s Slovenski prispevek k županijski dediščini BrOšuro je kot drugi zvezek izšla v okviru projekta Slovenski prispevek k županijski dediš^iini, katerega avtor je Slovenska informativna točka Si-T (s podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu), nosilci pa Slovensko kulturno-prosvetno društvo Snežnik iz Lovrana, Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka ter Svet slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije. Monografske brošure naj bi z besedo in sliko na kratko predstavile nekatere Slovence, pa fudi ustanove in poslopja, ki so zaradi svojega delovanja in obstoja zapisani v zgodovino Reke in okolice. Slovenski doprinos županijskoj baštini OvO brošura izlazi kao drugi svezak u okviru projekta Slovenski doprinos županijskoj baštini čiji je autor Slovenska informativna točka Si-T (uz potporu Ureda Vlade RS za Slovence u pograničnom području i u svijetu), a nositelji su Slovensko kulturno društvo «Snežnik» iz Lovrana, Vijeće slovenske nacionalne manjine Grado Rijeke i Vijeće slovenske nacionalne manjine Primorsko-goranske županije. Te monografske brošure bi riječju i slikom ukratko predstavile neke Slovence koji su svo b jim životom i djelom izborili mjesto u povijesti Rijeke i okolice, ujedno bi u njima ile predstavljene pojedine ustanove kao i dio graditeljske baštine povezan s određenom temom. lie Vir in Notno orhiv/GlO: obitelji Zagreb, Ronjgoi Odjeciil narodni Motetić 2005. Poreč, Odjectgl Zah iratura/Izvor i bibliografija: zapuščino Josipa Koplono/Notna ostavština Josipa Koplono. • Glasbeno šolo Ivan Motetić Ronjgov, izbeno školo Ivan Motetić Ronjgov, arhiv. • Ustanovo Ivan Motetić Ronjgov, arhiv. • Arhiv družine Koplon/Arhiv Kaplan. • Hrvatsko društvo skladatelja, 60 godina, 1945.-2005., ur. Erika Krpan, Hrvatsko društvo skladatelja, 2005. • Mirno Morić, Josip Kaplan i klopsko pjesma, Odjeci glazbene prošlosti, Zbornik 6, Ustanovo Ivan Motetić Viškovo, Ronjgi 2002. • Lovorko Ruck, Josip Kaplan, profesor riječke glazbene škole Ivan Motetić Ronjgov, azbene prošlosti, Zbornik 6, Ustanova Ivan Matetić Ronjgov, Viškovo, Ronjgi 2002. • Lovorka Ruck, Istarska glazbo i stvaralaštvo Josipa Koplono, Ivan Motetić Ronjgov, Odjeci glazbene prošlosti, Zbornik 6. Ustanovo Ivan Ronjgov, Viškovo, Ronjgi 2002. • Hrvatsko društvo skladatelja, 60 godina, 1945.-2005., ur. Erika Krpan. Zagreb, Andrija Tomašek, Josip Kaplan, Skica umjetničkog portreta, Kulturno-prosvjetni sabor Hrvatske, Narodno sveučilište Kulturno-prosvjetno društvo "Ivan Motetić Ronjgov", Zagreb, 1986. • Ljerko Žic, Instrumentalni opus Josipa Koplono, lazbene prošlosti, Zbornik 6, Ustanova Ivan Matetić Ronjgov, Viškovo, Ronjgi 2002. zala: Darko Kaplan, Lovorka Ruck, Glasbena šola Ivan Matetić Ronjgov, Reka, Karlo Dragan Došen, Slavko Arbiter, Nenad Labus Izid so omogočili/Tisak su omogućili: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu/ Ured Vlade RS za Slovence u pograničnom području i u svijetu Primorsko-goranska županija Mesto Reka/Grad Rijeka in ^ ^ ^ ^ o m v u \ Skladatelj, zborovodja in glasbeni pedagog Josip Kaplan se je rodil 23. oktobra 1910 v Krškem. Pri učitelju glasbe v rojstnem mestecu se je pri šestih letih začel učiti igrati violino. Na srednji šoli Državne glasbene akademije