMACIJE
Št. 18. - 3. maj 2001
KRONIKA
15
Z malo plastiko do
velikega denarja
plačilne kartice so praktične, a tudi nevarne - Zlorab ni tako malo, kot se zdi na
prvi pogled
Slovenec, ki nima vsaj ene
plačilne kartice, je že v manj-
jini. V tem pogledu smo v zad-
jjih desetih letih naglo sle-
dili evropskim maniram, ko
5ino se navduševali nad prak-
tičnostjo uporabe »plastične-
ga denarja«. Manj smo raz-
giišljali o zlorabah. Goljufi so
se namreč tudi na tem področ-
ju zelo hitro »izobrazili«.
Na vprašanja o rabah in zlo-
rabah pri uporabi plačilnih kar-
tic nam je odgovoril Gregor
pešman, vodja sektorja za gos-
podarski kriminal na General-
ni policijski upravi Ministrstva
;za notranje zadeve R Sloveni-
je. O kriminaliteti, povezani z
uporabo plastičnega denarja na
Celjskem, pa nam je z odgovo-
ri postregel Janko Napotnik,
vodja skupine za preventivo v
uradu kriminalistične policije
Policijske uprave Celje.
Brezgotovinsko poslovanje, ki
ga omogočajo kreditne in pla-
filne kartice, ponekod že pre-
sega gotovinsko plačevanje, pra-
vi Dešman. Kreditne in plačil-
ne kartice so standardizirane pla-
stike z nanesenim magnetnim
zapisom, ta pa je ena od slabo-
ti »plastičnega denarja«, saj za-
adi nezadostne zaščite prihaja
Jo različnih zlorab.
Zlorabe
Zlorabe imetnikov kartic se
pojavljajo na dokaj enostaven
način. Ti namreč zavestno pre-
segajo svoje plačilne zmoglji-
fosti in odobreni limit ter s tem
ršijo 253. člen Kazenskega za-
bnika R Slovenije, po katerem
ie zagrožena zaporna kazen do
petih let. Kartico, s katero je
metnik prekoračil razpoložlji-
vi znesek, banka uvrsti na »stop
Ssto«, plačevanje z njo pa ni
'eč možno.
Pri klasični kriminaliteti, kot
>0 tatvine, vlomi in ropi, pri-
lejo zlikovci tudi do plačilnih
ti kreditnih kartic oškodovanca,
^ so lahko predmet zlorabe.
Čeravno je treba pri plačilih s
trticami preverjati istovetnost
letnika tudi z osebnim doku-
tientom, to počne le malo pro-
dajalcev. Ukradene ali izgub-
ljene kartice je tudi zato treba
kar najhitreje prijaviti izdaja-
telju, ki jih potem uvrsti na »stop
listo«. Storilci tovrstne krimi-
nalitete so dobro seznanjeni s
štiriindvajseturnim rokom, ki
jim je na voljo, preden se kar-
tica pojavi na tej listi, zato je
devetdeset odstotkov zlorab
kartic storjenih prav v tem času.
Kriminalci so vse bolje teh-
nično in tehnološko opremlje-
ni; razpolagajo z napravami, s
katerimi je mogoče magnetni
zapis kartice prekopirati in pre-
brati. Kopiranje kartice se naj-
večkrat dogaja takrat, ko last-
nik z njo plačuje, je pa odda-
ljen od elektronskega ali kla-
sičnega terminala, naprimer v
restavraciji. Za tem goljufi sa-
mi izdelajo plastično kartico z
magnetnim zapisom, ki je enak
originalu. S takšno kartico po-
tem nemoteno plačujejo bla-
go in storitve, zlorabo pa lah-
ko odkrije le oškodovanec.
Računalnik s
pooblastilom
v bližnji prihodnosti bo kar
osemdeset odstotkov poslova-
nja med družbami potekalo po
elektronski poti. Večina finanč-
nih transakcij se bo odvijala
preko Interneta ali katerega dru-
gega, bolj ali manj zaščitenega
omrežja.
Nekaj slovenskih bank je
elektronsko bančništvo že uved-
lo, vendar samo pri poslova-
nju s fizičnimi osebami. Pred-
nosti elektronskega bančništva
so za uporabnike predvsem v
tem, da lahko večino bančnih
poslov opravijo doma, vpogled
v stanje na računih (tekočih,
deviznih, žiro) in plačilnih kar-
ticah pa je mogoč štiriindvajset
ur na dan. Ena od prednosti elek-
tronskega bančništva je tudi v
ceni storitve, saj je provizija
praviloma za polovico nižja od
tiste na bančnem okencu.
Kartica iz
klepetalnice
Zlorabe (kartica brez kritja,
goljufije z ukradenimi in pona-
rejenimi karticami) se dogaja-'
jo tudi na Celjskem. Število kr-
šitev, ko gre za uporabo kartice
brez kritja, je v zadnjih dveh letih
v precejšnjem upadanju, več pa
je drugih zlorab, goljufij. Lani
so na PU Celje obravnavali le
nekaj primerov tatvin plačilnih
kartic in poskusov zlorab, veča
pa se število zlorab, povezanih
z uporabo Interneta, storilci pa
so praviloma najstniki, nam je
povedal Janko Napotnik s celj-
ske policijske uprave. »Mulari-
ja uporablja internetni pogovor-
ni prostor in pri tem naleti na
ponudnika plačilne kartice, ka-
tere lastnik je že nekdo drug,
cena ponujenega gesla pa je ze-
lo ugodna. Potem ti računalniški
navdušenci naročajo blago iz po-
nudbe na Internetu, seveda s kar-
tico, ki je bila zlorabljena. Če
dejanski lastnik kartice opazi
zlorabo, opravi reklamacijo pri
svoji banki in zadeva je zanj re-
šena v razmeroma kratkem ča-
su. Če bančnih izpiskov ne pre-
verja, bo ostal oškodovanec, sto-
rilec pa neodkrit in nekaznovan,
zato je treba izpiske redno pre-
verjati,« svetuje Napotnik. Mož-
nosti zlorab z Internetom pa je
veliko, ker je do številke pla-
čilne kartice mogoče priti na
mnogo načinov, razmeroma
preprostih in poceni, zato je pri-
čakovati, da bo v prihodnje naj-
več zlorab plastičnega denarja
prav po tej poti. Napotnik je ob
tem povedal, da je raziskova-
nje internetnih zlorab za krimi-
naliste razmeroma preprosta na-
loga: »Elektronska sled, ki jo pu-
sti storilec, je mnogo močnejša
od katere koli druge. Ker so nam
izkušnje iz tujine dobro znane,
smo v policiji dobro pripravljeni
na pričakovani vdor internetnih
oziroma elektronskih zlorab. S
tovrstnim >patruljiranjem< se bo-
do v prihodnje ukvarjale poseb-
ne skupine kriminalistov.«
MARJELA AGREŽ
Foto: GREGOR KATIČ
jfa MINI KRIMIČI
»Posvetilo« se
mu bo
Neznani storilec je pokazal
^^oje tatinsko znanje v petek,
aprila, v Stegenškovi ulici v
'^škem. Vlomil je namreč v sta-
novanjsko hišo in ukradel sta-
'''isko stensko uro, bakreno pe-
"^olejko in nekaj keramičnih iz-
''^•kov. Lastnico je oškodoval
^ okrog milijon tolarjev.
, Po cigarete in
pijačo
^ soboto, 28. aprila, je bil
, ^f^a kradljivih rok bencinski
Ij^i^^is na Planini pri Sevnici,
i^^ič si je prilastil šest zavojč-
cigaret in žgano pijačo.
Medtem ko on pije in kadi, je
R.R oškodovan za okrog 60 ti-
sočakov.
Izginil s šilingi
Tatič je 28. aprila na avto-
mobilskem sejmu v Celju iz
hlačnega žepa E.S. iz Dravogra-
da potegnil 8.000 avstrijskih ši-
lingov. Žepni ropar si sedaj lah-
ko privošči avto z dodatno
opremo.
Ponujal se mu je
Prav zanimiva zgodba, ki se
z enakim zaključkom dogaja
vsak teden, se je pripetila tudi
v nedeljo, 29. aprila. Nekdo je
dobro izkoristil priložnost, ki
se mu je sama ponujala. D.M.
je v Črnivcu neznanec odpeljal
golfa rdeče barve, registrske
oznake CE 38-65T. Zakaj pa ne,
si je dejal, saj je bil avto odkle-
njen, kot dodatek pa so bili v
vozilu tudi kontaktni ključi.
Olepšal mu je
avto
Voznik R.J. iz Proseniškega
v nedeljo, 29. aprila, ni imel
sreče. Svojega jeklenega lepot-
ca je parkiral pred Tarantelo v
Slovenskih Konjicah, zjutraj pa
ga je čakalo presenečenje. Nek-
do mu je namreč grobo odstra-
nil stranska ogledala in pustil
svoj »odtis« še na vratih. Saj ve-
ste: tam kjer osel leži, dlako
pusti...
Pa so jih prijeli
Pohcisti so minuli teden pri-
jeli 15-letnega Velenjčana, ki
je v torek, 24. aprila, v Vele-
nju oropal dva mladoletnika,
enega izmed njiju pa tudi hu-
do ranil. Ovadili ga bodo za
tri kazniva dejarija. Policisti
Policijske postaje Celje pa so
24. aprila k preiskovalnemu
sodniku s kazensko ovadbo pri-
vedli 29-letnega Celjana.
Osumljen je več vlomov v sta-
novanjske objekte na območ-
ju Šentjurja.
Fotografiral
se bo
Nekdo si je upal iz osebnega
avtomobila v Vrečarjevi ulici
v Žalcu, last Uprave za civilno
plovbo Ljubljana, odnesti ra-
čunalnik in digitalni fotoapa-
rat. Lastnica B.Ž. je oškodova-
na za okrog milijon tolarjev.
S.Šol.
PROMETNE NESREČE
Ugasnila štiri
mlada življenja
Na cestah Policijske upra-
ve Celje je letos umrlo že de-
set oseb. Minuli teden so ce-
ste znova terjale krvni davek.
Na regionalni cesti Dobrna -
Višnja vas sta v četrtek, 26. apri-
la, umrla dva šestnajstletnika.
Peter G. (16) iz Vinske Gorice
je vozil s kolesom z motorjem
iz Dobrne proti Višnji vasi. V
križišču za Novo Cerkev je v
ostrem ovinku zapeljal na nas-
protni vozni pas, po katerem
je pripeljal voznik tovornega
avtomobila 39-letni M.V. iz
Socke. Kljub zaviranju je priš-
lo do silovitega trčenja, v kate-
rem je motorist podlegel na kra-
ju nesreče, njegov sopotnik, 16-
letni Gregor A. iz Pristove, pa
je umrl nekoliko kasneje v celj-
ski bolnišnici.
V zgodnjem nedeljskem ju-
tru, 29. aprila, pa je cesta z Ro-
gle proti Pesku terjala še dve
mladi življenji. Simon L. iz Slo-
venske Bistrice ni prilagodil hi-
trosti vožnje razmeram na ce-
sti, zato ga je z osebnim vozi-
lom zaneslo prek bankine v
gozd, kjer je trčil v drevo, nato
pa je avto odbilo nazaj na ce-
sto. Voznika je vrglo iz avtomo-
bila, kjer je obležal mrtev. Živ-
ljenje je izgubil tudi 19-letni Uroš
Č. iz Slovenske Bistrice.
Izgubila oblast
nad vozilom
v prometni nesreči, ki se je
zgodila v petek, 27. aprila, iz-
ven Latkove vasi, se je hudo
poškodovala osemnajstletna
voznica K.A. iz Prebolda.
Na regionalni cesti Latkova
vas - Dolenja vas je na ravnem
delu ceste izgubila oblast nad
vozilom, zapeljala s cestišča,
nato pa trčila v vrtno ograjo.
Hudo ranjeno so prepeljali v
celjsko bolnišnico.
Bočno v avto
Dve osebi sta utrpeli poš-
kodbe na Rimski cesti v Šem-
petru v petek, 27. aprila.
Enainštiridesetletni voznik
motornega kolesa A.A. iz Go-
ričice pri Šmartnem je v kri-
žišču Rimske ceste in Juharto-
ve ulice prehiteval voznico
osebnega avtomobila, 53-letno
S.A.B. iz Šempetra v Savinjski
dolini, ki je zavijala levo. Pri
prehitevanju je motorist trčil
bočno v njeno vozilo in padel
po cestišču. Pri padcu se je hu-
do ranil, njegova sopotnica, 27-
letna A.Ž. iz Šentjurja, pa je
utrpela lažje telesne poškodbe.
Ranjen še en
motorist
Nesreča s hujšimi posledi-
cami se je pripetila v torek,
24. aprila, izven Spodnje Re-
čice na območju Mozirja.
Voznik motornega kolesa je
vozil proti Nazarjam. V levem
nepreglednem ovinku je začel
prehitevati kolono treh vozil v
trenutku, ko je prvo vozilo v
koloni zavijalo levo proti sta-
novanjski hiši. Motorist je tr-
čil v bok vozila ter se pri pad-
cu hudo ranil.	S.Šol.
Radarske kontrole bodo...
•	jutri, 4. maja, dopoldne na območju Rogaške Slatine, po-
poldne pa na območju Mozirja,
•	v soboto, 5. maja, dopoldne na območju Slovenskih Ko-
njic, popoldne pa na območju Laškega,
•	v nedeljo, 6. maja, dopoldne na območju Celja, popoldne
pa na območju Šentjurja,
•	v ponedeljek, 7. maja, dopoldne na območju Mozirja, po-
poldne pa na območju Rogaške Slatine.
NOČNE CVETKE
•	Na Glavnem trgu naj bi 24.
aprila drug po drugem udriha-
la Džemalhudin in Simona. Da
pa zgodba še ni končana, so
spoznali policisti, ki so mora-
li naslednji dan še enkrat umi-
riti situacijo. Tokrat naj bi se
na Simonco spravila Džemal-
hudin plus Momir. Tu pa bo kar
nekaj predlogov sodniku za pre-
krške, kajne?
•	Cvetka v cvetkah. Sprla se je
s stricem, ki je menda solast-
nik njene hiše. Čigava bo ob-
veljala, bo jasno čez nekaj ča-
sa. Za sedaj pa vsakemu ena so-
bica, en lonček in ena kuhal-
nica. Pa bo.
•	Zoranu je minuli teden za-
dišala pomladna ponudba obu-
tve v »Turbočevlju«. Od tam je
hotel brez plačila odcapljati v
novih čeveljčkih. Hopla, je re-
kel varnostnik in Zoran je os-
tal bos...
•	Kostrinim delavcem sta 25.
aprila dala misliti dve brihtni
glavci (Aleš in Matevž). Z av-
tomobila sta odmontirala pnev-
matiko, iz nje spustila zrak in
snela lisičke. A je nista poceni
odnesla. Kazen za nepravilno
parkiranje (pa še za kaj) jima
ne bo ušla. Z hsicami se pač ni
dobro igrati.
•	Čudna igra. Neki »malino-
vec« je pretekli petek v trgovi-
no v Erjavčevi ulici odvrgel
dimno bombo. Kje jo je dobil,
je stvar staršev, kako bodo zo-
per malega, ki je očitno mislil,
da je na južni fronti, ukrepali,
pa je stvar policistov.
•	V Kocbekovi ulici so puhali
in pili. Modre uniforme (ki so
vedno ob pravem času na pra-
vem mestu) so pri Dušanu za-
segle nekaj delov zelene rasdi-
nice. Sledi predlog sodniku za
prekrške.
Št. 18. - 3. maj 2001
16
ZANIMIVOSTI
Mozirski festival
cvetja in glasbe
Mozirski gaj je v teh dneh
ponovno široko odprl vrata
vsem ljubiteljem cvetja in et-
noloških zanimivosti, živo-
barvno razstavo rož pa si je
možno ogledati še do konca
tega tedna.
Mila zima je poskrbela za bujno
cvetenje tulipanov v parku slo-
venskih vrtnarjev. Z Nizozem-
ske so letos pripeljali 400.000
čebulic in ob njih posadili še
200.000 sadik domačega pom-
ladanskega cvetja. Poleti name-
ravajo v parku posaditi 400.000
sadik poletnega cvetja, ki ga že
vrsto let podarjajo slovenski vrt-
narji. Zaradi slabih vremenskih
izkušenj iz preteklih let bodo
jesensko mednarodno razstavo
namesto septembra pripravili od
15. do 19. avgusta.
V času razstave so v mozir-
skem ekološko hortikulturnem
društvu poskrbeli tudi za glas-
beno popestritev z znanimi
domačimi in tujimi izvajalci,
pred gajem pa si obiskovalci lah-
ko na vrtnarskem sejmu priskr-
bijo sadike balkonskega cvetja,
enoletnic in sobnih rastlin. Med
številnimi zanimivostmi si go-
tovo velja ogledati stare kmečke
vozove iz Zgornje Savinjske do-
line, pozornost pa zaslužijo tudi
čebelarji in člani društva za vzre-
jo ptic.
