MOLET AREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zvezo in Prosvetne Matice
OFFICIAL OMAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUMAU
ftT.—NO. 2114.
CHICAGO, ILL., MAY 5, 1948.
Published WMlly at 2101 8. Lawndale Ave.	e.e LETO—VOL XLJII.
Urejanje restavracijsketa vrU "KIe»' v LJubljani.
Zvezni kongres v pripravah za uvedbo "policijske" države
Načrti za zatiranje "komunizma", ki pa to v resnici namenjeni unijam in vsem, ki so za socialne reforme ter civilne svobodščine
Kongresni odbor za pobijanje protiameriških aktivnosti je pripravil zakonski osnutek za pobijanje komunizma. Zvezni zbornici je bil predložen ta teden.
Wallace svari pred fašizmom
Henry A. Wallace je dejal, da je predlog tega kongresnega odbora uvod v fašizem. In Wallace ni komunist! Ve pa, kot vemo vsi drugi napredni delavci, da ako bo predlog sprejet, ne bo ubil samo komunistične stranke, ki je v tej deželi itak malenkostna, ampak vse liberalno gibanje.
Na podrtijah pa se bodo pojavila podtalna gibanja onih ljudi, ki se ne boje sa svoje prepričanje tvegati niti svojih življenj.
'Kam bomo prišH s takimi načrti", svari Wallace. Cemu siliti v skrivališča ljudi, ki se ravnajo po postavah in izražajo svoja mišljenja edino v okviru civil-nih svobodščin, ki jim jih jamči ustava? •
A,1 i jim jih? Ne ako bo ta predlog sprejet!
Spletke kapitalizma pod krinko borbe proti komunizmu
Ameriškemu kapitalizmu gre na živce sovjetski ekonomski sistem, prvič, ker ni propadel, in še bolj pa, ker se širi. Samo zato smo dobili Marshallov plan. Kajti če bi padla še zapadna Evropa in nato brez dvoma tudi Anglija v "komunizem", kaj nam bi ostalo? Koliko časa bi moral živeti ameriški kapitalizem osamljen?
Na Wall Streetu dobro vedo, da ne dolgo. Vse bi "šlo k vragu". Posebno latinska Amerika, ki je polna odpornosti, dasi je sedaj večinoma neorganizirana. A slftčaj v Bogoti v Kolumbiji dokazuje, da tam tli in da kapitalisti Zed. držav niso priljubljeni v nobeni deželi na svetu.
Torej Je treba "komunizem" ustaviti kjerkoli. Kako se to lahko stori, dokazuje Truman, njegov državni tajnik Marshall, senator Vandenberg itd. Napeljujejo toke namesto v mir v novo svetovno vojno — v veri, da ako z našimi atomskimi bombami zdrobimo slovanski blok, bo
bodoče stoletje spet doba anglo-saksov.
"Totalitarči" na delu
Naši domači toriji, ki se toliko duša jo proti "totalitarstvu", so se odločili v svoji vojni histeriji spremeniti Zed. države v fašistično izoblikovano deželo. To jim je zalučil v obraz celo Walter Winchell, ki gotovo ni prijatelj Sovj. unije in ne Slovanov.
Vojni department ima v načrtu v slučaju vojne zasesti vso industrijo; Winchell je dejal, da jo bo strašilo nad 200,000 vojnih policajev (MP), ker se vlada boji sabotaže. Vsak delavec bo tore} pod vojaškim nadzorstvom ne samo doma temveč tudi na delu.
Da bo kontrola oblastim olajšana, se bo lahko označilo vsakega, ki ima protikapitalistično mišljenje, ali se bori v unijah za socialne pravice, za komunista. To je že sedaj najbolj enostavno.
Kongresni odbor za pobijanje protiameriških fun - American) aktivnosti, predlaga med drugim:
Komunistično stranko se označi za svetovno zaroto proti obstoječemu redu in za ustanovitev svetovne komunistične diktature. Zato se jo proglasi za organizacijo izveYi zakona in njene člane se prosekutira čim se pregreše zoper kako točko postave.
Vsakega, ki se mu dokaže, da je vodja v kom. stranki, ali da jo nadzira v negovanju njenih aktivnosti, ali ki ima kaj opraviti v njeni upravi, se obtoži in sodišče ga ima pravico obsoditi od deset in več let zapora in $10,000 globe. To bi torej pome-nilb, da bi komunistična stranka. ali kakršna druga stranka, ki bi bila po vladnih organih oz-(Konec na 5. strani.)
ZMAGA REAKCIJE V ITALIJI 80 ZED. DRŽAVAM SE V NADLEGO
Na zborovanju škofov metodistične cerkve minuli teden so omenjali tudi nedavne volitve v Italiji in ameriško umešavanje vanje.
Več kot javno oosop tem predmetu metodistični škof jo in lajiki govorili privatno. Metodlstična cerkev ima v tei deželi devet miliionov članov. Je največja izmed protestantskih sekt, deluje iskreno za mir in ji Trumcnova vnmja politika prav nič ne ugaja.
Metodisti so ob tej priliki govorili tudi ^evarnosti rimskega klerikalizma in pozvali so drugo protestantske cerkve v Zed. državah v zed i nje nje, aha hočejo stopiti na prste širjenju papeževega vpliva v zvezni vladi in v zakonodajah.	j ?
Vatikan je dobil v svoji volilni kampšnji v Italiji pomoč ameriške vlade v polni meri - torej tudi po-. moč ameriških protestantov — četudi proti njihovi volji. Kajti milijone dolarjev, ki jih je Trumanova administracija potrošila v pomoč italijanskemu klerikali-zmu — torej v pomoč najčrnejši reakciji, smo morali prispevati vsi tisti, ki plačujemo davke.
Truman in Vatikan sta zmagala in se radujata. Ameriški protestanti se ne, kajti smatrajo, da druženje naše vlade s klerikalno reakcijo v Italiji (enako v Španiji) ni zdravo za to deželo. Kaj bo z našo tmdkijo, ki določa ločitev cerkve od države, ako se bo to nadaljevalo? Cemu treba vladi, ki še poudarja, da je cerkev ustanova zase, imeti poslanika prt papežu? Zakaj smo imeli ves vladni propagandni aparat udinjan v volilnem boju proti ljudski fronti v Italiji na papeževi strani?
Zmaga v Italiji torej ni samo zmaga Vatikana temveč tudi "triumf" Trumanove doktrino. S tem so si Zed. države nakopale odgovornost to "zmago" ščititi, oziroma izpolniti svoje obljube. Vladni propagandist! so Italiji obljubovali mod in mleko, ako se bo izrekla proti "komunizmu". Italijani so to obešanja poslušali in sedaj čakajo, da jim nasujomo dolarjev V shrambe, to doeedaj jo zvezna vlada izdala v pomoč Haliii po vojni par milliard.
Italijanski kapitalisti pritakujojo, da jim Amerika pošli• **rovin, strojev In da flh zaloti s kapitalom. Pravijo, da ako hotojo zmago klerikalne stranko v Italiji hkoristM,
moramo kapitalizmu v Italiji
WAUKEGAN V nedeljo 9- maja
glasbeni festival v korist f roletarca v < Slov. nar.
domu na deseti cesti.
Nsstopijo zbori "Prešeren" iz Chicsga, "Naprej" iz Milwau-keeja, trio elevelandske "Zarje" in domači waukeganskl pevski zbor.
Govornik JOS KO OVEN.
Pričetek ob 3. popoldne.
Vabljeni vsi iz tega okrožja, ki ste prijatelji dobre zabave, slovenske glasbe in pa delavskega časopisjs.
Concert v Waukeganu
Samo še nekoliko dni irv 9. maj bo tukaf. Čas tako beži, da ga ni mogoče dohiteti. Ako bi rabili samo fizično moč za dose-
Jd časa, bi bili najbrž še v dobi inozavrov. Ampak če bi se dal čas ustsviti vsaj za trenotek, to se pravi, da bi se zemlja prenehala vrteti, tako pravijo, da bi imelo hujše posledice, kakor vse atomske bombe na celem svetu, se reče, ako jih še katera druga demokracija izdeluje razen "?še. Bo* ne dai te nesreče! Mi iščemo še živeti in poslušati le-x> petje. In petja bomo slišali nič koliko na dan našega koncerta. Ne bo čas misliti na bombe in na smrt. Vsako zlo pride itak prerano. Samo na koncert ic pr ~Hde prerano. Ako pridete dovolj ob času, si izberete sedež, da boste udobno sedeli in lep razgled na oder in po dvorani. če vam bo dolg čas, preči-tajte oglase na zagrinjalu odra. Vsi tisti oglaševalci so s tem podprli finančno SND. Odbor SND pa je podprl nas s tem, da nam je dal za ta dan proste dvorane v korist Proletarca.Na desni visi portret Franklina D. Roosevelta, na levi pa je Abraham Lincoln. V teh slabih Časih se iih človek kar rad spominja.
Ako morebiti niste imeli prilike kupiti vstopnice v predpro-daji, zato si ne delajte preglavic, kajti čim vstopite čez prag SND jo dobite pri blagajni po isti ceni, to je $1. Ako hočete dati par copakov v tiskovni sklad Proletarca, tudi to storite lahko obenem, ko si nabavljate vstopnico na koncert. Vaše ime in vsota bo izkazana v Proletarcu.	*
O uspehu te prireditve bomo poročali in vas seznanili z vsemi podrobnostmi, ki bi vas imele zanimati, v Proletarcu. Z« sdaj vam kličemo, dobro dotli vsi pevci in pevke ter drugi gostje.	Martin Judnich.
e
i e e
e
KOMENTARJI
............................................
Zbira in presoja urednik
:
: o
eeeee
Slovenci v Trstu so začeli pro-
volilna kampanja potisnjena v
slavljati prvi maj—svoj delav- ozadje in republikanci, ki se ski praznik—že v petek 30. apri- ( daj lasa jo med sabo, bi morali la. Anglo-ameriška okupacijska izjaviti, da se vsled solidarnosti oblast jim je prepovedala imeti umaknejo iz volilnega boja. Ali parado v centru mesta, dovolila pa, ako ne bo vzroka za vojno, pa jim je, da jo imajo lahko pri pa bi Truman svetu oznanil, ne-
Sv. Jakobu—torej v predmest |U
dilo se *e nekaj "ponesrečb ker demonstranti niso mogli dovolj hitro bežati "izpred policijskih motorciklov". Ameriški in ingleški poveljniki so pooblastili svojo tržaško civilno policijo, da naj ukrene 30. aprila in prvega maja kar se ji zdi potrebno za ohranitev miru. To je storila "z navdušenjem". Ampak na ta način tržaško vprašanje ne bo nikdar rešeno, tudi ako Američani, Franzoci in Angleži Trst znova dajo Italiji.
ooti z velikimi dajatvami in ob enem pomagati cerkvi, ki Ima sedaj tam vso politično moč.
Koliko časa bodo ameriški protestanti trpeli tako politiko? Kaj jim koristi podpirati rimsko cerkev, ki ne dovoljuje protestantom v Italiji nikakih pravic?
In koliko časa bo ameriško ljudstvo v celoti dopuščalo zvezni vladi podpirati Vatikan in njegovo reakcionarno delovanje po svetu? To stane.
Nekaj nad 30 odstotkov italijanskih volilcev se je Izreklo za ljudsko fronto in s tem proti Trumanovi in papeževi politiki. Ako ne bi imel Vatikan pri roki argumenta v, da če volijo za njegovo stranko, bo prihajala v italijanske luke ameriška ladja druga za drugo, naložena z živili, stroji, z blagom in drugimi potrebščinami — bi bil rezultat drugačen. Toda obljube so ps> Volitvah običajno ne uresničujejo. Ko bodo revne italijanske množice zaman čakale obljubljenih darov; bo nastal nemir in zvezna vlada bo morala v Italijo z novo intervencijo vse pod krinko borbe proti "komunizmu vsepovsod po svetu". Ampak Italijani so hoda prej ali slej osamosvojili in zavrgli Trumanovo doktrino in klorikalizont.
kaj tednov pred volitvami, da Motorizirana italijanska po- je njegova administracija preki-icija je prežala nanje in dogo- nila diplomatične zveze z USSR.
Tudi to bi pomagalo — pravijo Trumanovi ljudje, • kajti po vsem svetu bi završelo in ameriški volilci bi pozabili na republikanske kandidate ter glasovali za Trumana. Ameriška politika je torej stvar vrhnjih plasti, ki se s plehko mislečo maso igrajo kakor mačka z mišjo.
Jugoslovanska vlada smatrs,
da imajo Zed. države in Anglija konzulatna urada v Zagrebu prenatrpana. Ker se na njen prejšnji namig, da se naj osebje zniža, Washington in London nista hotela ozreti, je Beograd ukinil anglo-ameriškim konzularnim klerkom v Zagrebu Živilske karte. Ako bodo hoteli jesti, morajo sedaj po živež na "črno borzo". Zed. državam je bila odklonjena tudi obnovitev kontrakta za stanarino njihovega konzularnega urada. Vzrok: Jugoslavija smatra, da so ameriški ter angleški konzularni ter poslaniški uradniki zgolj špijoni pa propagandist!. In čim manj jih je v nji, toliko boljše. To mnenje je bilo posebno potrjeno na Čehoslovaškem. V Washingtonu so se razhudili, ker je čehoslovaška vlada šinila močno na levo in so predlagali preki-njenje diplomatične zveze. V
(Konec na 4. strani)
Prvi maj je bil po svetu sijajno praznovan. Celo v primitivni Koreji, ki jo je pol pod sovjetsko in pol pod ameriško o-kupacijo; so ga proslavili z množičnimi zbori. Najslabše se je letos postavila najbolj mogočna industrializirana država—USA. Čemu? Zato, ker unijam našega delavstva načeljujejo ljudje, ki niso delavskega prepričanja. Prežeti so z ideologijo kapitalizma in to nas tepe.
Chicago Tribune poroča, da ima Harry Truman odločen namen kandidirati za predsednika in da je prepričan v zmago. Če pa bo podvomil, ima — kot ugibajo poročevalci "Tribune", dva načrta. Udariti na Sovjetsko unijo že letos, tako, da bi bila
Nova Gorica dobi Studijsko knjižnico
Izgradnja Nove Gorice Je povezana najtesneje s vprašanjem njene kulturno prosvetne povz-dige. Za goriške prosvetne delavce ie prvenstvene važnosti ustanovitev Studijske knjižpi cc, ki naj bi pomagala pri izpopolnjevanju njihovih obče prosvetnih nalog. Doslej je zbranih za ta namen nad 500 knjig. Med temi jih je precej, ki so neprecenljive važnosti za poznavanje ter proučevanje zgodovine Slovenskega Primorja s Furlanijo, Trstom in Istro. Predvsem bodo zbrane v tej knjižnid one knjige, ki so iih izdali slovenski kulturni delavci in slovenska društva v Slovenskem Primorju in Istri kljub fašističnemu nasilju skozi 25 let. Okmjni prosvetni svet v Novi Gorici je sklenil, da bo organiziral zbiratije spomenikov iz časa primorske narod-no-osvobodilne borba.
Voditelji unij v zavedeni, pogubni politiki
Sedaj smo v sezoni razbijanj« stavk. A namesto da bi linijski voditelji to razumeli, so se pustili zavesti kapitalistični propagandi in robne zoper Moekvo ter proti "komunizmu".
Predsednik CIO, Phillip Murray, trdi, da so Wallaceovo gibanje ustanovili newyorški komunisti. Da sodelujejo, o tem ni dvome. Toda čemu ne bi Philip Murray rajše poevetil svoje bri-ge predvsem zadevam unij, ki* terim načel ju je?
Kdo n. pr. nabija po glsvah piketov v stavkah delavcev unij CIO? Mar "newyorški komunisti"? Ne, pač pa policija in de-putiji. Kdo unijske voditelje ter stavkarje obsoja na denarne ka« zni in globe? Sodniki, ki so člani demokratske in republikaa* ske stranke, torej tistih strank, v katerih agitirajo sa svoje prijatelje domalega vsi voditelji unij AFL in CIO, dalje voditelji bratovščin Železničarjev ter dru-
gih strokovnih organizacij......<
Naped na urad unije klavniških delavcev ČlO v Kansasu, ki smo ga ie omenili v prejšnji Številki, je izvršila policija. Pre-tepla Je v njemuu pikete — moške in ženske, in razbila okna ter vso opremo. Seveda vse v imenu "reda In mira".
Mar ne bi imelo vodstvo CIO tdkaj zadosti priložnostf sa boj, nsmesto da se gnjavi s "komunizmom"?
