številka 22
četrtek, 3. junija 1999 160 tolarjev
1
MENJALNICA
Prešernova 23, 3000 Celje tel.: 063/482-230, fax.: 063/442-866
odkupujemo delnice Gorenja po 1.600,00
Delovni čas: od8.00 do 18.00 ob sobotah: od 8.00 do 12.00 TELEFON: 862-522
Ob koncu tedna se bo nadaljevalo sončno vreme s popoldanskimi plo-hami in nevihtami.
ISSN 0350-5561
9 1
70150 556014
063 4n
Pred dobrim mesecem so na vse vhode na mestno otroško igrišče ob Saleški cesti name-stili ključavnice. Mnogi tega niti opazili niso, saj takšno, kot je bilo, gotovo ni služilo svoje-mu namenu - brezskrbni igri otrok; prej zbira-nju najstniških (alipa še malo starejših) sku-pin, pijančevanju in sprehajanju napol kla-teških psov. Od sobote naprej naj bi bilo dru-gačel
Naj bi bilo! Prizadevanja mesta, kije v obnovo vseh igral in klopi vložilo kar 6 milijonov tolar-jev, se bodo namreč kaj hitro izjalovila, če se nenapisanih in napisanih pravil ne bodo držali prav vsi obiskovalci. Kar bo težko. Enim je pač v največji užitek in šport vandalsko uničevanje vsega, kar je novo in lepo, poleg tega pa smo postali tako "komot", da nikamor več ne zna-mo peš. Tako smo lahko že v soboto opazili, da so mnogi sodelujoči na otvoritvi z avtomo-bili pripeljali na samo igrišče (nekdo se je potrudil voziti tudipo strmem hribu), sajje vsak tovor očitno pretežak, da bi ga nekaj metrovneslipeš. Za "kazen"je eden izmed
mislim
njih treščil v drevo!
Otroško igrišče, kijih je v mestu še vedno premalo, je torej dobilo dolgo težko pričakovano novo (na hitro izgieda, da kar staro) podobo, hkratipa ne bo predstavljalo konkurence igrišču ob Velenjskem jezeru. Ko je v soboto sprejelo prve male obiskovalce, so ti neizmerno uživali na prijetnih lesenih igralih, lepo pokošeni travi... Igrišče vsekakorni mesto, kamor bi sodilipsi, zato bo prehod in sprehajanje zanje še vedno prepovedan. Med male otroke, kipri igripozabijo na vse okoli sebe, tudi ne sodijo kolesarji in mladci na rolerjih, zato bo igrišče prepovedano tudi zanje. In keržal ne gre drugače, bodo igrišče tako podnevi kot ponoči varovaii. Ponoči bo tudi zaklenjeno. Bo to dovolj, da ga bomo še dolgo ohranili takšnega, kot trenutno je? Težko vprašanje in velika želja vseh staršev, dedkov, babic...	■ Bojana Špegel
Uredimo naše mesto!
Večina si želi živeti v lepem in urejenem oko-lju, polnem zelenja in cvetja. In če bi vsak kaj naredil v tej smeri, bi naše okolje takšno tudi bilo. Tako pa so nas predvsem polna usta kritik, pred svojim pragom pa velikokrat ne pometemo.
Preradi se zadovoljimo s tem, da je Velenje lepše kot večina mest, ki se otepajo s starostjo in njenimi tegobami - starimi nevzdrževanimi hišami... Pa se tudi naše mesto stara, prenekate-ra pročelja hiš bi bilo potrebno pobarvati, marsi-kaj obnoviti, pa to kar odlagamo na jutri in bolj kot za vzdrževanje skupne lastnine, namenjamo sredstva za nove pridobitve.
Tudi z zelenicami in nasadi je pogosto tako. Zanemarjenost pa vodi samo še k večjemu nere-du. Je pač tako, da večina ne bi odvrgla odpadka
na urejena tla, če pa ležijo smeti povsod naoko-li, človek še sam brez občutka krivde, kaj doda...
Vsi skupaj bi se torej morali ozreti vase. Obč-inska oblast bi morala nameniti več sredstev vzdrževanju obstoječega, občani pa se ozrimo predvsem v svoja okolja, na svoje balkone in samokritično poglejmo, kateri so lepši, tisti, ki na njih razkazujemo svoje perilo ali oni, obdani s cvetjem.
Naj bo letošnje leto, ko se na tekmovanju Entente Florale 99 postavlja Velenje ob naj-lepših evropskih mestih, prelomno na tem področju. Naredimo več za lepše Velenje, pogled nanj bo zagotovo polepšal tudi naše tre-nutke.
■ Mira Zakošek
ZAVAROVALNICA M A R I B 0 R
PREDSTAVNIŠTVO
v poslovnem centru v Starem Velenju tel.: 063/851-704
in
STROPNIK IGORs.p. tel.: 063/854-626 GSM: 041/599-838
Seje kot
ponedeljek dolge
ŠOŠTANJ, 31. maja - Šoštanjski svetniki nadaljujejo z dolgimi in utrujajočimi sejami. Ena takih, kot ponedeljek dolga, je bila v začetku tega tedna. Začela se je ob 11. uri, končala pa, z dve urno pavzo vmes, ob 22. uri zvečer! Zaključni račun za leto 1998 in osnutek proračuna za letošnje leto, v katerem bo nekaj več kot milijardo tolarjev, pa točki, ki sta
najbolj razvnemali svetnike - predvsem iz vrst opozicije - in še dvigovali že tako vroče ozračje v šoštanjski sejni sobi. V njej je bilo kot v savni. A, če so odpirali okna in vrata, se je slišalo bolj malo, pa še prepih je bil, če so jih zapirali, je bilo pa izjemno težko delati. Več o seji na notranjih straneh.
■ mkp
Gozdarji za nas vse!
KONOVO, LOGAR-SKA DOLINA - Zavod za gozdove Slovenije vsako leto zadnje dni v maju nameni tednu gozdov, pri čemer je posebej prizadevna nazarska območna eno-ta.
Tudi letos se je izkaza-la z raznolikimi korist-nimi prireditvami, ki so namenjene ljubezni in spoštovanju gozdov, posebej privlačno pa je bilo v Logarski dolini in na Konovem, kjer so odprli gozdno učno pot. Več na strani 13.
Sport • Moda • Avto
kovinOtehna
akcija bele tehnike
1. do 12. junija
2 MS ČAS
DOGODKI
3- junija 1999
novi ce
v enem
stavku
Zaradi vojne že 30% manj dogovorjenih nočitev
TOPOLŠICA -V Termah Topolšica so na osnovi dobrega sodelovanja in rezervacij za letos načrtovali 40 odstoten porast števila nočitev na tujem trgu v primerjavi z lanskim letom. Vse kaže, da tega zaradi vojne v Zvezni republiki Jugoslaviji ne bodo dosegli. Njihov največji zahodno-nemški kupec je nam-reč odpovedal ceiotno sezono, odpovedi pa prihajajo tudi od posameznikov. Od začetka vojne do danes so zabeležili že 30 odstotni upad števila dogovorjenih nočitev.
Negativni vpliv vojne na turistično sezono poskušajo sedaj vsaj delno omiliti z aktivnostmi na domačem in drugih tujih trgih tudi v sodelovanju s Centrom za promocijo turizma Slovenije.
■ tp
Poučevanje z računalnikom
VELENJE - Avto moto zveza Slovenije je v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve pred nedavnim v prostorih avto šole AMD Velenje prvič predstavila kako s pomočjo računainiškega programa lažje in predvsem v krajšem času opraviti teoretični del znanja cestno - prometnih predpisov za bodoče voznike.
Zdajšnje poučevanje teorije v avto šolah je uradno do-ločeno na petnajst ur, šole pa so ta čas morale podaljševati za nekaj ur, če so želele izpolniti predpisani program za opravlja-nje pisnega izpita.
Prikaza teoretičnega poučevanja s pomočjo računalnika so se udeležili predavatelji in inštruktorji iz Mozirja, Zalca, Celja, Slovenj Gradca in Velenja. Avto šole se morajo sedaj same od-ločiti za enega izmed primernih računalniških programov.
■ B. Mugerle
Skoraj za petino več denarnih pomoči
VELENJE - Marca letos je 2.303 brezposelnih oseb v Območni enoti Zavoda republike Slovenije prejelo denarno nadomestilo, 245 upravičencev pa denarno pomoč. Število pre-jemnikov denarnega nadomestila se je v primerjavi z decem-brom 1998 povečalo za 1 odstotek, medtem ko je denarno pomoč prejelo kar 18,7 odstotka več brezposelnih oseb.
V mesečnih informacijah, ki jih izdajajo, so objavili tudi podatke o višini prejetih nadomestil. Najnižje je 31.265 tolar-jev bruto, prejelo ga je samo 0,2 odstotka upravičencev. 23,3 odstotka upravičencev prejema denarno nadomestilo nad 91.266 tolarjev bruto, 21,2 odstotka in dobra petina od 61.267 do 76.266 tolarjev bruto. V poprečju pa prejemajo 75.525 tolarjev, kar je za 2,1 odstotek več kot je republiško poprečje.
■ mkp
Medobčinska zveza DU Velenje
Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije
Območna organizacija Velenje
Prešernova 1, 3320 Velenje, telefon: 063/855-712, telefax: 063/853-499
SINDIKALNE INF0RMACIJE
K00RDINACIJA SINDIKAT0V NEGOSPODARSTVA ■
Vladna pogajalska skupina in koordinacija sindikatov negospodarstva sta zaključili pogajanja z ANEKS0M H K0LEKTIVNI P0G0DBIZA NEG0SP0DARSKE DEJAVNOSTIV RS.