V prihodnje bodo morali ure-
diti zlasti sanitarije, česar se or-
ganizatorji zavedajo. Božo Ple-
sec v imenu društva poudarja,
da bodo letos uredili tudi otroš-
ko igrišče in obnovili precej
dotrajane narodopisne objekte.
V prihodnosti želijo v parku po-
storiti še marsikaj, vendar za-
radi nerešenih lastninskih vpra-
šanj to ni mogoče. Zato bo mo-
rala po najboljših močeh so-
delovati tudi mozirska občina.
EDI MAVRIČ
Grajska nedelja med vitezi
Vsako zadnjo nedeljo v mesecu boste lahko odslej na celjskem Starem gradu preživeli v družbi
mogočnih Celjskih, se z njimi sprehodih po srednjeveški tržnici, občudovali viteze in njihovo
spretnost ter se okrepčah v Hermanovi krčmi. Grajsko nedeljo so tokrat pripravili prvič, z njop^
želi Javni zavod Celeia, Lokalna turistična organizacija oživiti Stari grad in mu vrniti sloves
najbolj obiskane turistične točke v Sloveniji.	Foto: GK
Odlične dobrnške mažoretke
Na nedavnem petem držav-
nem prvenstvu mažoretnih sku-
pin na Ptuju so mažoretke z Do-
brne v skupini C - team JUNIOR
dosegle prvo mesto. Skupino,
ki jo vodi mentorica Alenka Ro-
šer, sestavlja devet deklet, najm-
lajša pa je stara samo tri leta in
pol. Dekletom, ki delujejo sku-
paj le pol leta, pomeni zmaga
velik dosežek, predvsem pa
spodbudo za nadaljnje delo.
Bo.J.
Najmlajša mažoretka Lara Smrečnik (spredaj) z maskoto, i
njo od leve proti desni: Tjaša Pinter, Sanja Javornik, Valem
na Dobovičnik, Sara Pihler in Ana Sluga, stojijo od leve pra
desni: Brigita Rebernik, Tamara Oprčkal in Jasna Cehnerl
Na maturantskem plesu so se 2. februarja zavrteli dijaki Srednje strokovne in poklicne šole Celje. Na ta večer je nastala
fotografija, na kateri so dijaki 3.C-3 razreda (smer frizer): Sabina Petek, Nataša Zupan, Irena Rebov, Željka Blatešič, Katja
Krajnc, Zofka Hrastenšek, Sanja Obrez, Mojca Putanec, Suzana Vičič, Petra Hrovat, Brigita Deželak, Barbara Cater, Nick
Manuel Navrbac, Sebastjan Breški, Peter Dešman, Ina Herman in ravnatelj Franc Erjavec. Manjkajo Vanja Svetec, Natalija
Stupar, Elvisa Jašarevič, Anita Jančič in Sladana Marjanovič.
Maturanti, na plan!
Maturanti srednjih šol - vabimo vas, da nam pošljete fotografijo svojega razreda in ji priložite
imena vseh sošolcev na fotografiji. Objavili jo bomo in postala bo lep spomin za današnje in
prihodnje dni, ko boste tudi ob časopisnem izrezku obujali spomine na zadnje srednješolske dni
in na zrelostni izpit. Fotografirate se lahko v razredu, parku, na maturantskem plesu, izletu... Če
fotografije nimate, bomo zanjo poskrbeli mi. Pišite nam na naslov: Novi tednik, Prešernova
19, 3000 Celje.
Št. 18. - 3. maj 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
17
Razburljivo pred
zaključkom
V začetku maja pričenjamo z nakazili za dosedanje
.sodelovanje v akciji Naročniki 2001
Čeprav so nam povsod zagotavljali, da
^^radi praznikov pridobljene naročilni-
ce za naslednji krog, smo kljub temu pre-
jeli deset naročilnic, tako, da imamo tudi
zmagovalca 7. kroga, to je 8.b razred OŠ
jinarje pri Jelšah (8 pridobljenih naroč-
nikov) !
Več o razredu in akciji Naročniki 2001, ki se
jribližuje razburljivemu zaključku, bomo na-
jisali po počitnicah v naslednji številki.
Danes pa lahko vse naše marljive sodelavke in
sodelavce iz tridesetih šol na Celjskem razvese-
limo z odločitvijo, ki smo jo sprejeli v hiši NT&RC
in sicer, da bomo že v naslednjem tednu popla-
čali njihov trud iz prvih sedmih krogov akcije.
Nakazila po 50.000 tolarjev bodo prejeli vsi
razredi - zmagovalci posameznih krogov (ted-
nov) in vsi razredi za vse pridobljene naročni-
ke Novega tednika (po 1.000 tolarjev za vsake-
ga pridobljenega naročnika).
Rož je skoraj zmanjkalo!
v Zrečah so organizirali tradicionalni cvetlični sejem. Občina vsako leto svojim občanom
ukloni bon za nakup balkonskega okrasnega cvetja - letos je bila vrednost bona 1.250 tolarjev.
Na razstavnem prostoru je mimoidoče in obiskovalce zabaval ljudski godec Martin Kovše in
evec Štajerski Mišo. Ponudba cvetja je bila raznovrstna, poleg tega pa je bilo moč kupiti še
iarsikaj drugega. Odziv domačinov in naključnih obiskovalcev je bil nad pričakovanji in ko se
'zreški sejemski dan nagibal k večeru, je cvetličarjem rož že zmanjkovalo.	Z.K.
Skalk učenja
Lani je 28 mladih uresniči-
'temeljni cilj programa Skale
Um: devet se jih je zaposli-
štirje so uspešno končali
'lanje, ostali pa so z izobraž-
evanjem nadaljevali.
Skala - mladinska ulična
^§oja je nevladna in neprofit-
^organizacija, ki deluje s svo-
"li programi po vsej Sloveni-
Celju jo poznamo kot Skalo
ki ima svoje prostore na
'dričevi ulici.
"Programi so namenjeni mla-
til od 15. do 25. leta, ki po-
^bujejo spodbudo in pomoč
^ učenju in iskanju zaposli-
Trenutno je v programe
"iučenih 19 mladostnikov,
'.'hovo delo pa nadzorujemo
mentorji,« pravi vodja pro-
[^ma Skala Pum Bernarda
J 'Mišar.
V okviru projekta The Spar-
kling Start gre junija 12 pumov-
cev na Finsko, kjer se bodo
vključili v razhčne izobraževal-
no-poklicne delavnice in s tem
pridobili še nekaj znanja.
Pred tednom so pripravili
dan odprtih vrat. Na ogled so
postavili svoje izdelke ter uč-
ne projekte, v katerih sodelu-
jejo. Pripravili so tudi kratek
kulturni program, dramsko
igro Ločitev mojih staršev ter
pevski nastop.
SIMONA ŠOLINIČ
iUiODRI
TELEFON
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu
sprejemala novinarka Janja
Intihar. Na telefonsko števil-
ko 031/569-581 jo lahko po-
kličete vsak dan med 10. in
17. uro, svoja vprašanja za
Modri telefon pa lahko med
ponedeljkom in petkom do 17.
ure zastavite tudi po telefo-
nu 42-25-000.
Zgodba o lepi šoli
Za lOO-letnico nova obleka šole nod Donačko goro
stare avstroogrske šole očit-
no boljše kljubujejo zobu časa
kot novogradnje. V KS Donač-
ka Gora pri Rogatcu, kjer je
bila nazadnje obnavljana
pred več kot tremi desetletji,
so se lotili za lOO-letnico ce-
lovite prenove.
Za lansko lOO-letnico šole jo
je šolsko ministrstvo končno
uvrstilo v plan. Z obnovo so
končali v začetku prejšnjega
tedna, ko so še urejali okolico
starinske zgradbe ter montira-
U opremo. Med obnovo so po-
skrbeli za sanacijo strešne kon-
strukcije, novo kritino ter no-
vo stavbno pohištvo, za celot-
no notranjo pohištveno opre-
mo ter strojne in elektro insta-
lacije ter sanirali fasado. Stari
so ostali v bistvu le zidovi.
Obnova šole, ki vključuje tudi
parkirišča, tlakovane in zele-
ne površine, je stala več kot 120
milijonov tolarjev (od tega je
plačala 56 milijonov država, os-
talo je iz občinskega proraču-
na). Gre za eno najtežje priča-
kovanih naložb vse od nastan-
ka nove občine Rogatec. Šolo,
ki je v naselju Gaber je, obiskuje
38 otrok, od teh prihaja 29
učencev s šolskim avtobusom.
Med nekdanjimi učenci šole
sta slovenski pesnik Jože Šmit
ter filozof in mariborski po-
možni škof dr. Anton Stres.
Slavnostno odprtje povsem pre-
novljene šole je bilo tik pred
prvomajskimi prazniki, ko jo
je odprl nekdanji dolgoletni
učitelj Peter Marin. Otvoritve
se je udeležil državni sekretar
mag. Mirko Zorman. Med
povabljenci je bil tudi častni
občan pesnik Šmit, ki je tej šo-
li posvetil svoje verze. Stres pa
se je zaradi bivanja v Rimu opra-
vičil.
Ob tej priložnosti je izšla
knjižica 100 let šole v Donački
Gori. BRANE JERANKO
Obnovljena šola v Donački Gori v svojem nekdanjem sijaju. Tri desetletja je zdržala brez
večje obnove.
Še šola v našem mirnem Gaberju stojiš,
še bdi Donačka gora nad teboj vsa lepa,
še deca skrbno v srčeca zaklepa
lepoto in resnico, vse kar jo učiš.
Jože Šmit
Nevami odpadki na varnem
Javne naprave Celje so aprila uspešno zaključile prvo ak-
cijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Od no-
vembra so v občinah Šentjur, Celje, Vojnik, Štore, Dobrna,
Žalec, Prebold, Braslovče, Polzela, Tabor in Vransko zbrali
petdeset ton okolju škodljivih odpadkov.
Med zbranimi odpadki je bilo največ odsluženih akumulator-
jev in baterij, skoraj 26 ton. Sledilo je dvanajst ton odpadnih olj
in maščob, okoli pet ton barv, črnil, lepil in umetnih smol ter
dobri dve toni pesticidov. Zbrali so tudi več kot tono odsluženih
zdravil in kemikalij ter po nekaj sto kilogramov fluorescentnih
svetil, elektronske opreme, čistil, kislin, topil in drugih odpad-
kov, ki so zaradi strupenih snovi škodljivi za okolje in niso pri-
merni za odlaganje na komunalno deponijo.	AB
S kompro-
misi do
dovoza
v Vojniku trenutno ureja-
jo uvoz v Vinterjevo ulico, s
katerim naj bi omogočili do-
voz zaposlenim v enoti Ban-
ke Celje. Vendar pa so, kot
pravi župan Beno Podergajs,
pred časom naleteli na ne-
katere probleme, ki jih se-
daj skušajo reševati z dogo-
vori. V zamenjavo za uredi-
tev dovoza naj bi oddali del
zemljišča pri spomeniku v
središču mesta tamkajšnje-
mu podjetniku, vendar pa se
s tem odvzemom niso stri-
njali nekateri svetniki in kra-
jevna organizacija zveze bor-
cev. »Sedaj smo vsaj približ-
no našli skupni jezik, čeprav
določene stvari še usklaju-
jemo,« je pojasnil Podergajs.
Bo.J.
Št. 18. - 3. maj 2001
18
REPORTAŽA
Mož, ki so
ga ubogali
tisoči
Po štirih desetletjih dirigiranja mešanemu
zboru Celjskega pevskega društva se Edvard
Goršič umika z mesta dirigenta
Od zdaj naprej bo Edvard Goršič
pel tako, kot mu bo dirigiral njegov
sin Matevž. Dirigentska primopre-
daja pred občinstvom bo že jutri na
koncertu v veliki dvorani Narodne-
ga doma, ko bosta oče in sin zame-
njala vlogi. In Edi bo stopil v vrsto
med pevce ter sledil sinu, novemu
dirigentu znamenitega zbora Celj-
skega pevskega društva, ustanov-
ljenega leta 1895.
Bilo je pozno spomladi leta 1961,
ko je tedanji mešani pevski zbor France
Prešeren zapuščal dirigent Jože Ko-
res. Mladi celjski glasbenik Edi Gor-
šič se je nekega dne slučajno mudil v
pisarni takratne Zveze Svobod v Ce-
lju, ko mu je tajnica zveze in članica
Prešernovega zbora potožila, da zbor
ostaja brez pevovodje in ga obenem
nagovarjala, naj sprejme zborovod-
sko mesto, saj je za to nalogo dovolj
glasbeno izobražen. Sicer pa se je mu-
dilo, na vidiku je bila namreč prosla-
va ob takratnem državnem prazniku
22. juliju (dan vstaje slovenskega na-
roda) v Ljubljani, na kateri bi moral
peti tudi celjski Prešernov zbor. Edi
Goršič se je odločil, da poskusi, za-
čele so se prve vaje. »In tako sem pev-
ce pripravil na ta javni nastop v Ljub-
ljani, ko je združenim zborom diri-
giral Radovan Gobec, moj prvi javni
dirigentski nastop pa je bil na celj-
skem mestnem pokopališču, na po-
grebu,« se Edi Goršič spominja začet-
kov, in nadaljuje: »Ko sem zbor prev-
zel, je v njem pelo približno osemde-
set pevcev, moje prvo delo pa je bilo
učenje, kako se tej stvari streže in za-
čel sem spoznavati tovrstno glasbeno
literaturo. S številčno zelo močnim
zborom je bilo že takrat prijetno de-
lati, po starostni sestavi je bil zbor
zelo raznolik in tudi zvokovno do-
volj bogat, da se je dalo z njim kaj
doseči.«
Ko se imajo
ljudje radi...
Mešani pevski zbor France Preše-
ren je v naslednjih letih in desetletjih
nastopal na neštetih prireditvah, sa-
mostojnih koncertih doma in po sve-
tu ter se leta 1991 preimenoval in za-
čel delovati pod novim (96 let) sta-
rim imenom Celjsko pevsko društvo.
Danes šteje zbor okrog trideset pev-
cev. »V štiridesetih letih se je pod mo-
jo taktirko izmenjalo okoli petsto pevk
in pevcev. Vesel sem, da sem vsem tem
ljudem nudil dvakrat na teden razve-
drilo, ob razvedrilu pa še kulturno
udejstvovanje, ki je bilo dostikrat po-
plačano z lepimi uspehi in dosežki
na nastopih, revijah, tekmovanjih. Ne-
nazadnje sem z njimi prepotoval do-
bršen del Evrope,« je dejal pred nekaj
dnevi.
Sestava tega celjskega mešanega pev-
skega zbora je bila vedno zelo razno-
lika. »Vedno je bil zbor poznan po tem,
da so skupaj prepevali in se imeli ra-
di ljudje iz različnih slojev, najraz-
ličnejših poklicev, starosti, nagnjenj,
a ni bilo med njimi nikoh nikakršnih
trenj. Vedno smo skrbeh, da je bila to
velika in prijetna družba, v kateri je
na eni strani stal sodnik vrhovnega so-
dišča in na drugi avtoklepar. Zame in
za vse nas so bile vedno najbolj po-
membne glasovne in siceršnje kvalite-
te človeka, pevca. Resda se je včasih
pojavil kdo, ki se ni mogel vklopiti v
to našo druščino, a se je kmalu sam
poslovil,« se Edi Goršič spominja.
Glasba ne pozna
politike
Najbrž je v teh štiridesetih letih kdaj
prihajalo tudi do kakšnih kriz? »Tudi
to se je dogajalo, včasih je šlo za kak-
šno užaljenost med starejšimi pevci,
ko niso mogli več sodelovati na zah-
tevnih tekmovanjih, ker njihove pev-
ske zmogljivosti niso bile več najbolj-
še, pojavljale so se težave finančne
narave, bila pa so tudi občasna rahla
trenja zaradi mojega angažiranja na
drugih področjih, bil sem namreč so-
časno pet let zborovodja gimnazijskega
pevskega zbora, skoraj dvajset let sem
dirigiral Žabam, precej sem delal tu-
di kot glasbeni opremljevalec in ko-
repetitor v gledališču. V tej moji zelo
razvejani glasbeni dejavnosti se je ta-
ko včasih zgodilo, da za zbor nisem
imel toliko časa, kot bi si bili pevci
želeli. Spominjam se tudi obdobja,
ko sem imel težave z oblastjo. Leta
1982 je bil naš zbor, poleg Sloven-
skega okteta seveda, prvi, ki je imel
celovečerni koncert v sakralnem ob-
jektu. Da smo peli v cerkvi, je bilo
takrat nekaj nedopustnega, jaz pa sem
bil poklican na zagovor na partijski
komite. Po osamosvojitvi pa smo bili
spet prvi, ki smo si na koncertih upa-
li peti partizanske pesmi in spet je
določen del publike negodoval ter se
spraševal, kaj je zdaj to. Meni je bila
vedno glavno in edino vodilo glasba,
ni pomembno, ali je iz časa renesan-
se, romantike, ali je politično anga-
žirana, glavno je, da je dobra.«
Pod zborovodstvom Edvarda Gor-
šiča je zbor naštudiral nešteto pesmi.