V Chicagu Je bil en piket po-voien, ko je skušal ustavljati Armeurjev truck, a policijski častnik — teko toži unija, je šo-farja ukazal Ui naprej. Mesto ima sedaj proti sebi tožbo sa odškodnino, ampak življenja ubitemu piketu to ne bo povrnilo nazaj.
Ns koronerjevi poroti Je poli-cljsks oblast dokazovala, da ee je Stevkar t roku seperstevljal In ga hotel ustaviti — sato so kompanijski odvetniki vprašali
sodišče protMuniji in njenim "naailjam" sa še strožji "injunction".
V stavki delavcev pei Cudahy Packing Co. v Kanaae Cityju, Kans., je policijski kapitan Deh-lin v svojem govoru policijskim strašam sabičil: "Ako bodo (stevkarji) zahtevali, da jim rasbijate butice, ne pomišljajte, kar tolcite po njih!"
Naloga policije je bila protek-tirati privatno svojino kom penije in ščititi stavkokase. Ker Je bilo piketov mnogo in so skušali biti "nasilni" v preprečenju stav k oka zo m iti na delo, se zavihteli po njih policijski količki s tako silo, da so mnogi stavkar-ji vsled udarcev omedleli, drugi pa zbežali preko ceste v urad svoje unije In se zaklenili. Sedemdeset policajev Je drlo ss njimi. Razbili so vrata In nadaljevali s vihtenjem količkov'po glavah stevkarjev, neglede ali
moškega Ionsko, bežali skoal stranske skakali skeSl rasbita ► sdro
so zadeli Moški so izhode in
okna {er padali po s4robIjenem steklu. 2enske so vpile od strahu, policaji pa so med tem razbili še stole, mize ia sploh kar je še bilo druge opreAs.
"Kri se je držala sten in tla so bila mokra od nje.'* Tako je poročala AP. A same lokalni listi so imeli o tem "incidentu" daljša poročila — drugi dnevniki po Ameriki pa so tast e tej policijski brutalnosti "omilili" ter jo omenili s neka) vrsticami na notranjih straneh.
Mesarski trust se Je saklel unijo razbiti, isto namerava svt-ni kartel in rasne drags dražbe, vštevši jeklarski trust. Tukaj je polje sa unijake voditelje, ne pa se gnjaviti proti Wsllacejevi "tretji" stranki, ki Jim le dobro želi in se tudi bori v te namen
Nekaj o naših stvareh
Proslava tretje obletnice osvoboditve Slovenije, ki se je vriila v nedeljo drugega maja v Chicagu v dvorani SNPJ pod pokroviteljstvom centralnega odbora SANSa, je bila uspeh v vsakem oziru. Igra "Oj, ta vražji fant" je bila predvajana vsem v zadovoljstvo. Pel je zbor "Prešeren" in oznanjal je naše razne priredbe Frank Japich.	v
V	petek 7. maja bo v Chicagu v dvorani SNPJ shod - istotako pod avspicijo SANSovih podružnic. Več o tem poroča Frank Smith v tej številki.
V	nedeljo 9. maja bo glasbeni festival v Slovenskem narodnem domu v Waukeganu. Prične se zgodaj popoldne. "Bodite točni," poudarja Martin Judnič.
Milwauške in čikaške lastnike avtov vabimo, da vzamejo, s sabo gostov kolikor imajo zanje sedežev.
Nastopijo, kot smo že večkrat omenili - štrije pevski zbori iz treh različnih držav. To bo najsijajnejia priredba te vrste, kar smo jih še imeli na.srednjem za-padu. - Cikažanom: Vsi tisti, ki imate avte, in ako imate v njih še kaj prostora, sporočite nam to v urad Proletarca. Povejte, ob kateri uri odpotujete, in ako ste pripravljeni priti v Slovenski delavski center po goste. Naš telefon—Rockwell 2864. Ali pa se oglasite v Družabnem klubu pri Arleyu Božičniku in mu povejte, kdaj lahko pridete v nedeljo 9. maja s svojim avtom pred Center.
Enako vabimo naše ljudi v Milwaukeeju, da sodelujejo kakor želimo od Čikažanov.
Martin Judnich ima v tej številki dopis, ki z malo besedami veliko pove.
Vsepovsod ščuvanja proti delavstvu, za mobilizacijo in za druge stvari v prid militarizma, toda v Waukeganu bomo imeli to nedeljo pevski festival, ki ga naj nihče ne zamudi. Torej pridite vsi ob določeni url.
V	soboto prvega maja smo imeli v SDC v Chicagu pod avspicijo kluba št. 1 JSZ prvomajski shod. Udeležba—kajpada, kar smo pričakovali v naprej, ni bila, kot pravimo—"nabito polna dvorana". A bila je skupina ljudi, ki se ničesar ne ustraši. In imeli smo lep shod, dobre govornike in nato se zabavali "pozno v večer".
Upamo, da so imeli enako uspešno prvomajska -slavnost naši rojaki v Springfieldu, III., ki jo je priredil klub št. 47 JSZ.
Torej v nedeljo vsi v Waukegan! Pel bo milwauiki "Naprej", čikaški "Prešeren", pevci ter pevke devo-landske "Zarje" in pa pevski zbor waukeganskega SND. Govornik bo Joško Oven. Namen, podpreti Proletarca, da bo še lahko izhajal vzlic draginji, v,	■ ■ /
PftOLETAMC MAY ft, >6*6.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75;
. za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za prioblitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1006.
Editor.*_____________________________________Frank Zaitz
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries. One Year $3 50; Six Months $2.00.
JOSKO OVEN
RAZGOVORI
Po tako zvani sijajni zmagi ita-j žave glavno besedo.
PROLETAREC
1361 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864.
Republike latinske Amerike nas - očividno - nimajo rade
PanameriŠka konferenca enoindvajsetih republik, ki se vršila v Bogoti v Kolumbiji, ni bila razveseljiva za nikogar Prvič, čim se je pričela, p bil umorjen vodja liberalne stranke, in tik nato so se v protest proti atentatu začeli nemiri. Velike mesta je bilo opustošenega, vštevši palačo, v kateri se je takrat pričela panameriška konferenca. Kdo je bil atentator, tega mendr ne mislijo dognati — kajti po vseh dosedanjih poročilih je bi? reakcionar, državni tajnik Marshall pa je upor označil za komunistično zaroto. . • „
Kakih 800 ljudi je bilo ubitih. Sicer za življenja navadnih ljudi vladajoči krogi v katoliški latinski Ameriki nič ne dajo. A za svoja se vendar boje, zato so na konferenci v Bogoti po presta-nem strahu soglasno sklenili, da se bodo združeno varovali "komunizma" in mu stopili skupno za vrat kjerkoli bi se pojavil.
Vzlic temu pa so na tej konferenci takozvane vseameriške zveze nastale precejšnje razprtije. Pred svojim odhodom je naš držaurfii tajnik Marshall predlagal, da naj se vse skupno izrečejo uastopiti proti katerikoli deželi na ameriškem kontinentu, ki bi tebi nič meni nič vzela posestva tujih vložnikov. N. pr. železnice, rudnike, klavniško, predilno in razne druge industrije.
Zastopnik Mehike se je prvi zoperstavil. Kajti Mehika je pred leti vzela ameriškim in angleškim kapitalistom "njihova" oljna polja ter jih proglasila za posest mehiškega ljudstva. Dasi ji tista socializacija ni šla gladko — mehiška vlada je naletela na silovit bojkot anglo-ameriškega kapitalizma, vendar oljna ležišča v Mehiki so sedaj njena last.
Uprla se je ameriškemu predlogu tudi Argentina. Angliji je med vojno vzela železniško omrežje, ki ga je v nji lastoval londonski kapital, in ga mu plačala "po sramotno nizki ceni". Anglija si takrat vsled vojne ni mogla pomagati in tudi ameriški kapital ni bil v stanju pritisniti na Argentino toliko, da bi odnehala.
Vseeno, v Bogoti so končno sprejeli kompromisni predlog, da mora vsaka vlada, ki kaj tujim vložnikom vzame, to je, po-državi, njim njihovo lastnino "pravično" plačati.
Postavila se je tudi delegacija Kube z resolucijo, da ne sme nobena republika na ameriškem kontinentu pritiskati na kako drugo in jo tlačiti z ekonomskimi in političnimi sankcijami. Kubi se je šlo radi sladkorja. Njen glavni trg so Zed. države. In ako ne pleše tako kakor ji žvižga Wall Street, pa imajo "merodajni" oddelki zvezne vlade pravico ukiniti Kubi izvoz v našo deželo in jo gospodarsko ter politično tudi drugače pritiskati k tlom
Predlog Kuhe je bif sprejet — udarec na prestidž Zed. držav v latinski Ameriki.
Zmagal pa je Marshall kajpada z izjavo proti "komunizmu". Bila je sprejeta soglasno. Ampak socialni in gospodarski problemi se niso vsled nje v latinski in v ostali Ameriki spremenili niti za las.
Henry A. Wallace dobiva beftine v demokraciji, za katero se bori
Ko je Henry A. Wallace prišel nedavrio v svojo rodno državo, Iowo, in je v nji skušal imeti shode, so mu avditorij visoke šole v Das Moinesu odpovedali in svoj shod je radi tega imel v parku. Zbralo se je v njemu, da bi poslušali Wallacea, svojega rojaka, kakih 2,500 ljudi. Paglavci — pravijo, da so bili v čepicah Ameriške legije, so drveli z avti mimo parka in lučali jajca na zboro-valce. Ena vest trdi, da sta bila vržena samo dva in nobeno ni zadelo Wallacea. Eno se je obdrgnilo ob nekega moškega, nato odskočilo na prsi zraven sedečemu dekletu in kar je še ostalo je odkropito srajco nekemu moškemu, ki je sedel zadaj za dekletom.
ftlično je učinkovalo drugo jajce. Ponesnažilo je obleke tistim, v katere je priletelo in jih oškropilo, zlikovci pa so odbrzeli v veri, da so storili vso svojo dolžnost, saj za oni dan, v borbi proti "komunizmu".
Wallaceu niso o tem napadu ničesar povedali dokler ni skon-čal govora. Kajti napadalci so bili predaleč od njega in prestra-hopetni, da si bi upali blizu in tvegati svoje koeti.
Ako je dvojčica "demo-rep." stranka res tako ogreta za demokracijo, čemu Ameriški legiji, Kolumbovim vitezom in drugim sličnim zlikovoem ne pove, da ima Wallace prav tako pravico do besede, kot tekmeci, ki se tepejo v republikanski stranki za predsedniško nominacijo, in kot jo ima Truman in drugi?
Klerikalni faloti so pod krinko vere razbili en shod progres. stranke v Pittsburghu, razbili so en shod pristaši Ameriške letuje v PJiiladeiphiji, ki se je vršil v obrambo civilnih svobodščin, nagajali so stičnemu shodu v Pueblu, Colorado, in odrekajo zbo-rovalne prostore Wallaceu kjerkoli morejo. It\ če jih nato vseeno dobi kje drugje —- marš, razbijmo mu ga!
Kdo je nahujskal to ameriško politično nikdar zrelo maso? j»sne—oni, ki hočejo, da ta masa ostane podložnica kapitalizma.
jtjij pa je magna torn na Wall Streelu mar za demokracijo!? Ako jim bi bilo kaj zanjo, bi jo pomagali uvajati na Kitajskem, Japonskem* v Indoneziji, v Indokini, v Afriki in tudi v Saudi Arabiji, ki je sedaj naš teritorij. In n. pr. tudi na Grškem.
In morda bi se potrudili uvesti demokrscijo v naših južnih firžavah. Pa v zapednem delu Nemčije in v vseh drugih takih krajih, ki so ped anglo-ameriško dominacijo.
Ne, mi v tej deželi podžigamo le vojno histerijo, kakor da feomo že jutri (mogoče bomo) v tretji svetovni*vojni.
Henry Wallace v tej divjaški vojni kampanji kliče v mir.
Drawn by WiUmm Gnpptr
DOBILI SMO S PRVIM MAJEM novo davčno postavo, ki določa znižanje dohodninskega davka. Revežem po nekaj dolarjev na leto, bogatašem tisočake na late.__.
Nato so sledile druge pesmi: "Spcmin Ivanu Cankarju" (A. Grum) in "Cvetočih deklic prsa bela* sta posetnikom jako ugajale. To so pokazali z močnim aplavdiranjem.
V drugi točki je nastopil trio Katie Jurman, Josie T\irk in Alice Tekavec. Zapele so "Na tujih tleh" in "Kako luštno je na deželi".
Ameriški Rdeči križ ena izmed največjih dobrodelnih ustanov na svets -
(Vir: Common Council) V letu 1947 je nudil Ameri-
ški Rdeči križ pomoč v 306 katastrofah, ki so se dogodile v Zed. državah. 2e v aprilu lani je zajel silen tornado predelje Te-xas-QJdahoma Takega orkana ni bilo v teh predelih deset let. Potem se je pripetila v Texas Cityju strahovita eksplozija, ki je zahtevala 500 življenj; temu so sledile velike povodnji v juniju, ki so se razlile preko širokih predel i j sedmerih srednje-zapadnih in vzhodnih držav. V septembru so spet divjali orkani v državah ob obali Mehiškega zaliva, dočim so gozdni požari
liko, kolikor ima prebivalstva mesto Chicago. Motorna služba je napravila vsega skupaj 352 poti in prevoilla skupno 8,800,-000 milj, kar je toliko kot 352 poti okoli sveta. Prostovoljni delavci Rdečega križa pa so dali tudi mnogo svojega časa na razpolago bolnišnicam, dobrodelnim organizacijam, sirotišnicam. zavetiščem za slepce, onemogle itd.
V zadnjih letih je posvetil Rdeči križ precej pozornosti javni varnosti. Organizirano ima aktivno prvo pomoč, plavalno varnost in program preprečenja nesreč, daje pa tudi navodila v
uničevali cele kraje in gozdove domači oskrbi bolnikov v pre-v državah Nove Anglije v me- hrani. Ob zaključku 1. 1947 je secu oktobru. Rdeči križ je na- i bilo v obratu 2000 postaj prve kazal blizu $11,000,000 v pomoč pomoči ob glavnih cestah v raz-305,000 osebam. V celem de- nih državah. Te postaje so iz-setletju ni bilo tolike potrebe polnjevale potujoče edinice pr-pomoči vsled naravnih in dru-; ve pomoči, katerih je okrog 10,-
gih sličnih nesreč kakor ravno
v letu 1947.	Vc* kot H8.000 oseb se je po-
.....	, .	služilo tečajev, ki jih nudi Rde-
Nesrece, ki so zadele razne1	*
kraje v 46 državah in v Alaski
vključujejo 142 požarov, 50 po-
I či križ v domači bolniški oskr-
plav, 21 nalivov, 30 eksplozij, nekaj manjših potresnih stres-ljajev, železniške in zračne nesreče ter druge nezgode. V nu-denju pomoči pri vseh teh katastrofah in nesrečah, je imel Rdeči križ Obdelovanje vremenskega urada, armadnih služb, krajevnih, državnih in federalnih oblasti, kot tudi stoterih skupin in posameznikov. Pri nu-denju obnovitvene pomoči poskrbi Rdeči križ za zdravniško in bolničarsko oskrbo, pozidavo in popravo domov, dobavo najpotrebnejšega pohištva, v slučajih farmarjev tudi za dobavo živine, orodja in opreme, a malim trgovcem in obrtnikom istotako pomaga, da si zopet vzpostavijo svoje trgovine in delavnice, ako so težko prizadeti ter brez zadostnih virov, da bi sami začeli od kraja.
Poleg pomoči v denarju in blagu je treba nuditi tudi človeško pomoč. Več kot 275,000 prostovoljnih delavcev in delavk Rdečega križa je darovalo preko 25 milijonov delovnih ur. Dalje so drugi prostovoljni delavci in delavke skupno naredili 2,565,200 kosov razne obleke in podobnih potrebščin za pomoč ki jo je nudil Ameriški Rdeči križ doma in v deželah preko morja. V kantinah je dobilo postrežbo 3,145,000 ljudi, skoro to-
bi.Bolničarke Rdečega križa so
napravile 251,000 obiskov k potrebnim bolnim. Organizacija je izpopolnjevala svoje tradicionalne dolžnosti z ozirom na vojake, veterane in njihove družine. Mnogoter problem je bil rešen, mnogokdo je našel svojce skozi to pomoč. Veliko dela je bilo zavrženega v veteranskih bolnicah. Veteranom se je tudi pomagalo pri izpolnitvi prošenj za vladno podporo oziroma nakazila. Rdeči križ je prožil roko pomoči tudi 40,670 osebam, ki so iskali svojce ali pomoč v tej deželi.