v Zagrebu je nadaljeval učenje violine, kot glavni predmet pa je imel fagot. Kaplan je že med šolanjem vodil pevski zbor v Krškem. Študij fagota je končal v razredu profesorja Josipa Ježka no glosbeni akademiji v Zagrebu. Med študijem je spoznol tudi Ivana Matetico Ronjgovo, ki ga je pozneje spodbujal pri ustvarjanju v duhu istrsko-primorskega glasbenega izražanja. Pozneje je diplomiral Iz kompozicije v razredu profesorja Blaža Arniča na akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1936 je postal zborovodja Hrvaškega pevskega društva TomaŠević v Jajcu. Kot srednješolski profesor glasbe in zborovodja je delal v Banjaluki in tam vodil Hivaško pevsko društvo Nada ter delavsko kulturno-umetniško društvo Pelagic. Josip Kaplan se je v Banjaluki javnosti prvič predstavil tudi kot skladatelj: leta 1938 je bila prvič izvedena njegova Bosanska rapsodija za mešani zbor. Po Banjaluki je Josip Kaplan deloval v Novi Gradiški. S pomočjo Rudolfa Matza je leta 1941 poučeval petje na tamkajšnji gimnaziji in bil tudi zborovodja Hrvaškega pevskega društva Graničar, leta 1947 pa še zbora delavskega kulturno-umetniškega društva Crvena zvijezda. Sagledavajući autore tekstova koje je Kaplan uglazbljivao lako se uočava da su skladatelju Inspiracija podjednako često bili stihovi pjesnika kao I narodno poezija, Od slovenskiti pjesnika uglozbljivao je stihove Otona Župančiča (ženski zbor Vrabac, dječji zbor Ciciban]. Uglazbio je I pjesme Slavka Arbitera, člana KPD Bazovico iz Rijeke I pjevača MePZ KPD Bazovica; pjesmu Bazovica uglazbio je 1990. (skladbo je postalo himno društva Slovenski dom KPD Bazovica u Rijeci), aZdomec i Poplanin'oah sem hodil...! 1993. godine. Zanimljivo je do je skladatelj uglozbljivao i stihove proizašle iz dječjih pera (npr. ciklus W"opò/ó/tonto/u). Već prvu Koplonovu kompoziciju, Sosonsku rapsodiju, 1948, nagrađuje Glavni odbor jedinstvenih sindikata Hrvatske. Spomenuto tijelo nagrađuje i zbor Na Kordunu, a Gradski narodni odbor Zagreba zbor Posijmo sjeme uz otkup Pjesme u zoru. Omladinska redakcija Radio-Beograda 1948. otkupljuje dječji zbor Žuna. Sljedeće godine Savez kulturno umjetničkih društava Narodne republike Srbije otkupljuje zbor Naš stijeg se vije. Zahvalnicu Radio-telewzijskog centra Rijeka za doprinos razvitku radijske 1 televizijske djelatnosti u Rijeci Kaplan prima 1975. Svojom Sonatinom za harmonii ^ A C: Sg Desetletje od 1949 do 1959 je živel In delal v Pulju; tam je svojo pedagoško dejavnost še bolj razvejal. Na Uèiteljišèu Viktor Car Emin je pouèeval predmete iz glasbene teorije in vodil šolski zbor. Na puljski glasbeni šoli je soèasno predaval solfeggio in klavir ter igral violo v šolskem godalnem kvartetu. Poleg omenjenega zbora na uèiteljišèu je vodil tudi zbor delavskega kulturno-umetniškega društva Bratstvo-jedinstvo v Vodnjanu in zbor Matko Brajša Rašan v Pulju. Po preselitvi na Reko leta 1959 je bil predavatelj na uèiteljišèu, po njegovi ukinitvi l. 1963 pa profesor na novi pedagoški gimnaziji. Od leta 1964 do 1979 oz. do upokojitve je delal kot profesor na Glasbeni šoli Ivan Matetić Ronjgov na Reki. Prav tako je kot zunanji sodelavec predaval na katedri za predšolsko vzgojo in razredni pouk na pedagoški akademiji. Bil je tudi profesor kontrapunkta na