Koliko približno? »Okoli štiristo. Ka-
kovost tega zbora je bila tudi v tem,
da to niso bile le za kratek čas nauče-
ne pesmi, nekajkrat izvedene in po-
tem pozabljene, ampak da smo imeli
ves čas stalen, železni repertoar. Tre-
nutno lahko izvedemo tri različne kon-
certne programe. Sicer pa smo ves čas
prepevali raznoliko literaturo, na pro-
slavah seveda partizanske pesmi, po-
segali smo tudi po tuji hteraturi, peli
zabavne pesmi, s posebnim veseljem
pa smo ves čas gojili slovensko na-
rodno pesem. Posegah smo tudi po
najzahtevnejših kompozicijah, kar je
bilo s povsem ljubiteljskim kadrom
včasih težko. Ampak z veliko truda
in ogromno vajami smo premagovali
vse težave.«
Policijska naveza
Kar najlepše in najbolje izkoristiti
koristno s prijetnim je vodilo, ki je
velika odlika Celjskega pevskega druš-
tva. Pri tem ima tudi Edi Goršič veli-
ko zaslug in veliko prijetnih spomi-
nov na številna druženja. O tem je po-
vedal: »Najbolj prijetni dogodki so bili,
ko so se ljudje znotraj zbora spozna-
vali, se družih, zaljubljali in tudi po-
ročali. Kar precej zakonskih zvez je
nastalo v tem mojem času. Sicer pa
za zabavnejši del poskrbimo tako, da
uradnemu delu na gostovanjih vedno
sledi družabni del z gostitelji, redne
družabne obveznosti imamo dvakrat
letno, ob koncu sezone in ob novem
letu. Ko sem zbor prevzel, se je vsaka
vaja končala okrog treh zjutraj pri Oj-
strici, zdajšnjem Zamorcu, kjer smo
•nadaljevali s prepevanjem in se gla-
sno zabavah ob šalah. V Ojstrici je
bilo to najlažje izvedljivo, ker so bile
; glavne natakarice žene takratnih mi-
ličnikov.«
Veličastno V
Mestnem parku
Edvard Goršič torej ne bo več zbo-
rovodja zbora Celjskega pevskega druš-
tva. Od te »funkcije« se bo na petko-
vem koncertu uradno poslovil, seve-
da pa ob tem ne gre prezreti, da je
letošnje leto štirideseto po vrsti, od-
kar se nasploh ukvarja z zborovods-
tvom. Štiri desetletja je namreč po-
vezan s celjskim mladinskim pevskim
festivalom in na letošnjem bo imel še
posebej častno nalogo. V dvorani Na-
rodnega doma bo IZ maja na otvori-
tvenem koncertu dirigiral pevskemu
zboru Akademije za glasbo in Celj-
skemu godalnemu orkestru, ki bosta
skupaj izvedla slovensko glasbeno no-
viteto. O tem je dejal: »V štiridesetih
letih, odkar sem povezan s celjskim
mladinskim pevskim festivalom, mi
je bilo, poleg prejetih treh zlatih pla-
ket s celjskim gimnazijskim zborom
najprijetnejše doživetje vsakič, ko set
dirigiral množičnemu zboru v Mest
nem parku. To je res veličasten obfi)
tek, ki ga privoščim vsakomur, ki sei
tem ukvarja.«
Celjsko
vrtičkarstvo
Edvard Goršič je odličen poznava
lec slovenskega zborovskega petja. Kj
tere tri zbore bi po kakovosti uvrstil
sam vrh in kako ocenjuje to celjsk
sceno? »Na prvo mesto po moji ocei
ta čas sodi Akademski pevski zbor Ti
ne Tomšič, na drugo Ave in na treti
mariborska vokalna skupina Cant
cum. Seveda ti zbori delajo v čisi
drugačnih pogojih, kot naš, v njih pr
pevajo sami glasbeno izobraženi pev
in še bi lahko našteval prednosti,
jih imajo, da so lahko.vrhunski. Mi
v tem našem celjskem vrtičkarstv
ko ima že vsaka štacuna svoj pevs
zbor in kjer med njimi vlada ljub
sumje, pač ne moremo privoščiti k
podobnega.«
Oživitev
dixielanda
Edi Goršič se bo po štirih desetj
jih dela z mešanim pevskim zbore
Celjskega pevskega društva posld
le od dirigentstva. Načrtov na glasi
nem in zborovodskem področju il
še veliko. Še veliko dela ga čaka tt
kot kronista zborovskega in naspl
glasbenega dogajanja v Celju v li
njih sto letih, morda bo (poleg dr. A
tona Schwaba) napisal še kakšno H
nografijo pomembnega slovenske
glasbenega ustvarjalca. Sploh pa
namerava posvečati še drugim |
dročjem v glasbi, na primer tisten
kar je počel kot mlad glasbenik. 1
nutno si prizadeva za oživitev tra
cionalnega celjskega dixieland i
sambla...	i
MARJELA AGFj
Pogled z dirigentskega podija na množični pevski manifestaciji leta 1988 v Stični.
Leto 1959: prvi celjski radijski instrumentalni ansambel z Edijem Goršičem na sredini ter
Milanom Lesjakom na levi in Nikom Rožičem na desni
Oče Edvard in sin Matevž, oba vsestranska glasbenika. Edi je glasbeni talent in je ljubezen do gl^
ter harmonike podedoval po svojemu očetu, ki mu je prvo harmoniko kupil za osmi rojstni dtl
Št. 18. - 3. maj 2001
MASI KRAJI IN LJUDJE
19
Za boljšo oskrbo z vodo
ob novi vrtini Podlog bodo zgradili še eno črpališče - Nemotena oskrba z vodo v
občini Žalec do leta 2005
IVlinuli četrtek je bila ob cesti za jamo
pekel v Občini Žalec otvoritev nove vrti-
ne podlog. Vrtati so jo pričeli v oktobru
jOOO, delo pa je bilo zaključeno na globi-
i,j 302 metra.
Opravljen črpalni preizkus je pokazal,
je mogoče na tej lokaciji pričakovati
jl(oli 12 litrov vode na sekundo, voda v
ffpališču je ocenjena kot zelo kakovostna,
jtrošek vrtine pa je bil 8,8 milijona tolarjev.
V prihodnjih mesecih bodo izvajalci del
poskrbeli še za zunanjo ureditev objekta.
Občina Žalec pa bo odkupila zemljišče za
dodatno vrtino, saj so na podlagi rezulta-
[ov analize ugotovili, da lahko od slednje
pričakujejo še dudatnih deset litrov vode
na sekundo.
»Letos bomo dokončali še izgradnjo
vodovoda do Arnovskega gozda in s tem
omogočili priključitev objektov na javni
vodovodni sistem, v letu 2002 namerava-
mo zgraditi cevovod od gotoveljskega kri-
žišča do vodovoda pri pokopališču, saj bo
na ta način omogočen transport vseh koli-
čin pitne vode iz zajetij v Vrbju in na Rojah
do rezervoarja na Plevnem, kjer bomo v
letu 2005 pričeti z gradnjo dveh novih
rezervoarjev,« je povedal Aleksander Žol-
nir, načelnik Oddelka za varstvo okolja in
urejanje prostora v Občini Žalec.
V dolini Vršce bodo izvrtali piezometrič-
no vrtino, ki bo služila raziskavam ter
napajanju vodovodnega sistema Jedert,
glede na rezultat te vrtine pa tudi večjo, ki
bi jo usmerili v rezervoar Plevno. »IVleni-
mo, da bomo z aktiviranjem dodatnega
vodnjaka v Vrbju in ostalimi načrtovanimi
deli na vodovodnem omrežju uspeli kma-
lu zagotoviti normalno oskrbo z vodo tudi
v izredno sušnih letih. V vseh pogojih pa
bo tako zagotovljena nemotena oskrba z
vodo tudi Mlekarni Celeia, ki je največji
porabnik vode v Občini Žalec,« je še pove-
dal Aleksander Žolnik.
ALMA M. SEDLAR
Smarski cicibani v prometu
Kviz Ciciban v prometu, ki ga pripravljajo
ja male šolarje občine Šmarje pri Jelšah, je
edini takšne vrste v Sloveniji. Zavod za šols-
ko ga je zato izbral za predstavitev na nedav-
aem celjskem festivalu vzgoje in izobraževa-
nja.
Na letošnjem petem kvizu je zmagala ekipa
Metuljev iz Šmarja pri Jelšah, drugi so bili mali
Šolarji iz Sladke Gore ter tretji iz Mestinja.
I^ajboljšim je prehodni pokal in medalje pode-
lil župan Jože Čakš. V kvizu je sodelovalo 130
malih šolarjev, ki bodo za nagrado po vsej
verjetnosti obiskali policijski konjeniški odde-
lek ter akvarij v Mariboru, lani pa so bili gostje
policistov in vojakov na letališču Brnik. Projekt,
v katerem so sodelovali tudi mali šolarji iz
Zibike, Kristan Vrha, Svetega Štefana in Šentvi-
da pri Grobelnem pripravljajo otroški vrtec,
svet za preventivo in vzgojo v cestnem prome-
tu ter policijska postaja.	BJ
Celje, moje mesto
v projektu Celje, moje mesto so sodelovali vsi oddelki osnovne šole Lava. Poleg učencev
od prvega do osmega razreda, ki so v projektu sodelovali v okviru rednega pouka, pa so bili
nekateri aktivni tudi v krožkih.
Prevladovalo je raziskovalno delo in pri tem so imeli učenci mnogo idej, kaj vse naj projekt
zajema. Prinašali so slike, revije, knjige in časopise. Opazovali so, spraševali, poročah, pisali
pse, napisali so različne igre, pesmi, likovno, plesno in glasbeno ustvarjali, sodelovali na
azpisih in natečajih in tudi na občinski proslavi. Minuh teden, ob zaključku projekta, so
iripravili razstavo in posebno prireditev.	SB, Foto: GK
Leo klub
Mavrica za
varno hišo
Dvanajst mladenk, članic
pred kratkim ustanovljene-
ga lionističnega Leo kluba
Mavrica iz Celja, misli in de-
luje zelo resno.
V času pred velikonočnimi
prazniki so se dekleta pove-
zala z osnovnimi šolami
(3.OŠ Celje, OŠ Šentjur, 4. OŠ
Celje, OŠ Žalec, OŠ Šempeter
in OŠ Liboje) in spodbudila
tamkajšnje učence, da so se v
humanitarno akcijo vključili z
izdelovanjem prazničnih voš-
čilnic. Te so dekleta uspešno
prodala, ves izkupiček pa na-
menila varni hiši v Celju.
Članice Leo kluba Mavrica
so ta čas v pomoč tudi osem-
najstim učencem in učenkam
na treh celjskih osnovnih šo-
lah. Gre za otroke iz socialno
šibkejših družin, ki imajo te-
žave pri posameznih šolskih
predmetih, dekleta, ki so ve-
činoma študentke, pa jim nu-
dijo brezplačne inštrukcije.
Večina učencev uspešno po-
pravlja slabe ocene, do konca
šolskega leta in pričakovane-
ga uspeha ter skupnega zado-
voljstva pa je še kar nekaj
dragocenih tednov. M.A.
Nove orgle v čast sv. Juriju
Vj Mozirju so godovni dan
nega patrona sv. Jurija
ružili s praznikom tam-
ijšnje krajevne skupnosti
* pripravili nekaj prijedi-
ev. Osrednji dogodek pa je
''1 brez dvoma blagoslov
'ovih orgel v farni cerkvi.
I^red je opravil župnik Ivan
'•ihoveršnik, ki je poleg da-
^žljivih krajanov zasluzen,
^ je orgle iz leta 1804 zame-
novo glasbilo, na kate-
^iti je prvi orgelski koncert
^\'edel organist Anton Pe-
lek.
^ogoslužno slovesnost je
^^binsko dopolnila že peta
' '"^Teditev Družinsko petje v
»^ganizaciji kulturnega druš-
Jurij. Narodopisna prire-
ditev, na kateri se vsako leto
predstavi deset do petnajst
pevskih družin iz vse Sloveni-
je, ima namen ohranjati slo-
vensko ljudsko pesem.
Že v soboto pa so pred re-
stavracijo Gaj predali namenu
lokalni turistični informacijski
sistem, katerega je občina
Mozirje pridobila zaradi so-
delovanja v Phare CBC pro-
gramu. Nosilec projekta je
nacionalna turistična zveza.
V dneh praznovanja so mo-
zirski ■ profesionalni in
ljubiteljski slikarji v galeriji
pripravili zanimivo razstavo,
katero si je mogoče ogledati
še danes, 3. maja.
EDI MAVRIČ
Foto: CIRIL SEM
Celjski utrip
neicoč in danes
v prostorih Projektne pisarne
Celje - zdravo mesto so odprli
fotografsko razstavo, na kateri
se s svojimi deli predstavljajo
Drago Klepac, Radivoj Klincov
in Jože Hebar. Razstava »Celjski
utrip nekoč in danes« bo na
ogled do 10. maja.	SK
Zovneški drevored brez
vrzeli
35 novih lip in kostanjev je zapolnilo vrzeli v spomeniško
zaščitenem Žovneškem drevoredu v braslovški občini.
Braslovška občina se je v sodelovanju z Zavodom za varstvo
naravne in kulturne dediščine Celje odločila in zapolnila vrzeli,
nastale v stoletja starem drevoredu. S posaditvijo so obeležih
svetovni dan Zemlje.	T TAVČAR
Mile Ačimovič, Martin Završnik in Rudi Sedovšek pri
posajanju enega izmed 35 dreves v Žovneškem drevoredu.
Za praznik Jurjeva revija
Vsakoletno jurjevanje so v Šentjurju zaključili z 11. Jurjevo
revijo odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin ob^in
Šentjur in Dobje.
Revija je bila tudi kot osrednja občinska prireditev ob Dnevu
upora proti okupatorju, 1. maju in 10-letnici samostojne' Slovenije.
Nastopili so Moški pevski zbor Planina (zborovodja Matej Ro-
mih), Ženski pevsld zbor Dramlje (Blanka Pasarič), Mešani
pevski zbor Krnica Dobrina (Alja Pešak), Mešani pevski zbor KD
Dobje (Tone Volasko), Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev
Šentjur (Simona Zdolšek), Mešani pevski zbor sv. Jakob (Franc
Kapel), Ženski pevski zbor KD Gorica (Metka Bevc), Moški
pevski zbor Dramlje (Edvard Goršič), mešani pevski zbor Sonce
Ponikva (Andreja Galuf), Mešani oktet Grič iz Dobja (Slavica
Rajh), Ženski pevski zbor Zarja iz Šentvida (Matej Romih). T V
Ustanovljen Navtični klub
v Slovenskih Konjicah so ustanovili Navtični klub Rogla.
Ustanovnega zbora se je udeležilo šestnajst članov, ki so za
predsednika kluba izbrali Ivana Soviča.
Za podpredsednika društva je bil izbran Stanko Kolar, član
odbora pa je postal Mitja Magoič. Sedež društva bo na
Mestnem trgu 7 v Slovenskih Konjicah.	U.K.
Št. 18. - 3. maj 2001
20
RADIO - NASI KRAJI IN LJUDJE
Ko delam, pozabim
na bolečine
Častni občan Laškega je Jure Krašovec, naš novinarski kolega v pokoju
Po letu 1994 so v občini Laško ponovno
podelili občinske nagrade in prvič tudi
naziv častnega občana. Z njim so se spom-
nili in dali priznanje za bogato več deset-
letno delo domačinu Juretu Krašovcu,
upokojenemu novinarju, sicer pa izredno
aktivnemu gospodu iz Lahomnega pri Laš-
kem.
V listini, ki mu jo je na slovesni prireditvi s
čestitko izročil župan Jože Rajh, so med dru-
gim zapisali, da se mu občina z imenovanjem
zahvaljuje za življenjsko delo na kulturnem
področju, predvsem pa za njegove žlahtne
publikacije s področja etnologije in zgodovine
Laškega z okolico.
Doma si je ustvaril imeniten delovni pro-
stor, ki spominja na kombinacijo lepo zalo-
žene knjižnice, bogate fonoteke, potrebne
tehnike za pisanje in obveznega počivalnega
kotička. Skozi majhno okno izredno prijetne
domačije je pogled na zelene travnike z
gozdom in nebom, kar je več kot primerno
okolje za počitek pogleda in razmislek o novi
ideji...
Je Jure Krašovec pričakoval priznanje? »De-
lali so dobesedno v ilegali, predvsem pa mi-
slim, da je še veliko drugih, ki
bi si tudi zaslužili naziv čast-
nega občana. Priznam, da
sem zadovoljen. Lepo je, če
znajo ljudje ceniti tvoje delo,
da to spoštujejo in pomaga-
jo.«
Po odhodu v pokoj mu ni
zmanjkalo dela. »Vsak si mo-
ra po odhodu v pokoj zagoto-
viti nekaj, kar bo delal, kar ga
bo držalo pokonci! Sam ni-
sem najbolj zdrav, vendar, ko
začnem delati, pozabim na
bolečine.«
Priznanje je prejel 27. aprila.