Koncert"Zarje" zelo dobro uspel
Cleveland, O. — Koncert mešanega zbora "Zarja" v nedeljo 25. aprila je prav dobro usp£l Četudi je bil dan lep in vroč, in da sta bila iato nedeljo še dva druga koncerta, je bila udeležba vzlic temu povoljna. Tolikšne v takem vremenu in v teh okoličinah nismo pričakovali.
Vidi se, da naši prijatelji in simpatičarji upoštevajo "Zarjo" in ona njih.
Program, ki se je pričel ob 4. pop., je odprl t kratkim nagovorom Andy Turkman. Za njim je nastopil zbor s prvo pesmijo "Studenček pod skalo" (PlH. Sattner). *
Njegova naloga je težavna. Mnogo ljudi je v njegovem gibanju, ki so zgolj oportunisti. Niso mogli naprej pod republikanci in demokrati, pa mislijo, da bodo na Wallaceovem progresivnem gibanju splezali <kvišku. Nobeno novo gibanje se oportunistov ne more kratkomalo otresti in se jih tudi progresivna stranka ne bo. Namreč ne takoj. Take čistke vzamejo časa. #
Vendar pa to ni glavni problem progresivnega gibanja, ki se trudi izvoliti Wallacea v Belo hišo.
Največja briga tega novega masnega gibanja je — kako reakciji preprečiti nakano, da bi Wallace sploh ne prišel na glasovnico!
V Illinoisu, v južnih državah, v Ohiu itd. se toriji trudijo, da bi tretja stranka ne prišla na "tiket".
Povsod vedo, da ima za seboj dovolj pristašev, zadosti podpisov in da je to ameriška, ne kaka tujinska stranka. In vendar najbolj odgovorni demokratski in republikanski "mašinski" politi-kaši zagotavljajo, da Wallaceovega imena ne bo na glasovnici.
Čemu ne? Ker se eni kot drugi boje, da bi njihovim kandidatom odvzel glasove.
Posebno 'demokrsti" so v strahu.*
Eno je nam zdaj lahko vsem jasno — in to Proletarec zmerom poudvja: V Zed. državah imamo sicer dvostrankarski sistem, ki pa je slepilo, kajti obe stranki sta eno, zastopati enako politiko znotraj dežele in po svetu in obe sta koruptni ter reakcionarni do dna.
Wallaceova progresivna stranka, ki v marsikateri državi še nima imena, ne liste, ni taka kot si bi jo idealni delavski radi-kalec rad predstavljal, a je edino, na česar se moremo osloniti, če smo zoper kapitalizem in imperializem, in proti ščuvanju v vojno.
Zato je naloga vseh demokratično čutečih, in mislečih ljudi, da "wallstreetsko" dvojčico potisnejo kamor spada in poskrbe, da prihodnjega novembra triumfira. gibanje, ki je za mir po gvetu, za civilne svobodščine in za socialno zaščito vseh ljudi po vsem
,vetu-	«	; ji. L
Dobile so toliko odobravanja, da so morale nastopiti ponovno.
V	3. točki sta zapeli v duetu Katie Jurman in Sophie Eler-sich. Tudi oni dve sta morali ponovno nastopiti.
V	4. točki jc zapel solist Frank Kokal "Popotnika" in "Old Man River". Zel je burno odobravanje. On je naša stara korenina in zmožen bodisi v petju ali v igri na dramskem odru.
Joe Tekavec je posebne vrste umetnik. On žvižga kakor kanarček. Predvajal nam je "Skater's Waltz" in "Kaj ne bi bila vesela", f
Al. Fatur, John Kobal, Andrew Turkman in Frank Kokal so zapeli v kvartetu "Vse veselo kar živi" in pa "Sem fantič zelenega Stajerja". Navzoči so jih priklicali nazaj na oder in zapeli so "Jaz pa za eno deklico vem".
V	sedmi točki je nastopila v solospevu Alice Tekavec s pesmijo "Majnikov pozdrav". Ona poseduje lep, naravni glas. Občinstvo jo je nagradilo z živahnim aplavdiranjem.
Nato je zapela solistka Jennie, Fatur "Veseli veter". Kdo nje ne pozna! Nastopi kjer je treba pomagati v kakem programu. Navzoči so ji živahno aplavdirali.
Nato je nastopil ves zbor, ki je predvajal Straussov« valček "Vino, ženska in spev". Nato pa so sledile partizanske pesmi. Kot običajno, so navzočim jako ugajale, posebno zadnja "Pesem o svobodi". Zbor je bil deležen burnega odobravanja.
Enajsta točka je bila opereta "Srce in denar". Igrali so v nji Frank Kokal, Anton Perušek, Andrew Turkman, Alice Tekavec in Sophie Elersich. Režiserka je bila Sophie Elersich.
Ta spevoigra je bila izvrstno predvajana in tudi precej smeha je povzročila. Tega je oskrbel Andrew Turkman, ki ga je povzročil s svojim jecljanjem v petju in govoru.
Ne bom ocenjeval posameznih pevcev in pevk—nisem kritik v takih stvareh, morda bo to storil kdo drugi. Toda ako sodim po posetnikih, so bili vsi zadovoljni. Hvalili so vsako točko sporeda drugo za drugo. Pe-vovodja £bora je J. V. Krabec in pianist Edwin Poljšak.
Po 'končanem sporedu se je vršila domača in prosta zabava v prizidku.
Vladalo je pravo bratstvo med ^prijatelji in znanci. Postregli so si s prigrizki in s pijačo in petja tudi ni manjkalo. Pozno v večer pa so se ljudje razšli,ker naslednji dan je bilo treba na delo. Vsi so se poslovili v radosti, da so imeli nekaj ur res veselega užitka.
Naravno, da je "Zarja" hvaležna vsem, ki so jo posetili na tem koncertu in naklonjenost bo vračala kjerkoli jo bodo potrebovali, kot je delala to do-sedaj.	Poročevalec.
NE ČAKAJTE,
r
dd prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost
lijanskega katoliškega centra, katero ie pozdravila vsa svetovna reakcija — je nastal neizogibni glavobol. Postalo je jasno, fla s tem se <ni bilo odpravljeno ničesar spornega, da ,ao ista vprašanja, katera so težila to deželo (Italijo) ostala še vedno nerešena, kljub temu, da je naša vlada do sedaj potrošila ie oez dve milijardi dolarjev, da jo izvleče iz gospodarskega bankrota Navadnemu človeku je bilo pač težko razumeti, kako Je bilo mogoče y tej najbolj katoliški deželi, Jcjer je središče pa-peštva že skoro dva tisoč ;let, brezbožnemu komunizmu napraviti tako silen sanos, da jc; bilo treba intervencijo ne wmo od .papeža samega, ampak celo od mogočnih Zed. .držav.
Nehote se opomnim na Cankarjevo dramo "Kralj na Betaj-novi". kjer pravi Kantor župniku: "Vi duše in jaz telesa!"
Iz Washingtona se je glasilo: "Ce volite demokratično (katoliško) boste imeli dovolj kruha, obljubimo vam tudi Trst. v slučaju če pa volite za ljudsko fronto — ne dobite več niti fic-ka — in ne samo to. — "Kot ko-j munistom vam bo pot v Ameriko za zmerom zaprta."
Iz Vatikana: "JKdor bo volil za ljudsko fronto (komunistično), bo ne samo izobčen iz svete cerkve, kajti zaprta mu bodo tudi nebeška vrata in ne bo pokopan v posvečeni zemlji."
Pač strašna kazen za pobožnega Italijana! Ali kljub vsem tem v resnici močnim notranjim in zunanjim pritiskom je ljudska fronta dobila veliko glasov.
Sedaj je pa vprašanje — kako je razumel revni nepismeni bajtar nekje doli v Siciliji, kaj prav za prav je komunizem? V Tuskaniji, Siciliji in Kalabriji je v večini vsa rodovitna zemlja v rokah odsotnih veleposest-kov, kateri so v večini aristokracija — tesno povezana s katoliško oligarhijo. Kmetje, v kolikor se te najemnike more imenovati, ne lastujejo nobene zemlje, ampak dobivajo samo določen delež pridelkov od lastnika zemlje za njihovo delo. Torej to je sličen sistem kot je vladal in še vlada danes v gotovih katoliških državah Evrope in centralne ter južne Amerike, ter doli na našem jugu. Ta italijanski najemnik je želel samo eno stvar — del zemlje, katero je obdeloval in do katere je imel dedno in božjo pravico in katero mu je sedanji sistem privatne lastnine odrekal. Ljudska fronta mu je obljubila, da bo zemlja pripadala tistim, kateri jo obdelujejo. Slišal je tudi, da se je to izvršilo v vseh tistih deželah, kjer so slične politične skupine prišle do vlade, kot na Ogrskem, Romuniji, Jugoslaviji itd. In baš to je bil tisti smrtni greh. Zahtevati zemljo od onih, kateri so ga izkoriščali skozi stoletja, je pomenilo, kar je bilo in je atentat nS sedanji državni red in radi tega je zagrmelo v cerkvi, prižnicah in spovedni-cah, da je to komunizem in je proti božjim postavaip ...
Aii eno si naši državniki morajo zapomniti: Dokler ne bo gospodarsko vprašanje Evrope in Azije rešeno, je zaman ustavljati tok ljudske revolucije.
Pri nas
Naši državniki imajo zelo nemirne čase. Komaj se jim je glede italijanskih volitev ter krvavih pobojev v Bogoti malo umirila kri — pa imajo resnično krizo v Palestini. Arabci, ali bolje zveza arabskih držav, je napovedala odprt boj 2idom. Se posebno neljub položaj je radi tega, ker je Washington prvotno bil za razdelitev Palestine v dve državi — židovsko in arabsko. Pozneje so se pa premislili ter zavzeli ravno nasprotno stališče. Vzrok je pač, da imajo Arabci petrolej in 2i-dje v Palestini — ničesar. Petnajstega maja bo končan angleški mandat in kaj se zgodi potem je težko prerokovati. Arabci imajo dovolj orožja in pa angleške simpatije, dočim je Zidom uvoz orožja zabranjen.
Skupina zapadnih evropskih držav dobiva bolj in bolj formo vojaške alijance napram vzhodni (ruski) skupini. Sedaj se že odprto govori o tem. In v tej zvezi bodo imele Zedinjene dr-
Na domačem polju tudi ni vse v redu. Stalno naraščanje živ-ljenskih cen in pa ogromni profit! delodajalcev je zopet prisililo delavstvo zahtevati zvišanje plač. Sedaj so že več tednov v stavki mesni delavci. Klavniški trust se njihovim skromnim zahtevam trdovratno upira. Rezultat ie — en stavkar v Chiea-:gu ubit in brutalen naskok na unijske delavce v Kansas Cityju.
Avtomobilski delavci v Detroit u tudi govore o stavki. Isto takp železničarji. V premogar skih vrstah tudi ni vse mirno — in kaj se zgodi v jeklarnah še tudi ni gotovo. Poleg tega pa ie političen boj, kar dela vsotto sliko še bolj zamotano.
Pisma in drugo ...
Prišedši domov sem našel precej pisem, katera potrebujejo odgovora. Eno je od mojega starega prijetelja (Jožeta Topolaka iz Detroita, Mich. Jože mi piše, da .bi šel rad domov v Jugoslavijo, :kjer ima še nekaj sorodnikov, ali vprašanje je potni list. Spomnil se je tudi obrambnega sklada naših toženih naprednih listov in mi je v ta namen poslal dva dolarja. Prejel sem tudi pismo od Toneta Kaferla iz Yu-kona, Pa. Tone, s katerim sva &kupaj ministrirala, mi med drugim sporoča, da je umrl bivši ministrant in moj sorojak Jože Miklič, (Cvajerjev Jože). Jože, kateri je živel v tej deželi nekaj nad petintrideset let in je umcl kot samec, ni bil ravno v vrsti naprednjakov, ali škode tudi ni storil nobene. Midva sva bila soseda, hiše so bile komaj pol streljaj a narazen. Srečala se nisva nikdar v tej deželi, ali od časa do časa mi je kakšen rojak omenil, da ga pozna. Naj mu bo lahka ameriška zemlja.
Naše gibanje
Seja kluba št. 1 JSZ v petek 23. aprila je bila zelo zanimiva. Razpravljali smo o našem delu in dolžnostih glede jesenskih volitev in pa priredb v prid našega lista. Veliko se je razpravljalo glede priredb društev in klubov v Waukeganu v nedeljo 9. maja. Sklenilo se je, da se te priredbe udeležimo v največjem številu. Po zaključku seje se je govorilo o naših sosedih v Mehiki.
Veliko važnosti se je posvetilo ugodnim odgovorom naših prijateljev po deželi glede pomoči Proletarcu. Kot je razvidno, bomo to leto v resnici napravili korake, kateri nas izvleče j o iz finančne krize. Kot sem že omenil v zadnji Številki — podaljšajmo čas za to delo do pozne jeseni in z združenimi močmi moramo zmagati.
Tole mi ne gre v glavo?
Predsednik unije CIO, Philip Murray, jt izjavil, da je Wallace jeva progresivna stranka nič drugega kot sredstvo ss isveli-te v reakcionarnega kongresa, ker bo odvzel glasove progresivnim kandidatom na listi starih strank. Pred dvemi leti Je ameriško ljudstvo izvolilo najbolj reakcionaren kongres, kar smo jih še imeli. Takrat še nI bilo nobene masne pregrealvne stranke, a vendar so volitve izpadle reakcionarjem v korist. Kako da je Philip Murray vse to take hitro pozabil, to ml nikakor ne gre v glavo!
PROLETAREC, MAY 8, INS.
VLADIMIR NAZOR
NOVELE
(Nadaljevanje.)
Civetta in čarovnica
žetev je — vesela, obilna žetev okrog hriba Pasjeglavca. Meščani žanjejo, nosijo in vlačijo letino v JožeVe lesene shrambe. Mesto velikanov je vsega polno: žitnice so natlačene z zrnjem, hlevi so pretesni za živino. Meščani so pridni in ubogljivi hlapci, velikan Joža je pa gospodar. 2upani in vitezi so zbežali s Strigine glavice; nočejo gledati, kako meščani sramotno hlapčujejo kmetu in sužnju.
Prišla je jesen. Listje pada z drevja in meščani odhajajo v oddaljena mesta. Tak je bil konec vojne z velikani. Velikan Joža je zmagal. Prost je. Strigi-na glavica je pusta. En sam človek je ostal tam s svojimi slugami; tajnik Civetta. Motovun-skemu županu je bil dejal: — Česar niste zmogli ne vi, ne vitezi, ne vojska, bom napravil sam. Jaz vam bom spravil domov velikana Jožo. Brez njega bi Motovun propadel. — Lokavi tajnik je postal Jožev prijatelj; podaril mu je sod vina. Jožo je učil piti in prezirati tovariše. Civetta se sedaj druži tudi z drugimi velikani; govori jim, da bi si morali med seboj razdeliti vse njive okrog hriba.—Za sodnika vam bom pri delitvi, — pravi Civetta. Velikani pa mu odgovarjajo: — Če bi delili, bi postali revnejši in sprli bi se med sabo. Joža je še vedno pravičen in dobrega srca. Tudi tako nam je dobro.
Neko noč je prihrumel močan veter in dež se je ulil. Tajnik je stopil iz svojega stanovanja, se spustil po rebri in stopil na neko pečino. Pripogibal se je po temi, dokler ni otipal velik kamen. Odrinil ga je in prišel v dolg hodnik. Odprl je neka vrata in stopil v sobo. V nji je prebivala čarovoica. Zraven tri-nožnika je sedela, na katerem je plapolal ogenj. Na vrvicah in verigah pod stropom so se sušile cunje in visele lobanje. Na kolenih je ženska držala mrša-vega črnega mačka in strmela v plamen.
—	Buona sera! — je pozdravil tajnik Civetta.
—	Kaj je novega, sorodnik? — ga je vprašala.
—	Hudo je. Velikani držijo skupaj kakor bratje, pa so močnejši kakor mi. Pomagaj mi!
—	Naučila te bom, kako jih boš spri med seboj. Potem bodo zopet vaši sužnji. Pomagala ti bom, kajti tudi jaz jih sovražim. Travo imam, ki zdraho dela. Pol sveta bi sprla z njo.
Čarovnica vstane in išče v kotu travne korenine. S slino jih mehča in vrže v lončen v lonec, da bi se skuhale. Na lepem začne plesati. S palico začrta
okrog sebe čudne črke in kolobarje. Pela je divjo, nerazumljivo pesem. Črni maček je mijav-kal; čuk se je drl v lini nad ognjiščem. Ko je ženska končala, je zlila zeleni sok iz piskrca v stekleničico in jo dala Civetti.