reškem teoretièno-pedagoškem oddelku zagrebške glasbene akademije. Poleg vsega naštetega je bil sodelavec Glasbene založbe Zagreb. Od leta 1960 do 1967 je v kulturno-umetniškem društvu Jedinstvo nadaljeval delo zborovodje. Življenjska pot skladatelja, zborovodje in glasbenega pedagoga Josipa Kaplana se je konèala 25. marca 1996 v Lovranu. ■ r _ ■ ■ f ■ ■ : 11» ' i- ^ v : "--—,. . ^^ i i rr-' ig,' " T - -; ' ^f J. ^^ —-- , Josip -Kaplan je poleg pedagoškega In dirigentskega dela ves čas tudi skladal. Sam je izjavil, da navdih pri ustvarjanju èrpa v -»dobrem literarnem tekstu, kakšnem kipu ali sliki, pa tudi v doživetjih, ki jih s seboj prinaša življenje«. Skladateljsko nadarjenost je izražal z ustvarjanjem del, raznovrstnih v smislu glasbenih vplivov kot tudi glede na izvajalce. Številne skladbe je navdihnila folklora, so pa tudi dela, nastala pod vplivom sodobnejšega skladateljskega izražanja. Kaplan je pisal za najrazličnejše izvajalske sestave. Skladal je vokalna, vokalno-instrumentalna, solistična, komorna, orkestralna in glasbeno-scenska dela. Največ je zborovskih skladb: več kot devetdeset za mešani zbor, trideset za moškega, nad dvajset za ženski in prav toliko za otroški zbor. Naj omenimo le zborovsko Gradiću moj lepi, pesem Rikarda Katalinića - Jeretova, posvečeno Lovranu. Med vokalno-instrumentalnim deli so solo pesmi (Lan, Mjesečina, Oči pjesnika), zborovske pesmi ob spremljavi klavirja, kantate, vokalne skladbe ob spremljavi tamburaškega ali komornega orkestra, zborovska dela ob spremljavi tamburaškega ali simfoničnega orkestra in skladbe za otroške zbore ob spremljavi Orffovega instrumentarija. Solistične skladbe so namenjene klavirju (Matić-poljana), kitari, harmoniki in violončelu. Komorne skladbe obsegajo tri godalne kvartete, pihalni kvartet (Četiri istarska plesa) in kvintete, godalno-pihalni sekstet, skladbe za kvartet in kvintet violončela, trio za oboo, violino in čelo; duo za violončelo in klavir (Humoreska, Balada, Sonata), violino in klavir (Sonatina, Tri istarska plesa), sonate za oboo in klavir ter trombon in klavir. Poleg simfoničnega dela (Meštrovićev triptihon) obsega Kaplanov orkestralni opus še dela za godalni orkester (Rondo, Concertino, Epitaf), tamburaški (petnajst del), harmonikarski in komorni orkester (Divertimento, Proljetna suita). Deleže solističnih inštrumentov v koncertantnih skladbah je Kaplan namenil klavirju, violini, violončelu, flavti in oboi. Kaplan je avtor številnih del, posvečenih otrokom, od otroških pesmi (kar deset ciklov otroških pesmi ob spremljavi klavirja) in zborovskih pesmi ter instrumentalnih skladb (Dječji prizori za klavir) do glasbeno-scenskih del. Otrokom je namenil tudi glasbeno-scenska dela: Pepeljuga, Labudovo pero in otroško opero Gljivarska zemlja. Napisal je tudi scensko glasbo za štiri otroške predstave. Njegove otroške pesmi so izšle v pesmaricah in osnovnošolskih učbenikih različnih avtorjev. Bogata skladateljska zapuščina Josipa Kaplana je v lasti dedičev v Lovranu. Kljub ^^^ števllninn tiskaninn skladbann je velik del ustvarjanja ohranjen sanno v rokopisu. Za Josipa Kaplana ne nnorenno ^m^ reči, da je ustvarjal zgolj na osnovi ljudskega glasbenega Izročila, vendar Inno navdih narodne glasbe v njegovem celotnem opusu