»Ta dan je eden največjih, naj-
dalj no vidnejših odločitev in
dogodkov v naši preteklosti.
Kako bi danes gledali v oči
celemu svetu, če bi za našo
narodno osvoboditev morali
poskrbeti drugi, a mi bi še s
prstom ne mignili? Brez upo-
ra 2Z aprila 1941 bi ne bilo
dokončne osamosvojitve Slo-
venije, katere 10-letnico praz-
nujemo. S to zavestjo bomo
stopili v evropsko skupnost.
Pokončne drže in upam do-
volj zreli in odločni, da se
nam ne bo bati kakšnega no-
vega državno-političnega
dežnika, pokroviteljske na-
doblasti, protektorata. Tja
bomo vstopili kot enaki med
enakimi. To pa bomo zmogh
brez strahu, če bomo dovolj
cenili svoj jezik, svojo kultu-
ro. In dobiti priznanje na tak
dan, je lepo. »
V mislih pa so že novi pro-
jekti. »Že nekaj let zbiram
gradivo o pomembnem mo-
žu - Vrhovskem Anzeku s
Svetine. Dobro sem ga poznal
in žal bi mi bilo, če ne bi
dokončal njegove zgodbe in
jo objavil. Vedno je prišlo ne-
kaj vmes, pa sem ga odstavil.
Lani sem pripravil obširen
tekst ob 110-letnici turizma v
Laškem, zdaj sem končal s
pisanjem podlistka v Novem
tedniku o >racmanovem< živ-
ljenju. Žal so ga le redki brali
in pravega odmeva nanj ni.
Čudno! Zdaj bom vse ostalo
pustil in se temeljito lotil Vr-
hovskega Anzeka.«
Če le ne bo spet prišlo kaj
vmes. Ljudje ga namreč več-
krat prosijo, da kaj napiše,
češ, saj »to veš in znaš«. Zato
nas bo Jure Krašovec prav
gotovo še velikokrat presene-
til z dobrim delom. /
TONE VRABL
Jure Krašovec
Fant s časopisi
Tale spletna stran bo všeč
vsem tistim, ki radi prebira-
jo tuje časopise. Z besedo
tuje ne mislim tistih časopi-
sov, ki jih niso sami kupili,
temveč časopise iz drugih
držav. Na spletni strani Pa-
perboy (www.thepaper-
boy.com) so namreč zbrane
povezave na preko 5.000 ča-
sopisov po vsem svetu.
Paperboy je, kot ste najbrž
že uganili, specializirani splet-
ni imenik. Takšnih je na sple-
tu še nekaj in o enem izmed
njih je bilo enkrat že govora v
tej rubriki, če se ne motim.
Paperboy je simpatičen pred-
vsem zaradi načina iskanja,
saj ni urejen povsem tako kot
klasični imeniki. Državo, v
kateri želite obiskati spletne
časnike, izberete z visečim
menijem, ah pa iščete kar z
iskalnim okencem. Če pozna-
te ime časopisa^ ki vas zani-
ma, je postopek seveda še
lažji. Enako je z mestom, v
katerem želite poiskati časo-
pise. Slednje je še posebej za-
nimivo zaradi iskanja lokal-
nih informacij, ki nam jih je
internet v zadnjem času tako
močno približal.
Ob obisku te spletne strani
me žal ni preveč presenetilo
■dejstvo, da v Sloveniji ni niti
enega samega časopisa, ki bi
imel vsaj del novic v anglešči-
ni. Vpisanih je sicer pet časo-
pisov, toda, če se postavite v
vlogo kakšnega deskarja, ki
ne pozna našega jezika, se
boste verjetno strinjah z ma-
no, da mu vse skupaj ne more
dosti pomagati. Bolj za šalo
kot zares sem nato izbral pr-
vo državo na seznamu, Afga-
nistan, kjer sem sicer našel
samo dva vpisa, a oba podpi-
rata angleščino. Čeprav razu-
mem vse ekonomske razlo-
ge, ki govorijo proti večjezični
podpori spletnih strani našii,
časopisov, sem še vedno
mnenja, da bi morali vsaj dej
dogajanja v Sloveniji redno
objavljati na spletu v njego.
vem maternem jeziku, an-
gleščini. Prepričan sem, da bi
ob ustrezni, nemara tudi dr-
žavno podprti strategiji, s tak-
šnim pristopom za promocijo
naše dežele naredili več kot i
marsikatero drugo promocij,
sko akcijo. Ha! Smo že pn
politiziranju, ki se mu bom v
prid užitnosti tega zapisa kar
najhitreje izognil.
Gremo naprej z našo stra-
njo. Če ne veste, česa bi se
lotili najprej, ali pa boste na to
stran šli zgolj iz navadne rado-
vednosti, priporočam, da naj-
prej preverite meni Top Dra-
wer Selection, v katerem boste
našli lokalne in specializirane
inačice tega imenika, kakor tu-
di uredniški izbor najbolj
vplivnih časopisov iz vsega
sveta, od ZDA, preko Evrope,
do Azije. Skratka, najboljši
med najboljšimi. Na osrednji
strani je na voljo tudi skromen
izbor najbolj svežih novic z
naslovi in povezavami.
Stran je čudovito orodje a
raziskovanje ali resno delo
če seveda potrebujete lokalni
ali poglobljene informacije (
dogajanju po svetu. Na volj(
so še spletna orodja za iska
nje, kar bo najbrž zadovoljile
tudi tiste zahtevnejše uporab
nike, ki hočejo izvedeti še ka
več. Skratka, na enem mestii
je zbrano vse tisto, zaradi če|
sar tako radi rečemo, da j^
svet postal majhen.
Vasja Ocvirt
vasja@slowwwenia.coi^
Petnajst ton oblačil
v konjiški, zreški in vitanjski občini so končali z akcijati
zbiranja oblačil in tekstilnih odpadkov. Nosilca akcije sta bil
Javno komunalno podjetje in podjetje EKO d.o.o. Slovenst
Konjice, v akciji so sodelovale Občine Slovenske Konjic
Zreče in Vitanje ter eko šole: OŠ Ob Dravinji, Pod goro, Lo^
Zreče in Vitanje.
Skupno so v akciji zbrali 15.400 kg tekstilnih izdelkov, od tega
bilo 10.100 kilogramov neuporabnih. »Uporabna oblačila |
Območno združenje Rdečega križa Slovenske Konjice razdeli
ljudem v stiski, neuporabna oblačila pa podjetje EKO zloži v ba
in jih odpelje na snovno reciklažo. Iz neuporabnih oblačil pred
lovalci pripravijo industrijske tkanine, kot so čistilna volna
podobno,« je povedala Marinka Vovk iz podjetja EKO.
Svetloba v temi v nočnem
programu Radia Celje
v skupnem nočnem pro-
gramu bo s ponedeljka, 7.
maja, na torek, 8. maja, Simo-
na Brglez gostila Sebastjana
Kamenika, rednega poslušal-
ca radia in zvestega sprem-
ljevalca dogajanja na sloven-
ski glasbeni sceni. Sebastjan
bo predstavil svojo precej ža-
lostno življenjsko zgodbo.
Kmalu po rojstvu je namreč
oslepel. S Simono sta se prvič
srečala v Škof j i Loki, v Centru
slepih in slabovidnih, kjer je
Sebastjan zaključeval šolanje,
Simona pa je tam snemala
radijsko reportažo. Zdaj Se-
bastjan dela kot telefonist v
Celju. Aktiven je na številnih
področjih, med drugim aktiv-
no sodeluje v gledališču sle-
pih in slabovidnih, kjer pri-
pravljajo predstavo Namišlje-
ni zdravnik. Morda se ga kdo
spomni iz oddaje Odklop, v
okviru katere so mu uresničili
željo, da je spoznal pevko
Marto Zore, ki jo ure in ure
posluša. Urška Krišelj je obisk
Sebastjana v Odklopu opisala
v knjigi 13 ODKLOPljenih.
Večkrat predstavitve te knjige
opravita kar skupaj.
Z nočnim programom bo-
mo celjski radijci Sebastjanu
uresničili še eno željo. Že zelo
dolgo si namreč želi biti radij-
ski voditelj in pri izboru
skladbe noči se bo lahko
preizkusil tudi v tej vlogi. Te
novice mu še nismo izdali'."
NGL
Biti dober je
pomembneje
ob dnevu prostovoljstva
so se učenci IV. Osnovne šo-
le v Celju vključili v različne
dejavnosti, pri katerih so po-
magali pomoči potrebnim v
okolici ter spoznavali življe-
nje ljudi s posebnimi potre-
bami.
Po tednu prostovoljstva
so učenci svoje vtise strnili
na okrogli mizi, ki so jo na-
slovili Dobro je biti pomem-
ben; pomembneje je biti do-
ber. Vtisi, ki so jih pridobili
med obiskom Kriznega cen-
tra "za mlade. Osnovne šole
Glazija, delavnic ročnega de-
la na Lavi ter mizarske de-
lavnice na Babnem (v sled-
njih delajo mladostniki s po-
sebnimi potrebami) so j^
segli globoko v srce. Po-
membna izkušnja je bil na-
stop v celjskem domu upo-
kojencev ter sodelovanje z
društvom upokojencev
mestne četrti Dečkovo nase-
lje, s katerim so učenci sode-
lovali že prej.
V tednu prostovoljstva so
se lotili tudi čiščenja okolice
mestne četrti, učenci prvih
razredov so zbirali oblačila
in igrače za Rdeči križ ter
hrano za zapuščene živali, ki
jo bodo oddali Mileni Močiv-
nik. Na razrednih urah so
govorili o tem, kaj je prosto-
voljstvo, vprašanje, ki ostaja
odprto, pa je: Kako naprej?
Bodo izkušnje ostale v učen-
cih zgolj kot dodatno spoz-
nanje?
ALMA M. SEDLAR
V slovenski
prestolnici
Iz Ljubljane smo te dni
dobili na Radio Celje pova-
bilo v Salon Minimal na
Mestnem trgu 4 v Ljublja-
ni. Tam bodo namreč za-
vrteli 23 radijskih oddaj iz
serije Neobičajne dvojice,
skupni projekt Likovnega
salona Celje in radia. Kipar
Jože Barši je razstavo iz-
vedel kot niz desetminut-
nih intervjujev z zanimivi-
mi osebami. Da bi razmiš-
ljanja doseglo čimveč lju-
di, tudi tistih, ki običajno
ne zaidejo v likovne gale-
rije, si je avtor za medij
izbral radio. Ker Radia Ce-
lje v Ljubljani ni mogoče
poslušati, bodo oddaje za-
vrteli v Salonu Minimal
vsak večer ob 20. uri, od
26. aprila dalje.
NE PRESLIŠITE NA
RADIU CELJE
Nedelja, 6. maja ob 10.10: Nedeljski zmenek - tokrat z
diplomiranim pravnikom Borisom Kmetom, ki je bil dolga leta
v Celju okrožni tožilec. Te dni bo praznoval 70. obletnico
mature. Še vedno poje v Pevskem društvu upokojencev Celje,
kjer je bil vrsto let predsednik. Borisa Kmeta bo predstavil
Tone Vrabl.
Sreda, 9. maja ob 16.15: POP ČVEK: gost bo Mik, pevec
skupine Remi iz Nove Gorice. Predstavil bo album Premiera,
na katerem je tudi duet z Laro Baruco, poznamo pa že skladbi
V^e, kar si želim, je tu s festivala Melodije morja in sonca, in
skladbo Le tebe še spoznam, za katero so fantje posneli
videospot. Ob 19.10 pa bomo gostili še skupino Hiša, ki
pripravlja v soboto v Mladinskem centru Celje koncert.
Sreda, 9. maja ob 18.00: FULL COOL: Letos Simona Brglez
pripravlja že peti Full Cool Demo Top. V otroški oddaji bo
tokrat predstavila tri dekleta, ki so v glasbenem ateljeju Goda
posnele izbrane skladbe.
Četrtek, 10. maja ob 10.10: POP ČVEK: v našem studiu bomo
gostili skupino Make up 2. Darja, Eva in Tina bodo predstavile
album Razprodano. Skladbo Ritem življenja so poslušalci
Radia Celje pred kratkim skoraj izbrali za skladbo tedna. Le za
en glas jih je namreč premagala Natalija Verboten s skladbo
Sonce iz srca.
Št. 18. - 3. maj 2001
NASVETI
21
I	KAJ BI DANES KUHALI
Hitro pripravljena in okusna jetra
pripravimo jih na različne
ločine. Lahko jih popečemo
Ijjkor zrezke, lahko jih popra-
vo in zdušimo v omaki, s
^tero potem prelijemo teste-
i^e, lahko jih pripravimo na
Ifosu opečenega kruha, za hi-
pr prigrizek. Jetra solimo šele
|,otem, ko so že pečena, da ne
|,ostanejo med pečenjem trda.
Jetra s papriko
Za 4 osebe potrebujemo:
;0O g svinjskih jeter, 3 žhce
jioke, 1 zeleno in 1 rdečo
papriko, 5 žlic olja, 3 žlice
[lelega vina, sol, poper. ■
priprava: jetra oplaknemo.
jbrišemo do suhega in narc
žemo na zelo tanke rezine,
povaljamo jih v moki. Paprike
očistimo in narežemo na tan-
^e rezance. V ponvi segreje-
jio olje. Na vročem olju po-
pečemo jetra, ves čas meša-
mo s kuhalnico. Ko porjavijo,
dodamo narezano papriko.
Vse skupaj pražimo in meša-
mo 2 minuti. Zalijemo z behm
rinom in kuhamo na majh-
nem plamenu 5 minut. Soli-
mo in popramo. Ponudimo z
dušenim rižem in solato.
Jetra z
rožmarinom
Za 4 osebe potrebujemo: 4
[ezine jeter (po 150 g), 1 žlič-
to suhega zdrobljenega rož-
narina, 4 velike rezine preka-
ene mesnate slanine (100 g),
I lovorjeve Hste, 4 žlice olja,
□"avnano žlico masla, 400 g
ie kuhanih testenin (skuha-
no jih lahko že prejšnji dan,
odcedimo in shranimo v hla-
iniku), 1 paradižnik.
Priprava: jetra oplaknemo
n obrišemo do suhega. Na-
remo jih z rožmarinom. Na
vsako rezino položimo kos
slanine in lovorjev list. Prip-
nemo z zobotrebcem. V veliki
ponvi segrejemo olje in ma-
slo. Na maščobi popečemo
jetra najprej na strani, kjer je
slanina, nato še na drugi stra-
ni. Na krožnike damo jetra,
testenine in okrasimo z rezi-
nami paradižnika. Ponudimo
z zeleno solato.
Jetra z jabolki
Za 4 osebe potrebujemo:
500 g piščančjih jeter, 500 g
kiselkastih jabolk, 500 g čebu-
le, 3 vejice majarona, 150 g
masla ah margarine, sol, po-
per, 2 žlici moke, 4 kose črne-
ga ali rženega kruha.
Priprava: jetra oplaknemo
in odcedimo na cedilu. Jabol-
ka olupimo in narežemo na
ne pretanke krhlje. Čebulo
olupimo in narežemo na ko-
lobarje. V ponvi segrejemo 50
g masla ali margarine. Na
maščobi prepražimo čebulo.
da zlato zarumeni. Nato jo
solimo in postavimo v pečico,
da ostane topla. V drugi ponvi
segrejemo 50 g masla ali mar-
garine. Na maščobi popeče-
mo jabolčne krhlje, da se
zmehčajo in da rahlo porjavi-
jo. Postavimo jih na toplo.
Jetrca popramo in potresemo
z moko. Popečemo jih, da se
rjavo zapečejo (z vsake strani
jih pečemo 4 do 5 minut).
Opečemo kruh in damo na
vsak krožnik kos kruha. Na
kruh damo jetra in jih rahlo
sohmo. Obložimo jih z jabolki
in s čebulo. Potresemo z ma-
jaronom in ponudimo.
Jetra v vinski
omaki
Za 4 osebe potrebujemo:
80 g mesnate slanine, 500 g
svinjskih jeter, 1 čebulo, 1/4
litra mesne juhe iz kocke, 1/8
litra rdečega vina, sol, poper,
mleto sladko papriko, maja-
ron, 1/8 litra sladke smetane,
1 žlico moke.
Priprava: slanino nareže-
mo na majhne kocke. V ponvi
segrejemo malo olja. Popeče-
mo slanino, dodamo tanko
narezana jetra in jih prepraži-
mo, da porjavijo. Dodamo
drobno sesekljano čebulo,
prepražimo, zalijemo z juho
in vinom in začinimo. Dušimo
15 minut. Omako izboljšamo
s smetano, v katero zameša-
mo moko. Prevremo in ponu-
dimo s krompirjevim pirejem
in z zeleno solato.
Piše: MAJDA KLANŠEK
KMETIJSKO SVETOVANJE
Kmetijske subvencije
Letos bo kar nekaj spre-
memb oz. novosti pri uve-
ljavljanju subvencij za kme-
tijske proizvajalce oz. upra-
vičence.