—	Na! Tale sok zli j v vino, ki ga daješ velikanom. Sovraštvo je mati vsakega greha. Zdaj pa pojdi; drugo delo me čaka. — Čarovnica je vzela metlo, sedla nanjo in smuknila skozi dimnik proti hribu Pasjeglavca.
Civetta je odprl vrata, stopil na hodnik in izginil v noči.
12
Nesloga in prepir
Na trati sredi mesta Pasjeglavca sedijo velikani na travi in se zabavajo. Trgatev bodo proslavili in se dogovorili, kaj bodo počeli čez zimo. Velikani jedo in pijejo; uživajo v sladkem vinu in mladem mesu.
Joža se je zavalil na levo stran in si podprl glavo z roko. Že stotič pripoveduje o banu Dragonji in galjotu Iliji. Iz globoke čutare srka vino svojega prijatelja Civetta; glavo drži postrani in poje:
Na gori sam grad podigal, da cela
zemlja ga vidi. Nos'te plode od železa i te prage od
mramora! K du su tebi vela vrata, lepa crkva, turanj gordi,
grade od kremena?
—	Da, da! Da bi te za kralja okronali! To bi hotel!.. .—pravi Joži eden izmed velikanov, ovčar.
—	Tiho! — je za grmel Joža.
—	Ti drugega ne znaš, kakor ovce pasti.
—	Moje koštrune pa le rad
ješ.
—	Koštruni so nas vseh; na moji zemlji jih paseš.
—	Kaj je res tvoja?
—	Čigava pa? Zini! Vsa zemlja v dolini je moja. Kdo jo je zorai in zasejpl?
—	Tisti iz mesta. Ti je nisi!
—	Kaj te to briga! — vpije velikan Joža.
Joža je izbuljil oči na ovčarja, ovčar pa je skočil, pripravljen za pretep. — Tukaj smo, da se zabavamo, ne pa da se prav-damo, — govore drugi velikani in pojo:
Ca če nama gvozd na vrateh? če če
nama turanj veli? Posadimo i spred vrati stol kameni
i ladonju, a visoki k'de su zidi zabodimo plug od gvoždja,
grade od kremena?
Iz dolin in od hribov odmeva pesem velikanov. Take gostije hrib Pasjeglavca še nikoli ni videl. Velitan Joža pije Civettino vino kaKor suhi pesek nebeško vodico; včasih ga da čutaro tudi svojim tovarišem.
—	Velikan Jurij se je pomra-
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(K) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO <
NAROČITE SI DNEVNIK
"PROS VETA
99
Naročnina sa Zdruieae driave' (isvsemši Ckleaga) In Kanada S.SS na lete; $4.SS sa pel leta; IS.SS sa četrt leta; sS Chicago la Ceok Ce., $S.SS sa eelo leto; $4.75 sa pol leta; sa Inesemstve $11.
Naslov za list in tajniitvo jo:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
čil v obraz in govori velikanu Joži: — Čemu se kažeš tako prevzetnega, ko da si velik gospod? Tole vino je moje in tvoje. Sem z njim!
—	Kako to? — mu odgovarja Joža.
—	Za to vino daješ Civetti in njegovim hlapcem zmajeve zaklad e. Motovunsko vino prihaja na hrib Pasjeglavca, naše zlato pa se seli v Motovun. Sram te bodi! Zmaj ni podaril zlata velikanu Joži, ampak nam vsem.
—	Tako je! Tako je! — je nato zavpilo več velikanov. — Se Se nam daj vina! Se nam zlata!
—	Bratje, mir z vami! Kaj bi radi bili kakor meščani, od katerih smo pobegnili? — reče velikan Tomaž.
Z veliko težavo so starejši velikani pomirili svoje mlajše tovariše: Dejali so: — Če bi Jože ne bilo, bi bili mi še dandanašnji sužnji. Pustimo mu zlato, saj ga ne potrebujemo; samo tako prevzeten naj ne bo Joža.
—	Joža naj ima županijo in zmajevo zlato, toda zemlja v dolini ni njegova, ampak tudi moja! Tudi jaz sem jo oral in kopal, — je spregovoril velikan Liberat.
—	Bravo, Liberat! 'Žito je naše in zemlja je naša! — Velikan Joža je nasilnež! — Raje bi bil suženj meščanom, kakor pa da mu ukazuje Joža! — so za-vpili Joževi nasprotniki.
Joža je planil kakor lev, pograbil z lopato žerjavico, na kateri so se pekli koštruni, in jo zagnal v žitnice.
Nastalo je kričanje in prerivanje. V nekaterih kaščah je naglo začelo goreti, dim se je začel valiti proti nebu.
Joža je pozelenel od jeze. Mrko je pogledal tovariše: — Vsi ste proti meni! Moje pšenice ne boste jedli. Njivo v dolini grem varovat. Gorje mu, kdor stopi z nogo na mojo zemljo!
To je dejal, pljunil pred vse in odšel v dolino.
13
Civetta župan velikanov
Tisti večer je Civetta s Stri-gine glavice gledal, kakšen ogenj plapola v mestu Velikanov. Iskre so se razsipale na vse strani. Voli in konji so se kot pijani poganjali iz staj in bežali po bregu. Kašče so gorele, lesene hiše in hrasti. Mesto je gorelo ko velika grmada. Veter je odnašal dim v bližnje gozdove in doline. Čarovnica je prhutala v tem dimu okrog mesta; smejala se je in vriskala od sreče.
Tudi Civetta je bil ves srečen. Da, dogaja se, kar je dolgo pričakoval. Zdraha in prepir bosta ugonobila velikane...
Velika, črna senca se je na lepem prikazala med Civetto in oddaljenim požarom.
—	Kdo je? — je zavpil tajnik. ,
—	Vina dajte, gospod!
—	Ti, Joža! Kaj se je zgo-dilO?
—	Vina, potem vam bom povedal.
Civetta je pospremil Jožo v neko pečino za leseno hišo. Prižgal je trsko, prinesel meh vina in vprašal:
—	Kdo je zažgal mesto?
—	Jaz.
—	Pa zataj?
—	Razžalili so me, krvavo. Sovražijo me. Zlato so mi hoteli ukrasti in pšenico. Tudi zemljo v dolini mi bodo vzeli. Žal mi je, da sem zažgal mesto, toda še sam nisem vedel, kaj počenjam Skoraj na jok mi gre. Dajte mi še vina! Ko pijem, pozabim na svojo nesrečo.
—	Toda vino me drago velja, ti ja nimaš več zlata.
—	Zmajevo zlato je moje. Pojdite k tistim razbojnikom in Jim recite, naj mi ga vrnejo.
Joža je pil in pil. Vpil je na svoje tovariše in jim pretil na vse načine. Nazadnje se je napil in zaspal.
it
Drugi dan je odšel Civetta na hrib Pasjeglavca. S. pogorišča se ja še kadilo, črni kupi pšenice so ležali tam, kjer so včeraj stale kašče. Psi in krokarji so se zbirali okrog trupel na pol sežganih konj in volov. Vse je bilo sivo od pepela, črno od dima in saj. Velikani so s tugo in žalostjo zrli to uničenje.
(Dalje prihodnjič.)
V "SVETI DEŽELI" se koljejo in matere plakajo. Deca je v *trahu, v Lake Success pri New Yorku pa se "združeni narodi" pričkajo, kako napraviti mir v Jeruzalemu in v ostali Palestini. Pa ne gre in ne gre. Smo preveč zakopani v stari red in Zedinjene države so proti, da se bi izmotali iz njega.
Z 1TPIIAVNIŠKE IN UREDNIŠKE MIZE
Julia Parkel, Los Angeles, Calif., je poslala dve celoletni naročnini in $4 listu v podporo. Naročnino je obnovil John Er-cek, njegova žena pa prispevala $2 v tiskovni sklad. In Julia Parkel je tudi dodala $2 v isti namen.
Julia dalje vprašuje, ako imamo v zalogi knjigo "Silent People Speak". Mi naročila zanjo sprejemamo, toda jih nato oddamo uradu Slovenskega ameriškega narodnega sveta, ki jo ima v zalogi in razpošilja. Cena knjigi našim rojakom je $3.50. Naslov: Slovene American National Council, 3424 W. 26th St., Chicago 23, 111. ^
Hvala Juliji za pismo, vsoto in trud.
John Krehel, Cleveland, je poslal pet celolctnih naročnin ter poročilo o konrertni priredbi pevskega zbora Zarja, ki se je vršila v nedeljo 25. aprila. Pravi, da je prav dobro uspela. Več je o tem v njegovem dopisu v tej številki.
John H. Krzisnik, Kemmerer, Wyo., je poslal vsoto $15 in v pismu pravi med drugim: "Težavna je agitacija, posebno v krajih, kjer je naših rojakov le pičlo število. In še mnogi izmed teh se izgovarjajo, da jim ni za branje, ali pa da itak vse izvedo iz kakega angleškega lista. Novih naročnikov pa tu ni mogoče dobiti. Dobro je, da naročnino stari obnavljajo in vrh tega prispevajo tudi v tiskovni sklad. '
Soglašam s priporočilom Jo-škota Ovna za podpiranje Proletarca in za zbiranje prispevkov v tiskovni sklad. Pošiljam štiri celoletne naročnine in dam $5, John Starovasnik, ako tudi je pohabljen za vse življenje, pa $1. Namreč listu v podporo. 4
Louis Barborich, Milwaukee, je poslal vsoto za naročnino in pa $4.50 v tiskovni sklad, ki so jo prispevali, Mike Sostarich $3, Johan Jenko $1 in neimenovan 50c. Dalje naš zastopnik Barborich omenja, da se nekateri prispevatelji listu v podporo pritožujejo, ker ni njihovih imen v izkazu.
V pojasnilo: Vsa imena so v izkazu, ali mnogi jih pregledajo. Če pa in kadar koli kdo podvomi, da naši zastopniki ne iz-roče vse do centa, ali ako smatrajo, da se je morda izvršila napaka, naj nam to sporoči bodisi
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON S7S4 WEST SStk STREET
Tel. Crawford StlS OIT1CE HOURS: l:St to 4 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.)
S:SS te S:3t P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.)
SS1S Se. Rldeewar Ave. Tel. Crawferd S44S If h answer — Call Austin 17 SS
zastopnik, ozir. nabiralec, ali pa sami. In dobili bodo pojasnila iz našega urada, kdaj je bil znesek v listu izkazan, in ako ni bil, bo pa zabeležen v naslednjem izkazu s potrebnim pojasnilom. V naših poslovnih knjigah pa so vpisani vsi.
V	prejšnji številki na prvi strani je bilo omenjeno o vsoti, ki jo je poslal stari prijatelj Proletarca Joseph Novak v La Sallu. Znašala je $153.00. Prinesel jo je sam, ker je bil v Chicagu po opravkih, Anton Udo-vich. Vsota je preostanek blagajne kluba št 4 JSZ in pa znesek za delnice, ki jih je imel klub v Slovenskem domu v La Sallu. V teh časih, ko nas draginja navija v tiskarni, da ne vemo kako se bi izmotali iz previsokih stroškov s sedanjimi dohodki, so nam taki čeki v veliko pomoč. Tiskarna tirja in če nimaš, ne moreš plačevati.
Kaj, ako se bi Lasallčani zavzeli, kakor so se naši prijatelji v Waukeganu in North Chicagu ter priredili bodisi piknik ali kar že v korist Proletarcu? Saj so tam zanj že veliko storili — morda bi se jim tudi sedaj obneslo, kakor se jim je v pro-šlosti?
V	nedeljo 9. maja v Wauke-gan! To je,' oziroma bo, največja prireditev te vrste, kar jih je še kdaj bilo v Waukeganu. Kajti nastopijo pevci štirih zborov iz treh različnih držav. In to bo zares koncert. Vsi ljubitelji slovenske družabnosti iz Milwau-keeja, Sheboygana, iz naselbin Racine in Kenosha, vsi v Chicagu in od drugod, pridite na obisk k Waukegancanom in North-čikaškim rojakom to nedeljo 9. maja. Več o tem v dopisu Martina Judniča v tej številki.
V	soboto 1. maja sta imela prvomajsko slavnost dva naša kluba, kolikor nam znano: eden v Springfieldu, drugi v Chicagu. In verjemite, imeli so si na obeh mnogo povedati, kajti oblaki reakcije postajajo čezdalje bolj črni.
August Komar v Clevelandu, ki je preminul 17. aprila po dolgi bolezni, je eden izmed onih iz priseljeniških vrst, ki ga ne bo nihče nadomestil. Kot je pisal v prejšnji številki John Krebel— August Komar je delal—se trudil nesebično in nesebično tudi prispeval kolikor je mogel. Proletarec je izgubil v njemu enega izmed svojih najboljših prijateljev in podpornikov.
Njegovi sodrugi in drugi pri-
jatelji so mu ob poslednjem slo-vasu izkazali čast, ki jo je bil vreden. Žalostinke mu je pel pevski zbor "Zarja" in. predstavniki društev in klubov so imeli govore o delu moža, "ki je storil vfeč kot mož je storiti dolžan...".
Naročnine in v tiskovni sklad so poslali: Jack Yert, W. Middlesex, naročnina in listu v podporo, $5; enako Katarina Sti-mac, Detroit, Mich.; John Ka-dunc, Owen, Wis.; Frank Pod-boy, Park Hill, Pa.; in Joe Ko-lenc, Aguilar, Colo., pa je poslal celoletno naročnino.
Frank Stih, Sheboygan, Wis., je obnovil naročnino in poslal eno novo za v Evropo in poslal je naročilo ter vsoto za en izvod Družinskega koledarja, ki se naj ga pošlje v Trst. ... Fred Vider je izročil vsoto $5 za naročnino Franka Martinja-ka v La Sallu in ostalo v tiskovni sklad.
Frank Kochevar, West Frankfort, 111., je obnovil naročniOo in poslal $1 v tiskovni sklad.
"Big" Toni Tomšič, Oakland, Cal., piše med drugim: "Cenjena Mrs. Beniger: Čital sem, da se vas je lotila bolezen. Želim, da ko dobite to pismo, boste že v najboljšem zdravju."
Žal, da se to ni še popolnoma uresničilo. Hvala za voščilo.
Ob enem je Tomšič poslal vsoto $25.75 za naročnine in na-daljne prodane izvode Druž. koledarja. Pravi, da jih ima nekaj izvodov še na roki, ki jih bo skušal prodati, ko se z ženo napotita na novo 'medeno* potovanje ob priliki njunega 40-letne-ga zakonskega življenja. Njuna pot bo v Ren ton, Wash. Novo pomladitveno poroko 40-letnice pa sta praznovala 9. maja doma v Oaklandu. Naročil je tudi eno knjigo "The Silent People Speak", ki mu je bila poslana iz Sansovega urada. Vsoto zanjo smo izročili pošiljatelju.
"Big" Toni dalje omenja, da se je Mary Aučin vrnila v Clarendon Hills (111.). To je tik Chi-caga, kjer je njen dom. "Večkrat nas je obiskala in jo bomo pogrešali," dostavlja v pismu. Upamo, da nam bo Toni, ko se vrne iz države Washington poročal, kako sta se z mamo počutila na ženitovanjskem potovanju po 40-letih njunega srečnega življenja.
•••••aaaaaaeeeaeeeeeeeaae
BARETINCIC & SOK
POGREBNI ZAVOD
Tal 20-301
424 Broad Straat JOHNSTOWN, PA.
Vabilo no shod
Chicago, 111. — V petek 7. maja, se vrši v dvorani SNPJ, 2657 So. Lawndale ave. javen shod, katerega sklicuje Centrala San-sovih podružnic, društev in klubov v Chicagu. Začetek ob 8, zvečer. Vstopnina prosta.
Na tem shodu bodo dobri in izkušeni govorniki orisali današnji zamotani politični in svetovni položaj ter njegove posledice, ki so dalekosežne važnosti za demokratska ljudstva, katerim ni vseeno, kako se bo njih bodoča usoda odločala.
V angleščini bo govoril David Haber, ki je znan naprednjak in član progresivne stranke, y slovenščini pa naš znani in aktivni delavec na kulturnem in delavskem polju, Joško Oven, ki bodo imeli marsikaj zanimivega povedati z ozirom na sedanje resne čase, in naše naloge v zvezi z jesenskimi volitvami. Zastopan bo tudi krožek št. 9 Progresivnih Slovenk.
Vsi zavedni rojaki in rojakinje so vabljeni, da se tega shoda v čim večjem številu udeleže in se pouče o pravicah in dolžnostih, ki jih imajo napram sebi in svojim sodržavljanom.