Regres za letni dopust za leto 1999 je 96.500,00 SIT. Zaposlenim, katerih povprečna mesečna bruto plača za polni delovni čas za obdobje marec maj 1999 ne presega 120.000,00 SIT, pripada regres v višini 102.000,00 SIT. Regres se izplača v dveh delih, do 5. junija se izplača regres vsem zaposlenim v višini 85.012,00 SIT, preostali del regresa pa se izplača do 5. januarja leta 2000.
Izhodiščna plača za I. tarifni razred (količnik 1,00), veljavna za mesec november 2000, se s 1. decembrom 2000 poveča za 1 %. KONFERENCA ZSSS
se je 31. maja konstituirala. Na 1. seji je bil sprejet poslovnik o delu konference. Na dnevnem redu je bil tudi predlog zakona o delovnih razmerjih.
■■■■■■■■■■■■■■■■■M
V tem tednu potekajo v Gorenju Orodjarni in Gorenju Gostinstvu zbori delavcev za odločitev o ustanovitvi svetov delavcev. Potekajo tudi priprave za volitve novih vodstev sindikata SKEI v podjetjih. 00 SKEI bo predvidoma na seji v juniju namenil točko dnevnega reda izvedbenim aktom SKEI: Pravilniku o financiranju in finančno-materialnem poslovanju, Pravilniku o podeljevanju odličij in priznanj, Stavkovnim pravilom, Pravilom o organiziranju in delovanju 00 SKEI, konference sindikalnih podružnic kapitalsko povezanih družb in novim Pravilom o organiziranosti in delovanju sindikalne podružnice SKEI v podjetju. SINDIKAT LESARSTVA SLOVENUE
organizira 4. in 5. junija v Bohinju sejo R0 in seminar za predsednike sindikatov podjetij, člane svetov delavcev in člane predstavnike delavcev v nadzornih svetjh družb. Seminarja in seje se bodo udeležili tudi predstavniki z območja.
SINDIKAT 0BRTNIH DELAVCEV SLOVENIJE OBMOČNIODBOR
organizira v skladu s programom dela v soboto, 19.6.1999, ekskurzijo članov po Zgornji Savinjski dolini.
SINDIKAT KOMUNALE, VAROVANJAIN P0SL0VANJA Z NEPREMIČNINAMI SLOVENIJE
Vsakoletnih komunalnih iger, ki bodo letos 18. in 19. junija v Novi Gorici, se bodo z območja udeležili iz KP Velenje in Mozirje ter PUP DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o., LJUBUANA, skupščina družbenikov, se bo sestala 24. junija 1999.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SL0VENIJE 0BM0ČNI 0DB0R
Na osnovi dogovora in medsebojnega sodelovanja z MZDU Velenje vabi 00 SUS člane, da se do 15.6.1999 prijavijo za srečanje upokojencev Slovenije, ki bo 29. junija v Dolenjskih Toplicah.
Prijavite seTahko na telefonsko številko 855-712, območni odbor SUS Velenje.
Pricetek tedna upokojencev 7. junija
Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje začenja 7. junija že 15. vsakoletni teden upokojencev. Prvih pet dni bodo v organizaciji posameznih društev na vrsti športno - rekreativna tek-movanja v streljanju z zračno puško, balinanju, kegljanju, šahu, ribolovu in kegljanju s kroglo na vrvici, v soboto, 12. junija, pa bo na sporedu
prireditev "petje na vasi," ki jo bodo izvedli v sodelovanju Zvezo kulturnih organizđcij za ljubiteljsko dejavnost Velenje in pred restavracijo Jezero začeli ob 17.00.
Na tej kulturni prireditvi bodo sodelovali ženski pevski zbori iz Velenja, Slovenj Grad-ca in Stare vasi, mešani zbor iz Šoštanja, moška pevska zbora iz Raven pri Šoštanju in
Vinske Gore ter oktet s Konovega. Sodelovali bodo tudi člani literarnih krožkov društev upokojencev Šoštanj, Škale in Šmartno ob Paki. Vsem dolgoletnim pevkam ženskega pevskega zbora DU Velenje bodo ob tej priliki podelili bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke.
■ B. Mugerle
Dom za varstvo odraslih Velenje
Na obisku pokrajinski odbor DeSUS-a
Ob mednarodnem letu starejših so se člani Pokrajinskega odbora DeSUS-a Celje, ki združuje območne odbore Velenje, Celje, Sent-jur, Žalec, Laško in Slovenske Konjice, od-ločili, da bodo obiskali varovance v domovih v tej regiji. Tako so se pred nedavnim mudili na obisku v Domu za varstvo odraslih v Velenju.
Ob tej priložnosti so poudarili, da je za starejše še vedno premalo prostora v domovih , zato bi
morali v prihodnje glede tega narediti še več. Prav tako so se zavzeli, da bi večjemu številu občanov družba omogočila uživanje socialno varstvene pravice v njihovem domačem okolju.
Ob koncu obiska vseh domov v celjski regiji bo omenjeni odbor med drugim v poročilu na-kazal možnosti za zagotavljanje ustreznih stori-tev ter predlagal potrebne rešitve pristojnim državnim organom in ustanovam.
4. junij - dan krvodajalcev
Rudarji dajejo zgled ostalim
Tako kot že 5. let zapored, bodo tudi letos na Območnem združenju Rdečega križa Vele-nje v počastitev 4. junija - dne-va krvodajalcev pripravili sreč-anje plemenitih Ijudi, ki z da-rovanjem krvi pomagajo sočlo-veku rešiti življenje ali ohraniti zdravje. Letošnje bo v soboto, 12. junga, ob 17. uri v Ravnah pri Soštanju. Z družabnimi ig-rami, srečolovom in obilo do-bre volje se bodo poskušali organizatorji skromno od-dolžiti krvodajalcem za njiho-vo dejanje.
Takšne pozornosti si ti v našem okolju zagotovo za-služijo. Že nekaj let se občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki uvrščajo po število krvo-dajalcev najvišje v slovenskem prostoru in tudi širše. 5882
občanov je lani darovalo kri, kar je 13,8 odstotka glede na število prebivalcev (drugo je Celje z 9,5, tretja pa Škofja Lo-ka z 8,8, odstotka). Na osmih letošnjih akcijah je bil odziv znova zelo dober, saj je na njih sodelovalo 2260 darovalcev krvi. Zakaj je število teh v Šaleški dolini vsako leto več, v drugih slovenskih občinah pa
manj, je Darinka Herman - se-kretarka združenja odgovori-la:" Mi smo še vedno pre-pričani, da so rudarji in njiho-vi svojci tisti, ki dajejo zgled ostalim. Med krvodajalci ima-mo namreč kar veliko mladih, tudi nezaposlene, tako da niso samo delavci, ki bi jih "vlekel" prosti dan. Mi smo seveda te-ga zelo veseli."	■ tp
Geografi na terenu
ŠALEŠKA DOLINA - Inštitut za raziskave ERIC-o iz Velenja in Filozofska fakulteta iz Ljubljane, oddelek za geografijo, sta pripravila dvodnevno terensko delo za 40 študentov geografije. Začeli bodo danes in nadaljevali jutri. Terenske vaje bodo opravl-jali na področju Šoštanja, Topolšice, Metleč in Florjana, kjer prosijo krajane, da sodelujejo s študenti, ki bodo opravljali ankete in kartiranje.
■ bš
LJUBLJANA - Na letoš-njem tekmovanju v znanju tujih jezikov se je pomerilo preko 700 dijakov tretjih letnikov, ki so pokazali odlično znanje; podelili so 46 zlatih, 31 srebrnih in 29 bronastih priznanj, agenciji palma in kompas Holiday in zlasti vlade tujih držav pa so bile izredno radodarne z nagradami v obliki potovanj in študijskih dni.
MARIBOR - Povprečna cena kvadratnega metra v letu 1998 zgrajenih stano-vanj v Sloveniji je 230.133 tolarjev, najdražja je Ljub-ljana z 238.921 tolarji, v Celju je cena 225.633, v Mariboru 224.114 (tu so se stanovanj v primerjavi z letom 1997 podražila kar za 70 odstotkov), v Kranju, Kopru in drugod cena ne presega 200.000 tolarjev.
KOPER - V porto-roškem Avditoiju so sloves-no obeležili 50 - letnico Radia Koper - Capodistria, slavnostna govornika sta bila predsednik države Milan Kučan in direktor RTV Ljubljana Janez Cadež, s 136 zaposlenimi v slovenskem in italijanskem programu je to prava regio-nalna radijska postaja dveh manjšin.
CELJE - V začetku tega tedna je v Celju začel veljati nov režim parkiranja na 3800 parkirnih mestih, od katerih je le še 920 brez-plačnih, parkirnino na zuna-njih parkiriščih bodo zaračunavali med 6.00 in 16.00, ob sobotah do 13.00. popoldne bo zastonj, ves junij pa bo zastonj parkira-nje v novi garažni hiši s skupno 788 parkirnimi mesti.
ATOMSKE TOPLICE -
Veliko presenečenje je, da so v Atomskih Toplicah lani zabeležili za 613 milijonov tolaijev izgube, kar ni posle-dica siabega dela, ampak previsokega ovrednotenja sredstev v postopku lastni-njenja, glede na ukrepe in na trden ekonomski položaj naj bi letos ob prometu 1,5 milijarde imeli 150 milijo-nov tolarjev dobička.