Spremenjeni bodo obrazci
za vlogo za dodelitev subven-
cij, verjetno tudi način vlaga-
nja obrazcev, spremenjeni
oziroma dodani bodo nekate-
ri ukrepi Slovenskega kmetij-
sko okoljskega programa
(SKOP), tudi višine subvencij
za nekatere že uveljavljene
ukrepe bodo spremenjene.
Ker pa je vse našteto, razen
načina vlaganja obrazcev,
predmet vsakoletne Uredbe o
uvedbi finančnih intervencij za
ohranjanje in razvoj kmetijs-
tva, ta pa je odvisna od sprejet-
ja proračuna za leto 2001, o
vsebini in višini sredstev še ne
moremo povedati nič natanč-
nega. Predvidoma bo zadeva
aktualna šele junija. Lahko pa
povemo, da bo postopek za
uveljavljanje subvencij pred-
vidoma takšen:
- kmetje oz. upravičenci bo-
do dobili domov predtiskane
obrazce. To pomeni, da bodo
v letošnje obrazce vneseni
lanski podatki. Vnos podat-
kov bo v marsičem poeno-
stavljen. Trenutno poteka te-
stiranje vnosa v predlagane
obrazce na izbranih kmetijah.
- kmet oz. upravičenec vne-
se v obrazce morebitne po-
pravke, po njegovem popol-
no vlogo z vsemi zahtevanimi
prilogami prinese na sedež
kmetijske svetovalne službe,
kjer jo bomo pregledah. Po-
polno vlogo je nato treba po-
slati na Agencijo za kmetijske
trge in razvoj podeželja. Če
bo postopek drugačen, bomo
o tem pravočasno obveščali.
Analiza vlog v letu 2000 je
pokazala, da je bilo največ
napak v dveh točkah: nepo-
polni računi za nakazilo in
dvojni KMG-MID oz. dva vla-
gatelja za isto parcelo.
Zaradi tega bo letos sestav-
ni del vloge tudi: potrdilo
banke o popolnosti in pravil-
nosti št. računa (na obrazcu)
in najemna pogodba, ki sta jo
podpisala najemodajalec in
najemojemalec (ne pa tudi
notarsko overovljena). Sub-
vencija pripada tistemu, ki
zemljo obdeluje.
Izjeme: če živi lastnik zem-
lje nekje v tujini in z njim ni
možno skleniti najemne po-
godbe, velja kot priloga izjava
tistega, ki zemljo obdeluje in
v njej obrazloži situacijo.
Priporočilo: ker je najmanj
težav z izplačilom preko HKS,
naj vlagatelji vpišejo številko
računa na HKS, če ga le imajo,
lahko ga tudi še odprejo;
-	vlogo naj izpolnjuje kmet -
upravičenec, saj je odgovoren
za pravilnost vloge;
-	čimprej uredite najemne
pogodbe.
Da kmetom olajšamo delo
s pisanjem najemne pogod-
be, smo pripravili obrazec
»najemna pogodba«, ki ga
lahko dobijo na sedežih Kme-
tijske svetovalne službe.
MOJCA KRIVEC,
univ.dipl.inž.agr.
ZDRAVNIK SVETUJE
Makrobiotika
Prim. dr. JANEZ TASIČ,
spec. inter. kardiolog
Makrobiotična oblika pre-
hrane spada med alternativ-
ne oblike prehrane, to so
tiste, ki odstopajo od urad-
nih priporočil prehrambe-
nih pravil, ki jih na osnovi
znanstvenih spoznanj pri-
poroča uradna medicina.
Vsa hrana, ki jo človek uži-
va, mora biti zdravstveno
neoporečna, samo, da je ena
bolj, druga pa manj zdrava.
Stroka odklanja nekatere ob-
like prehrane, ker trdi, da so
bolj zdrave zaradi dolgoletnih
izkušenj v prehranjevanju.
Med ahernativne obUke spa-
dajo tudi moderne oblike pre-
hranjevanja kot je hitra hrana
(fast food), prehrana le z riba-
mi, uživanje surove hrane, a
tudi tradicionalne kot so ma-
krobiotika, vegetarijanska,
joga hrana...
Zdravje,
hrana
in okolje
Makrobiotična oblika pre-
hranjevanja ni bolj zdrava ob-
lika prehranjevanja kot tista,
ki jo priporoča stroka, se pa
ljudje zanjo lažje odločajo, saj
predstavlja tudi modno obli-
ko prehranjevanja. Makro-
biotika je pravzaprav zaradi
velike psihološke motivacije
za nekatere umetnost in zna-
nost; Makrobiotičen pogled
na zdravje in bolezen je re-
zultat dinamike vseh vplivov,
ki lahko povzročijo" spre-
membe na duši in telesu. Vse,
kar pojemo, popijemo in naš
slog življenja, so posledice
okolja, v katerem živimo in se
odraža v naših življenjskih
navadah. Zdravje pa je posle-
dica naših navad in razvad.
Medicina ne trdi, da je makro-
biotična prehrana manj zdra-
va, se pa ne strinja s trditvijo
makrobiotikov, da je bolj.
Zgodovina
Makrobiotičen pristop se
naslanja na pravila, prakso in
teorijo, ki so jo zagovarjah
številni filozofi, učitelji in
zdravniki že v davnih stoletjih
človeške zgodovine. Izraz je
grškega porekla (makro po-
meni velik, širok, bios pa po-
meni življenje). Makrobiotiko
je kot izraz uporabljal že Hi-
pokrat, oče medicine. Novej-
še poglede na makrobiotiko
pa je razširil filozof Georges
Oshava, ki je navdušil tudi
Kushija. Ta je združil poglede
zahodne medicine z več tisoč-
letno vzhodnjaško tradicijo.
Uspehi
s tem, da so ljudje uporabili
principe makrobitike v pre-
hrani, slogu življenja in odno-
su do okolja, so si številni
podaljšali svoje življenje, šte-
vilni pa so okrevali in se rešili
različnih nezdravih razvad in
zaživeli bolj zdravo. Makro-
biotični pristop je sprejemljiv
za medicinsko stroko, spre-
jemljiv pa je tudi v filozof-
skem in družbenem odnosu
do zdravega življenja.
Energija in
hrana
Oshava je trdil, da je vse
energija, ki se izraža v ravno-
težju medsebojnih odnosov.
Bipolarnost je osnova teorije
in se izraža v polarnosti v
fiziki: plus - minus, toplo -
hladno, v biologiji: moški -
ženska, sladko - slano. Jin in
jang sta dve nasprotji, ki se
vedno privlačita in dopolnju-
jeta. Vse je razporejeno v raz-
ličnih nivojih in se medseboj-
no dopolnjuje. Nobena od teh
teženj ni absolutno dobra niti
slaba. Tako je Oshava razdelil
vse na dva principa, ki se do-
polnjujeta: jin in jang. Poglej-
mo primere: jin: vlažno, tem-
no, počasi, sladko, mehko,
lažje, hladno, ženska. Jang:
suho, svetlo, hitro, slano, tr-
do, težje, toplo, moški.
Če imate zdravstvene teža-
ve in ne veste, kako ravnati,
pišite na Novi tednik, Prešer-
nova 19, 3000 Celje, za ru-
briko Zdravnik svetuje.
Makrobiotiki delijo hrano
na tisto z več jina in na hrano
z več janga. Trdijo, da posa-
mezni ljudje potrebujejo raz-
lično hrano, nekateri z več
ene, drugi pa z več druge
energije. To pa je odvisno od
okolja, letnega časa, stanja or-
ganizma in psihičnega stanja
človeka. V okolju z več janga
bi morali težiti k hrani, ki je
bolj jin.
(se nadaljuje)
Št. 18. -3. maj 2001
22
GLASBA
EKSPRESEKSPRES
•	Na vrh angleške lestvice sin-
gle plošč so se takoj po izidu
zavihtele Destin^^s Child. Ame-
riške seks bombe, ki jih bog
poleg gibčnih in skorafda po-
polnih teles obdaril še z vrhun-
skimi glasovi, so tokrat prepri-
čale z R&B mojstrovino »Sur-
vivor«, ki jo lahko slišite tudi
na njihovem novem, tretjem al-
bumu. V ZDA na najyišji pozi-
ciji že tretji teden vztraja Ja-
net Jackson s simpatično po-
pevko »Ali For You«, v Nemči-
ji pa so ta teden največ singlic
prodali ameriški rockerji Crazy
Town.
•	Pred kratkim je luč sveta ug-
ledal prvi roman Britney
Spears, Solzavo zgodbico »A
Mother's Gift« o 14-letni pev-
ki, ki je vsa nesrečna zaradi braz-
gotine na obrazu, je pop prin-
ceska napisala skupaj z mamo
Lynne. Najbolj goreči privržen-
ci so knjigo že proglasili za naj-
boljši ameriški roman vseh ča-
sov, tisti malo bolj trezni in pou-
čeni pa so jo kvalificirah kot
literarni zmazek.
•	Sunday Times je objavil li-
sto tisočih najbogatejših Britan-
cev. Med glasbeniki se je naj-
višje uvrstil nekdanji beatle Paul
McCartney, ki je s premože-
njem vrednim več kot milijar-
do dolarjev zasedel »šele« 36.
mesto. Daleč za njim je skla-
datelj Andrew Lloyd Weber, na
lestvici pa najdemo tudi Mic-
ka Jaggerja in Eltona Johna.
•	Konec maja bo izšel nov al-
bum popularnega cro-latinar-
ja Davorja Radolfija. Na plošči
bo ducat novih skladb, dve iz-
med teh je Davor zapel skupaj
z avstrijsko pevko Gabrielle
Novak.
•	Hrvaška skupina Colonia je
pred nedavnim presedlala k za-
ložbi Croatia records. Za to naj-
večjo diskografsko hišo na oni
strani Kolpe bo najpopularnejša
hrvaška trojica že junija izda-
la nov album, še pred tem pa
bo 26. maja s skladbo »Za tvo-
je snene oči« nastopila na Hr-
vaškem radijskem festivalu v
Vodicah.
•	24. maja bo v ljubljanski
dvorani Tivoli poleg svojih šte-
vilnih starejših uspešnic Zdrav-
ko Čolič predstavil tudi sklad-
be z aktualnega albuma »Oka-
no«. Dan kasneje pa bosta Pleč-
nikove Križanke okupirali pr-
vi dami hrvaškega in slovenske-
ga popa Vanna in Nuša De-
renda. Prikupni mamici bosta
slaba dva tedna pred tem - 12.
maja - barve svojih držav za-
stopali na Eurosongu na Dan-
skem.
•	Novogoriški jugo-nostalgiki
Zaklonišče prepeva s pesmi-
jo »Mičo Muriquie ide u Holi-
vud« zaključujejo trilogijo, ki
se je začela s pesmijo »Žitje Miče
Muriquija« in nato nadaljeva-
la s predvolilno »Glasajte za
nas«. V režiji Vena Jemeršiča
je za omenjeno kreacijo že po-
snet video spot, kmalu pa bo
moč kupiti tudi njihov nov al-
bum, ki ga bodo pojoči zaklo-
niščarji promovirali na skup-
ni turneji z bosanskimi pobra-
timi Zabranjeno pušenje.
•	Po nekajmesečnem molku se
na domačo glasbeno sceno spet
vrača Siddharta. Šesterica s pe-
smijo »B Mashina« napovedu-
je izid drugega albuma, ki bo
pod imenom »Nord« izšel 9.
maja, na njemu pa bo 13 no-
vih skladb. Teden dni kasneje
se bodo ti najuspešnejši varo-
vanci založbe Multimedia od-
pravili na veliko slovensko tur-
nejo, kmalu pa bo moč videti
tudi nov video, ki prav te dni
nastaja pod taktirko znanega hr-
vaškega režiserja Gonza.
STANE ŠPEGEL
Na »Šmarnicahff
tudi Unikat
v nedeljo, 6. maja, točno
opoldne, bo pri gostišču Drak-
sler v Tremarjah pri Celju dru-
ga glasbena prireditev »Med
dišečimi šmarnicami«, na ka-
teri bo letos nastopil tudi mlad
ansambel Unikat iz Slivnice
pri Celju.
V ansamblu igrajo (spredaj
od leve) basist Uroš Tašner, pev-
ka Špela Žafran in kitarist Lu-
ka Polenšek ter (zadaj) harmo-
nikar in vodja Davor Pušnik.
Ansambel Unikat je uspešno na-
stopil na lanski prireditvi Po-
kaži kaj znaš v Dobju in letos
na javnem žrebanju Radia Ce-
lje za izlet 100 kmečkih žensk
na morje na kmečkem turiz-
mu Fatur v Slatini pri Ponikvi.
Tako so napravili prve posnet-
ke za Radio Celje, sicer pa so
' že tudi posneh skladbo, ki po-
meni začetek priprave gradiva
za prvo kaseto. Imajo odlične-
ga mentorja Francija Lipični-
ka iz Kamnika. Igrali so tudi
na Jurjevi reviji narodno zabav-
nih ansamblov v Šentjurju, si-
cer pa se pojavljajo _na različ-
nih manjših prireditvah in si
nabirajo izkušnje za kasnejšo
uspešno glasbeno kariero. Prav
gotovo bodo na prireditvi v Tre-
marjah prijetno presenečenje.
Sodelovali bodo tudi že uve-
ljavljeni Okrogli muzikanti, pa
domači ansambel Tremarski du-
kat ter več posameznikov.
TV
SVET VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA
ZAVODA VRTEC ROGAŠKA SLATINA
ULICA KOZJANSKEGA ODREDA 2
3250 ROGAŠKA SLATINA
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo Izpolnjevati pogoje, določene v 53. oziroma 145.
členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje In Izobraževanja
(Ur. list RS 12/96).
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Začetek dela: 1.9.2001.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili in pisno predstavitvijo svojega
videnja delovanja In razvoja vrtca v 8 dneh po objavi razpisa na
naslov vrtca s pripisom »RAZPIS ZA RAVNATELJA«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonitem roku.
Ostanimo prijatelji na
Franifolovem
KUD Anton Bezenšek Frankolovo bo v soboto, 5. maja,
pripravilo jubilejno, 10. revijo narodno zabavnih ansamb-
lov Ostanimo prijatelji. Prireditev se bo začela ob 17. uri v
telovadnici OŠ Frankolovo.
Zapeli bodo legendarni bratje Gregorc s Frankolovega, zai-
grali pa ansambli Mikola, Zeme, Vesele Štajerke, Mlade frajle,
•Domen Jevšenak s Hlapci, harmonikar Dejan Olipi, harmoni-
karja Dva prijatelja Mirko in Branko, Bratje Slatinek, Štajereks-
pres, ansambel Marjana Drofenika, Podkrajski fantje ter dva
udeleženca festivala slovenska polka in valček, zmagovalci Mladi
Dolenjci in dobitniki ene izmed petih nagrad strokovne komisi-
je, ansambel Žerdoner s prijatelji. Posebni gostje bodo člani
Alpskega kvinteta, za humor pa bo poskrbel Vinko Šimek. Po
končani reviji bo veliko srečanje, saj gre za jubilej, ki ga je treba
dostojno proslaviti.	TV
Št. 18. - 3. maj 2001
TV VODIC
23
Št. 18. - 3. maj 2001
24
TV VODIC
Št. 18. -3. maj 2001
TV VODIC
25
Št. 18. - 3. maj 2001
26
T V VODIC
Št. 18. -3. maj 2001
FILM - NASI KRAJI IN LJUDJE
27
IIGITALNE
laOVIČKE
Izboljšano
filtriranje
skladb
^Japster bo v bližnji pri-
j0dnosti uvedel novo teh-
jglogijo filtriranja skladb.
bo delovala na podlagi
j^očnih vzorcev skladb.
lioTci avtorsko zaščitenih
jjdadb bodo shranjeni na
(japsterjevih strežnikih in"
jodo služili za nadzor iz-
menjave glasbenih datotek.
*e bo pesem, ki jo bomo
^leh prenesti, preveč po-
jobna kateremu izmed
novcev, bo prenos onemo-
^čen.
Računalniki
gredo v
prodajo
ob množici slabih novic iz
^eta mobilne telefonije je
pesenetljiva vest o solidni
pdaji računalnikov in nji-
^vih sestavnih delov v
gvropi. Še posebej dobro se
pdajajo prenosni računal-
iiki in strežniki. Letos naj bi
godali kar za tretjino več
renosnikov in za 80 odstot-
^v več strežnikov kot lani.
Se najslabše kaže tržišču
jsebnih računalnikov, na-
nenjenih domači uporabi,
sedtem ko se trg poslovnih
€jev še nekako drži v sed-
Lepotica pod krinko
Kaj je najbolj enostaven na-
čin za Sandro Bullock, da utr-
di in opomni na svoj položaj
hollywoodske lepotice in »re-
nomirane« igralke? Da se naj-
prej naredi grdo in nato poka-
že, kako postane lepa. Ko se
naredi grdo policistko, prika-
že svoj igralski Jobpotencial«.
Ko postane znova lepa miss
simpatičnosti na protiterori-
stični akciji, bi to naj bil njen
pravi jaz. In film se tem in
podobnim statističnim prera-
čunljivostim nikoli ne odpove.