Za Centralni odbor,
Frank Smith, tajnik.
Delavske banke slabo uspele
Pred leti je Šel med unijami glas, da ker banke na en ali drug način kontrolirajo ves gospodarski sistem Zed. držav, bo najboljše, ako si unije ustanove svoje banke ter si na ta način dobe besedo v narodni ekonomiji in svojo pozicijo pri delodajalcih še toliko bolj utrdijo.
Več let je posebno slovela banka neke bogate bratovščine železničarjev v Clevelandu. V depresiji se je sesula. Izkazalo se je, da gospodarstvo v nji ni bilo vzorno.
Sedaj obstoja samo še ena delavska banka — Amalgamated Bank v New Yorku s svojo podružnico v Chicagu. Ustanovila jo je unija Amalgamated Clothing Workers of America. Njena banka je nedavno proslavila pet-indvajsetletnico poslovanja. Ima nad 40,000 vlagateljev in $73,000,000 imovine.
FLOWER PRICES ARE LOWER!
ORDER THOSE IMPORTANT.

\mm
Ma je tako "izredna"... in letos ji lahko poveste. kako "izredna" je, z rožami. Cene so zadovoljivo nizke... izberete si lahko vse sorte pomladanskih rož * Obiščite svojega cvetličarja takoj. Ima za vas nasvete, s katerimi se boste "dobro postavili" ... zase in svoji materi.
'jtu/i( mU /{,
(ta o
Vaš cveUltar
lahke brsojavi naročile kamorkoli
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
Tel. MICHIGAN S14S
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
KOMENTARJI
"Glej, Človek!
//
(Nadaljevanje s 1. Strani.)
Londonu, kjer je diplomacija veliko bolj navihana, pa so rekli, "ne" Kdo pa nam bo dajal porodila, ako ne bomo imeli diplomatskega uradništva? je vpraševal Bevin državni department v Washingtonu. V Beogradu to vedo, pa bi radi, da čimmanj bo ameriških in angleških špijonov v Jugoslaviji, toliko bolje. Vseeno, za Američane Je bila jugoslovanska zahteva. žalitev in v Washingtonu premišljujejo; kako bi se ji vračalo zob za zob. Pa ne bo lahko, kajti Jugoslavija ima tu le najnujnejše osebje v svojih diplomatskih uradih. In za špijonira-nje tu nima vzroka. Kar Jugoslavija želi, je, da jo pustimo v miru graditi na ruševinah nova mesta, nove mostove, in nov red.
Harold E. Stassen je v kampanji za predsedniško nominacijo na republikanskem tiketu najbolj energičen izmed vseh aspirantov. Kaj je Stassen? Njegovi nasprotniki v republikanski stranki ga označujejo za brezobzirnega oportunista. On sam se oglašuje za "liberalca To, da je liberalec, pravi on, je dokazal, ko je bil govemer države Minnesote. "Chicago Tribune" ga označuje za lakaja Wall Streeta. Pravi, da stane kampanja za Stassena že okrog milijon dolarjev — in da so to vsoto prispevali zanj zgolj mednarodni bankirji iz templjev v finančnem predelu mesta New York. Da Stassen ni napred-njak, to lahko pribijemo. Da je za kapitalizem, to je jasno. Da ni za civilne svobodščine, vemo iz tega, ker na vsakem shodu piska v Trumanovo trobento proti komunizmu. Stassen zahteva, naj se komunistično stranko prepove, pa bo konec "komunistične" nevarnosti v tej deželi. Njegovi tekmeci so bolj pametni. Govore tudi o domačih problemih. N. pr. Dewey in Taft. A vse se nekako zdi, da ker si ne Truman, ne Stassen in drugi ne| Zed. države, prerokoval. Da, zdi
znajo pomagati, mislijo, da bo vse opravljeno, ako se dušajo proti "komunizmu" in če snujejo fašistične naredbe za zatiranje radikalcev — pod krinko amerikanizma seveda.
North Shore Line, ki ima progo med Chicago-Waukegan-Mil-waukee, je dobila od vlade dovoljenje zvišati voznino. Njeni delavci so zastavkali 26. marca. Ko to pišemo, še ne vemo, če bo ta teden poravnana ali ne. In ako bo — bo udeležba na pevskem festivalu v Waukeganu dne 9. maja toliko večja.
Anglo - ameriška okupacijska oblast v Trstu se je zelo razto-gotila nad onimi na "svobodnem ozemlju", ki so praznovali prvi maj ne samo kot delavski praznik temveč ga ob enem spremenili v protest proti zapadni "demokraciji". Slovencem v Trstu se čudno zdi, ker so toliko brali, kako imamo v Zed. državah demokracije v izobilju, njim pa čestokrat ne dopuste ne dvoran za shode in ne ulic za manifestacije. Pa ni to nič čudnega. Saj pri nas tudi ni nič boljše, dasi smo pod civilno, ne pa pod vojaško vlado, kakor so Slovenci in Italijani ter Hrvati v Trstu.
Pevski zbor "Zarja" v Cleve-
NIC VEČ NE OBSTAJA BALKAN KOT SIMBOL ZAOSTALOSTI
se celo. da takozvana kitajska komunistična armada pridobiva, nacionalistična, ki jo zalagajo Zed. države, pa izgublja. Vzrok? Naša vlada nima za-
landu je podal zelo lep spored,! slombe med kitajsRim ljud-kot pove poročilo o njemu v tej stvom. Podpira izkoriščevalce, številki. Koliko lepih glasbenih vojne lorde in diktatorja, torej točk je bilo podanih! In kdo si take kroge, od katerih nima more predstavljati, koliko truda ljudstvo ničesar razen tugobo. je bilo treba, predno so se pevci To je vzrok, čemu "komunisti" in pevke vsega tega naučili!! i (kitajski agrarci) zmagujejo, Dobro je, da velik del občinstva vlada v Nankingu pa vzlic nato upošteva in prihaja na pri-1 šim letalom izgublja, redbe. Vendar pa je po večini
naših naselbin takega zanimanja veliko premalo. Ako bi ga bilo več, pa bi imeli lahko ne samo eno "Zarjo" temveč nad petdeset dobrih pevskih zborov, kakor smd jih imeli nekoč, in pa dramskih,4 ki sedaj med nami najhitreje ginevajo.
Ki tajskih komunistov ni še konec, dasi ga jim je diktator Ciang Kaišek, ki ga podpirajo
DAN NAŠEGA USTA
V	WAUKEGANU
• $
V	NEDELJO 9. MAJA
PRICETEK SPOREDA OB 3. POPOLDNE
Nastopijo milwauiki pevski zbor "NAPREJ", čikaški "FRANCE PREŠEREN", WAUKEGANSKI PEVSKI ZBOR in trio devolandsko "ZARJE".
Govornik JOŠKO OVEN.
Po sporedu večerja ZA VSE in prosta fer plesna zabava.
I * *	♦	f J
Vstopnina na koncert $1. Samo za na ples 60c Koncertne vstopnice veljavne tudi zvečer.
Vstopnina za otroke do 12. leta 35c. Otroci v spremstvu staršev vstopnine prosti.
i
Vabljeni vsi z okrožij Waukegan, Chicago, Milwaukee, Sheboygan ter iz drugih bližnjih in tudi oddaljenih naselbin sevedal
To je prvič, da nastopijo v teh krajih ŠTIRJE slovenski pevski t bori is treh'različnih držav.
Na svidenje v Slovenskem narodnem domu v Waukeganu v nedeljo 9. maja
Čikaški dnevniki prikazujejo "slovanski blok" za silno nekulturno zvezo napol barbarskih narodov. Ob enem polnijo kolone o škandalih, ropih, posilstvih in raketirstvih, ki se tukaj dogajajo dan za dnem in ljudje či-tajo kot da je to povsem nekaj navadnega Umor v Moskvi je zločin. Tukaj je kvečjemu dnevna novica. N. pr., s par ducati vrstic je bil v čikaškem tisku omenjen zločin, ki so ga celo mimoidoči vzeli za "vsakdanji pojav". Blizu Lincolnovega parka na severni strani Chicaga je vzela ženska svojega psička zjutraj na sprehod. Sla je po parku, ko jo je napadel neki moški. Razbil ji je nos, zbil na tla, zavlekel za grmičevje, ji odtrgal krilo in posilil. Ko se je ženska osvestila in splezala k avtni cesti, ki drži skozi park, je klicala na pomoč, a nihče ni ustavil. Pozneje, ko je bila stvar priobče-na v listih, so nekateri vozniki rekli, da bi ustavili, a jim je izgledala nezavestno pijana, zato so vožnjo nadaljevali. Takih incidentov se dogaja v našem mestu vsak dan — ampak namesto da bi počistili smeti izpred svojega praga, jih iščemo rajše — v Moskvi.
Na Rdečem trgu v Moskvi se je udeležilo prvomajske slavno-sti nad milijon ljudi. Gledali so običajno vojaško parado in poslušali govornike. Predstavnik armade je klical svet na delo za mir. Tu pa govorimo zgolj o Oboroževanju in militaristi si na vso moč prizadevajo spremeniti vso deželo v vojašnico z uvedbo obvezne vojaške službe. Nazadnjaška Rusija torej napreduje— mi—najnaprednejša dežela na svetu pa gazimo v prošlost! Kaj vse se izcimi iz tega — kdo ve — bržkone tretja svetovna vojna. In kaj potem?
Marshall Field III. je svoj dnevnik PM v New Yorku končno vendarle prodal. Ko ga je ustanovil, so ga oglašali za "komunistični" list, za nekako podružnico "Daily Workerja". Izhajal je v "tabloid" obliki in brez oglasov. Pravijo, da je Marshall Field izgubil v prizadevanjih ustvariti liberalen dnevnik nad pet milijonov dolarjev — drugi trdijo, da 15 milijonov. In jih je res. Tudi njegov Chicago Sun mu Je prizadeval par mili ionov dolarjev iz-
gube-na leto. Pred par meseci ga
je združil z dnevnikom 'Times'. Tiskarji, uredniški delavci in drugi uposlenci, ki so mu nagajali v New Yorku in v Chicagu, pa so ob službe. Marshall Field Je multimilijonar in je s svojim tiskovnim liberalizmom vsled tega lahko manipuliral. Ako ne-
kaj milijonov na leto izgubi, ima pa toliko manj davka plačati, in stvar se mu izravnava. Vendar pa je za delavstvo njegov poskus, izdajati dva dnevnika, nauk. da se moraš na časopis zanesti v vsakem vremenu edino, ako ga izdaja organizacija zavednih delavcev. Multimi-lijonarjem so take stvari le v zabavo — za nekak kratek čas. In ko se jim zameri sedaj ta — sedaj ona unija, postanejo prav tako arogantni kakor kak William Randolph Hearst. 2al, da ker so ameriške unije brez socialnega programa in brez delavskega političnega prepričanja, ne bomo še imeli ne angleških delavskih dnevnikov in ne unijskega socialistično usmerjenega političnega udejstvovanja. Kar ga imamo sedaj, je pod vodstvom Henryja Wallacea. Unije —sebi v škodo, ga ne podpirajo.
Palestina je največje zrcalo svetovnega hinavstva vseh ver.
V	nji se ljudje koljejo ko so tam praznovali katoliški božič, potem veliko noč in pa pravoslavni več dni pozneje svoj božič in svojo veliko noč zadnjo nedeljo. I
V	istih tednih so tam proslavljali svoje praznike Žid je in mo-hamedanci. A namesto romarskih procesij se pomikajo po sveti deželi procesije oboroženih tolp Arabcev in 2idov. In pa angleške čete. Arabci so oboroženi z angleškim orožjem in arabske čete v Trans-Jordanu, tik Palestine, vežbajo angleški častniki. Žid je si morajo orožje utihotapljati. Gre jim nekako tako kakor Španskim republikancem, ko je nanje navalila nacijska-fašistična sila in ji z "nevtralnostjo" pomagala "za-padna demokracija". Gre se za olje, za naklonjenost arabskih velikašev, in kar se v tem me-težu Washingtona in Londona tiče, prav nič za demokracijo, pač pa za oljna polja, za kontrolo nad Sredozemljem in proti tistim ljudskim množicam, ki delujejo, ne samo govore za graditev socialističnega reda.
Vabilo na predavanje v SND
Cleveland, O. — V sredo 12. maja ob 8. zvečer bosta v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. predavala znana poznavalca razmer v Jugoslaviji in drugod po svetu
— Donald L. Hesson, ki je ekonomist in pisatelj, ter njegova žena, novelistka in umetnica Marie Seton. Bila sta v Jugoslaviji, jo prepotovala ter pro-učilla ln si nabrala o nji vtisov, o katerih sedaj predavata širofn dežele.
To predavanje je pod pokroviteljstvom angleško poslujoČih naših društev.
Vsi, ki se zanimate za stari kraj, ste vabljeni na to predavanje. Lahko boste po predavanju naslovili nanju vprašanja in dobili odgovore. Slišali boste resnico ne pa to kar pripoveduje po naselbinah kakšen Krek in njemu podobni, ki so se po preobratu zatekli v tujino.
Ob tej priliki boste čuli tudi pevce "Zarje" in 'Glasbene matice" in pa Turbarjevo godbo. Vstopnina je prosta. J. K.
Ugledni ^oškl publicist in novl-aar Stanislav Budin je na svojem potovanju po balkanskih dršavah obiskal Beograd, od koder je poslal praškemu neodvisnemu tedniku "Kulturna politik« telo zanimivo reportašo, ki je bila objavljena pod naslovom "To Je bil Balkan". Ugotovitve češkega publicista bodo vsekakor sanlmale slovensko javnost in sato objavljamo reportašo v prevodu:
"Kako se najlaže razgovorim v Beogradu," sem vprašal v vlaku srbskega profesorja matematike, ki se je vračal z obiska na Cehoslovaškem, "ruski, arr-gleški ali pa morda nemški?"
"Češki!" je odgovoril naš sopotnik z nasmehom.
Ta trditev je bila deloma prenapeta, toda z nekakim novjfrn rusko-češkim esperantom se Ao-vek s Srbi povsem lahko dogovori.	,
V	Jugoslaviji človek lahko življenje direktno otiplje, življenje, ki bije z mogočnim tempom krvi. Jugoslavija preživlja graditeljsko vročico. Kaj to pomeni za zaostalo državo, za državo, katere zemljepisni položaj je bil v vseh jezikih sveta sinonim zaostalosti, lahko spoznamo šele tedaj, ko gledamo kako delajo gradbeni delavci v Beogradu, ko opazujemo ljudske množice na ulici, ali pa govorimo s posamezniki. Tu ni več razvalin — a še pred letom dni jih je bilo polno tako v sredini mesta kakor na periferiji. Povsod rastejo nova poslopja. Sindikalna organizacija ima novo petnadstropno palačo, kjer dokončujejo streho, toda v pritličju že uradujejo. Zveza mladine ima novo šest nadstropno palačo, kjer vse mrgoli, kakor v panju. Toda ne grade samo stavb za urade, temveč tudi stanovanj-, ska poslopja, novo gledališče, nove šole, vse je novo, novo.
In povsod po vsej Jugoslaviji j se dela, dela. Zelo neradi vam govore o številkah. Ce vprašate po njih, vam odgovore: ob koncu petletke bomo imeli tega toliko in toliko. Odmev mogočne izgradnie se pa sliši tudi v samem Beogradu, ki ni samo glavno mesto, temveč tudi središče industrije. Grade se avtostrade, železnice, jeklarne, tekstilne tovarne in kaj še vem vse. In glavna tema razgovorov je: gradi se! >
Gradi se pa tudi nov človek. To zopet lahko razumemo samo tedaj, če se zavedamo preteklosti te države. To je bil Balkan. Toda graditelji hočejo izpreme-niti ta sinonim. 2e danes ni več Balkan beseda, ki bi pomenila zaostalost, revščino, krutost, imperialistične intrige. Po nejcaj letih ne bo po vsem svetu o tem niti sledu. Res je, še so ulice jugoslovanskih mest polne slabo oblečenih ljudi, kmetov, ki prihajajo s podeželja, oblečeni v narodne kroje, hodijo po ulicah in z naivnimi očmi opazujejo velemestni promet. Toda pod to kmečko obleko, za temi naivnimi očmi se že riše nov, junaški samozavestni, civilizirani človek.
V	Jugoslaviji se o revoluciji ne govori. Pri nas, kot je znano, se o njej mnogo govori. Toda če je sploh kakšna država v času vojne preživela revolucijo, potem Je to bila predvsem Jugo-slavija.To ogromno junaštvo, to nezaslišano trpljenje, neizmerno preganjanje, strahovite žrtve (zavedate se jih tudi pri pogledu na visoko število invalidov) to vam šele obrazloži, kaj se v Jugoslaviji dogaja.