opazno mesto. Omenimo naj slovenske narodne, bosanske, kajkavske, medžimurske, slavonske in makedonske napeve ter dalmatinsko klapsko pesem. Na njegovo ustvarjanje pa ima najdolgotrajnejši vpliv ljudsko glasbeno izročilo Istre. Josip Kaplan je prvi glasbeni deli, za kateri je navdih črpal v Istri, končal leta 1951: Drugi godalni kvartet s podnaslovom Istarske impresije in Serenado za pihalni kvintet In modo istriano. Leto pozneje je nastala skladba za mešani pevski zbor Galiotova pesan, 1953 pa istoimenska solo pesem Galiotova pesan za bariton in klavir. Solistične skladbe z istrskim prizvokom so poleg že omenjenih še Druga suita za klavir, imenovana Istarska suita, Istarski kvadri za klavir, Sonatina za harmoniko, Istarska impresija za kitaro, Divertimento slavicus za komorni ansambel ter Bodulski tanac za flavto, violončelo in klavir. Èe sklepamo po tem, katere tekste je Kaplan uglasbil, so bili za skladatelja očitno enako privlačen navdih pesniški verzi in ljudska poezija. Izmed slovenskih pesnikov je uglasbil verze Otona Župančiča (Vrabac za ženski zbor in Ciciban za otroškega). Uglasbil je tudi pesmi Slavka Arbitra, člana Slovenskega doma KPD Bazovica na Reki in pevca MePZ KPD Bazovica; pesem Bazovica je uglasbil leta 1990 (skladba je postala himna društva Slovenski dom KPD Bazovica na Reki), Zdomec in Po planin'cah sem hodil ...! pa leta 1993. Zanimivo je, da je skladatelj uglasbil tudi verze, ki so jih napisali otroci (npr. ciklus Vrapčići kantaju). Že prva Kaplanova skladba, Bosanska rapsodija, je leta 1948 prejela nagrado, ki jo je podelil Glavni odbor enotnih sindikatov Hrvaške. Ta je nagradil tudi zborovsko skladbo Na Kordunu; Mestni ljudski odbor Zagreba je podelil nagrado zborovski Posijmo sjeme in odkupil skladbo Pjesma u zoru. Mladinska redakcija Radia Beograd je leta 1948 odkupila otroško zborovsko skladbo Žuna. Naslednje leto je Zveza kulturno-umetniških društev Ljudske republike Srbije odkupila zborovsko skladbo Naš stijeg se vije. Leta 1975 je Kaplan prejel zahvalo Radiotelevizijskega centra Reka za prispevek k razvoju radijske in televizijske dejavnosti na Reki. S svojo Sonatino za harmoniko je leta 1976 osvojil nagrado na Srečanju harmoriikarskih orkestrov in solistov v Pulju. Beograjsko Kulturno-umetniško društvo Abrašević je 1980. odkupilo Balado o Sutjeski. Istega leta je Kaplan osvojil drugo nagrado strokovne žirije na 14. festivalu dalmatinskih klap v Omišu. Leta 1981 je prejel Srebrno plaketo Tambura Paje Kolarića s priznanjem za prispevek k razvoju tamburaške glasbe v Jugoslaviji in uresničevanju programskih ciljev Festivala tamburaške glasbe v Osijeku. Za kantato, posvečeno 800. obletnici mesta Varaždin, je istega leta dobil tudi nagrado Samoupravne interesne skupnosti za kulturo občine Varaždin. Josip Kaplan je večkratni dobitnik nagrade Ivan Matetić Ronjgov, ki jo za najuspešnejša zborovska dela, ustvarjena na podlagi istrsko-primorskega glasbenega izročila, podeljuje Ustanova Ivan Matetić Ronjgov. Tretjo nagrado Ivan Matetić Ronjgov je prejel za svoji deli, namenjeni mešanemu zboru: leta 1982 za Diptih s kamika, leta 1984 pa za Znan te Istrijo. Prvo nagrado Ivan Matetić Ronjgov je osvojil leta 1986 s ciklom otroških pesmi Prolići ter skladbo za mešani zbor