Eh, saj ni povsem tako hu-
do, kot se sliši. Toda do neke
mere je hudo. Ko Sandra igra
policistko, možačo, so njeni
soigralci edini, ki se pretvarja-
jo, da njene ženskosti ne vidijo
- pač zato, da lahko potem
igrajo še presenečenje, ko se ta
ženskost končno izkaže. Za-
kaj bi jim gledalec verjel? Mor-
da zato, da lahko potem reče,
da so policisti slepci. Kar je
navsezadnje nekaj, kar polici-
stom - okej, FBI-jevcem - tako
ali tako rečeš. Vsakodnevno.
Film naravnost hiti polagati
gledalcem že poznane besedne
zveze na usta. Film polaga
gledalcem vse sorte že upepe-
ljenih kalupov na usta. Posku-
ša jih potegniti navzdol na
raven splošnega pretvarjanja
- na raven splošne statistike.
Film na vsak način mora gle-
dalca zadovoljiti in ga ne sme
spraviti v slabo voljo ali dvo-
me, za božjo voljo, da ne. V
kontekstu tega je jasno, da se
za Sandro, »možačasto agent-
ko« brez iluzij o svetu, nazad-
nje izkaže, da je v svoji biti
povsem takšna kot »druge
ženske«, sploh in predvsem pa
povsem takšna kot neumne
platinaste nemočne jecljavke z
nalakiranimi nohti in prepro-
stimi imeni, da jih zna izgo-
voriti vsak nezainteresiranec,
ki si jih želi uporabljati kot
lutke. Ah, edino, kar si navse-
zadnje, v koncu filma, Sandra
zares želi, je »mir na svetu«.
Kako, zakaj, kakšnega, s
kom, to so preveč kompleksna
vprašanja za puhlico, v kakr-
šno se spremeni in kakršna je
menda nekje na dnu srca ved-
no tudi bila. Za puhlico, ki
želi biti le neboleča, nezgovor-
na, neargumentirana tolažba
vsem tistim moškim, ki za nič
na svetu ne želijo priznati, da
je ženska lahko inteligentna
in aktivna. Govori jim, da v
njihovem slepem samozado-
voljnem svetu kljub nekate-
rim obratnim dokazom v re-
snici ni nič narobe: če svojo
preveč zgovorno punco pošlje-
jo na lepotno tekmovanje, se
bo še vedno, brez skrbi, izka-
zalo, da je samo koklja, slabo
namaskirana v furijo. In po-
tem bodo lahko z njo zadovolj-
ni. Nekaj kolikor toliko uspe-
šnih hecov te smetanaste filo-
zofije ne popravi v več kot
znosen pop com.
Ostali igralci, vključno z
Michaelom Cainom, Benjami-
nom Brattom ter Williamom
Shatnerjem in Candice Ber-
gen, so precej zadovoljni s svo-
jim zvezdniškim ali statusom
prihajajoče zvezde in precej ne-
marno. z vseenostjo. pustijo
Sandri, da hodi po njih. Do-
nald Petrie je kot režiser naj-
bolj znan z Mistično pizzo, ki je
s kolen pa na noge spravila
Julio Roberts, na njegovem
spisku, filmov pa sta še recimo.
Stare sablje in Moj najljubši
marsovec. Z Lepotico pod krin-
ko je tudi Sandri do neke mere
pomagal na noge. kolikšen
rok trajanja bo to stanje imelo,
pa ni stvar osebne skeptike,
temveč drugih faktorjev.
PETER ZUPANC
KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 3. do 7.5. in 9.5.
ob 16., 18.30 in 21. ter 8.5. ob
18. akcijski film Mehikanka,
8.5. ob 20. "kinotečni ciklus
Andreja Tarkovskega" Zrca-
lo.
Mali Union: od 3. do 9.5.
ob 20. drama Forresterjevo
razkritje.
Kino Metropol: od 3. do
Z5. in 9.5. ob 15.30, 18. in
20.30 ter 8.5. ob 18.30 akcijska
komedija Lepotica pod krin-
ko. 8.5.ob 21. ter 4. in 5.5. ob
23. akcijski film Mehikanka.
Gremo v kino!
Pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna: angleška
kraljica je Michaelu Caineu podehla naslov »sir«. Nagrajenci
so: Matjaž Guček, Pod gradom 6, Celje; Edi Boršič, Brecljevo
20, Šmarje pri Jelšah in Janja Čretnik, Jenkova 38, Celje. Prejeli
bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov.
Nagradno vprašanje: v akcijski komediji Mehikanka igra
tudi Julia Roberts. Za katero vlogo je dobila letošnjega
Oskarja?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 7. maja. Izžrebali bomo tri dobhnike
vstopnice za ogled filma.
Z oceansko solo jadranja
Člani Yacht kluba Celje bodo na krovu Hrvatske čigre, ki je na poti okrog sveta, odjadrali 12. etapo Nuku Hiva - Tahiti
Minilo je dve leti od takrat, ko so
lani Yacht kluba Celje sproščeno
edeli v svojih prostorih in se po-
Bvarjali o vsakdanjih problemih
idralcev na Jadranu, Sredozem-
II in drugod. Naenkrat se je med
jimi razširila novica, da so lahko
deleženi pri projektu Šola
ceanskega jadranja hrvaške ja-
mice Hrvatska čigra na poti oko-
isveta.
Enotni so si bih, da je zanje najbolj
inimiva avantura, ki obsega jadra-
le med pacifiškimi otoškimi skupi-
imi Tuomotu, Markizi in Družbe-
'mi otoki. Čeprav sta bih do odho-
5 še več kot dve leti, se je devet
bov kluba, pomorščakov, Ijubite-
^v vetra in morja, takoj odločilo za
'avanturo. Pogoj za prijavo so bile
fveda predhodne izkušnje na mor-
i Udeleženci jadranja po Franco-
^ Polineziji: Peter Drofenik, Raf-
0 Počivašek, Igor Dobovičnik, Pe-
Tilinger, Bora Tilinger, Jani
^uš, Janez Habjan in Bojan
Zahvaljujejo se vsem, ki so
^korkoli prispevali k tej odpravi.
[ ^edaj, dve leti po začetni ideji, je
"Racija nekoliko drugačna. Ekipa
' ^ iz različnih razlogov zamenjala
IJ^^ članov, večinoma so odstopili
j^fadi pomanjkanja časa. Med tem
; ^ bili gostje jadrnice Hrvatska či-
I kjer so v nekaj dneh plovbe po
Mdranu spoznali vse skrivnosti te
•Potice.
Sedaj, ko je do odhoda le še nekaj
dni, je trema pred neznanim še več-
ja. Vsi udeleženci so že bih v širši
Evropi, tudi v Aziji in Ameriki, ven-
dar še nobeden od na časovni meji,
ki je od nas oddaljena 19.000 km. To
je pravzaprav na »drugi strani zem-
lje«, kjer je polnoč, ko ljudje pri nas
gredo na kosilo.
Medtem so skupinsko zbrali kopi-
co informacij preko Interneta, od
znanih jadralcev, ki so obiskali otoč-
ja, iz prospektov, pridobih informa-
cije o povprečnih letnih temperatu-
rah, padavinah, ciklonih.... Družih
so se tedensko in si izmenjavali
informacije o stvareh, ki jih morajo
imeti s sabo (nekaj nujnih, kot so
skiperski nož, ura z lučjo, ki bo
vidna tudi ponoči, zaščita pred ek-
vatorskim soncem, pred morskimi
psi, otoškimi lepoticami...). Pravza-
prav toliko nasvetov niso dobili vse
od otroških let.
Vsemu navkljub so vsi skupaj
trdno odločeni, da gredo in spoz-
najmo nove stvari, kot so: kokoso-
vo mleko, koralno morje, lagune
oblite s peščeno obalo, iz katere se
palme nagibajo v morje, morske
pse, mante, plovbo non-stop 500
NM, navigacijo s pomočjo zvezd in
sonca in brezmejna prostranstva
Pacifika.
Štajerci na Pacifiku! Mislim, da bo
tudi Pacifik presenečen. Seveda v
vsem najboljšem glede jadranja,
lovljenja rib, prijaznosti do morja.
Morda se bo ob večerih shšala kak-
šna domača, ko bodo dosegli dnev-
ni plan prejadranih milj, vendar bo
pred njimi še vedno sto in sto, sku-
paj kar dobrih 1000 morskih milj.
Zato, srečno pomorščaki pomor-
skega kluba Celje!	AB
Št. 18. - 3. maj 2001
28
PISMA BRALCEV
Pisem
neznaniii
avtorjev ne
objavljamo
»Razočarano mamico«, i<i
nam je poslala Odprto pi-
smo, pozivamo, da nam
sporoči svoje ime in naslov
ter telefonsko številko ali pa
se osebno oglasi v redakciji
Novega tednika. Tudi ostale
bralce, ki ste nam poslali
nepodpisana pisma (in brez
naslova ter telefonske šte-
vilke) obveščamo, da jih ne
bomo objavili brez ustrezne
dopolnitve. Uredništvo
PREJELI
SMO
Celje -
knežje
mesto - ali
res?
Spoštovani gospod župan
Bojan Šrot!
Proslava 550- letnice po-
delitve mestnih pravic Celju
je že mimo. Obhajanje zna-
menitega datuma (11. apri-
la) je potekalo, kot je. pač
potekalo. Lahko bi bilo bolj-
še in bolj dobičkonosno, kot
> je nedavno ugotovila spo-
"štovana gospa V. V. Einspie-
ler v Večeru, zato pravim:
»Šta je, tu je!«. Še dobro, da
je takrat neusmiljeno deže-
valo, a ne?
Sedaj pa k vzroku, zaradi
katerega sem se odločil, da
se javno izpostavim v celj-
skem Novem tedniku. Gre za
»mestna vrata«, ki jih je po-
stavila MO Celje v čast obha-
• janju te znamenite obletnice.
Vendar se ,vidi, da je ta
»umetnija« postavljena po si-
stemu »celjski ad hoc« in
spominja na vse drugo, kot
pa nekakšna »mestna vrata«.
Poleg tega pa še totalno ovira
promet ob Ljubljanski cesti.
Vse lepo in prav; res je, da
simbolični pomen »mestnih
vrat« ustreza zgodovinske-
mu izročilu, ki govori o treh
znamenitih vratih v takrat-
nem Celju (začetna lokacija
današnje Ljubljanske ceste,
lokacija Stanetove - pri kinu
Metropol, lokacija iz smeri
glavnega savinjskega mo-
sta).
In prav zaradi navedenega
bi lahko takšna vrata bolj do-
miselno postavili za celo leto
2001, vendar pa bi morala biti
celotna zadeva tehnično bolj
dovršena in manj moteča za
promet. Zanimivo je tudi to,
da sem vprašal nekega gos-
poda zidarja, ki je bil v ekipi,
kaj počnejo.
Vedoč, za kaj v bistvu gre,
mi je smeje odgovoril, da ne-
kakšen oder in da jim je žu-
pan tako »naručio«.
»O. K.«, sem si mislil; pa še
res izgleda vse skupaj kot ne-
kakšen »kiklopski zidarski
oder«, ki je prevešen z nekak-
šnim platnom, ki je po otipu
podobno krompirjevim vre-
čam.
Kakor koli že, menim, da
je tako zapravljanje občin-
skega denarja v stilu »za ma-
lo denarja, malo muzike«
neustrezno in neprimerno.
Ob takšni častitljivi obletnici
pa si knežje mesto Celje res
zasluži kakšen bolj dostojen
in tehnično sprejemljiv ob-
jekt, že zaradi nas celjskih
davkoplačevalcev(alk) in ne-
nazadnje tudi zaradi dejstva,
da je »Celje nekoč že bilo v
Evropi«, pa čeprav res samo
davnega leta 1451 ... in nikoli
več.
GREGOR URANIČ,
Celje*
Poziv
slovenski
javnosti in
poslancem
Parlamentarni odbor za zu-
nanjo politiko je 22. marca
letos soglasno sprejel predlog
slovenske vlade, da naj se
spremeni 68. člen Ustave, ki
nakupovanje slovenske zem-
lje in nepremičnin pogojuje z
vzajemnostjo (recipročnost-
jo). Naj spomnimo, da je 68.
člen Ustave do julija 1997 pre-
povedoval tujcem kupovati
slovensko zemljo in nepre-
mičnine. Pisci Ustave so ga
tako oblikovali zaradi izku-
šenj s sosednjimi narodi, ki so
na naše ozemlje prodirali ve-
činoma tudi z nakupovanjem
zemlje in nepremičnin. Leta
1997 so slovenski politiki va-
rovalno naravo tega člena od-
pravili, pustili pa so vsaj pogoj
vzajemnosti. Sedaj hočejo od-
praviti tudi to zadnjo varoval-
ko. Izročeni bomo na milost
in nemilost tujim strateškim
interesom, ne da bi imeli pri
tem - sicer večinoma prazno
^ tolažbo, da lahko tudi mi
nakupujemo zemljišča in ne-
premičnine v državah ES.
Slovenski politiki trdijo, da
bo naše vključevanje v ES se-
daj hitrejše in lažje, res pa je,
da bo to vključevanje za nas
še bolj škodljivo in enostran-
sko. Slovenska politika nas
vključuje v Evropsko skup-
nost tako, da nam lomi hrbte-
nico narodnih interesov in na-
cionalnega ponosa. Hoče nas
prepričati, da je za nas edini
interes ta vključitev, da mora-
mo priti v ES, pa čeprav zopet
kot hlapci.
Lahko bi bilo tudi drugače.
To dokazujejo drugi evropski
narodi, tisti, ki v ES sploh
nočejo in tisti, ki imajo vsaj
zaščitno zakonodajo (leta
1997 nas je slovenske politika
prepričevala, da nobena drža-
va kandidatka za vstop nima
zaščitne zakonodaje). Resni-
ca je prav nasprotna - veliki
evropski narodi, kot so Polja-
ki, celo zahtevajo prehodna
obdobja, dolga cela desetlet-
ja, preden bi svojo zakonoda-
jo prilagodili zahtevam Brus-
lja. Slovenska politika ves čas
zavaja slovenske državljane.
Trdili so, da bo možnost na-
kupovanja slovenske zemlje
in nepremičnin stopila v velja-
vo z našim včlanjenjem v ES,
pa se je pokazalo, da bo to že
po štirih letih, ne glede na to,
ali bo Slovenija članica ES ali
ne. V pogovoru z novinarjem
tujega časopisa pa je bivši slo-
venski državni sekretar na
zunanjem ministrstvu pozival
Italijo, naj spremeni svoje za-
kone, ki tujcem predpisujejo
stroge omejitve za nakupe v
obmejnem pasu, tako da bi
takratna slovenska zakono-
daja, ki je predpisovala vza-
jemnost, postala nična.
Odprava vzajemnosti bi bi-
la torej predvsem zopet veli-
ka zmaga italijanske zunanje
politike nad Slovenijo, ker je v
službi italijanskega prodira-
nja na Slovensko ozemlje.
Sprememba Ustave 1997,
sprejem španskega kompro-
misa, ukinitev brezcarinskih
prodajaln in sedaj ponovna
sprememba Ustave, so le ne-
kateri »dosežki« slovenske
politike na poti v evropske
povezave, ki nas silijo v raz-
mislek o tem, koliko sloven-
ska politika sploh še dela za
naše osnovne narodne kori-
•sti.
Igor Bavčar, slovenski mini-
ster za evropske zadeve, je v
izjavi Primorskim novicam
19. junija 1998 dejal, da se v ES
ne vključuje samo slovenska
vlada, ampak vsi slovenski
državljani in da je zato treba
spregovoriti o vseh odprtih
vprašanjih in omogočiti javno
razpravo. Danes, le nekaj let
pozneje, Slovenci ne moremo
vplivati niti na najbolj osnov-
na dejstva, pomembna za naš
obstoj in našo prihodnost. Ja-
sno ni niti to, če bomo o vsto-
pu v ES odločali na referendu-
mu! Za vstop v Nato sloven-
ska »demokratična« oblast ne
predvideva referenduma.
Upamo in pričakujemo, da
bodo poslanci Državnega
zbora zavrnili predlog vlade o
vnovični spremembi 68. člena
Ustave. Gre za osnovne kori-
sti slovenske države in za do-
stojanstvo vsakega posamez-
nega našega državljana. Če
bomo storili tudi to usodno
napako, bomo potem, ko tudi
doslej, lahko samo še ugotav-
ljali politično škodo, ki smo jo
povzročili z nepremišljeno
odločitvijo slovenskemu na-
rodu.
BORUT KORUN,
Gibanje 23. december
Jurjevanje
in konji
V nedeljo, 21. aprila je bil
zadnji dan praznovanja v
Šentjurju - jurjevanja. Pika na
i je bila povorka konj z vsemi
običaji in opremo, ki sodi zra-
ven. Žal pa dogodek, ki ga
želim opisati, ni ravno zgle-
den.