In če si to strašno in junaško vojno proiciramo na ozadje zgodovine turškega vladanja, fevdalne samostojnosti, . krvave diktature, socialnega in narodnostnega pritiska — in zopet balkanske zaostalosti — potem se nam prikaže nova Jugoslavija v povsem drugačni sliki. Tukaj torej "nesrečno in svobodno življenje" pomeni točno ono, kar so te besede pomenile povsod, preden so jih onečastili slavnostni govorniki, cinizem in laži. To pomeni, da si to življenje, srečo, svobodo, človeško dostojanstvo gradi vsak sam in ves narodni kolektiv skupno, in direktno ga čuti, vsak dan bolj. Fašizem — to ni bila v Jugoslaviji samo teorija in boj proti njemu, ni bilo samo poslušanje londonskega radia in strah pred
gestapom — to je za vsakega Jugoslovana pomenilo lakoto, zaničevanje, ponižanje.
In na ta način se besede vra-| čajo k svojemu prvotnemu smislu in pomenu. In pričenjaš razumevati, da Titove fotografije na vsakem koraku niso izraz kulta voditelja, temveč ljubezni do človeka, ki je s svojo voljo in genialnimi zmožnostmi znal dvigniti prapor boja, znal voditi boj v trenutku, ko je bil videti že izgubljen in znal začeti z izgradnjo po končani vojni tragediji. One so tukaj enostavno simbol najbolj poglavitnih doživetij vsakega človeka.
In ta narod kmetov, narod, katerega jezična in duševna lepota ter veliko junaštvo so tako dobro poznani tudi pri nas, ta narod ima danes končno svojo usodo v svojih rokah. Da pri tem koraka samozavestno naprej. ponosen na svoje delo, prepričan o svoji pravici — to je že nekako samo po sebi umljivo. Seveda se delajo tudi napake, seveda, da je prišlo tudi tu do dogodkov, ki bi ne ugajali političnim estetom, — toda vse to ni važno. Važno je, da dela 180,000 mladincev in mladink v brigadah pri gradnji avtostrad, elektrarn in jeklarn, da se stotisoči kmetov, ki lahko prihajajo v svojih vaseh v zadružne domove, v ognjišča kulture, uče bati in pisati. Važno je, da je v življenju teh ljudi zavzela beseda kultura pomembno mesto: v dveh letih se je rfamreč število gledališč v državi podvojilo, po-trojilo se je število kinematografov, pomnožilo število gleda-liškeh in pevskih krožkov. Sole so prenapolnjene, neizmerna je želja po znanju, povsod je polno mladih, energičnih, zmožnih ljudi.
Jugoslavija preživlja velik zgodovinski prevrat, v katerem je z izredno vulkanično silo izbruhnila ogromna energija ljudstva. Uničila je nemško okupacijo in danes z istim poletom gradi novo življenje.
In Balkan ni več simbol zaostalosti. ...... 1 ' ■■■'
Romunski Mihael zelo nehvaležen
Ko se je romunski kralj Mihael odpeljal iz Bukarešte, mu je dala vlada poseben vlak za njegovo spremstvo in njegovo prtljago.	,
Ko je prišel v Švico, kjer se je začasno ustanovil, je časnikarjem odgovarjala njegova mati. "Nima ničesar povedati," jim je rekla.
Potem je prišel v London, da prisostvuje dvorni poroki in da vidi svojega bratranca bivšega jugoslovanskega kralja Petra. Tudi tu ni še nič govoril. Bil je kajpada tudi pri toriju Winsto-nu Churchillu, ki ga je dobro preštudiral in mu rekel, naj se le vrne nazaj v Romunijo, kjer
ga je čakal omenjeni posebni vlak za končni odhod. A lahko bi bil ostal v Bukarešti, toda ne več kot kralj.
Churchill mu je obljubil delovati za povrnitev na prestol in ob enem ga je nedvomno poučil, kako naj se obnaša. Naj reče 'to in ono in gre naj — ko bo vse pripravljeno, obiskati ameriškega predsednika Trumana.
Tako je ta "revni" fant, ki se vozi s posebnim vlakom Ae tudi ko že ni več kralj, prišel seih in bil sprejet kakor da je še vedno kralj. In bilo mu je obljubljeno, da ker ni več, pa bo spet enkrat pozneje.
Tržaški "Ljudski tednik" je o tem imel sledeči komentar:
Bivši romunski kralj Mihael Hohenzollern, ki se je odpovedal prestolu na Silvestrovo lani, je sedaj prvič spregovoril iz Londona o okolščinah svoje ab-dikacije. Nesramno je napadal voditelje romunske ljudske republike in jasno povedal, da računa na Angloameričane za po-vratek na prestol.
Kakor mu je odgovoril zastopnik romunske vlade, je zelo čudno, da je bivši kralj čalod dva meseca, preden se je odfoSi izjaviti, da je bil "prisiljen" odpovedati se prestolu. Podobno bi n. pr. lahko izjavil nemudoma po odhodu iz Romunije!
' Kaj naj mislimo o Mihaelu, ki je z Bukarešte lahko odpeljkl vse svoje premičnine V vrednosti nad 3 milijarde lir in neprecenljive umetnosti.
Njegov stari oče Ferdinand je zasedel prestol, ko ni imel skoraj beliča v žepu. Razumljivo je, da ni zelo vesel agrarne reforme in nacionalizacije, ki sta mu odvzeli 10 tisoč hektarov zemlje in številne tovarne, kar je podedoval po afaristu in pustolovcu Karlu I.
Ker ga pa romunsko ljudstvo noče nazaj, ga skuša potolažiti ravnateljstvo ameriške opere, ki ponuja Mihaelu po 100 dolarjev tedensko, če bi hotel nasto-pati v operi "Petje v poičati", v kateri bi njegova zaročenka, Ana Burbonaka igrala vlogo Ksenije". Tako vsaj poroča ameriška agencija AP.
To veselje pa kali papež, ki noče dovoliti katoličanki Ani poroke s pravoslavnim Mihaelom, ker se poslednji noče pokoravati rimskim kanonom!
Število umobolnih narašča v
,, V zavodih za umobolne v IUi-onisu je bilo koncem aprila 42,* 882 pacijentov. Vse bolnišnice za take bolezni so prenatrpane in v malih sobah spe po trtfe in več bolnikov, mnogi pa na hodnikih, ker ni zadosti sob, bolnikov pa čedalje več.
Legislators v Springfieldu je določila $24,722,000 za dodatne zgradbe, a tudi ko bo U načrt uresničen, bodo zavodi za tolikšno Število umobolnih bolnikov še vedno pretesni.
m' i i —»m+mm	-
KAJ LAHKO STOKI VSAKDO IZMCD NAS V KORIST
"proletarca"?
•	Pridobivajmo ma NOVlH naročnikov
•	Obnavljajmo naročnino TOČNO čim poteče
•	Agltlrajmo med dragimi aarofolkl, da staro Iste
•	Prispevajmo v PROLETARCEV tiskovni sklad
la priporočajmo te tudl drugim	/
o Oglašajte v PROLETARCU priredb« društev In druge stvari
Narotajto aftoi Is PRpLETARCEVE knjigarne
Poskrbite, 4a Si aavofe AMERIŠKI DRUtINflKI
KOLEDAR vsi tisti, ki tegs fte also storit!
Nareftt« KOLEDAR tail svefeem v ia eaako PROLETARCA.
kraju
Vsakdo naj stori to nai list kolikor more, pa bomo vse teiave zmagovaliI
wtOLOTAttjt:,
MAIY ^>1148.
Kmečki upori in bofbo
Petnajstega februarja 1573 Leta je bil na Markovem trgu v Zagrebu usmrčen vodja Snoven-sko^hrvaskega kmečkega upora Matija Gubec. Posadili so ga na železen razbeljen prestol, kronali ga z žarečo krono in ga končno razčveterili. v *
Kje so vzroki kmečkih uporov, ki so od 14. stoletja dalje x menjajočo silo plamteli v mnogih evropskih deželah, dokler niso konec 18. stoletja ter v začetku 19. stoletja razplamteli v velike revolucionarne pokrete, ki so zružiii fevdalni rad?
V kmečkih uporih se je izražalo dejstvo, da je postal fevda U hi družbeni red saradi razvoja blagovne produkcije in razvojem mest, ki so postala žarišče kulture in napredka, ne samo odveč, marveč tudi ovira vsemu razvoju. Ta red je onemogočal kmečkim množicam, da z viški svojih pridelkov sodelujejo v blagovni izmenjavi in hitrejšemu ustvarjanju novih družbenih oblik.
\£oložaj kmetov se je posebno poslabšal v 15. in 16. stoletju Uvajanje denametga gospodarstva v zameno z naturalnim je povzročilo nezaslišano izkoriščanje. Z denarjem si je lahko fevdalni gospod zadovoljil svoj pohlep po razkošju in bogastvu. Potrebe po orožju, svili, čipkah, dragocenih predmetih so pvsta j ale vse večje, za kar je moral fevdalec dobiti denarna sredstva. Izkoriščanje kmetov se je povečalo, stopnjevalo. Prejšnja desetina se je potrojila, uvedli so nove davke na mline, mostnino, odvzemali so kmetom zemljo, ki so jo obdelovali stoletja, ter gozdove in pašnike. Odvzeta je bila kmetom osebna svoboda gibanja, oddaljevanja iz kraja v kraj. Fevdalni gospod je lahko kmeta kot vse ostalo blago zamenjal, ali prodal drugemu fevdalcu. Telesne kazni so postale običajne za vsak najmanjši prekršek.
Razen vsega tega trpljenja je moralo slovensko ljudstvo čutiti na svojih plečih obračunavanja med Habsburžani in celjskimi grofi, ki so zasledovali z vojnimi pohodi svoje dinastične interese in razredne dlje. Način tedanjega vojskovanja je bil v tem, da so si med seboj vojskujoči vitezi uničevsli vasi in mesta, požigali jih in ropali. Seveda je pri tem trpel kmet tlačan, ker je bil nezavarovan pred vsemi takimi izpadi. Gospodarsko stanje kmetov se je slabšalo. Stalni turški napadi pa so. še bolj ustavili skoraj vse gospodarsko udejstvovanje.
Vse to je vodilo kmete v samoobrambo. Ko neposseden vzrok so bila zverstva fevdalca Tahija v Stubici. Razvneli so se kmečki upori. Borili so se za "staro pravdo", za pravice, ki so jo imeli v starejši dobi, ko fevdalni pritisk še ni bil tako neznosen. Iz tega gesla borbe za staro pravdo pa je razvidno, da si kmet v svoji zavesti še ni mogel ustvariti slike novega družbenega reda. Toda taka je bila le zunanja oblika kmečkih uporov, vsebina je pa bila globoko revoluieonarna. Zahteve kmetov ao bile na liniji družbenega napredka: zahtevali so od pravo carin, kar pomeni -uvaja nje svobodne trgovine, osvoboditev tlake, desetine jn drugih dajatev, torej odpravo fevdalnih odnosov. Hoteli so postsviti svojo oblast. Zahtevali so enakost vseh ljUdi. Ge*l#t^»mikov je bilo: "Ko je Adam oral in
//
zo "staro pravdo
Eva tkala, tedaj ni bilo plemi-
čev."
S to demokratično vsebino, ki je značilna za vse kmečke upore tiste dobe, je prepojena tudi borba, ki jo je vodil kmečki vodja Matija Gubec. V hrvatskem Zagorju ter slovenskem Posav« ju je leta 1572 dvignil na upor kmečke množice, ki so se organizirale v vojsko, ki je bila oborožena z vilami, kosami ter sekirami. Torej skoraj goloroki so se dvignili proti dobro oboroženim nemško-madžarskim knezom, cesarskim landsknechtom in domačim izdajalcem. Borili so se hrabro in vztrajno, toda njihovi vojski je manjkala enotna organizacija, manjkala jim je družbena sila, ki bi mogla proti napadom fevdalne reakcije postaviti v bran združene napore vseh protifevdalnih slojev hrvatskega in slovenskega naroda. V zvezi s tujim in domačim sovražnikom kmečkega ljudstva je leta 1573 fevdalcem uspelo zadušiti upor svojih tlačanov. Toda duha Matije Gubca niso mogli zadušiti. To nam dokazujejo upori leta 1596 pri Novem mestu, 1627 na Tolminskem, 1653 na Štajerskem, 1662 na Kočevskem ter zadnji večji upor v Tolminu 1705, ki ga je vodil Ivan Gradnik.
Kmečke množice so bile po teh uporih še bolj izkoriščane, pogrezale so se v vse večjo bedo in siromaštvo. Fevdalnim oblikam izkqrisanja delovnega ljudstva so se pridružile še nove oblike. Toda iz propadlih kmetov, izgnanih iz rodne grude v mesta, se je porajala nova družbena sila, delavstvo, najnaprednejši razred v zgodovini.
In ta razred je danes skupno s kmečkimi množicami na čelu borbe za dokončno osvoboditev delovnega ljudstva. M. S.
Čemu v tej deželi je treba ta«
komunistične stranke niso mo-
kih naredb? Saj komunistična gli dobiti kaj številno pristašev,
stranka nima v kongresu in ne
v legislaturah posameznih držav nobenega poslanca f 'Njeno časopisje je v primeri s kapitalističnim neznatno. Unije so* pod vodstvom ljudi, ki verujejo v
smatrajo pa, da se jim bo to posrečilo v okviru svoje sedanje reorganizacije. f
Njihov boj je osredotočen v glavnem proti anglo-ameriški-francoski okupacijski oblasti,
kapitalizem in pobijajo 'icomu- ker hitijo v Nemčiji stari red
in ga znova utrjujejo, kakor po prvi svetovni vojni. In udarjajo po Kurtu Schumacher ju, češ, da njegova socialdemokratska stranka ni drugo kot dekla ameriškega kapitalizma.
Schumacher skuša te očitke odbijati z grajami na politiko Američanov in Angležev, ki jo Uganjajo v "Nemčiji, in tudi preti z opozicijo proti njim, ako od nje nebodo odnehali. On sahte-va<od njih, da pomagajo naoij-sko Nemčijo pretvoriti v državo demokratičnega socializma.
Piše lepo, a če misli, da bo Nemčija i postal a socialistična s pomočjo politike, ki jo narekuj? Wdll Street, bo več kot razoča-In ko si karteli opomorejo,
Zvezni kongres v pripravah zo uvedbo ''policijske" države
(Nadaljevanje s 1. strani.) načena pod to kategorijo, sploh ne mogla eksistirati. Bilo bi torej veliko poštenejše. če bi omenjeni odbor vse take stranke prepovedal, namesto da jih za-devlja po ovinkih.
Dalje predlog kongresnega odbora prepoveduje najemati 14 komuniste" v vladne službe in da se mora odsloviti vsakega, čim se ga osumi, da ni zvest tradicijam te dežele. Pod to krinko je bilo vrženih iz vladnih služb že na tisoče delevcev, znanstvenikov in drugih, ne ker so komunisti, ampak ker imajo "sopot-niške" tendence.
Komunistom se,po tem predlogu ne hi smelo izdajati potnih listov in tiste državne uradnike, ki jim jih bi dali, bi se moralo kaznovati.
Komunistična stranka se bi morala registrirati pri justič-nem departmentu in predložiti imena ter naslove vseh svojih članov.
Istemu oddelku se bi morale prijaviti tudi vse "sopotniške" organizacije z imeni in naslovi odbornikov, in*ako bi justični department zahteval, tudi imena in naslove članov.
Stari red v strahu
Se cela vrsta drugih policijskih naredb je v tem predlogu kongresnega odseka, toda v koliko bodo držale, <Ui ako bodo sprejete, je odvisno "od kongresa v celoti in nato od sodišč.
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pršite po cenik PROLETARCU
2301 S. LAWNDALE /.VENUE CHICAGO, 23,,ILLINOIS
nistične tendence
Nedvomno, kapitalizma j a strah. Povsod po svetu se mu izmikajo tla, samo tu je še na trdnem, toda koliko časa še?
Ta — "koliko čaaa"? je tisto, kar dela naše monopoliste nervozne in kongreaniki v svoji histeriji ne vedo, kako bi sprejeli strožje in strožje postave proti onim, ki delajo in si upajo vprašati tudi za poštene življenske razmere.
K€ununistična stranka v zapadni Nemčiji spremenila ime
Komunistični stranki v zapa-l^ -demokratična' Nemčija dni Nemčiji, ki je pod anglo- ^^ p^ f^tični zastor
ran.