Slovenija je iz leta v leto bolj kosmata
Ob dnevu gozdov smo tudipri nas dali malo bolj pod drobnogled dogajanja okoli naših gozdov. In pri tem so strokovnjaki ugotovili, da se Slovenija vse bolj približuje evrop-skim državam, ki so močno gozdnate. Vzadnjem času je gozd pri nas zarasel novih 1300 hektarov našega ozemlja. Seveda gre bolj za zaraščenost, kot pa za pravi kakovosten gozd. Morda pa bo to še postal.
Na srečo nekateripri nas poskrbijo, da je gozda vendarle manj, alipa je vsaj redkeje poraščen z drevesi. Zadnje brezza-konje so pri nas mnogi res dobro izrabili in pod žagamije padlo na tisoče dreves. Večina na črno. Nekateri podatki kažejo, da smo bilipri tem še posebno uspešni na našem koncu. Največ dreves naj bi namreč na črno padlo prav na gozdarskem območju Nazarij in Celja. Se dobro, da gozdarji, kolikor jih je še, vedo, kje so goloseki, kjer razredčen gozd, kje pa lep, ki napolni dušo in nudi možnost učenja. Eno takih učnih gozdnih poti so nazarski gozdarji pred dnevi odprli tudi na območju Velenja. Služila naj bipredvsem mladim, da se seznanijo z drevesnimi vrstami in drugimi gozdnimi rastlinami ter živalstvom. Pa tudi, da se naučijo, kako se je treba vgozdu obnašati. Ne le zato, ker so za večino gozdov že znani lastniki, tudi zaradi siceršnjega odnosa do okolja.
Dve večji gozdarski slavji sta bili še na dveh koncih našega širšega območja. Na Boču so prikazali, kako je mogoče preživeti v gozdu in z gozdom, o pomenu gozda so govorili tudi v Logarski
dolini. Na obeh krajih so tudi prikazali gozdarska opravila, kot je kuhanje oglja in žganje apna. Za vse je namreč potrebno veliko lesa. Tistim, ki se zdaj odločijo za akcije preživetja v gozdovih, se ne godi več tako lepo, kot se j pred časom. Zdaj so lastniki bolj občutljivi, kakšen se tudi ne strinja, da kdo kolovratipo njegov-em gozdu in nabira razne sadeže. Predvsem pa so lastniki bolj občutljivi, če jim kdo povzroča škodo ali onesnažuje okolje. Morda bo tudi taka večja pozornost privedla do tega, dabov naših gozdovih manj divjih odlagališč odpadkov.
Veliko najrazličnejših, tudi takih divjih, "odpadkov"pa je še po naših političnih logih. Bolj ko kje perejo perilo, več umazanije se pokaže. Marsikdo, ki trdi, da je za čiste odnose, želi to doseči tako, da na drugega zlije gnojnico. Se sreča, da je ponavadi učinek tak, da smrdita oba! Pozornost navadnih državljanom deželice na južni straniAlp so zadnji čas znova vzbudile razprave o upokojevanju poslancev. Z upokojevanjem pri nižji starosti želijo dokazati, da je politično delo tako težko in izčrpljajoče, da dolgo na tem področju ni mogoče delati. Drugi trdijo, da se s tem želijo zavarovati. Da si z delom v raznih telesih in poslanskih klopeh ustvarijo tako "ime", da kasneje nikjerne bi dobili dela. Resnica pa je, radi rečemo, nekje vmes.
Naj bo tako ali tako, bližajo se nam lepši dnevi. Poslanci bodo odšli na dolge počitnice. Zaslužene?
3. junija 1999
DOGODKI
KilS VAS 3
Ponedeljkova seja sveta občine Šoštanj je bila najdaljša doslej
S številnimi pripombami nad zakljužni račun in proračun
SOSTANJ, 31. maja - Obra-vnavi dveh točk dnevnega reda, osnutka zaključnega računa za lani in osnutek letošnjega proračuna, sta zaznamovali ponedeljkovo sejo sveta občine Šoštanj. To pa predvsem zato, ker sta bili obe razpravi izjemno dolgi in ker so svetniki imeli v zvezi z obema dokumentoma vrsto vprašanj. Pripombe bodo - kolikor jih bodo lahko - v občinski upravi upoštevali pri pripravi predlo-gov obeh dokumentov. Na vsa vprašanja, tako je bilo obljub-ljeno, pa bodo svetniki dobili odgovore v pisni obliki.
0 zaključnem računu tajno
Svetniki iz vrst opozicije so pri obravnavi osnutka zaključ-nega računa za lani, županu in občinski upravi očitali nena-mensko trošenje sredstev pro-računa in prerazporejanje brez rebalansa. Pri tem pa pogrešali, to je bilo kar nekaj-krat povedano, mnenje nad-zornega odbora. Zanimalo jih je' veliko stvari: Matjaža Natka (ZLSD), koli-todolgov ima občina in koli-ro denarja so lani za svoje delo prejeli zunanji sodelavci. To je zanimalo še nekaj drugih svetnikov, med drugim mag. Cvetko Tinauer (Neodvisna lista), ki je v zvezi z zaključnim računom raz-mišljala celo o vpoklicu računskega sodišča, da bi pre-veril poslovanje. Anton Skornšek (SKD) se je čudil, kako to, da lani ni bilo reba-lansa proračuna, pa čeprav so bile nekatere postavke iz nje-močno prekoračene. Peter Rezman (Zeleni) je razmišljal podobno in dodal, da je bilo lani, tako je izračunal, brez soglasja sveta prerazporejenih 60 milijonov tolarjev; zanima-lo ga je tudi, na kakšen način so bila izvajalcem dodeljena dela pri vzdrževanju gozdnih cest in zakaj v občini niso podelili nagrad in priznanj; Boris Gomboc (SLS) je menil, da bi bilo dobro, ko bi se takih
Vponedeljek se je Soštanju "dogajala" ena najdaljših sej. Svetniki so razpravljali in sprejemali odločitve devet ur, naj-pogostejši rezultata pa je bii: 11 ZA, 8 PROTI.
sej, kot je bila tokratna, ude-ležil tudi kdo iz nadzornega odbora, ki bi na nekatera vprašanja lahko takoj podal odgovore...
Po dolgi razpravi so na predlog opozicije o osnutku zaključnega računa glasovali tajno in osnutek sprejeli. Bo pa, kot že zapisano, večina vprašanj iz razprave dobila pis-ni odgovor.
Proračun - osnutek sprejet, o predlogu že junija
V letošnjem proračunu občine Šoštanj je milijarda in 14 milijonov tolarjev. Načrtovani prihodki so višji od lanskih, ker so sestavljavci proračuna vanje uvrstili predviden kredit eko-loškega sklada v višini 95 milijo-nov tolarjev, sredstva za demo-grafsko ogrožena območja v višini 8,5 milijona, dotacije ministrstva za okolje in prostor v višini 40 milijonov ter namen-ska sredstva občanov za toplo-vod in vodovode.
Prav na to pa so imeli svetni-
Imenovali člane treh komisij
V komisijo za prošnje, pritožbe in varstvo potrošnikov so imenovali: Branka Valiča, Viljema Vertačnika, Erno Obšteter, Danila Čebula in Viktoija Potočnika. V komisiji za okolje in prostor bodo delali: Franc Rogelšek, Matjaž Cesar, Anton Potočnik, Drago Skornšek, Edvard Vučina, Drago Koren in Vladimir Videmšek. V komisiji za razvoj malega gospodarstva so: mag.Cvetka Tinauer, Alojz Hriberšek, Leopold Kušar, Voj-ko Krneža, David Ravnjak, Stefan Szabo in Branko Valič.
Območna obrtna zbornica Mozirje
Spremenjeno ime
Na skupščini Zgornjesavinj-ske obrtno podjetniške zborni-ce so temeljito prevetrili delo v minulem štiriletnem obdobju. Skupščina v dosedanji sestavi je gotovo veliko postorila, pre-cej dela pa seveda ostaja nje-nim novim organom. Dejavnost je bila zares raz-vejana v domačem okolju in v povezavi z regijo in vodstvom slovenske obrtne zbornice. Znotraj zbornice so bile zlasti dejavne posamezne sekcije. Tekstilci so tako med drugim pripiavili odmevno modno revijo z naslovom "modni tokovi v Zgornji Savinjski dolini. Delo so oživili in okre-
pili lesarji in segli s svojimi povezavami tudi preko drž-avne meje. Sekcija frizerjev je največ pozornosti namenjala izobraževanju in uspodablja-nju, gostinci pa so imeli veliko dela s kategorizacijo objektov in pripravami na uvedbo dav-ka na dodano vrednost. Sekci-ja živilcev se pomlajuje, avto-prevozniki so se ubadali z uve-ljavljenjem svojih pravic, delavna je sekcija upokojenih obrrtnikov, odlično pa so se izkazali zlasti športniki.
Na skupščini so potrdili sestavo organov do ieta 2003, prav tako letošnji finančni načrt, prispevna stopnja član-
Statuti krajevnih skupnostl
Svet občine Šoštanj je na ponedeljkovi seji potrdil statute krajevnih skupnosti: Lokovica, Skorno-Florjan, Ravne, Gaberke in Zavod-
ki iz vrst opozicije največ pri-pomb. Spraševali so, zakaj v proračun uvrščati denar, za katerega ni gotovo, ali bo na račun občine sploh prispel in ali ne bi bilo nemara bolje, v kolikor bo ta prispel, da zadeve dopolnijo z rebalansom.
Sicer pa je to, kako denar razdeliti, da bi bili kolikor toli-ko zadovoljni, vprašanje, ki bo ob razpravah, ko se "deli" denar, vedno prisotno. Svetniki so na osnutek podali vrsto pri-pomb, koliko jih bodo predlaga-telji, ko bodo pripombe zbrali še pisno, upoštevali, pa se ne da napovedati.