Okrog petih popoldne sva
si z ženo prišla ogledati dom
bratov Ipavcev. V neposredni
bližini te-hiše je stal osebni
avtomobil s prikolico za pre-
voz konj. Pozornost nama je
vzbudila skupina ljudi, ki so
stali ob njej. Poskušali so na-
mreč pomiriti ubogega ko-
nja, ki je že več ur stal ukleš-
čen v ozko in tesno prikolico.
Hrzal je, brcal z nogami ob
tla, verjetno lačen, žejen in
utrujen, saj ni mogel leči.
Oziral se je skozi majhno oz-
ko lino, kdaj bo od kod prišel
brezskrben gospodar in ga
rešil. Da že dolgo čaka, so
pričali sledovi male in velike
potrebe, ki so bili vidni čez
celo cesto.
Ne bom objavil registrske
številke avtomobila, ker ni-
mam namena s prstom po-
kazati na lastnika. Želim le
opozoriti rejce teh plemeni-
tih živali, da je odnos do ži-
vali njihova slika. In če že
tako ponosno obnavljajo sta-
ro tradicijo in običaje, bi mo-
rali naše prednike tudi v tem
oziru posnemati. Oni so
vedno najprej poskrbeli za
živali, potem šele za sebe.
Zavedali so se namreč, da
konj ni suženj, ampak naj-
boljši prijatelj, ki mu pomaga
preživeti. In kje je bil gospo-
dar tega konja? V obeh go-
stilnah zgornjega trga je bilo
zelo živahno. Še najbolj gla-
sno pa je bilo v kletnem pro-
storu hiše bratov Ipavcev,
kjer je popivala velika druž-
ba. Mogoče je bil prav med
njimi? Kasneje sem slišal, da
je konj ob sedmih zvečer še
vedno čakal. Kdo ve, kdaj ga
je gospodar, ki gotovo ni bil
lačen in žejen, odpeljal do-
mov, morda celo pod vpli-
vom alkohola.
Ob tako mučnem dogodku
se človek vpraša, kjer sta na
takih prireditvah redarska
služba in policija. Priporočal
bi tudi, da bi v bodoče priredi-
telj pred začetkom parade
udeležence opozoril na hu-
mano ravnanje z njihovimi ži-
valmi.
MARJAN MRAVUAK,
Kompole
Hudournik
gradi novo
planinsko
kočo na
Svetini
Ko sem prebral v časopisu,
da je Stanko Zakelšek odku-
pil staro planinsko^ kočo na
Svetini, sem bil zelo vesel. Ker
sem rad zahajal na Svetino,
mi je po zaprtju kar nekaj
manjkalo. Mnogo je bilo pla-
nincev iz vse Slovenije, ki so
•radi zahajali tja.
Žal pa so se kaj kmalu našli
nasprotniki, ki so Zakelšku
nevoščljivi. Takoj so se poja-
vili inšpektorji celjske enote
republiškega inšpektorata za
okolje in prostor. Po ogledu
rušitvenih del so ugotovili, da
je imel lastnik Hudournika za
posege na Svetini upravno
dovoljenje, vendar je pri izva-
janju del prišlo do nekaterih
odstopanj. Zato je bil zoper
njega uveden postopek. Zani-
ma me, če so inšpektorji v
podobnih primerih tudi tako
ažurni kot pri Zakelšku.
Stanko Zakelšek mi je de-
jal, da ima vse ustrezne doku-
mente. Sedaj ne vem, komu
naj verjamem. Upam, da se
ne bo našel kdo, ki bi mu
prepovedal gradnjo. Ker je bi-
la stavba v popolnoma dotra-
janem stanju, je ugotovil, da
je bolje, če jo poruši in zgradi
novo. V novi planinski koči
bo 50 ležišč in dodatni prosto-
ri. To bo ravno dovolj za 50-
sedežni avtobus izletnikov.
Ko sta Celjsko kočo upravlja-
la zakonca Zakelšek, so bili
vsi planinci zadovoljni s kvali-
tetnimi uslugami. Tudi okoli-
ca koče je bila v boljšem sta-
nju, kot je sedaj. Nova planin-
ska koča bo velika pridobitev
za Svetino, Štore, pa tudi Ce-
lje. Tudi župan občine Štore je
nad novo pridobitvijo zelo
navdušen. Zakelšek je predvi-
deval, da bi kočo odprl ob
cerkvenem prazniku v avgu-
stu. Žal se bo otvoritev zgodi-
la nekoliko kasneje, Stanku
Zakelšku pa želim, da bi us-
pešno kljuboval nevoščljiv-
cem in dokazal, da ima prav.
MILAN GOMBAČ,
Celje
Korenine OF
na Celjskem
27. aprila 1941 je bila v
Ljubljani ustanovljena mno-
žična politična organizacija.
Ustanovljena je bila z name-
nom, da povede slovenski
narod v boj za osvoboditev
izpod okupacije nacističnih
in fašističnih vojska. Istoča-
sno je bil napovedan boj za
družbeno preobrazbo, za
drugačno politično in zlasti
socialno ureditev države. Na
čelo tega boja so stopile
stranke in skupine, ki so uži-
vale zaupanje ljudstva - ko-
munisti, krščanski socialisti,
slovenski Sokoli in kulturni
delavci. Deklarirali so se kot
Osvobodilna fronta sloven-
skega naroda in si prizade-
vali pridobivati somišljenike
in aktiviste ne glede na
strankarsko, nacionalno in
versko pripadnost. Živahen
razmah osvobodilnega giba-
nja v letu 1941 lahko pripiše-
mo zarodkom, ki so se obli-
kovali predvsem v kulturnih
delavskih društvih Vzajem-
nost. Društva so imela po-
membno vlogo pri vzpodbu-
janju zavesti celjskega de-
lavstva in naprednih intelek-
tualcev v Društvih kmečkih
fantov in deklet, v Sokolu, v
Odboru za obrambo sever-
ne meje, v Ciril-Metodij-
skem društvu in Braniboru.
Zastopniki kmečko-delav-
skega gibanja. Slovenske
kmečke stranke in drugih
skupin so na zborovanju S.
septembra 1939 v Celju usta-
novili Zvezo delovnega
ljudstva Slovenije, ki je že
sprejemala protifašistične in
socialno napredne progra-
me. Pomembno je bilo po-
vezovanje KPS, SKOJ, Krš-
čanskih socialistov oziroma
Jugoslovanske strokovne
zveze. Gibanje, ki se je na ta
način začelo, označuje Celje
za predhodnico Osvobodil-
ne fronte slovenskega naro-
da. Kmalu po ustanovitvi vr-
hovnega plenuma kot vr-
hovnega organa OF, ki je bil
konstruiran 15. junija 1941 in
se je kasneje, septembra
1941 proglasil za SNOO (Slo-
vensko narodno osvobodil-
ni odbor), je bil 6. julija 1941
ustanovljen Mestni odbor
OF Celje v stanovanju Cirila
Debeljaka na Ljubljanski ce-
sti. MOOF so sestavljali: To-
ne Grčar, Mirko Gorenjak,
Drago Hojkar, Avgust Le-
šnik, Metod Hočevar, Ciril
Debeljak in Marica Frece. Is-
tega dne je bil ustanovljen
tudi odbor OF za celjsko
okrožje v Govcah nad Rim-
skimi Toplicami. Domneva-
mo lahko, da je oba odbora,
mestnega in okrožnega,
spodbudila ustanovitev Po-
krajinskega odbora OF za
Štajersko na Kojzici nad
Rimskimi Toplicami 22. ma-
ja 1941. Celjsko območje so
v tem odboru zastopali
ne Grčar. Metod Hočevar i
Jože Jurač, začetek upora
Celjskem je povezan z ith^j^
gimi imeni, ki sb tako
drugače svoja življenja pj
darili svojemu narodu j.
svojemu prepričanju. Iii^g.
Miloš Zidanšek, FranjJ
Vrunč. Janko Skvarča.
šan Finžgar, Slavko Šlan(j^j
in drugi bodo označeva],
zgodovinsko obdobje, ko ^^
je začel slovenski narod z^.
vedati alternative: biti ali
biti.
RISTO GAJŠEk
predsednik Zveze borce^
Celje
ZAHVALE,
POHVALE
Lepa
doživetja v
domu
upokojence\i
v domu upokojencev i
Šmarju pri Jelšah nam vods
tvo pripravi po dve priredij
na mesec, včasih tudi več. 1
aprilu je en teden pred veliki
nočjo prišel med nas ansam
bel »Vesele babice« iz Šmart
nega ob Paki, ki ga sestavlj,
pet žensk. V uri trajajočer
kulturnem programu so bre
premora zaigrale in zapele v
sto lepih pesmi in skladb. H
zadnje so ob spremljavi ha
monikarke veselo zaplesale,
Velika noč je največji kri
čanski praznik. Tega se zav(
dajo tudi vodilni v domu, sj
so nam stanovalcem omog(
čili sveto mašo, ki jo je n
veliko soboto daroval kaplai
gospod Srečko. Velika dvor;!
na jedilnice je komaj sprejel
številne udeležence svet
maše. Najprej je gospod ka
plan blagoslovil velikonočn
jedila. Med mašo je p
otroški cerkveni zbor i
Šmarja, ki ga vodi Greta G
luf Galuf. Vsi smo dobili tul
spominske podobice. Ni
zadnje je gospod kaplan ob
skal vse nepokretne v soba
in jim podelil duševno hran
ter jim s tem vlil moč. upaii
in tolažbo.
Iskrena hvala upravi doirt
ki nam je omogočila dva tali
lepo doživeta popoldneva, I
nam bosta ostala še dolgo
nepozabnem spominu.
HILDA LOKOŠEl
Šmarje pri Jelš«
Trgovina in mizarstv(
HOBY-LES
škofja vas 3 b, 3211 Škofja val
zaposli prodajalca
v trgovini s tehnič-
nim blagom.
Pogoj: končana trgovska ^
komercialna šola.
Vse informacije na sedežu po<l
jetja vsak dan med 8. in 14. ur(
ali po telefonu (03)425-1700
Št. 18. - 3. maj 2001
ZA AVTOMOBILISTE
29
Chappo kar tako^ Z zares
Japonski Nissan se je v zad-
jih letih srečeval z velikimi
jžavami. Potem, ko je postal
jlastnik francoski Renault, so
J stvari spremenile na bolje.
To dokazujejo tudi novi pro-
sti oziroma avtomobili, ki naj
jv prihodnjih letih zapeljali na
este. Ali bo recimo mestni chap-
cres tudi kdaj ugledal luč dne-
a, je ta hip še prezgodaj reči,
tži pa, da predstavlja Nissano-
vo vizijo sodobnega malega mest-
nega avtomobila. Pri tem naj bi
bil chappo več kot le vozilo na
štirih kolesih, saj bo opremljen
tako, da bo mogoče v njem pre-
živeti del prostega časa, poslu-
šati dobro glasbo ipd. Pri Nissa-
nu so nasploh prepričani, da gre
za dnevno sobo na štirih kole-
sih. Kot že rečeno, chappo je za
sedaj zgolj projekt, katerega uso-
da je precej neznana.
Povsem drugačen pa je avto,
ki je ta hip še v preskušnji, ven-
dar je že jasno, da ga bomo na
cestah videli čez leto ali naj-
več dve. Kupe Z oživlja tradi-
cijo uporabe te črke pri Nissa-
novih športnih kupejih (300 Z,
recimo). Prvič je bil avto na og-
led na letošnjem detroitskem
avtomobilskem salonu, pred
časom pa tudi v Ženevi. Doka-
zuje se z izrazito kupejevsko
podobo, ki se je, vsaj tako je
slišati in videti sedaj, dobro pri-
jela. Zanimiva je zasnova po-
gona - motor spredaj, pogon na
zadnji kolesni par. To med dru-
gim dokazuje, da se bo hotel
nissan Z vsaj na evropskih tr-
gih kosati recimo z BMW se-
rije 3 v kupejevski varianti ali
pa z Mercedesovim športnim
kupejem razreda C. Namenili
so mu 3,5-litrski V6 motor, ki
bo zmogel 260 KM, kar naj bi
zadostovalo za pospešek šest
sekund do 100 km/h. Menjal-
nik bo bodisi šeststopenjski
ročni ali petstopenjska elek-
tronsko kontrolirana avtoma-
tika, medtem ko bodo kolesa
kar 20 (!) palčna, dimenzij
255/35 spredaj in 275/35 za-
daj. Kot že rečeno, nissan Z
naj bi na ceste pripeljal naj-
kasneje leta 2003.
Nissan v nove čase s chappom in kupejem Z.
V ZDA
dobro za
tujce
čeprav je v ZDA recesija, ki
se pozna tudi na evropskih
trgih, pa zadnji podatki o pro-
daji novih avtomobilov kaže-
jo drugačna znamenja.
Marec je bil skromen pred-
vsem za tri velike domače to-
varne, se pravi DaimlerChry-
sler, pa General Motors in Ford.
Prvi je prodal za 10 odstotkov
manj kot marca lani, drugi je
prodajo zmanjšal za 13 odstot-
kov, medtem ko je bilo kup-
cev GM avtomobilov za pet od-
stotkov manj. Po drugi strani
pa so predvsem neameriške av-
tomobilske hiše marca poslo-
vale dobro, saj je recimo japon-
ska Toyota prodajo povečala za
11 odstotkov, poleg tega pa je
šlo bolje tudi BMW, Saabu,
Land Roverju in Audiju.
Porsche
spreminja
911
Na jesenskem avtomobil-
skem salonu v Frankfur-
tu (v začetku septembra)
bo nemški Porsche verjet-
no pokazal tudi nekoliko
prenovljeni 911.
Prednje luči bodo nekaj
večje, drugačen bo prednji
odbijač, seveda bo spreme-
njen tudi zadnji; na pred-*
njem delu bodo spremenili
še odprtine za dovajanje zra-
ka, k motorju, ki pa bo še
vedno nameščen v zadku. Po-
gon ostane enak (na zadnji
kolesni par), pač pa bodo ne-
koliko preuredih 3,6-litrski
bokserski motor, ki je že ne-
kaj časa vodno hlajen. Po no-
vem bo dobil dodatnih 15
KM, kar pomeni skupaj 315.
Ali se bodo povečale tudi ce-
ne, ta hip še ni znano.
rretja različica šicode fabie
češka Škoda s svojo fabio,
vtomobilom nižjega razre-
a, ne dosega enakih uspe-
ov kot recimo z večjo in ne-
aj dražjo octavio. Vendar se
onudba različnih izvedenk
|[)ie skokovito povečuje; se-
^j češka avtomobilska hiša
redstavlja tretjo karoserij-
b izvedenko, in sicer limu-
ino.
Ta od kombijevske (karavan-
;e) izvedenke ni nič daljša
122 centimetrov), je pa raz-
ita v zunanji podobi. V prt-
ljažnik fabie limuzine gre 438
litrov prtljage, je pa mogoče
prtljažni prostor povečati na
789 litrov. Zadek te fabie ka-
že jasno, torej Škodino pore-
klo, kakšne karoserijske po-
sebnosti pa ni opaziti. Opre-
me so tri, in sicer classic, com-
fort in elegance. Motorna po-
nudba je kar pestra, čeprav dr-
ži, da imajo trije od štirih ben-
cinskih agregatov enako gib-
no prostornino (po 1,4-litra),
vendar različno moč (68, 75
in 101 KM). Najmočnejši mo-
tor je 2,0-litrski štirivaljnik s
115 KM, sta pa naprodaj tudi
dva dizelska motorja z gibno
prostornino po 1,9-litra in s
68 oziroma 101 KM. Pri razli-
čici z bencinskim 75 KM mo-
torjem si je mogoče za dopla-
čilo omisliti tudi štiristopenj-
ski samodejni menjalnik. Pod-
vozje fabie v limuzinski varian-
ti je enako kot pri kombiju,
pri uradnem uvozniku škod pa
pravijo, da je treba prve avto-
mobile na slovenskem trgu pri-
čakovati septembra.
Škoda je pri modelu Fabia predstavila še limuzino.
Evropska unija: samo navzdol
1'rodaja novih avtomobilov v Evropski uniji
1 ^roma 18 državah Zahedne Evrope, ki jih
. ^iema statistika, ne gre dobro.
Marca je bila tam prodaja za pet odstotkov
^omnejša kot marca lani, saj so prodali sku-
■ 1,6 milijona vozil. Vendar nekateri menijo
' napovedujejo, da bo letošnja prodaja kljub
"^^nim rezultatom sicer nekaj slabša kot lani,
^•^darle ne katastrofalno nizka; tako naj bi le-
na koncu zabeležili številko 14,8 milijona
yh prodanih avtomobilov. Vprašanje seveda
■ ali se bodo takšne napovedi uresničile, še
posebej zaradi tega, ker je posel zelo skromen
v Nemčiji. Tam je bilo marca kupcev za 7,3
odstotka manj kot marca lani (prodah so 828
tisoč avtomobilov), z minusom pa se otepajo
tudi v Italiji (745 tisoč), Španiji (359 tisoč) ipd.
Bolje je šlo le v Franciji, kjer so marca prodali
578 tisoč avtomobilov ali za tri odstotke več
kot marca lani. Pesimizem vsaj malo preveva
tudi japonske tovarne, ki so letos na teh trgih
svojo prodajo zmanjšale za 13,9 odstotka, med-
tem ko se je posel južnokorejskih avtomobil-
skih hiš zmanjšal za dobrih 34,5 odstotka.