ameriško upravo, ne gre dobro pri volitvah. Vzrok je silovita anglosaška propaganda proti komunizmu in Sovjetski uniji in pa, ker imajo Nemci še vedno v svežem spominu Hitlerjevo roh-njenje proti "azijatskim barbarom".
V vzhodni Nemčiji, ki je pod sovjetsko okupacijo, je stvar druga. Propagando v nji kontrolira deloma sovjetska okupacijska oblast in izvršuje jo v glavnem stranka socialističnega edinstva, v kateri sta bivša socialdemokratska in bivša komunistična stranka.
Zapadni tisk jo označuje za komunistično s preobrnjenim plaščem.
Dejstvo je, da je ta stranka pretvorila vzhodno Nemčijo v socializirano krajino. Industrija je podružabljena in veleposestva pa razdeljena med kmete, ki so prej tlačanili princom, grofom in baronom. '	#
Angleži in Američani podpirajo — kar se dblavskega političnega gibanja tiče, staro socialdemokratsko stranko, a le toliko, da pomagajo netiti neslogo med delavskim razredom.
Kar Američani v svoji sferi Nemčije v resnici žele, je obnavljanje starega nemškega kapitalizma in s pristankom angleške vlade jim gre v teh naporih po sreči.
Socialdemokratski voditelj Kurt Schumacher se sicer tej anglo-ameriški politiki upira. Dejal je, da kakor koli je navdušen za Marshallov plan, vzlic temu je odločno nasproten tistim ameriškim politikom, ki si prizadevajo na ameriške stroške obnoviti nemški kapitalizem.
Komunisti v zapadni Nemčiji so seveda proti podpiranju ameriškega načrta za zgraditev in utrditev zapadnoevropskega bloka, ker ga smatrajo za potezo ameriških torijev v prid reakcije in v prid obnovitve fašizma.
Edwin Hartrich, reporter či-kaškega dnevnika Sun-Times, piše iz Frankfurta, da so komunisti v zapadni coni spremenili iz strategpčnib razlogov ime svoje stranke v 'nemško socialistično ljudsko stranko".
Na ta način ao se otresli svojega prejšnjega nepopularnega imena in ob enem pa ust varili * tem pogoj, da se jim pridružijo levičarski socialdemokrati in veliko agitacijo so podvzeli tudi med takozvanim srednjim slojem. Med njim si pod imenom
in Schumacher bt moral znova v koncentracijski logar, ako se mu ne bo posrečilo kam pobegniti, kajti izgleda, da »je varnih krajev za nasprotnike kapitalizma v aa pad nem svetu čezdalje manj.
SLOVENE RECORDS
lS-laeh records 7te COD, plas postage
C-1201 B* kappjr. P©"*
Bys-bys-baby, polka C-1S14 My bono? Is wandering la
Tyrol; St. Clair polks C-1220 Too fat polks; lolly polks
P. Yaakovie snd kis oreh C-11SS Alpine waits
LampMgMer's polks C-1S11 Village tavern polka Lssibtrjsck — polks CMS15 Msrisnns polka
Hit snd miss polks
T: Sajc snd hi« Polkateers T-1SI ftKk Umbrolls polks Llašen Tree — waits T-ISS Tivoli Park Polks
Vlllsge Sqssre Polks T-114 Rod Wins — Polka Edelweiss waits
Ernest Benedict Quartet 1-ST4 Ns Marjsnos, Polks
Clarlsa (Ctsrs) Pekla R4TS CkveUndski VsHek Male Neeek, Polks J. Psnish and his Tav. Ban4
Write for fro* list of all now SLOVENE records, tho lsrgsst selection in US., by the bost Slovens artists, to:
PALANDECH'S
536 8. Clark Street, Chicago 5, UL
Kultura paradižnikov
Dandanes pozna paradižnike že vsaka gospodinja, kar jih u-porablja skoraj za vsako jed in to sveže ali konservirane. Zato je prav, da iih goje na svojih vr-iovih, da ne bo treba gospodinjam trositi denarja zanje. Gojiti in oskrbovati paradižnike ni težko.
Paradižnik ljubi južno, zračno lego ter rahlo in dobrt> pognojeno zemljo. Seme sejemo meseca marca v gnojne grede ali, če nimamo teh, v zaboje, ki jih de nemo v gor ko sobo. Tu pazimo, da je zemlja vedno dovolj vlažna. Seme izkali približno v desetih dneh, nakar moramo zaboj prenesti na svetlo. Semena porabimo en gram, ki da nad 200 rastlin seveda le tedaj, če je dobra kaljivo in ni prestaro (ne nad tri leta) — kar je za domačo potrebo več kot dovolj in še od teh izberemo najboljše rastline. Posamezna rastlina da povprečno 3.5 kg sadov.
Ko razvijejo rastline nekaj prvih listov (ne vštevši klicnih), pikiramo prvič v drugi zabojček ali gnojno gredo. Kake 2 do 3 tedne pozneje pikiramo drugič, zato da se okrepijo. Pri vsakem pikiranju sadimo paradižnike nekaj globje, ker poženejo koreninice iz stebla.
V času, ko ni več nevarnosti za slano, prelopatimo grede zgodnje zelenjave in pognojimo z dobro zrelim gnojem ali me-šancem (kompostom). Svež gnoj jim namreč ne ugaja. Paradižnike sadimo v vrstah sever-jug v razdalji enega metra, kole pa postavimo prej. Koli naj bodo 120 do 160 cm visoki. Nato napravimo ob kolu primerno globoke jamice, vanje posadimo paradižnike s kepo zemljo ter jih zasujemo in pri vežemo h kolu. Ob vsaki rastlini napravimo kotanjo, da se ne izgubi preveč vode ob zalivanju; zalivaj-mo s škropilnico brez razpršil-nika.
Da nam paradižniki ne zdivjajo, moramo vse poganjke, ki
nam ne služijo za podaljšanje stebla, odstraniti; odstranjujemo jih zjutraj in zvečer; steblo privežemo h kolu, toda ne preveč tesno, da se vez ne zaje, ker se steblo močno zdebeli. Vežemo z rafljo ln drobnimi bekami (vrbami),
Nekateri pustijo po štiri in več poganjkov, kar pa ni pravilno, pustili naj bi ^večjemu 2-3 močne poganjke, Hoda tudi z enim rodijo prav tako dobro.
Paradižnik zahteva veliko vlage v zemlji, zato mu moramo ob suši mnogo priliva!*. Dobro je tudi, da mu damo kalijevo sel, Raztopljeno v Vodi. «£a deset rastlin porabimo približno 5 dkg kalijeve sdli, ki jo raztopimo v 10 »litrov vode.fVjtrebno je tudi, da*eml1o večkrat zrahljamo, da voda laže pronica ter ima zrak prost dostop. Jeseni odšdipnemo poganjkom Vršičke, da pospešimo zoritev še poslednjih plodov.
Zelo važno delo je tudi Škropljenje k modro gahco tn apnom (kdt •uporabljamo sa trte) proti glivici —• tPhytosphtora iSfest-dntsi in sicer škropimo V Vlažnih letih 4-leret (drugače zadostuje 2-3-krat), če hočemo doseči pdvoljen pridelek. Prvič Škropimo z \'%f pozneje z 2ri tekoči-^Čino. Omenjena glivica se pojavi na Spodnji strani listov, kar pri škropljenju upoštevajmo. Na listih se po okužbi pojavijo lise, ki se vedno večajo, dokler listov ne uničijo. Napadne plodove spoznamo po temnorjavih in črnih pikah, ki se zelo hitro veča
Švicarski list o zatiranju koroških
CljLkJAMilAki
^fOVCrTvtfV
Švicarski list "Vorwaerts" je objavil članek o germanizaciji koroških Slovencev po prvi svetovni vojni. List pravi, da so se koroški Slovenci edini v Hitlerjevem rajhu upirali z orožjem in pritegnili tako nase močne nemške vojaške sile. Koroški partizani so ogrožali prometne zveze z Balkanom in Italijo. Slovenci niso opustili niti er»e priložnosti, da se ne bi glasno izrekli za priključitev k slovenskemu narodu in k Jugoslaviji. Koroški Slovenci tudi po Hitlerjevem porazu nimajo svojih pravic in še danes ne smejo izdajati svojih glasil.
Zelena
Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu
Zelena, ki ji pravijo na Slovenskem navadno šelen, spada k najbolj plemeniti zelenjadi v našem vrtu. Poleg svojega izbor-nega okusa ima tudi veliko zdravilno moč. Pogosto uživanje zelene je zelo koristno za tiste, ki trpijo na revfnatizmu.
Zelene je več vrst. Najbolj je priporočljiva praška orjaška zelena. TB napravi v ufeodni zemlji zelo debele in gladke gomolje, malo korenik in malo zelišča.
Zelena ljubi mastno, zelo gnojno in globoko prekopano zemljo. V pusti zemlji napravi
, f A	. . ... . , le majhne gomolje, veliko ko-
jO ter povzročajo gn.tje in od-, renjk Jjn mafQ zelja Zeleni mo.
padanje plodov.	1
Tudi paradižnikov je mnogo vrst s sadovi raznih oblik, in sicer lahko debeli in drobno re-brasti, gladki, okrogli, ploščati In jajčasti ter nosijo razna imena.
Najslabše kolo v vozu dela največ ropota, -r- Ban Franklin.
. Naflcenajše blago na svetu sta danes; človeško meso in človeška kri.—Eugene V. Debs.
ramo v vrtu določiti najboljše mesto. Zeleno presajamo. Setev za razsad napravimo v mesecu marcu, najbolje v toplo leho. Kali počasi; večkrat traja nekaj tednov, preden seme izkali. Ko so rastlinice nekoliko obrasle, izrujemo prepogoste nikle. Tu ostanejo rastline, dokler se dovolj ne okrepijo, nato jih razsa-dimo na stalno mesto. Pri sajenju moramo paziti, da restlin ne sadimo pregloboko.En centi-
meter ali dva naj koren gleda iz zemlje, ker pregloboko vsajena zelena ne napravi nikdar debelih gomoljev! Rastline naj bodo 40-50 cm oddaljene druga od druge. Ko jih vsadimo, mdramo mladim rastlinam dobro zaliti; tudi pozneje ob suši moramo db-bro zalivati; zeleni tudi zelo kb-risti zalivanje z gnojnico, toda le ob deževnem vremenu.
V oktobru zelena dozori in je godna za klet, kjer se dolgo drži.
Lot's Flatter Motfcer This Time
One could hardly avoid knowing that Sunday, May 9 will be Mothers' day, and that for something personal and flattering Mother wants flowers that day. The florists tell us that for the first time since the shortage-plagired war times, there are enough flowers to provide a bouquet or corsage for every mother in the land. Local flower shops are particularly well stocked, and the prices are lower than at Mothers' day last year. That's especially good news for our readers ln these time of rising prices.
Flowers never fail to please Momma whether they're P0(>'s favorite red roses, daughter's gift of those lovely miniature roses or a young son's ecited Offering Of a carnation corsage. And she will be certainly starryeyed If you give her orchids or gardenias. The lavender orehids are reasonable priced this year, and if you're in the chips you might settle for one of the luscious hybrid orchids that run to a little more money. Camellias also come naturally to mind when the gift is a corsage, but this year it seems the camellia season will clofe before Mother's holiday arrives.
If a party is being planned for Mother, no doubt she will welcome a practical note in her flowers— an artistic arrangement or centerpiece which can be placed on the party table or at a favorite place in the living room. The seasonable varieties for this gift are snapdragons, double-flowering stocks, sweet peas and gorgeous tulfps.
oonY heat vour house
^HBaaaBBBBManBs^
TO HEAT VOUR WATER t
Organizacije v Chicagu in oko lici, ki žele imeti svoje priredbe označena v tem seznamu, naj nam sporoče podatke, enako tudi po pravke v slučaju pomot f
Clkaške podrušalee SANSa—velik javen shod v petek 7. maja v dvorani SNPJ.
Podiušnics št SS SANSa—domača zabava v soboto 15. maja v To-maiinovih prostorih, 1902 W. Cer-mak Road.
Liberty Bell. No. 7* ABZ—piknik v nedeljo S. junija na Carno-vem vrtu v Willow Springsu.
Rlab št I JSZ — piknik v korist Proletarca v soboto 17. Julija na Keglovem vrtu v Willow Springsu.
"Pioneer" št. SSS »NP—piknik v soboto 7. avgusta v Pilsen parku, Albany In 26. cesta.
Draštvo št 1SS SNPJ—piknik v nedeljo 8. avgusta.
••••••
• ••

...get on Electric Water Heater!
AKO NA POMLAD le mečete v vaš furnaz za dobivanje vroče vode. tedaj to delate na težaven načla. čemu ne vzeti življenja zlahka ... biti hladni... in vzlic temu imeti dovolj vroče vode? Ne dopustite, da bi vam vaš furnaz oviral vrdPo vodo... dobite si električni vodo-grelnik!	/	u
Udobje vroče vode vam je na razpolago čim si dobite avtomatični vodni grelnik primerne velikosti. Pomivanje-posode, pranje in čiščenje vam bo olajšano čim si zagotovit$ dovolj vroče vode ves dan in vsak dan. Ni vam treba čakaU nanjo, ona čakš na vas!	/
Ni treba nobenih vezi z dimnikom. Peč za gretje vode Je lahko instalirana v vaši kuhinji, v kleti ali kjer ie ,
Vnanja stran te naprave za vročo vodo ostane čista in hladna zaradi insulacije, ki Je toliko močna kot Jo imajo termo-steklenice.
Obiščite prodajalne z svtomatičntmi grelnimi napravami Čim prej. Vsak Edison store Jih ima na razpolago.

IT COSTS SO LITTLII
Tki«
Ing teo«e ^Sf fSsf t s
renge isrsifesst The oe ere*i*§ reef h lOW-.fl reefi e 4my rt * «•**t everefe C(>*#sss ^serff fe heef wesac t^ctf/cs^^f-
»Ril INSTAilATION
I« M; I, I« I tmmtf Mfs^y reif^eet^ef ki'Mia^ Mfie* >«" *»« rihi
mmf mmšiM m 4i*t— Hssoš df Si jf Mfe
......
• •


COMMONWEALTH EDISON COMPANY
A Yugoslav Weekly Devoted to Ike		IDU CATION
Interest of the Wsfktfi	T|T| / if ■ ?r ■ 1 A ii Iv f \	ORO ANIZ ATION
•	|V I 11 Tim Zi IV IH ft	COOMIATIVI
OFFICIAL ORGAN Of	■ rv i # i * i \ i /a rv i w v	COMMON WIAITH
1. S. F. and lit Educational Buraau	JL JLVVy JL^l^ JL JL JLJLV.JL^^^'	
		
NO. 2114.
P«UkM W~kfty a« S301 5».
av*.
CHICAGO, ILL., MAY 5, 1M8.
fOL. XLXXI.
/
Planning Controls for You
In the current issue of "U. S. News," a weekly magazine designated, mainly for the business trade, is assurance to the middleclass that they still have a few more months to be relatively "free."	. , .
After detailing the many billions that are to be spent for foreign relief and for militarizing the good old U.S.A.', the writer hopefully says that "outlook is that the country can coast along until after elections without any greater need for controls " ""The implications contained in that statement are insulting —if you have any dislike to being managed. What it means ic that the lawmakers who serve the interests of profit-takers are clever enough to lay off of us all until after the election is safely in the bag. Then they'll get busy with the chains.
Labor officialdom is very much concerned about the Taft-Hartley law right now. In many sections of the nation they are out to defeat every lawmaker who voted for it, although the CIO contingent is not too keen about supporting their "friend." President Truman, who vetoed it. Moreover, despite the fact that more Democrats voted to override Harry S. than to sustain his veto, the unions, for the most part, doggedly and desperately are placing their faith in Democrats.
We call attention to the "U. S. News" hint that something is going to be doing after the November vote-collecting because that is what we have been warning about Tor a long time.
There is good reason to believe that the years lying immediately ahead will find the people saddled with controls-^-even if there js no shooting war—that will make the Taft^lartley Act look like an emancipation proclamation.
We take this view of the future because the capitalist system can no longer function in a free society. The obligations, past, present and future, with which this old system is burdened will make it increasingly necessary that the common people be held on a rather taut leash.
What are those obligations? Well, for one thing, there is the enormous national debt running close to $300 billions. Then there is the plan to give billions in real wealth (goods that are made in American industries) to other nations. And there looms directly ahead with gloomy certainty a "defense" and militarization program of 14 and a quarter billions of dollars— with increasing amounts in the years that follow. Again quoting from the "U. S. News," the "defense budget very likely will exceed $19 pillions when completed" and "as now being outlined may pass $22 billions by 1951."