Mat naša. Leta 1993 je bila njegova skladba za mešani zbor Brazda nagrajena na natečaju Naš kanat je lip v Poreču. Tudi skladba za mešani zbor Zlatna preja je leta 1994 prejela nagrado Ivan Matetić Ronjgov. Kljub vsem prejetim nagradam je izjemno skromni Kaplan menil, da je bil najuspešnejši kot glasbeni pedagog. Leta 1991 je v okviru manifestacije Naš kanat je lip v Poreču praznoval 50. obletnico pedagoškega dela. Skladatelj, zborovodja in glasbeni pedagog Josip Kaplan je v vseh okoljih, v katerih je delal, zlasti pa na Reki in v širši okolici, s svojim delovanjem dal neizmeren prispevek h glasbeni kulturi. ^UOi^EC. 'fjO -i ; JU'' j ' ti m-ÌM lAi^f — - _ _________ ''' ^ ^ .t r* J f iT _* -l-tf—šr— ^ ts tr 17 -t 1 -T * i a— -fc V ^ J T ^iV M *.— IHZDOMEC Kako si mi lepa, dežela domača, daleè od tebe zdaj v duši trpim, spomin na dom v radost me vraèa, kot rožo cveteèo te videt' želim. Zdavnaj minula zimska je noè, v slovo na nebu so zvezde blestele, ko otožen odhajal od doma sem proè in oziral nazaj na okno hišice bele. Sem rintal v tujini, v znoju bledel, se z mrakom konèal mi delovni dan, bi ob jutarnji zarji ponovno zaèel in poèival le, kdaj bil sem bolan. Mi matere moje beseda zbledela, ker govor v tujini drugaèe zveni, beseda je lepa, tudi viža vesela, vendar le matere pesem oko orosi. Delo in trud tujini sem dal, grenkobo zato dobil sem plaèilo, si oèitam, zakaj doma nisem ostal, da mi delo za dom v veselje bi bilo. V tujem svetu se sreèa ne išče, še ptica rada v svoje gnezdo leti, le v hiši oèeta je pravo ognjišče, kjer se življenje najlepše živi. Tiho, boleèe, v ljubezni brezmejni sem zunaj najlepšega vrta ostal; dežela domaèa k sebi me sprejmi, da bom v zemljici rojstni veèno zaspal. „Bazovica", ti predragi si naš dom, roke slovenske zveste so te dale, drag spomin na tebe nosil bom, ponos kvarnerske sončne si ' obale.^ Ime ti od vasice lepe Bazovice, kjer življenje za svoj rod so dali hrabri fantje v boju zanj pravice,, r ki se tujcu upreti niso bali. Dekleta, fantje, otroci in žene, od povsod se radostno smo zbrali, da bi besede, ki nam srca vesele, od mater naših ohraniti znali. Tu se pesem sklada, bere, recitira, igra kolo, pleše polka v dvoje, se iz strun kitare lepi zvok ubira, življenje uprizarja in lepo poje. Tvoj glas že leta v dalj odmeva, korak poskočni okolje gor budi, zavest nam ljudska tu do'zreva, prelepa čud domača se krepi. Na stežaj so doma odprta vrata vsem, ki življenju nudijo lepoto, za vse, ki velja jim delo zlata in v prsih utripa srce plemenito. Hčere in sinovi naše domovine, dežele polja, morja in planin, naj le sveže bodo njene korenine, „Bazovica" to najlepši bo spomin. & IT". lih BWBB i An.flM diu: 14 U -, Af JH fn^ f iM ti^J i; - Äjivy »-j; PO PLANIN'CAH SEM HODIL Po planin'cah sem hodil vedno vesel, lepoti narave naproti hitel, i na sonèno skalovje, kjer planika cvete, po zdravje nas vabi in hrabri nam srce. Navdušen sem hodil v gorenjske planine, zrl v gorovja višine in breznov temnine, šumeèe slapove, duhteèe cvetice, v dolini prijazne slovenske vasice. Še snene narave nisem kdaj spati pustil, sem gamsa v skalovju prezgodaj zbudil, skakljaje on skalo okruši, bezeè v višino, skala je v loku nad glavo buèala v dolino. Skozi megleno tenèico, glej: celovška kotlina, vojvodski prestol, Šmohor, Ziljska dolina, vsa jezera modra, Rož, Podjuna, Beljak, v srcu vas nosim, saj klic nam je dedni enak. Triglav gledal z vseh strani sem okoli, krasote očaka dovolj ni nikoli, mojočno pred nami naš varuh stoji, domovju pod njim so spokojne noči. LIRIÈNI PORTRET SKLADATELJA (prof. Josipa Kaplana) Veselo ob zarji ptièek prepeva v sonèni gorici, kjer grozdje zori, tam zvonek glas citer milo odmeva, želja po pesmi se v srcu budi. Nežno ga mati vzgojila, Sava pojila,^ hranilo širno, bogato Krško polje, preteklost domaèa ga je uèila, navdale lepote Trške gore. Navdih za pesmi mu mladost je dala, mož srca in uma se podal je v svet, kjer mu pesem nastala, nikoli konèala, le vzdušno in plodno skladal je spet. Iz duše spev žari mu nežno, zlat, blagost srca v prsih vsako srd omili. Prijatelj poštenjak drag je njemu vsak, kdor dom svoj ljubi z vdanimi èutili. Po Istri viže zbira iz davnine, roženice glas ga moèno navdihuje, ta biser zvoka nove domovine na strune pesmi skrbno oblikuje. Pod Uèko pesmi mile v venec vije, posluša morje, tihi šum pešèine in od morske vile lepe melodije, ta glas miline, ki nikdar ne mine. Slavko Arbiter Po Voji dolini iz Stare Fužine, iz Kota al' Krme, iz Soške doline po strmih stezicah na vrh sem se vzpel, zjutraj ob svitu poslušal ruševèev pev. Čarobna si v cvetju Triglavska dolina, pod sinjem obodom sanjava milina, zeleni gozdovi iznad snežene gore, vmes Sedmera jezerca na soncu blešèe. Skladatelj, zborovođa I glazbeni pedagog Josip Kaplan roden je 23. listopada 1910. u slovenskom mjestu Krško. Kao šestogodišnja k počeo je učiti violinu kod mjesnog učitelja u rodnom gradiču. Na srednjoj školi Državne muzičke akademije u Zagrebu nastavio je s učenjem violine, a glavni mu je predmet bio fagot. Još tijekom školovanja Kaplan je u Krškom vodio pjevački zbor. Studij fagota završio je u klasi profesora Josipa Ježeka na Muzičkoj akademiji u Zagrebu. Tijekom studija upoznao je i Ivana Matetiča Ronjgova, koji če ga kasnije poticati na stvaranje u ozračju istarsko-pri morskog glazbenog idioma. Kompoziciju je kasnije diplomirao na Akademiji za glasbo u Ljubljani u klasi profesora Blaža Arniča. Od 1936. djeluje kao zborovođa Hrvatskog pjevačkog društva «Tomaševič» u Jajcu. Zatim je djelovao kao srednjoškolski nastavnik glazbe i zborovođa u Banja Luci, gdje vodi Hrvatsko pjevačko društvo «Nada» i Radničko kulturno umjetničko društvo «Pelagič». U Banja Luci se Josip Kaplan javnosti prvi puta predstavio i kao skladatelj: 1938. praizvedena je njegova Bosanska rapsodija za mješoviti zbor. Nakon Banja Luke Josip Kaplan djeluje u Novoj Gradiški. Uz pomoč Rudolfa Matza 1941. godine postaje nastavnik pjevanja na gimnaziji u Novoj Gradiški, a djeluje i kao zborovođa Hrvatskog pjevačkog društva «Graničar». Od 1947. godine vodi u Novoj Gradiški i zbor Radničkog kulturno umjetničkog društva «Crvena zvijezda». U desetljeću od 1949. do 1959. godine živi i radi u Puli, gdje se njegova pedagoška djelatnost još više razgranala. Na Učiteljskoj školi «Viktor Car Emin» radio je kao nastavnik muzičko-teorijskih predmeta i kao dirigent školskog zbora. Na pulskoj muzičkoj školi predavao je solfeggio i klavir te u gudačkom kvartetu škole svirao violu. Također, uz