Anton Skornšek (SKD) si je prizadeval, da bi v proračunu našli denar za rekonstrukcijo nekaj cest v Skornem, predvsem pa za tisto, ki vodi na Vrh in ki je, kot je rekel, v katastrofalnem stanju, saj jo ogrožajo še plazo-vi; Marjan Vrtačnik (Lista za razvoj mesta in vasi) ni bil zadovoljen z 20 milijoni, ki so v osnutku predvideni za obnovo Trga bratov Mravljakov, mag. Cvetka Tinauer (Neodvisna lista) je izrazila nezadovoljstvo z načinom priprave osnutka. Pred tem so krajevne skupnosti pozvali, je rekla, da pripravijo
Spet o TUS-u
Čeprav so svetniki na izredni seji v zvezi s pre-moženjem TUŠ-a sprejeli kar nekaj sklepov, so tokrat, na predlog župana sprejeli tistega, ki je bil v gradivu, govori pa o tem, da je občina zainteresirana za prenos zemljišč in drugih nepremičnin na območju Tovarne usnja Šoštanj v nje-no last, kar bo omogočilo oživitcv mesta Šoštanj. Postopek bodo vodili župan Bogdaa Menih in vsi trije župani: Marjan Jakob, iSar in David
predloge, potem pa jih nihče ni upošteval; Franc Rogelšek (SDS) je oporekal Vrtačniku, češ da je drugih problemov toli-ko, da ni smiselno vsa siedstva nameniti v obnovo trga, ampak ga urejati fazno; Matjaž Natek (ZLSD) pa je spraševal, kako se da iz proračuna ugotoviti, koli-ko kreditov ima občina in se zavzel za denar namenjen v izgradnjo tribun v športni dvo-rani; Peter Rezman (Zeleni) ni bil zadovoljen s "količino" denarja za kulturo, predvsem pa ne s tistim, ki je namenjen delovanju kulturnih društev v občini, ki jim osnutek odmerja 1,6 milijona tolarjev. Pri tem ga je podprl Drago Koren (SKD) ..
O osnutku proračuna so gla-sovali javno, čeprav je prej sku-pina svetnikov, predlagala tajno glasovanje, vendar so odločitev spremenili. Osnutek so sprejeli, predlog pa naj bi bil pripravljen in v sprejem posredovan svetu še ta mesec.
■ Miiena Krstič - Pianinc
SPREJEMANJE GOTOVINE
Pravne osebe obveščamo, da smo pričeli skladno s prenosom plačilnega prometa v banke, sprejemati gotovino.
Nudimo vam:
-	sprejemanje gotovine na vseh bančnih enotah,
-	prevzem gotovine in čekov na vaši lokaciji,
-	storitve dnevno nočnih trezorjev v Velenju in Mozirju,
-	konkurenčne cene.
Pohitite - skrajni rok za prenos gotovinskega poslovanja v banke je 31.12.1999.
0
IO ) bankavelenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
banina skupina Nove Ljubljanske banke
| H. sol»\lA»» IA. la-rsfcl i .. . O
ekli... so rekli
e*li.«. «
Jože Kavtičnik, mestni svetnik in rav-natelj OŠ Šalek na majski seji sveta MO Velei\je: "Oznake na cestah zbledijo v treh, štirih mesecih, zato predlagam, da bi jih vzdrževalci pobarvali večkrat, da bi dlje zdržale in bi bili tako udeleženci v prometu varnejši. Moti me, ko opazujem srednješolce pred Gimnazijo, ki sedaj, ko so v parku pred njo odstraniii klopi, med odmori in malico posedajo kar po tleh. Mis-lim, da mora park čim prej dobiti nove klopi, saj si jih srednješolci zaslužijo. Še enkrat pa dajem tudi pobudo, da se v mestu uredi plakatiranje. Mislim, da bi morali zadolžiti nekoga, da bi skrbel za to področje. Vsi, ki bi želeli plakatirati, bi plakate prinesli k izbranemu, kjer bi jih žigosali, plačali za lepljenje, vse ostalo, tudi nadzor nad plakatiranjem, pa bi potem izvajalo izbrano podjetje ali organizacija."
Vinko Šmajs, mestni svetnik, na majski seji sveta MO Velenje: "Predlagam, da mesto Velenje v siednjeročni razvojni plan uvrsti tudi izgrdanjo študijske, torej uni-verzitetne knjižnice in čitalnice. V mestu imamo ogromno mladih dijakov, veliko je tudi študentov, ki težko dobijo študijsko liteiaturo. Zato mislim, da bi morali takšno knjižnico čim prej zgraditi."
■ bš
Občinski svet Nazarje
Za šolo še telovadnica
skega prispevka pa ostaja nesprejemenjena. To je 2,65 odstotka od zavarovalne osnove, vendar največ v višini dvakratnega zneska članarine, izračunane na najnižjo zava-rovalno osnovo. Mesečna članarinna za pravne osebe je 2.200 tolaijev.
Sprejeli so tudi spremembe in dopolnitve statuta zbornice, kar pomeni spremembo ime-na v Območno obrtno zborni-co Mozirje. Pobudo za to je dala Obrtna znornica Sloveni-je zaradi poenotenja imen vseh obrtnih zbornic.
UJP
Na redni seji nazarskega občinskega sveta so svetniki na začetku z mešanimi obč-utki sprejeli informacijo, da bo celjsko podjetje za ureja-nje voda letos le začasno ure-dilo porušen nasip na levem bregu Drete v Nazarjah. Traj-na rešitev je načrtovana za naslednje Ieto, do tedaj pa naj bi pripravili temeljito študijo tega vodotoka.
S sklepi prejšnjih sej je pove-zana tudi delitvena bilanca bivše občine Mozirje. Med nerešena vprašanja še vedno sodi vodovodni sistem Letošč, katerega želi v bodoče upravljati mozirsko komunal-no podjetje. Pri tem je treba omeniti sklep nazarskega sve-ta iz leta 1997, na podlagi katerega naj bi vodovodni sistem upravljalo nazarsko podjetje Dom. Ta sklep so svetniki potrdili tudi na minuli
seji, dodali pa so predlog naj Dom od mozirskega podjetja prevzame delavce, ki skrbijo za vodovod, novo komunalno podjetje Okolje Mozirje pa naj bi prevzelo upravljanje kanalizacije in občinskih cest.
V nadaljevanju so svetniki po daljši obravnavi sprejeli sklep o pristopu občine Naza-rje k Regionalni razvojni agenciji Celje in k celjskemu regionalnemu garancicijske-mu skladu. V razvojnem cen-tru bo občina postala druž-abnik z deležem 12.500 tolar-jev, v garancijski sklad pa bo vložila milijon tolarjev, 800.000 kot povratna sredstva, 200.000 pa kot trajni vložek v sklad za oblikovanje rizičnega potenciala. Vse to velja pod pogojem, da se v sklad vključijo tudi ostale zgornjesa-vinjske občine.
Temeljito so obravnavali
tudi gradnjo osnovne šole. Prvi objekt je zgrajen, postavi-ti bo treba še opremo in uredi-ti povezavo s starim poslop-jem. Zdaj naj bi bila na vrsti telovadnica. Veliko je bilo namreč pobud občanov, da bi zgradili večjo telovadnico, ki jo kraj in občina še kako potrebujeta. V projektantski oceni je zapisano, da naj bi večja telovadnici veljala 170 milijonov tolatjev, ob razpisih za izvajalca pa se ta cena obič-ajno precej zniža. Ko bodo izdelani projekti za takšno telovadnico, bodo objavili raz-pis za izvajalca. Telovadnica naj bi bila zgrajena do konca prihodnjega šolskega leta, med počitnicami leta 2000 pa načrtujejo posodobitev in dograditev starega šolskega poslopja.
■ JP
4 NilŠ VAS
POGOVOR S TEŽO
3- junija 1999
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec
"Vztrajali bomo pri drugačni delitvi prostora!"
Prcd nedavnim je podjetje Johnson Controls NTU iz Slovenj Gradca podarilo oddelku za patologijo tam-kajšnje bolnišnice računalnik z dodatno opremo. Ta bo med drugim omogočal pre-nos slike ne le iz oddelkov na patologiji in obratno, ampak tudi konsultacije s strokov-njaki iz drugih bolnišnic. Direktor bolnišnice Vladimir Topler, dr. med. je ob tej pri-dobitvi poudaril, da je tudi pri zdravljenju vse bolj pomem-ben multidisciplinarni pri-stop, ki pomeni hitrejše dia-gnosticiranje in učinkovitejše zdravljenje. Z njim smo se pogovarjali še o nekaterih drugih aktualnih vprašanjih.
#	Zaradi ukrepov republiš-kega ministrstva za zdrav-stvo, ki naj bi pripomogli k izboljšanju poslovanja slo-venskih bolnišnic in k boljši oskrbi pacientov, imajo v nekaterih bolnišnicah pre-cejšnje težave. Tudi v vaši ?
Vladimir Topler: "Sevcda. Ukrepi so morda res usmerje-ni k umncjšemu gospodarje-nju, vendar ob prcdpostavki, da naredimo vedno več. To je povezano z višjimi materialni-mi stroški, in ker je tako, ne uspemo slediti vsem tehno-loškim dosežkom na tem področju. Zato ne bi mogel soglašati, da bodo ti ukrepi pripomogli tudi k boljši oskrbi pacientov."