Common people will get a better idea of what such spending will mean to them if they forget about dollars and think of services and the good that service alone can produce.
Certainly, the things that go to other countries will not be available for Americans. Neither will the products of munition and armament plants. People may get good enough wages for producing airplanes and guns and soldiars' clothing, but they won't have as much to buy even if they have the dollars to pay out.
The controls that may therefore be expected should differ in no essential from those that were in effect during the war. They probably will include rationing, wage controls and job controls—all of which, in time of "peace," fit better with the pattern of totalitarianism than with democracy.
Of course, as business men are now being told, the politicians will try to "coast along" until you elect them before buckling their halter on you and putting a false bottom in your nose bag. —Heading Labor Advocate.
"Protocol M" Teaches a Lesson
A few months ago, the British Secret Service handed newspapers copies of "Protocol M," and said it was an official Communist plan to seize power in Germany. Now the British spy agency says it was fooled—the protocol is a "forgery, written by a German anti-Communist."
DoubtlessKhe "Reds" have plenty of plans for Germany, but this incident has a lesson for the American people and their government.
Europe and other parts of the world are full of spies, would-be spies, and shady characters who simply want to make-some quick and easy money. One way is to peddle hair-raising "in formation" to the "intelligence services" of Britain, the United States, Russia and other countries.
As men who have had experience in this field know, many spies are "double agents," who run back and forth telling tales to both sides. In Germany, for example, they sell their wares to both tHe United States and Russia. The more frightening their stories, the better they find their market.
The British international spy organization is the oldest and most experienced in the world. If it could be fooled by a "forger, what of our comparitive amateurs?
These shadowy "agents," some of very dubious character, help shape our government's policies and public opinion. Some day a "Protocol M," cleverly forged and "planted," could touch off a Third World War.—Labor.
Coal Miners and Vanity Fair Owners
A few weeks ago while a Federal Judge was using the power of government to force working men to serve jjjpvate industry as coal miners, a ttHnor tragedy hit close to 500 Reading families.
The private owners of Vanity Fair Mills, a local corporation, posted a notice and closed its doors. Unemployment came to the affected workers, some of whom had spent their best years in the service of that concern, like a bolt from the skies. No warning had been given. Thc owners merely decided that their own interests would be best served by stopping production at the Reading plant.
Did Judge Goldsborough or any of the local judges use their offices to "apply the heat" of Judicial pressure and order Vanity Fair's owners to stay in business They did not! Jobs are not im- Driver: "It* portant when they are scrapped along like this by owners. It is only when work-' rou're alive* ers make the decision to stop Passenger: "Glad isn't the word working that idleness becomes a —I'm amazed.
THE MARCH OF LABOB
@CVfcRNMEWT A6ENCCS (FEDERAL, 9lCTl,ANDUXAt.) BOUBtfT +35 BILLION WRM CF AMERCAN PQGBUCH0N*J >9*6.
f&wsmtCFMWMtar
AOCCetTANDUKM tm5OWDEflM0M)
NAM Soys 14 Million Stockholders-But 61,000 Get Gravy
A man we know who is handy with a pencil has been doing some figuring on Natl. Assn. of Manufacturers figures. He has analyzed a recipe concocted and highly touted by the NAM— and finds that it is based on an ancient 50-50 formula for rabbit pie. (The formula: one rabbit and one horse.—Ed.)
Seems a short time ago the NAM came up with a new figure —14,000,000 stockholders in Amerca. That's- supposed to prove that high profits are good for the country bqpuse they go to so many people—widows and orphans and suchr
Confidently, this friend who knows abotit these things says the 14,000,000 figure is probably padded—lots of duplication, he says—but we won't argue about that. We'll just take the NAM figure at face value for the moment.
plow the Securities and Exchange Commission, a government agency and an institution in whose statistics we have much more confidence than we do in NAM, says that 61,000 people get half of the dividends from American corporations.
Get it?—14,000,000 stockholders, but 61,000 of them get half the gravy.—(From the United Automobile Worker, CIO.)
Stage Concert in Waukegan Sunday
WAUKEGAN, 111 —Sunday. May 9, promises to be an exceptional day for our people here and in neighboring localities.* On this day four singing groups wil participate in a program designed to appeal to all that will attend this unique aiXair.
In reality this will be a Spring Singing FesUval to be staged in the Slovene lAuditorium here, beginning at 3 p.m. The four singing groups participating are Naprej of Milwaukee, Prešeren of Chicago, thc Waukegan SNH Singers, and a £arja Trio from Cleveland. Each will render a selection of popular and semi - classical numbers that will delight our hearts. The fact that each group comes from a different locality assures ample variety of songs for all.
The guest speaker during the intermission will be Joseph Oven of Chicago, an old-timer and popular figure In our circles.
A cordial invitation is extended to all music lovers throughout Chicagoland—Waukegan. Miiwau kee, Sheboygan. La Salle, Chicago and other localities—to attend this rare performance. Fol lowing the conqert, there will be dancing to the music of a lively orchestra.
Admission is $1; for dance only. 60c. The aflair is sponsored by the Educational Bureau of JSF. its clubs and lodges in this region for the benefit of Proletarec newspaper. Come and treat yourself to a splendid program of music and song, Sunday. May 9.
THE COMMITTEE.
More Take-Home Pay, But.. .
Pay checks distributed on and after Saturday will be slightly higher. Amounts withheld by employers for income tax purposes will be reduced. How much will depend on the amount of wages paid.
For example, a $74-a-week breadwinner with two children will find his weekly income tax deduction reduced from $5.50 to $3.50. The new Ux law, therefore, will give such a wage earner a "raise" in take-home pay of $110 a year.
In receiving the added take-home pay, workers will be wise to keep two facts in mind:
1.	The Ux reduction bill will put 5 billion additional dollars in circulation. More dollars thus will compete for scarce necessities. President Truman believes this will cause prices to go even higher. If prices go up only 3 per cent more, the $110 "raise" mentioned above will be wiped out.
2.	While the $74-a-week family man will receive a $2 a week "raise," the income of the $l,000-a-week man will be raised $150 a week. The "little man" thus receives a 2.5 per cent increase, the "big fellow" a 15 per cent raise.
Republicans claim this disproportionate slicing up of the tax cut melon was necessary. They say the persons with higher incomes must be encouraged to invest money in increased industrial capacity and that such investment will step up production. Increased production is necessary to reduce prices.
That argument blows up, however, if the recipient of a $7,500 annual Ux reduction uses the increased purchasing power to buy a yacht or build a swimming pool.
The Republican Ux reduction was a piece of help-the-rich legislation. It was passed over President Truman's veto. President Truman favored a straight $40-per-family-member Ux reduction.
The increased amounts in weekly wages will look good for a while. If, however, the Ux reduction bill forces prices to higher levels, Americans would be better off without the higher pay checks, which will be distributed sUrting Saturday.—Chicago Sun-Times.
-■ \
PEOPLE DO IT
it
crime.
Why this difference? How is that courts get busy when work ers quit and do nothing when owners quit?
There are many answers. One is that "free enterprise" Is a way of life in which only owners are free. Another Is that the worker* themselves have sanctioned a sys tem under which wealth is not produced fog the benefit of producers, but for the profits for owners.
Today anything that interferes with the owners' economy is wrong. Under Socialism anything that would hurt people would be wrong.
Workers can make THEIR interests important—when they use their political power to establish a socially owned and democratically managed economy.
great, speeding Don't you feel glad
By HENRY JONES
The Government of the United States may not be able to dig coal, or prevent depressions or securc justicc, but it does know its two times table. It can say two times
10 grand is 20 grand ,two times $700,000 is $1,400.000. And it repeats the table to John L. Lewis. Next time the miners dare quit digging coal it will be 40 grand and $2,800,000. Even though John draws 25 grand per annum, and lome $13 million will be left in UMWA after that fine is paid (if paid), this geometric progression would be $5,600.000 the next time miners asserted they were men and not mules, and that wouldn't leave enough to multiply by two again.
The government can multiply— in fact it seems to multiply like rabbits and dandelions—but can it add? Can it add up that the KKK recently flogged Joseph Berry, young building worker whom they had tied to a tree near Atlanta, Ga., until his blood vessels burst; that someone took a shot, obviously intended to be fatal, at Walter Reuther; that their own solution for coal problems is to make serfs of the miners; that similar problems in addition yielded Mussolini for an answer in Italy and HiUer for an answer in the Reich? Can they add?
e e e
PUBLIC RELATIONS: First U. S. Steel, then Westinghouse Elec trie say they're going to lower prices. Then tjiey say we can't do that and give our workers who produce these goods an increase to catch up with the previous rise in the cost of living. Steel workers don't eat I-beams for breakfast. Haven't followed it close but there's some mystery that the more of these headlined price reductions there are, the more money we have to pay for everything we buy. Of course those steel workers went into negotiations with that handicap — an agreement not to strike this year. Biggest handicap of all though is the public relations angle exploited by the companies—the
almost complete ignorance people have of the relation between wages and prices — that higher wages on the whole will not raise prices, but will reduce profits causing the prices of products of the most mechanized industries to drop enough to balance thc rise there would be in price of thc product of the less mechanized industries But even the labor leaders and the labor economists seem to forget that's how it has to work out. e • e We're not imperialists. Secretary of Interior Krug has turned down a claim filed on the moon. The Department has no land office In that region to accept the necessary affidavits as to personal familiarity with the land. Now if Ickes had been there . . . (From Ind Worker.)
lustrial
What's It All About?
By J. P. MeEVOY
Rushin' to the office, rushin' out to eat, .
Rushin' back an' rushin' home, Down the rushin' street.
Rushin' up an' rushth' down, rushin' in a^ out,
Say, what's arc the rushin' fer? What's it all about?
Rushin' after money, rushin' after fame;
Climbin', pushin', shovin', It's a dizxy game.
Steppin' on each other's heels, let me by— Look out!
Say, what's all the rushin' fer? What's it all about?
What's the use of rushin'? Let us loaf a while,
Watch 'em push, an' run an' grab, We'll just sit an' smile.
As they scramble down the road, gaily we will shout;
"Say. what's all the rushin' fer? What's It all about?"
Noted Lecturers to Appear in Cleveland
CLEVELAND, O. — When the subject of postwar Europe comes un in your presence, are you able to "dig in" with the rest of them, or do you, as so many of us do, sit there like the proverbial bump, on a log. soaking in all the facts without contributing anything to the conversation. Wouldn't you like to be able to keep up your ehd. especially when you know that all your facta are absolutely unbiased and straight from the shoulder?
Well, if your answer to thc latter question is a deeded "yes," remember the date, Wednesday, May 12th. Set that date aside tor the purpose of educaUng yourself in the most enjoyable way imaginable. Honorary "teachers" for the occasion, will be two of the most charming personalities you have ever been privileged to see and hear. They are Mr. and Mrs. Donald L. Hesson. Believe me, they are well able to do full justice to the subject of postwar Europe, having recently returned from eight months in Europe, covering England, France, Czechoslovakia« lUly and Yugoslavia. Their views arc very definitely non-political and, as stated before, unbiaaei. They invite a question and answer period after their discussion, which often proves to be the most entertaining feature of their visit.
These remarkable speakers, plus singers from ZARJA and GLASBENA MATICA, and an added attraction of one of your v^ry well-known local orchestras, are all yours—F E R FREE. Ainchu su'prised?
Tack up this reminder where you'll be sure to see It. The Date: Wednesday. May 12th. 1948.
The Place: Slovenian National Home, East 65th St St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. The Time: 8:00 P. M. Guests: Mr. Donald L. Hesson, snd
his wife, Marie Seton Your Hosts: English Speaking Lodges of various Cleveland fraternal groijps.
BRING A FRIEND Alice Tekavec, Committee.
Negroes, Jim Crow, and UJM J.
"Treason against the United SUtes," says tha Constitution, "shall consist only in levying war against them, or in adharing to their enemies, giving them aid and comfort." Treason, said Senator Wayne Morse recently, is the indictment that would have to be brought against any one who might refuse to Uke part In a miliUry-training program until Jim Crow is driven out of the armed forces. The Senator gave this warning tO A. Philip Randolph, president of the BrotheAood of Sleeping Car Porters, after Randolph told the Senate Armed Services Committee that he pledged himself to "counsel, aid and abet youth, both white snd Negro, to quarantine any Jim Crow conscription system." Randolph gravely forecast that "a Jim Crow draft may only result in a mass civil-disobedience movement." When Morse— a liberal Republican who supports strong civil-righU legislation —uttered the threat of indictments for treason, Randolph replied that the civil-disobedience campaign would employ "non-resistance, non-cooperation, and non-participation" but "no overt acts." "Many overt acts would result," Morse persisted, and Randolph agreed but said they would all be directed against Negroes. "That's a price we have to pay to get our democratic rights," he added. American Negroes are pretty well accustomed to terror; the day after Morse and Randolph exchanged views, Walter White, secreUry of the National Association for the Advancement of Colored People, wired the Senator: "Negro veterans returned home to be terrorized . .. lynched . . . denied the ballot . . . slandered on the floor of the United SUtes Compress. . . . There is sympathy in many heerts for the Randolph point of view. The remedy is not to threaten treason trials, but to give these loyal citizens the democracy they are expected and asked to die to defend." Mr. WhiU has prescribed the correct remedy. If U.M.T. goes through without military reform, any American, colored or white, who refuses to serve in a Jim Crow army will be giving aid and comfort, not to our enemies, but to our ow/i lunatic selves.—The Nation.
Corporate profits after taxes were $7 billion in 1947, about 80 per cent above the record average of wartime.
THE ELUSIVE H
"Wot long ago," reports an American diplomat, "I dined with an English farmer. We had ham for dinner—baked htfm—and most delicious, too. The farmer's son soon finished his portion snd passed his plate for more. 'More 'am, father,' he said.
"The farmer fowned: 'Don't say 'am, son; say 'am.' 'I did say 'am,' the lad protested. 'You said 'am,' cried the father fiercely • 'Am's what It should be. 'Am, not 'am.'
"At this juncture the fanner's wife' turned to me with a little deprecatory smile. "They both think they're saying 'am!' she said.
In the Wind
(FROM THE NATION)
RICH MAN: Governor Millard Caldwell of Florida was recenUy awarded $237,000 in a libel suit against Colliers. According to the Magazine Industry Newsletter, he gave the money to Florida A. and M.,ga Negro college.
POOR MAN: Thc Associated Press has discovered a man in San Antonio, Texas—it docs not reveal his name — who recenUy came upon his wife an^a stranger In an embrace. "My fri-st impulse," he told police, "was \o kill them both. But I* thought it over and just ordered them both out of the house ... If I had killed either one of them, it would have ruined my credit rating. And I have a mighty good one."
BEGGAR MAN: "Twenty-two wanderers of the night—homeless men. waiting for the missions to open and supply their morning coffee—were arrested before dawn today on loitering charges ... as they huddled against the morning Chill."—Los Angeles Dally' News, March 13.
THIEF: 'Sterling, Illinois (AP) —B. C. Bailey reported . . , to the Sterling police that a spare Ure and some clothing were stolen from his automobile. He said the car was parked in an alley. Police fined him $1 for Illegal parking In an alley." — El Paso, Texas, Times.
DOCTOR: Te a t i m o n y of Dr. Frederick J. Carpenter against a proposed Maaeachuaetts birth-control bill, as delivered In the Boston State Houae on April 6 and reported In the Boston Globe: "If
this law had been ln effect prior to my birth, I might be standing here today without a mother." His mother, he added, was thc twelfth of 13 children.
LAWYER: The Phllsdelphia police have lately been raiding book* stores in that city to confiscate such "salacious" books as "Studs Lonigan," *'Nevcr Love a Stranger," "Rain tree County." and "End as a Man." Two publishers, Alfred A. Knopf and Houghton Mifflin, have brought suit against city officers to restrain this pastime. Here is a bit of the exchange in s Philadelphia courtroom the other day between a Houghton Mifflin attorney. R. Sturgis In-gcrsoll, and a'witness tor the defense, the Reverend Harold Paul Sloan, a Methodist minister: "In-gersoll — "Do you remember in your youth that boys and girls would seek out the dictionary and the Bible t» find words, phrases, and aneetl6tes concerning sex?" Sloan—"Maybe you did, bat t did not. . . ,ti never discussed sex more than 20 tifpes in my life." Ingersoll«—"Then you claim to be an expert on the censoring of this book?"
MERCHANT - CHlEf Morris Say re. president of thf National Association of Manufacturers, stated recently that high corporation taxes were "hurting tbe general public."
In a Quandary
"Why are you crying?" "Father called mother $ waddling goose." "Well!"
"Mother oalled father $ stupid ass."
"But wky are you crying?"