Gospodarske stvari. Metelika ali detelja Iucerna. Zgodovina. Poleg navadnc štajerske in turške detelje imamo še deteljo meteliko ali lucerno, Zovejo lacerno (Medicago sativa) še tudi modro ali plavo deteljo, ker mudio ali plavo cvcte. Piavo8 je, da so jo iz Spanije k uam dobili. Sedaj jo sejejo posebno po apninsketn svetu, kder najboljše stori. Kdor ima apneno, jilinasto zemljišče, naj *eje lucerno. Tukaj lucema /sako drugo deteljo daleč prekosi. Opis. Lucema mia k viaku stoječa ali dvigajoča se, črez 1 črevelj viaoka, vejnata stebla, tiojuate in podolgaste li.^te. Modri, lepo vijoličasti cvetki sedijo na kratkib peceljuib. Plod je polževo, veejidel po trikrat, zasukan strok. Razne zvrsti. Metelike je več zvrstij: navadna vijoličasta lucerua, tudi večua detelja imenovaua (Nemci jej pravijo: franzosiscbc Luzerne), potcm rumeno cvetoča švedska lucerna, dalje bmeljua in peačeua metelika. Zadnje tri zvrsti sodijo bribovitim iu bladnini legam, kder navadna lucerna ne stori več. V sledečib vrsticali je o navaduej ali vijoličastej lucerni govor. Teža aemenu: 77 kilo bektoliter. Kaljivost: 2 leti. Podnebje. Toplo podnebje ugaja lticerui naibolj, a stori tudi drugod. Ker rastlina globoko poganja korenine, zato prenaša veliko vcč suše, nego navadna štajerska detelja. Zemlja bodi globoko vzrabljana, apnenoglinasta, prstena aliilovica z dnom, ki je apnasto, dobro zrabljano in brez mokrote. Kolobar. Lucerna se malo kedaj vrsti z drugimi sadeži, ampak odmerijo za njo kako praho, krčevino, iztrebljen vinograd ali staro bmeljišče, če take zenilje ni pa se poseje, kder je prej ra&tel okopaven sadež, kojeniu je se bilo dobro pognojilo. Dobro priiedjena praba njej kaj izvrstno ugaja. Gnojenje. Lucemi samej se ne gnoji, ampak prvemu, redko kedaj drugemu, sadežu pred njo. Za potroševanje rabi gips, 2—4 met. cente na bektaro, pepel, 4—5 met. cent. P r i p r a v e. Ker lucerni plevel rad škoduje, zato se mora ta iz njive spraviti, zlasti piiika. Ako se okopavnemu zadežu ui zvesto zemlja pripravljala, treba jo je lucerni večkrat preorati, in dno z rovarjem globoko * vzrabljati. Čas sejatvi je ali jeseni ali spomladi, vendar ne prerano in potem, ko se je vsejal krovni sadež: ječnien, jara rž ali paenica. Koliko semena da je treba, to se odloči po zemljišči. Cem slabeje kaže se to, tem vec je treba semena; z roko se posaje 35—45 kilo, z mašino 25—35 kilo na hektaro. Sejatev in obdelovanje. Redko kedaj sejejo lucerno samo, ampak skoro vselej na kako žito. Seme se mora pri sejanji z roko 2—3 centimetre, pri sejanji z mašino 6—8 cnt. m. globoko zavleči. Povaljanje s valjarjem je nasvetovano. Dalje se mora skrbeti, da se na lucerno ne zatepe predenica. Ako je ta se prikazala, treba jo je bipoma odpraviti, drugače je v kratkem vsa lucerna prepredena in uničena. Vsako naslednjo spomlad kaže lucerno z ostro brauo povlačiti. Ovce naj se prva lcta ne spuščajo na njo. Trpežnost. Liiccrna v kolobaiu za drugimi sadeži posejana ostaja 4—5 let, sicer pa 10—15 let. " Kedaj jo tieba podoriti, to kažejo goli prostori na njivi , ki |iriliajajo od leta do leta večji in manjšajo pridelek. Kedaj iu k a k o s p r a v 1 j a t i 1 u c e r n o ? Vsakako prcdeu cvete. Na leto se gre kosit 4—8 krat. Lucerna je prva zelena krma, najnianjc 8—10 dui pred uavadno deteljo. Suši iu spravlja se navadno. Za seme se pušfa diuga košnja. Seme od luccrue ^c leži dobiva nego od štajcrske rudeče detelje. Pridelk.. Sube kimc 40—70 met. ceutov na bektari. 0(1 1 — 3 leta naraščajo piid-.lki, pojemajo pntem nekoliko let in ostauejo več časa jcdnaki. Popiek daje bcktava 46 — 60 niet. ccutov krme in 5 - 8 met. centov setnena. Slirauitev inporaba. Lncerua se naj slnanjuje v preziačaih prostorib iu tako, da se do polaganja ue preuietava pogosto. Ta rastlina rabi kot izvrstna zeleua- in suba krma govedam, ovcam in koujem. Kave tulekarice pri tej krmi dobro inolzejo in dajejo jako sladko, tečno iu mastno mleko. Puter iz ujega je lepo rumen in jako okusen. Za lucerno se ejo koruzo, repico, oves, tobak, sadijo okopavue sadeže. Bolezni in a o v r a ž n i k i: šodrasto, nerodovitno ali mokrotno duo podzemsko, pirika, predeuica, uiedeua rosa, snet in pleseuj. L. G. Trsno kolje, kako trpežno narediti. M. Novi način, kako trsno kolie trpežno narediti obstoji v sledečem. Vzame se kolikor mogoče dobro posusen in po zimi sekan les. Kolje iz takega lesa uacepljeno se dene '/-i uie v tole zmes. Med 50 kilov vrelega prcmogovega katranovca se pomešajo 3 kili navadne kubinjske soli, 5 kilov železnega vitriola, 3 kili galuna, 13 kilov kolofonija prav do dobrega in ta zmes se potem kuha, da je do pravega gosta. Brž ko se je kolje iz te zmesi vzelo, se potrosi prek in prek z pripravljenim prahom, ki obstoji iz 50 kilov dobro prežgane premogove žlindre, 5 kilov stolčenega železnega vitiiola in 15 kilov v prab stolčenega apna in vrh tega še poljubno veliko stolčenega stekla. Tako pripravljeno kolje se do porabe brani na kakem suhem kraji. Perutninstvo v Avstriji vrže prebivalcem na leto 200—3U0 milijouov goldinarjev, kakor zvedenci tidijo. Ali bi se ne dalo še 2 ali 3krat toliko pridobiti? Mislimo da! Vsaj vidimo, kako ruočno se ta stroka na.šega gospodarstva tu pa tam še zanemarja. Se le zadnja leta začela so društva delati na umno penitninsko gospodarstvo po zgledu Francozov, Belgijancev in Angležev. Perutninstvo daje lepib in gotovib dobodkov tudi tam, kder večjib živalij rediti mogoče ni. Sejmovi na Štajerskem: 6. marca Giadec, sv. Peter pod sv. gorami, Slov. Gradec; 8. marca Pilštauj; 10. marca nemški Landsberg, Kapela brežiš. okraja, Dol, Strass, Kostrivnica, spodnja Poljskava, sv. Jurij pod Tabrom; 12. marca sv. Magdalena v Mariboiu, sv. Jurij na južnej železnici, Selnica ob Dravi, sv. Lovrenc na Dravskem polji. Sejmovi na Koroškem: 8. marca Pliberk, Špital, 9. marca Milštat, 12. marca Labod, 16. marca Eberatajn.