#	Kako se prilagajate razme-ram v vaši bolnišnici?
Vladimir Topler: "Prilagaja-mo se postopoma. Ministr-stvo oziroma zavarovalnica nam prizna strošek za 80 Ijudi manj, kot imamo zaposlenih. Na novo zaposlujemo le nuj-no potreben visoko specializi-ran kader, predvsem zdravni-ke. Za nadzor nad materialni-mi stroški smo uvedli stroškovna mesta, določene ukrepe pa izvaja še komerci-alna služba. S pomočjo pokro-vitcljev kupujemo najnujnejše tehnološke pripomočke in umno organiziramo delo na vseh področjih. Upamo, da se bomo v dogovorih s sindikati lahko izognili odpuščanju dclavcev."
#	Kaj pa standardizacija, kijo izvaja resorno republiško ministrstvo?
Vladimir Topler: "Zaradi te je naša bolnišnica lani izgubi-la približno 100 milijonov
tolarjev, letos jih bo kar 200. Za nameček bomo morali zaradi dogovora mcd sindika-ti, ministrstvom in vlado gle-de višjih plač zagotoviti še dodatna sredstva. Zaradi tega bomo letos izgubili še pri-bližno 2000 bolnišnično oskrbnih dni. Cena enega takega dne je približno 30 tisoč tolarjev."
# Kako poskrbite za Ijudi, ki prihajajo k vam na zdravlje-nje?
Vladimir Topler
Vladimir Topler: "Trudimo se, da bi bili deležni vsega tistega, zaradi čcsar pridejo v našo boinišnico. Čakalnih dob pri nas praktično ni. Pri-zadevamo si biti in si bomo tudi v prihodnje za prijazno bolnišnico z dokaj visoko usposobljenim strokovnim kadrom. Menim, da nam v veliki meri to kar uspeva. Pri tem pa ne morem mimo nekaterih dejstev: na določ-enih področjih, predvsem pri endoskopiji, smo bili pionirji v slovenskem zdravstvu. Se sedaj opravljamo veliko tega dela. Nič ne bi bilo narobe, če bi za to delo dobili primerno plačilo. Stroški operativnih posegov in posegov nasploh so namreč zaradi tehnoloških izboljšav bistveno višji, število bolnišnično-oskrbnih dni manjše. Prav na osnovi teh pa nam zavarovalnica "odmeri" plačilo. Na primer bolnik, ki je bil pri nas pred leti operi-ran zaradi žolčnih kamnov, je ostal v bolnišnici naj-manj 10 dni. Sodobna teh-nologija pa omogoča, da lahko zapusti bolnišnico že po nekaj urah. Materialni stroški teh operacij znašajo 300 tisoč SIT, mi paciente odpuščamo drugi dan, za opravljeno delo pa
KREKOVA BANKA d.d.
Če ste se odločili za prodajo vaših delnic, ki ste jih pridobili z zamenjavo za lastninske certifikate, lahko to storite pri nas. Prijazno vam bomo svetovali in pomagali izpolniti naročilo za prodajo delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi.
Poslovalnica ŠOŠTANJ, Ul. Lole Ribarja 2, Tel.: (063)883-020 www.krekova-banka.si
v rL-lbi
Ti,
tfe^
dobimo samo 60 tisoč SIT.
Na stroške ZZZS se je lani pri nas zdravilo 15.771 zava-rovancev, kar je 2,7% več kot lani. V bolnišnici imamo 344 postelj, zavarovalnica nam jih plača 332, glede na lansko pogodbo pa bodo zasedene 84%."
#	Vam je ob povedanem uspelo v zadnjem času uresničiti kakšno naložbo?
Vladimir Topler: "Je. Izpe-ljali smo kar nekaj milijonskih naložb. S pomočjo donatoijev smo na urološkem oddelku kupili elektro-ultrazvočni skalper, bogatejši smo za mini laboratorijski aparat za potre-be intenzivne terapije v vred-nosti približno 5 milijonov SIT, za aparaturo za hitro odkrivanje raka na prebavilih in seveda za odkrivanje tudi drugih bolezni v vrednosti 13 milijonov SIT. Kupili smo še 30 milijonov SIT vreden novi ultrazvočni aparat. Pred uvcd-bo davka na dodano vrednost bi radi uresničili načrtovana vlaganja v višini približno 30 milijonov tolarjev. Glavno problem pri nas je dotrajan kirurško-ginekološki blok, kjer so tudi porodne sobe, operacijske dvorane in center intenzivne terapije. Ta poso-dobitev je "težka" približno milijardo 600 milijonov tolar-jev. Glede na to,da je uvrščena dokaj visoko na lestvici naložbenega progra-ma republiškega ministrstva za zdravstvo, upam, da bomo prihodnje leto potreben denar za sanacijo dobili."
#	Na območju koroško - celj-ske regije delujejo tri bolniš-nice. Kakšna je delitev dela, zlasti med vašo in Bolniš-nico Topolšica?
Vladimir Topler: "Strokov-no zelo dobro sodelujemo, saj hodi pulmolog iz Topolšice konziljarno pregledovat tudi naše paciente. Ne soglašamo pa s tem, da je gravitacijsko območjc Topolšice vcčje, kot je območje, ki ga pokriva naša bolnišnica na področju inter-
ne medicine. Splošna bolniš-nica Slovenj Gradec je bila zgrajena za koroško, savinj-sko-šaleško regijo in temu pri-lagojene so vse njene zmoglji-vosti. Po standardizaciji sodi naša bolnišnica med regional-ne, topolška pa je razvrščena v tretjo kategorije oziroma med specialne. V Slovenj Gradcu vztrajamo, da bi večji del tega področja gravitiral na nas. Lastnica bolnišnice je država in ta bo morala sprejeti ustrezne ukrepe tudi glede privatizacije Bolnišnice Topolšica. Mi z njo soglašamo, vendar pod pogo-jem, da ostane v okviru mreže javne zdravstvene službe. Ob tem bi rad opozoril še na eno težavo - na delitev dela med zdravstvenimi domovi in bol-nišnico. Tukaj pogrešamo standarde o napotitvi, kajti velikokrat se zgodi, da splošni zdravniki določene laborato-rijske preiskave, ki bi jih morali opraviti v zdravstvenih domovih, "prenesejo" na bol-nišnico. Tako smo v prvih letošnjih trch mesecih opravi-li toliko laboratorijskih stori-tev, kot nam jih Zavod plača za celo leto."
# Načrti bolnišnice v prihod-
nje?
Vladimir Topler: "Žeiimo obdržati vsaj takšno strokov-no raven, kot jo imamo, še naprej hočemo biti prijazna boinišnica, ki bo kar se da sle-dila tehnološkemu razvoju, in da bi v njej poskrbeli za zdrav-je čimveč bolnih s koroško-šaleške in savinjske regije. Uvajamo nove, tako imenova-ne subspecialistične ambulan-te. Odprli smo, na primcr, ginekološki dispanzer, aneste-zijsko ambulanto. Ko se bodo pokazale potrebe tudi za dru-ge dejavnosti, jih bomo v skla-du s temi tudi odpirali. Upam, da bomo še lctos odprli pul-mološki odsek na internem oddelku, kar je priporočilo sekcije za pulmologijo v okvi-ru zdravniških strok."
■ tp
Zveza potrošnikov Slovenije Območno pisarno ukiniia tudi v Veienju
Potrošniki zdaj pod okrilje društva
V	Velenju Območne pisarne zveze potrošnikov Slovenije, v katero so se lahko potrošniki zatekali po pomoč v pisarno na Efenkovi, ni več. Že kakšna dva meseca je, kar so jo zaprli. V času, ko je delovala, so se potrošniki vanjo zatekali po pomoč zaradi različnih zadev, največkrat zaradi komunalnih storitev, zaradi težav, ki so jih imeli pri nakupih avtomobilov, v začetku delovanja pa je bilo največ klicev zaradi vročih telefonskih linij. Z jogurti, ki jim je potekel rok trajanja, so se ukvarjali še najmanj. V ospredju so bile vedno velike stvari in pogosto so jih tudi uspešno razrešili, v prid potroš-niku. Ti na njim znano številko še vedno kličejo, vsaj tako nam je povedal tisti, ki se zdaj oglaša z nje.
Zakaj pisarne ni več? Janez Pelko, človek, ki irtia veliko zaslug za to, da je Velenje pred leti tako pisarno dobilo, in ki si še vedno prizadeva, da bi potrošniki imeli tukaj nekoga, ki bi varoval njihove interese, bo že vedel, smo si rekli in ga pova-bili na pogovor.
Kaj se je zgodilo, zakaj pisar-ne ni več v Velenju?
"Urad za varstvo potrošnikov, ki deluje pri vladi Republike Slovenije, je namenil premalo sredstev za delovanje Zveze potrošnikov Slovenije. Menili
so, da zveza ni edina organizacija, ki bi bila upravičena do teh sredstev, ampak jih je treba razdeliti tudi drugim organizacijam, ki se ukvarjajo z varstvom potrošnikov. Zveza sc je potem odločila, da zapre pisarne po Sloveniji, ohrani pa glavno v Ljub-ljani."
V	Velenju ste imeli te reči dobro urejene. Občina je plačevala prostore, zveza pa zagotavljala sredstva za zaposlene...
"Tudi zdaj, ko se povezujemo s celjskim društvom varstva potrošnikov, se dogovarjamo za pisarno v Velenju. Pri tem računamo na pomoč mestne občine, ki ima posluh za to, da se dejavnost nadaljuje."