spomenuto vodstvo zbora Učiteljske škole, vodio je zbor Radničkog kulturno umjetničkog društva «Bratstvo-jedinstvo» u Vodnjanu te zbor «Matko Brajša Rašan» u Puli. Godine 1959. prelazi u Rijeku gdje postaje nastavnik Učiteljske škole. Nakon ukidanja riječke Učiteljske škole 1963. godine Kaplan postaje profesor novootvorene Pedagoške gimnazije. U razdoblju od 1964. do 1979. godine, odnosno do svog umirovljenja, profesor je Muzičke škole «Ivan Matetić Ronjgov» u Rijeci. Također, nastavlja predavati na Pedagoškoj akademiji kao vanjski suradnik, na katedri za predškolski odgoj i razrednu nastavu. Bio je i profesor kontrapunkta riječkog teoretsko-pedagoškog odjela zagrebačke Muzičke akademije. Uz sve spomenuto, bio je suradnik Muzičke naklade Zagreb. Nastavio je djelovati od 1960. do 1967. i kao zborovođa Kulturno umjetničkog društva «Jedinstvo». Životni put skladatelja, zborovođe i glazbenog pedagoga Josipa Kaplana okončan je 25. ožujka 1996. godine u Lovranu. Usporedo sa pedagoškom i dirigentskom djelatnošću, Josip Kaplan se čitavo vrijeme bavio i skladanjem. Sam autor izjavio je da inspiraciju za stvaralački rad nalazi «u dobrom literarnom tekstu, u nekom kipu ili slici, kao i u događajima koje život nosi sobom». Skladateljsku je kreativnost Josip Kaplan iskazao u vrlo raznovrsnim djelima, kako u smislu glazbenih utjecaja, tako i obzirom na izvođački aparat. Mnoge su skladbe inspirirane folklorom, a ima i djela nastalih pod utjecajem suvremenijeg skladateljskog izraza. Izvođački sastavi za koje je Kaplan pisao vrlo su raznoliki. Skladao je vokalna djela, vokalno-instrumentalna, solistička, komorna, orkestralna te glazbeno-scenska djela. Najbrojniji su zborovi: preko 90 mješovitih zborova, tridesetak muških zborova, preko 20 ženskih zborova, isto toliko dječjih zborova. Spomenimo samo zbor Gradiću moj lepi na stihove Rikarda Katalinić-Jeretova posvećene Lovranu. Među vokalno-instrumentalnim djelima nalazimo solo popijevke (Lan, Mjesečina, Oči pjesnika), zborove uz klavirsku pratnju, kantate, skladbe za glas uz tamburaški ili komorni orkestar, radove za zbor uz pratnju tamburaškog orkestra, zbor uz simfonijski orkestar, dječje zborove uz Orffov instrumentarij. Solističke su skladbe namijenjene klaviru (Matić-poljana), gitari, harmonici i violončelu. ^^ Komorne skladbe obuhvaćaju 3 gudačka kvarteta, puhački kvartet (Četiri istarska plesa) i kvintete, gudačko-puhački sekstet, skladbe za kvartet i kvintet violončela; trio za obou, violinu i čelo; dua za violončelo i klavir (Humoreska, Balada, Sonata), violinu i klavir (Sonatina, Tri istarska plesa), sonate za obou i klavir, trombon i klavir. Uz jedno simfonijsko djelo (Meštrovićev triptihon), Kaplanov orkestralni opus sadrži djela za gudački orkestar (Rondo, Concertino, Epitaf), tamburaški (petnaestak djela), harmonikaški, komorni orkestar (Divertimento, Proljetna suita). Dionice solističkih glazbala u koncertantnim skladbama Kaplan je namijenio klaviru, violini, violončelu, klaviru, flauti i oboi. Kaplan je autor brojnih radova posvećenih djeci, od dječjih pjesama (čak 10 ciklusa dječjih pjesama uz klavirsku pratnju) i zborova, preko instrumentalnih skladbi (Dječji prizori za klavir) do glazbeno-scenskih radova. Djeci je posvetio giozbeno- scensi