Ferrari
pripravlja F60
čeprav je bolj ali manj očit-
no, da se avtomobilska Evropa
srečuje z recesijo, je tudi očit-
no, da gredo dragi ali izjem-
no dragi in tudi zmogljivi av-
tomobili zelo dobro v promet.
To je tudi najpomembnejši
razlog, da bo italijanski Ferra-
ri čez čas predstavil F60, avto-
mobil, s katerim nadomešča
F50. V tem vozilu bo veliko ti-
stega, kar slovita tovarna upo-
rablja v dirkah Fl, vendar ob
tem tudi dodajajo, da se jim ni
treba dokazovati s hitrostjo -
saj ferrariji'5t) tako ali tako ze-
lo hitri. Po sedanjih napovedih
naj bi F60 poganjal prenovlje-
ni V12 (dvanajstvaljni) motor,
ki bo zmogel nič manj kot 650
KM. F60 bo recimo v primer-
javi z F50, ki ga prav tako po-
ganja 12-valjni motor (vendar
z gibno prostornino 4,7-litra),
za 30 odstotkov lažji, kar se bo
poznalo pri končni hitrosti in
seveda pospeških. Po tovarniš-
kih podatkih bo najvišja hitrost
nekako 330 km/h, do 100 km/
h pa bo pospešil v približno
treh sekundah. Cena? Za sedaj
je le ugibanje, toda za manj kot
600 tisoč mark tale F60 ne bo
v domači garaži. Bo pa imel slo-
viti avto kar hudo konkuren-
co, saj naj bi Porsche leta 2003
predstavil carrero GT (558
KM), prihaja mercedes SLR
(550 KM), bugatti EB 16,4 ve-
yron (1001 KM) ipd.
Varna mercedesa
Pri neodvisni ameriški instituciji, ki se ukvarja z varnostjo avtomobilov in prometa, so
pred časom opravili preskusno trčenje z dvema mercedesoma, in sicer C in E.
Vozili sta trčili v oviro s hitrostjo nekaj več kot 63 km/h. Rezultati so za oba avtomobila in s tem
za tovarno Mercedes Benz, ki je uspešna tudi v ZDA, zelo ugodni. To bo seveda pripomoglo k še
nekaj večjemu uspehu tako razreda C kot E na ameriškem trgu, kjer so rezultati preskusnih trčenj
odmevni in pomembni.
Mercedes razreda C po preskusnem trčenju.
Št. 18. - 3. maj 2001
30
ZA RAZVEDRILO
MODA
31
Neo-punk, vroča
moda s hladno kovino
Vrača se rockovski glamur iz osemdesetih let z elementi atraktivne punk
modne scene - usnje, kovinske verige, neti...
Tokrat smo vam ujeli nekaj
japljic z velikega modnega
0\a, ki je na letošnje tren-
jovsko prizorišče naplavil
lubkulturni, rockovski punk.
Morda boste ob tej novosti
prnahnile z roko v smislu: »Ne
ivala! V verige vklenjena, z neti
jrepikana, s >sado-mazo< usnje-
limi trakovi zavezana in črno
jbarvanih ustnic pa že ne mi-
slim tekati po svetu zgolj za-
voljo mode!« Pravilno razmiš-
jate, če se ta videz ne dopol-
jjuje z vašo življenjsko filozo-
|jo, okusom, leti, postavo in
^ čim.
Pa vendar... Glede na videno
^hko govorimo o najnovejši
iiodni obsesiji. Pojav nekate-
[iimenujejo nagajivo-uporniški
entuziazem, v ulični videz
reoblečena avantgarda ali agro
leganca.
V tej trendovski temi imajo
jjavno besedo monokromatska
barvna druženja z absolutno
prevlado črne, svetleče usnje,
gigantski ali miniaturni kovin-
ski neti, kovinske zaponke, ki
jajejo oblačilu videz »okova-
|osti«, težke, žvenketajoče ve-
ige ali sofisticirane ovratnice,
[i tesno objemajo vrat..
Asociacije na Umo Tburman
rerotično oprijetem usnjenem
kombinezonu z rokavicami in
ogromno kovinsko sponko na
širokem pasu? Ali, bog ne daj,
celo na kakšno nevarno-igrivo
damo z verigami in bičem v ro-
ki?
No, ta bi bila pa res prehu-
da. Letošnjo rockovsko-pun-
kovsko modno podobo so si na-
mreč modni oblikovalci zami-
slili kot prijazno, če ne že na-
ravnost čednostno. .
Nekaj netov tu in tam kot
obroba ovratnika, na torbici, na
pasu ali detajl na obuvalu, bo
nemara povsem dovolj za pra-
vo vzdušje. Velik hit je tudi na-
kit - večnamenske kovinske (zla-
to oziroma srebrno svetleče) ve-
rige, ki jih lahko nosimo kot več-
krat ovito ogrlico okrog vratu,
kot pas, ki v asimetrični liniji
krasi boke, kot zapestnice...
Seveda vso to kovinsko okras-
je z neti, sponkami oziroma ve-
rigami na čelu ni potrebno vse-
lej in izključno družiti z us-
njem. Lahka bombažna spom-
ladanska obleka ali eleganten
hlačni kostim bosta s takšnim
detajlom zaživela na povsem
nov način.
Ključni element današnje ide-
je je namreč projekcija sveže,
mladostne in odločne energi-
je, ki se spaja v celoto zgolj z
nadgrajevanjem individualnih
modnih vizij.
Antipod kovinskim akcentom: romantična čipka; črna (ne)bar-
va pa je vsekakor zakon, trdi neo-punk modna filozofija.
Neti in veriga - čeprav le na tor-
bici, je želeni efekt dosežen.
Vklenjena v žlahtne in
supertrendovske verige.
Klasična eleganca in »zvito«
zakrita ljubezen do kovinskih
verig.
Pripravila:
VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
NAMIG ZA NAKUP
Nemške znamke
V Modiani v celjskem In-
tersparu so vam na oddelku
ženske konfekcije poleg vseh
uspešnih in uveljavljenih slo-
venskih že dalj časa na voljo
tudi izdelki dveh priznanih
nemških proizvajalcev, to sta
blagovni znamki Gerry We-
ber in Steilmann.
Njihovi izdelki sodijo v visok
kakovostni razred tako po iz-
delavi (designu) kot po mate-
rialih. Za izdelavo uporabljajo
stoodstotne viskoze in poliestre,
ki so prijetni za nošenje in eno-
stavni za vzdrževanje.
Letošnjo kolekcijo Gerry We-
ber odlikujejo obleke v ciklam-
no rožnati barvi, ki stanejo
20.990 tolarjev, podloženi bla-
zerji s kratkimi rokavi od
23.990 (peščena barva) do
26.990 (ciklamno rožnata),
krila od 13.990 (v peščeni bar-
vi) do 17.990 tolarjev, hlače po
14.990, bluze po 12.990, topi
po 8.490, k vsemu pa lahko do-
date tudi šal njihove znamke.
Omenimo naj še njihov večer-
ni program v klasični črni bar-
vi, blazerji so telirani, z dodatki
satena na ovratniku in stanejo
28.990 tolarjev, hlače imajo do-
datek satena na zavihku in sta-
nejo 17.990 tolarjev.
Tudi znamka Steilmann ima
prikupne modele, letos še po-
sebej veliko v lepih nežnih ze-
lenih tonih, so pa iz mešanice
bombaža, viskoze in z dodat-
kom lanu.
Omenimo še blagovno znam-
ko Fiirst, podjetja Texmar d.
o. o., ki prav tako zelo dobro
sledi modnim smernicam, nji-
hove cene pa so zelo ugodne,
saj nudijo razne ženske kom-
plete že od 23.990 tolarjev na-
prej.
V Modiani so ženskam na vo-
ljo tudi hlače lastne blagovne
znamke (MH design), kijih naj-
dete v vseh barvah, odlikujejo
jih dobri materiali, zanimivi
kroji in ugodna cena - od 8.990
tolarjev navzgor.
MOJCA MAROT
NAGRADA
MESECA
SCALA ZARJA
KAKOVOSTNE
MODNE
ŽENSKE ALI
MOŠKE HLAČE
Nagrajenka aprila, ki je
pravilno odgovorila, da je
čolničast vratni izrez elip-
sasto zaokrožen izrez od ra-
mena do ramena, je Nada
Planinšek, Čopova 3, Žalec.
Za nagrado si bo lahko iz-
brala modne hlače Zarje Sca-
le Petrovče.
Nagradno vprašanje maja:
LETOŠNJI MODNI HIT SO ŽENSKI ČEVUI VISOKOPETNIKI, TODA
PRVI ČEVUI Z VISOKO PETO SO BILI V 17. STOLETJU - MOŠKI. KDO SE
JIH JE DOMISLIL?
a)	oblikovalec Elio Fiorucci (ker so moški z njimi lažje sestopili s konja);
b)	velik modofil - francoski kralj Ludvik XIV. (ker je imel komplekse zaradi
svoje nizke rasti).
Št. 18. - 3. maj 2001
32
KRONIKA S CELJSKEGA
Trinajst ur iciavirja na dan
V znamenju klavirja - Devetletna Zgornjesavinjčanka na odrih Ljubljane, Dunaja in Milana - Gost iz celjske glasbene družine
v zgornjesavinjski prestol-
nici deluje klavirska glasbe-
na delavnica Osminka, ki pri-
pravi v domačem kraju po tri
koncerte na leto. Zadnji je bil
tik pred prvomajskim praz-
novanjem, ko so nastopili tudi
nekdanja učenca ter gosta iz
Celja.
V mozirski klavirski delav-
nici, ki jo je ustanovila zaseb-
nica Mira Kelemen, se učijo
predšolski in šolski otroci, med
njimi trije 4 leta stari fantički.
Učenci so razvrščeni po letni-
kih, podobno kot v glasbenih
šolah. Med posebnostmi Osmin-
ke je sodelovanje Kelemenove
s profesorico dunajskega kon-
servatorija Blaženko Arnič
(Ljubljančanka je hči v Lučah
rojenega skladatelja Blaža Ar-
niča). Najboljši učenci mozir-
ske Osminke tako odhajajo v
mednarodno klavirsko polet-
no šolo na Dunaj, kjer so pol
meseca ter vadijo na klavirju
od 10 do 13 ur na dan.
Letos odhajata na Dunaj iz-
jemno nadarjeni učenki Lea Ma-
rolt-Sonnenschein (9 let) in
Neva Por t (11 let). Mlajšo so
gledalci TV Slovenija opazili
med nastopom na aprilski do-
brodelni prireditvi Zidak do-
bre volje, pred tem je nastopi-
la že na Dunaju, v Ljubljani,
Celju... Maroltova in Portova bo-
sta jeseni, po vrnitvi z Dunaja,
odšli še na mednarodno televi-
zijsko tekmovanje v Milano;
Med koncertom, ki je bil prejš-
nji teden v galeriji v Mozirju,
so jima poslušalci še posebej za-
ploskali (med njimi domačina,
slovenski prometni minister Ja-
kob Presečnik in akademski sli-
kar Alojz Zavolovšek).
Lastnica Osminke Mira Ke-
lemen je ustanovila klavirsko
delavnico pred osmimi leti.
Klavir poučuje že tri desetlet-
ja, od tega je učila večino časa
v glasbeni šoli Nazarje, pred
tem krajši čas v Tolminu in Aj-
dovščini. Rojena Ljubljančan-
ka, ki živi v Mozirju, uživa v
igranju klavirja tudi v prostem
času, od skladateljev pa ji je
najbolj pri srcu Bach. Prav ta-
ko ima rada dolge sprehode s
psom ob Savinji.
Dvoršaic igral
Dvoržaka
Trenutno se je glasbi povsem
posvetilo pet nekdanjih učen-
cev Kelemenove, ki obiskuje-
jo srednjo glasbeno šolo ozi-
roma študirajo na pedagoški fa-
kulteti in akademiji za glasbo.
Na zadnjem mozirskem kon-
certu je bil poleg njenih sed-
mih sedanjih učenk med nasto-
pajočimi gosti nekdanji učenec
Gregor Deleja iz Mozirja, ki
ga je učila eno desetletje.
Pianist Deleja je študent 3.
letnika pedagoške fakultete v
Mariboru (oddelka za glasbe-
no pedagogiko) ter med dru-
gim organizacijski vodja mla-
dinskega orkestra I. Gimnazi-
je v Celju. Mozirjan, ki izvira
iz medicinske družine, veliko
nastopa po vsej Sloveniji, bil
je prav tako v Avstriji in Hrvaš-
ki (skupaj s Celjanom Dvorša-
kom). Med njegovo glasbeno
dejavnost spada komponiranje,
predvsem skladb za orkester.
Razmišlja o podiplomskem
glasbenem študiju.
Deleja je nastopil v mozirski
galeriji v klavirskem duu s Ce-
ljanom Simonom Dvoršakom,
s katerim nastopata tako osmo
leto. Uspešna mlada glasbeni-
ka sta se srečala kot dijaka celj-
ske 1. Gimnazije, zdaj sta na
isti fakulteti (Simon je absol-
vent), skupaj obiskujeta pouk
solo petja, druži ju tudi člans-
tvo v klubu Rotar ACT, med
mladimi rotarijci.
Dvoršak je imel marca di-
plomski koncert v celjskem Na-
rodnem domu, ko so nastopili
operni pevci Andreja Zakonj-
šek in Juan Vasle (oba savinj-
skih korenin). Dragica Kova-
čič in Marjan Trček. Pianist
Dvoršak, ki igra vse instrumen-
te s tipkami (igral je tudi violi-
no in flavto), načrtuje podi-
plomski študij orkestralnega di-
rigiranja v avstrijskem Gradcu.
Klavir igra že 18 let. V pred-
šolskih letih je začel pri Milici
Bizjak v Celju, nato je končal
v glasbeni šoli deset letnikov
klavirja pri Valterju Rateju.
Igral je v mladinskem godal-
nem orkestru celjske glasbene
šole in orkestru Akord, zdaj vo-
di orkester 1. Gimnazije ter po-
je bariton v mariborski pevski
skupini Canticum. Kot dijak 1.
Gimnazije je vodil v zadnjem
letniku šolski dekliški pevski
zbor.
Dvoršak nastopa po vsej Slo-
veniji, največkrat v vlogi kore-
petitorja pevskih zborov in so-
listov (lani je bil na mednarod-
nem opernem tekmovanju v
Mariboru). Mladi glasbenik iz-
haja iz znane celjske športne
družine; njegov oče in mama
sta bila atleta.
Glasbena
družina
Celjan Luka Železnik, ki je
drugič nastopil kot koncertni
gost Osminke, izhaja iz znane
glasbene družine. Njegova starša
sta učitelja glasbe, mama Bar-
bara v osnovni šoli na celjskih
Polulah, oče Matjaž poučuje v
glasbeni šoli v Velenju klavir.
Lukov starejši brat, ki je študent
gozdarstva, je končal iz klavir-
ja nižjo glasbeno šolo, sestra os-
novnošolka se uči v Velenju har-
fo, sestra mala šolarka klavir.
Železnikovi so prav tako znani
po trgovini s glasbili Pro musi-
ca, v Gosposki ulici v Celju.
Luka Železnik, ki igra flavto
deseto leto, je dijak 3. letnika
srednje glasbene šole v Celju
(njegov profesor je Matej Gra-
hek). Na flavti vadi dnevno od
3 do 4 ure ter že razmišlja o
študiju na glasbeni akademiji.
Igra tudi klavir in kitaro, ki se
jo je naučil kot samouk. S flavto
je nastopil večkrat samostojno
na koncertih v Celju ter na Ptu-
ju, sicerigra v pihalnem orke-
stru celjske glasbene šole ter
orkestru L Gimnazije. Želez-
nik je dijak 3. letnika Gimna-
zije Celje-Center.
Med nastopajočimi gosti na
koncertu Osminke je bila najm-
lajša pianistka Nataša Zager iz
Mozirja, še pred letom dni učen-
ka Mire Kelemen. Mlada p
nistka je z Osminko veliko n
stopala po vsej Sloveniji, št
leta v poletni šoli na Dunaju i
v Benetkah. Dijakinja 1. leti
ka umetniške gimnazije v Vel
nju vadi na klavirju vsak dan p
dve uri, pred nastopi in izp
do štiri ure. Igra tudi kitaro t(
prepeva v zboru glasbene gii
nazije. BRANE JERANK
Mira Kelemen iz Mozirja,
vodja in lastnica klavirske
delavnice.
Gasilska slika Osminke z vodjo Miro Kelemen ter štirimi gosti iz Mozirja in Celja. Pianista Gregor Deleja in Simon Dvoršai
flavtist Luka Železnik (v zadnji vrsti od leve proti desni) ter pianistka Nataša Zager (levo od vodje). V prvi vrsti (skrajn
desno) izjemno nadarjena učenka Lea Marolt-Sonnenschein.
Št. 18. - 3. maj 2001