Kar nekaj časa smo se neuspešno trudili, da bi v pisarni na Efenkovi koga priklicali. Potem smo dobili nekoga, ki je zdaj v teh prostorih in kot zanimivost: rekel je, da kar nekajkrat vsak dan dvigne slušalko, ker kličejo potrošniki, čeprav jim ne more pomagati. To najbrž pomeni, da potrošniki potrebujejo nekaj, kamor se lahko zatečejo, ko si ne znajo pomagati sami?
"Ko smo začeli, smo imeli v začetku le nekaj klicev na teden, potem pa kar nekaj vsak dan. Potrošniki potrebujejo storitve, ki so usmerjene v svetovanje in v konkretno reševanje zadev, v kate-re so se zapletli. In tako bo tudi v naprej."
Ne bodo prepuščeni sami sebi?
"Ne bodo. V juniju spet odpiramo pisarno."
Kje? Najbrž prostori ne bodo isti, ker so ti že zascdeni?
"Z občino se dogovarjamo, da bodo isti."
Boste sodelovali z Zvezo potrošnikov Slovenije, s tisto zvezo, ki jo že dolga leta uspešno vodi Breda Kutin?
"Bomo. Uporabljali bomo vse svoje prejšnje zvczc, ker želi-mo, da bi se duh zaščite potrošnikov nadaljeval. Pri tem nam ni pomembno, ali je urad za varstvo potrošnikov ali zveza potroš-nikov ali pa kakšna druga potrošniška organizacija."
■ Milena Krstič - Planinc
Janez Pelko: "Ze v juniju bomo imeli v Velenju spet pisarno."
Era, delniška družba Velenje
//
Nič o povezavah, dokler ne bodo dorečene!"
Ob pogledu na letake, na katerih Era, trgovina z živilskimi in neživilskimi izdel-ki iz Velenja seznanja potrošnike z ugodnimi nakupi blaga, nekateri vse bolj menijo, da postaja ta poslovni sistem drugi Mercator na področju od Koroške do konca širšega celjskega območja. Je primerjava primerna?
Gvido Omladič, predsednik uprave, je na vprašanje odgovoril:" Mislim, da pri-merjava ni primerna. Vsekakor pa se zaradi ekonomije obsega poslovanja tru-dimo ustvariti povezavo s trgovskimi podjetji na tem območju, saj ocenjujemo, da nam bo to zagotovilo potrebno kri-tično maso, ki nam bo pomagala ures-ničiti zastavljen nadaljnji razvoj. V ta namen se povezujemo s trgovskimi pod-
jetji, za katere ocenjujemo, da sodijo v našo strategijo. Pri izvajanju dejavnosti distribucijskega centra za Stajersko tako že vključujemo podjetja, ki so z nami povezana kapitalsko ali poslovno. Raz-mišljamo pa še o povezavah navzgor."
Kaj konkretno je pri tem imel v mislih, Omladič ni povedal. Zadeve so preveč zapletene in zahtevne in dokler niso dorečene, o njih ne bodo govorili. Kapi-talsko ali poslovno pa za zdaj Era sode-luje s Centromerkurjem - Blagovnica Litija, Dolino Velenje, Dravinjski dom Slovenske Konjice, Korotan Ravne na Koroškem, Ojstrica Dravograd, Planika Slovenska Bistrica, Potrošnja Zagorje, Savinja Moziije in Agrina Žalec, kjer je Era večinska lastnica.	■ tp
Nova maskota - Erik Era bo poslej razpoznavna tudi po novi ma-skoti. Razvili so jo sodelovanju z Mikijem
Mustrom.
3. junija 1999
AKTUALNO
KAK ČilS 5
Na MO Velenje predstavili "protipotresno študijo"
Tresoča tla bi ogrozila pet blokov
Prejšnji so pred dnevi pred-stavili t.i. "protipotresno študijo", ki je dolgo nosila oznako "zaupno". Na podlagi sklepa župana iz leta 1996 jo je pripravila ekspertna skupi-na, sestavljena iz vrst stro-kovnjakov iz področja grad-beništva in arhitekture. Pred-stavitev je vodil mestni arhi-tekt Marko Vučina, pomagala sta mu tudi Matija Bajec, arhitekt in član medobčinske-ga štaba Civilne zaščite ter Danilo Šturm, vodja skupina | iz gradbeniških vrst, študijo pa so pomagali opraviti še Jani Ramšak, Marjan Kogoj in Tito Kugonič. Pregledali so kar 305 stavb in objektov in na koncu ugotovili, da je Vele-nje z okolico protipotresno zadovoljivo varno grajeno.
"Namen študije ni bil, da bi opozarjali ljuđi, da nekateri živijo v manj ugodnih potres-nih stavbah in s tem vnašali med ljudi paniko ter občutek, da nekateri živijo v potresno manj varnih stavbah. Pripravi-| li smo jo za potrebe civilne zaščite (CZ), da bi vsi člani in celoten štab CZ vedeli, kako jripraviti načrt reševanja pre-moženja in ljudi ob hujšem potresu. Seveda si vsi želimo, da tcga v Velenju nikoli ne bi bilo, saj Velenje doslej potres-no ni bilo močno ogroženo. Vseeno strokovnjaki pravijo, da bi pri nas lahko prišlo do potresa 8. stopnje po Mercali-jevi lestvici. To pomeni, da morajo biti CZ in vsi, ki so predvideni za reševanje v takih primerih, seznanjeni, v katerih delih mesta se pričakujejo večje poškodbe objektov," nam je o namenu izdelave študije, ki se uradno imenuje "Statična presoja sta-novanjskega fonda v MO Velenje" povedal Marko Vučina. Predpisi o protipo-tresni gradnji so se v Sloveniji spremenili šele po velikem Skopskem potresu, prej so bile skoraj vse zgradbe v
Marko Vučina je bil zadolžen za prestavitev študije, ki so ji prisluhnili predvsem člani štaba CZ, direktorji podjetij, predstavniki Erica, gasilcev in vseh uradov na MO Velen-je.
mestu in okolici grajene brez protipotresne zaščite. Zato so vsi starejši objekti, zgrajeni pred letom 1963, manj zaščiteni proti potresom kot moderni objekti. "Preanalizi-rali smo vse bloke, stolpiče, javne zgradbe, šole, vrtce, industrijske stavbe, predvsem kompleks Gorenja, Premo-govnika, TEŠ, Vegrada... Seveda pa se nismo ubadali z individualno gradnjo, kajti pri nas je samograditeijstvo pripeljalo do tega, da nekateri objekti niso zgrajeni točno po projektih in je zato nemogoče oceniti, kateri objekti so zgra-jeni boljše in kateri slabše," je še dodal naš sogovornik.
Vse stavbe so si strokovnjaki ogledali na terenu, oceno pro-tipotresne varnosti pa so izdelali po dejanskem stanju ter gradbenih projektih. Obdelanih je bilo preko 300 objektov. "Klasifikacija možnih poškodb objektov je bila oblikovana v pet skupin po veljavni zakonodaji; lahke, zmerne, hude poškodbe, porušitev in popolno unič-enje. Na srečo moram poveda-ti, da v primeru, da se v Vele-
nju zgodi potres osme stop-nje, do popolnega uničenja ne bi prišlo, pojavili pa so se določeni objekti, ki bi se delno lahko porušili ali bi na njih nastala velika poškodbe. Govorim predvsem o objektih, ki so višji od štirih etaž. To so bloki, ki so grajeni v začetku razvoja mesta in takih je v središču mesta trenutno 5. Ne želimo, da bi se zgodila panika med tistimi, ki stanu-jejo v teh objektih, zato jih ne bom naštel. Še enkrat pa bi rad poudaril, da je ocenitev izključno strokovna."
Varni industrijski objekti
Tudi na industrijskih objek-tih v mestu in okolici ne bi prišlo do hujših poškodb, kaj
šele do porušitev, nekateri pa bi bili delno poškodovani. Le najstarejši objekti Premogov-nika na Starem jašku bi utrpe-li hude poškobde, vsi drugi industrijski objekti pa so že protipotresno grajeni. V glav-nem so to montažne hale, ki sorazmerno dobro prenašajo potresne sunke. Vse stavbe, ki so bile grajene po letu 1965 so relativno dobro grajene tudi zato, ker se je takrat v Velenju
pojavil način gradnje, ki ga imenujemo otinor sistem, ki je zelo varen. Dejstvo pa je, da so objekti, ki so višji bolj občutljivi na potresne sunke, poleg tega se tam potresi tudi bolj čutijo.
Predvsem brez pani-ke!
Največja bojazen pri potresu je vedno panika ljudi, saj to povzroči največ težav reševal-cev. Zato je dobro, če se zave-damo, kako moramo ukrepati, če do takšne naravne kata-strofe pride. Dejstvo je, da zaradi te študije do posegov v prostor ne bo prišlo, saj to ni bil njen namen. Dejstvo pa je, da se protipotresna varnost upošteva tudi pri adaptacijah starih stavb. Takšen primer je
Hotel Paka, ki je bil grajen v 60. letih in je bil protipotresno katastrofalen. Zavod za spo-meniško varstvo je zahteval da se ohrani masa objekta in karakter, ob obnovi pa se je objekt popolnoma protipo-tresno zaščitil, kar je sicer podražilo gradnjo, je pa zato danes popolnoma varen.
■ Bojana Špegel
Katere stavbe so najbolj ogrožene?
V pogovoru z mestnim arhitektom Markom Vučino nam ta ni želel našteti petih blokov, ki bi bili, če bi prišlo do močnega potresa, najbolj ogroženi. Poskusili smo še nekaj dni kasneje, ko nam je svojo odločitev še enkrat utemeljil: "Ne želimo, da bi med stanovaici v teh blokih prišlo do panike, da bi se morda želeli celo izseliti ali da bi padla cena teh stanovanj. Študija je dolgo nosila oznako "zaup-no", sedaj pa smo jo predstavili predvsem zato, da bodo morebitni reševalci seznanjeni z izsledki. Lahko še enkrat povem, da gre za bloke, ki so bili grajeni v 60. letih in so višji od petih etaž."
Tudi Bojan Campa iz mestne Civilne zaščite nam ni želel dati podatkov o teh stavbah, njegovi argumenti pa so bili podobni. Če sedaj želite Velenjčani vedeti, katere stavbe so to, poglejte letnico izdelave bloka in preštejte nadstropja. In seveda upajte, da do potresa v Velenju nikoli ne bo
RTC Golte
Bo res (vsaj) tako, kot je že bilo!?
TVi tedne mineva od uvedbe stečajnega postopka za Rekreacijsko - turistični cen-ter Golte. O razlogih je bilo že veliko napisanega in jih ni treba posebej razčlenjati, nji-hovo bistvo pa je v tem, da center bremena preteklih obveznosti preprosto ni več zmogel prenašati.
Stečajni upravitelj Zvonimir Mirt je krepko zavihal rokave, saj že uvodni postopki terjajo veliko časa in naporov, v pomoč pri zahtevni nalogi pa mu bo ekipa strokovnjakov.
Nič skrivnostnega se na Gol-teh ne dogaja, o vsem ukrepih pa bodo javnost obveščali vsak teden sproti.
Zvonimirju Mirtu volje in upanja v uspešno razrešitev vseh tegob ne manjka, za zač-etek pa takole razmišlja: "V celoti se zavedam, da so Gol-te smučarsko središče, ki je bilo zgrajeno pred 30 leti. Po mojem mnenju je treba sre-dišče obnoviti in vsaj zadržati njegovo podobo, kakršna je nekoč že bila. To pomeni, da se bodo smučarji iz bližnje in
daljne okolice, vse Slovenije in iz tujine na Golteh spet smučali z veseljem in pravim užitkom.
Zaradi tega smo se vodenja stečajnega postopka lotili po tako imenovanem ekonom-skem in dinamičnem načrtu; to pomeni, da želimo center čim prej obuditi. Seveda moramo pripeljati strateš-kega kupca, ki bo razumel, da je treba v letu 1969 zgrajeni center vložiti znatna sredstva in ga urediti v sodobno smuč-arsko središče. Menim, da bo
tako voden stečajni postopek pripeljal do boljšega poplačila upnikov, kot sicer sami pričakujejo.
Navsezadnje bo moral kupec plačati kupnino, ob tem pa bo moral biti sposo-ben znatnih vlaganj, gre namreč za velike vsote, zato se iz dneva v dan trudimo in se dogovarjamo z možnimi kupci. Za začetek lahko povem, da je zanimanje, zato upam, da bodo Golte znova to, kar so nekoč že bile."
■ JP
Prekletstvo slovenske mladosti
Majje mesec mladosti in Velenje, pravijo, mesto mladih. Včasu, ko smo se preklali z nekaterimi svetniki okoli mladinskega centra, smo jim to dejstvo velikokrat vrgli v brk. Pri tem smo za topništvo uporabljali statistiko, in tudi danes z enim očesom kukam v almanah občine Velenje, z drugim pa spletne strani Urada za statistiko. Dejstva so taka: v našem mestu je delež smrkavcev do 40 let kar 65 odstoten, starih nad 40 let pa komaj približno 35 odstoten. Pa je tudi Slovenija država mladih?
Dogajališče smo v Velenju le dobili, državna realnost pa je drugačna. Ne le, da ona tretjina obvladuje denar in odločanje, tudi statistike so za Slovenijo dmgačne in večino življenjsko pomembnih stvari za zdaj še plačuje država in ne občina. Druge skupine nezadovoljnežev so glasnejše in imajo vzvode, s katerimi lažje pritiskajo na oblast. Studentska inicia-tiva pa je vsaj na videz umrla že davno in če so boni za prehrano dovolj poceni, se jih na ulicah ni bati. Namesto, da bi bila skrb države naperjena v denimo čim boljše izobraževalne možnosti in bi na ta način najbolje poskrbela za prihodnjo blaginjo, zahteve bolj organiziranih skupin, kot so sindikati in upokojenci, elegantno pokriva bodisi s krediti bodisi z radodarnimi zakonskimi zavezami, ki bodo učinko-vale še par desetletij - skratka, na račun bodočih generacij.
Posebej tisti, ki smo bili mladi v obeh sistemih in na stvar gledamo primerjalno, opažamo, da so nekatere razlike že pre-cej zabrisane, podobnosti pa se je tudi že kar nabralo. Ena teh je dejstvo, da sta obe državi vlagali energijo predvsem v junaško zgodovino in upokojence. Ce ne verjamete, se spom-nite glavnih časopisnih tem zadnjih mesecev.
Starejša generacija očitno v strahu, da njen prispevek zgodovini ne bo dovolj spoštovan, mladim z grožnjami vsiljuje nezmotljivost in požrtvovalnost svojih idolov. Do osamosvo-jitve so bili bogovi borci in udeleženci NOB. Vsa evforija s proslavami in spomenikipa se je v trenutku sprevrgla v splošno zaničevanje. Tudi nova oblast ni čakala; že enajsti dan po raz-glasitvi samostojnosti smo imeli novo gamituro herojev. Danes glasno zavreščijo ob vsakem, četudi najmanjšem in morda celo utemeljenem dvomu, da je vse teklo tako zelo epsko gladko. Anekdote posameznikov, ki pripovedujejo o prigodah tistih desetih dni, pa že od samega dogodka izvablja-jo nasmeške pri nas, ki smo ponovno obsojeni na poslušanje in zavijanje z očmi. Ne rečem, vso moralno in materialno zadoščenje ter podporo si zaslužijo tisti, ki so v tej vojni izgubili vsajprst, kaj šele koga od bližnjih. Da cena dogodka v naro-dovih očeh le ni tako visoka, se vidi tudipo tem, da morajo veterani pozornost in spoštovanje vsakič znova zahtevati. Kolikšna bo končna številka njihovih zahtev, izraženih v denarju, še ni docela jasno. Lahko pa se zgodi, da bo zaradi desetih dni vojne še par deset tisoč državljanov dobilo podar-jene vsajpokojnine. Tako tombolo smo enkratže doživeli, ko 'iije poosamosvojitvena oblast kupovala socialni mirin bodočemu delavcu na glavo obesila 200 tisoč novih upoko-jencev. Kar pa tudi še ni vse. Aktivni so bili tudi ta teden.
Na državnozborski njivi, kije že dolgo nipognojila modrost, smo dobili zakonsko dopolnilo, ki bo prihodnjim generacijam naložil 200 milijard težek pufza žrtve vojnega nasilja. Pa da ne boste mislili, da bo račun izstavljen davkoplačevalcem danes prijateljske Nemčije. Ne le, da smo morali in še poslušamo kreganje naših starih atov, povrh želijo, da zanje brez besede v denarju poravnamo medsebojne zamere. In to mi, nič krivi zato, da so se pobijali in si nacionalizirali premoženje.
Da skrajšam. Ob preplačanih avtocestah, odškodninah za denacionalizacijo in sploh popravah petinpetdeset let starih krivic ter kreditov, kijih je v zlatih šestdesetih in sedemdesetih sicerres najela država, porabilipa vsi državljani, si naša vlada in poslanci očitno tudi v prihodnje ne bodo pomišljali z bodočo akumulacijo zdraviti še kakšnih frustracij.
Zato bi si mlada generacija zaslužila več pozomosti v smislu cLanes prekleto nujnih dobrin za eksistenco, izobraževanje in zabavo. In manj pripomb, kacLarse v kakih butalah gradi kakšen prostorza mlade. Če bi denar, kiga mečemo zato, da bi v sedanja generacija borcev v številu spominskih tabel posekala prejšnjo, namenili denimo za to, da bo vsak šolar doma imel človeško hiter priključek za Intemet, bi me bilo za prihodnost in za devize, ki bodo potrebne za pokrivanje vseh gomjih zapitkov, malo manj strah. Po tistem, ko je neki dva-jsetletnik iz Kranja pred kratkim na evropskem tekmovanju pometel z vso odraslo računalniško elito in komajda prišel v tisk, spomenika pa zagotovo ne bo dočakal, sem pa -prizna-jte, upravičeno - kar malo skeptičen.
■ Dare Hriberšek
Šaleški akademski pevski zbor
Pokiicna in tehnična eiektro in računainiška šoia Šoiskega centra Veienje
Prva nagrada za Tomaža in Luka
Dijaki Pokiicne in tehnične elektro in računalniške šole Solskega centra Velenje so v zadnjem mesecu dni Sodelovali na treh državnih tekmovanjih. Na vseh so dosegli zavidanja vredne uspehe.
Na 5. festivalu računalništva v Ljubijani sta na srečanju mla-dih raziskovalcev sodelovala dijaka Tomaž Završnik z nalo-go "Umetna inteligenca in šah - kako računalnik igra "šah" (to je bila tudi najboljša naloga na tem področju) ter Luka Pavlič. Naslov njegove naloge pa je bil "Od osebnega računa-lnika do ZX Spectruma preko turningovega stroja". Njun mentor je bil Uroš Sonjak.
Na 23. državnem preizkusu znanja iz programiranja so sc med sodelujočimi dijaki ome-
njene šole najbolje odrezali: Luka Pavlič, ki je osvojil drugo nagrado, Mitja Jug je bil tretji, Marjan Kaligaro pa četrti. Vsi so tekmovali v drugi skupini.
Na 8. državnem srečanju mladih raziskovaleev in inova-torjev s tehniškega področja v Novi Gorici so med 14 prijav-ljenimi nalogami s področja računalništva prve tri nagrade "odnesli" znova Velenjčani. Tomaž Završnik in Luka Pavlič sta za že omenjeni nalogi dobi-la prvo nagrado (od 100 možnih sta dobila 95 točk. Nju-ni nalogi sta bili tudi najboljši nalogi na srečanju sploh), tret-je mesto oziroma drugo nagra-do pa sta osvojila Janez Grud-nik in Jurij Rakun, oba dijaka 4. letnika, za nalogo Risalnik (njun mentor je bil Andrej
Obu). Na področju elektroni-
ke je sodelovalo 20 nalog. Med njimi je bila tudi naloga dijaka 4. letnika Damijana Borovnika "Univerzalni	krmilnik
koračnih motorjev na primeru talnega robota z robotsko roko", mentor Andrej Obu) in zanjo prejel 2. nagrado. "Mi smo uspehov naših dijakov zelo veseli, saj dokazujejo, da na šoli dobro delamo. Lahko se pohvalimo, saj vsaj zadnja š-tiri leta med sebi enakimi šola-mi v slovenskem prostoru izstopamo iz sivine povprečja. Osvojene nagrade oziroma priznanja potrjujejo tisto, kar nekateri o nas že nekaj časa vedo, da sodimo v samo špico" jc ocenil uspehe ravnatelj te šole Tone Gams.
Najboljsi med najboljsimi so povedali:
Tomaž Završnik: "Presenetili so me zaključki."
Tomaž, dijak 4. letnika računalniške usmeritve, je že dve leti prej razmišljal o nalogi "Umetna inteligen-ca in šah - kako računalni-ki igrajo šah", a se ni odločil, da bi z njo sodelo-vai v gibanju mladih raziskovalcev. "Nisem vedel, če bom lahko zamisel pripeljal tako daleč. Ko pa se je zadeva bližala koncu, sem se na pobudo mentorja Uroša Sonjaka tudi prija-vil na državno tekmovanje. Naloga ima upo-rabno vrednost, sploh za tiste, ki igrajo šah", je povedal.
Pri raziskovanju, koliko bo umetna inteligen-ce, ki jo pooseblja računalnik, vplivala na člove-kov nadaljnji razvoj, je prišel do spoznanja, da mu bodo računalniške rešitve gotovo olajšale marsikatero delo."Pri tem jso me presenetile
nekatere ugotovitve, v dobrem in slabem. V slabem na primer to, da kljub razvoju umetna inteligenca do konca stoletja ne bo dosegla načrtovanega vpliva. Pozitivno presenečenje pa je dejstvo, da področje nima meja, in da je težko reči, kdaj se bo računalništvo nehalo raz-vijati."
Zanimivo delo in nenazadnje tudi dosežen uspeh sta Tomaža spodbudila, da bo svoj pro-gram v prihodnje dodelal ali naredil še kakš-nega bolj inteligentnega. Ne več kot dijak raz-iskovalec, ampak kot študent računalniške fakultete v Ljubljani.
Luka Pavlič:" Dela je bilo veliko"
Kar malce prizadet je bii Luka, ker na srečanju mla-dih raziskovalcev v Ljub-ljani za svojo nalogo ni prejel priznanja. "Slutil
Iztok Vrenčur -"zlati" zgodovinar
u
Stane nič, pridobiš pa veliko"
Na osnovni šoli bratov Letonja v Šmartnem ob Paki pravijo, da je njihov učenec Iztok Vrenčur vsestransko nadarjen fant. Sam nam je v pogovoru povedal, da je v tem šolskem letu že sodelo-val na državnem tekmovanju iz kemije, razvedrilne mate-matike, iz logike ter regij-skem iz matematike, fizike in vesele šole. Najbolje se je o-drezal na državnem tekmo-vanju iz znanja zgodovine, kjer je osvojil zlato prizna-nje. "Upal sem na uspeh. Nanj sem se pripravljal v so-delovanju z mentorico Lijo Modrijan. Očitno ne zaman. Sicer pa se prijavim na vsako tekmovanje, razen na športna. To nič ne stane, pridobiš pa lahko zelo veliko. Ne prijavim se za to, da bi zbiral priznanja, ampak da preizkusim samega sebe in svoje sposobnosti, " je pripovedoval bister sedmošolec.
Za zdaj, pravi, ni bilo potrebnega za pripra-
Iztok Vrenčur: "Ne hodim na tekmovanja, da bi zbiral pri-znanja, ampak zato, da pre-izkusim samega sebe."
ve veliko odrekanja in žrtvo-vanja prositega časa. Še ved-no ga ima dovolj za knjige, ki jih rad prebira, za konjičke, kot so zbiranje mineralov in fosilov, rad hodi skupaj z o-stalimi člani družine v hribe oziroma počne vse tisto, kar ga veseli. Če bi bilo kako dru-gače, se zagotovo v tem šol-skem letu ne bi lotil še razis-kovalne dejavnosti. V giba-nje Mladi raziskovalci za raz-voj občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki se je vključil z nalogo Konzumno mleko in embalaža. "Ceprav sem na njeni predstavitvi imel kar dober občutek, ne pričaku-jem ničesar. Zadovoljen sem že, ker sem nalogo končal. Pri tem mi je pomagala mentorica Marija -Maja Grenko."
Še eno leto bo osnovnošolec. nato pa, upa tako, bo priden dijak velenjske gimnazije. Obilo uspeha tudi v prihodnje!
■ Tp
sem, da bi pa bilo lahko kaj na državnem sreč-anju mladih raziskovalcev in inovatorjev s teh-niškega področja v Novi Gorici. Osvojena prva nagrada je trud za vloženega precej dela, volje in vztrajnosti. Veliko sem delal sem, trde orehe sem reševal ob sodelovanju mentorja Uroša Sonjaka. Ta je predvidel, da bom delo opravil v dveh, sam sem ga v enem letu. Prav on je bil tisti, ki je uvidel, da me ne zanima samo pro-gramiranje, ampak tudi mikroprocesorji. Nje-gov izziv za raziskovalno delo je bil dovolj teh-ten," je poudaril dijak 3. letnika računalniške usmeritve.
Pri raziskovanju, ali na osebnem računa-lniško lahko simuliraš delovanje drugega računalnika, je naletel sicer na dokaj splošna, a vsemu navkljub zanimiva vprašanja. Po nje-govih besedah je bilo zanimivo spoznati reš-itve različnih proizvajalcev opreme in teorijo turningovega stroja.
Luka bo prihodnje šolsko leto gotovo med
mladimi raziskovalci. Že ve, kaj bo razvijal in se priprav na delo tudi lotil. Tokrat v sodelo-vanju z drugim mentor-jem, kar pa ne pomeni, je dejal, da v navezi z dose-danjim ne bo več.
Uroš Sonjak: "Še vedno se kaj naučiš"
Že štiri leta profesor na šoli Uroš Sonjak kot men-tor tvorno sodeluje v giba-nju Mladi raziskovalci za razvoj občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. In to zelo uspešno. V letošnjem je bil mentor avtoijem kar šestih nalog. "To običajno niso enostavne, ampak zelo celovite naloge, za katere gre kar precej časa. Ni mi žal zanj, saj se pri reševanju vprašanj tudi sam še kaj naučim," je bil njegov komentar.
■ tp
Ob tradiciji še
Neuradno novembra lani, so se izobraževali na univer-
kakovost
ki, kot so občine Velenje, Šoš-tanj in Šmartno ob Paki, pod-jetja Premogovnik Velenje, Gorenje Velenje, Esotech, Elektronika in drugi. Pred-stavniki teh so lahko ubrane-mu petju šaleških akademskih pevcev prisluhnili na ustanov-ni skupščini zbora. Širši krog ljubiteljev	zborovske
poustvarjalnosti pa bo pes-mim iz njihovega programa (iz bogate zakladnice slovenskih narodnih, ljudskih pesmi, zelo zahtevnih baročnih, pesmi iz obdobja romantike) prisluhnil na prvem uradnem nastopu. Ta bo predvidoma septembra, in sicer na proslavi ob 40-let-nici mesta Velenje. Priložnost za kaj takega se bo ponudila še na načrtovanem letnem koncertu ob koncu leta ter na
uradno pa z ustanovno skupščino minuli petek je začel pot novi pevski zbor v Šaleški dolini - Šaleški aka-demski zbor. Njegov predsed-nik Matjaž Šalej, (njegova desna roka je Alenka Avberšek, predsednik častne-ga odbora pa župan velenjske občine Srečko Meh ) je pove-dal, da so ustanovitev zbora kljub že bogati in razviti zbo-rovski poustvarjalnosti v tej dolini narekovale potrebe. "Na našo zborovodkinjo Dani-co Pirečnik, na naše pokrovi-telje so se obračali pevci, ki so po končani srednji šoli zapu-stili Mešani mladinski zbor Šolskega centra Velenje, tudi drugje so pokazali interes za sodelovanje v akademskem zboru. Novembra lani smo imeli avdicijo, decembra pa začeii resno delo."
V tem trenutku jih prepeva v zboru malo maj kot 40. Pred-vsem so študentje in občani, ki
zah v Ljubljani in so sedaj zaposleni v podjetjih v Dolini. Vsi so uspešno opravili preiz-kus pevskih sposobnosti, kar je - po Šalejevih besedah - za akademski zbor zelo pomembno, "kajti osnova našega dela bo ob tradiciji še kakovost, s katero bomo nad-gradili obstoječo na področju zborovske ustvarjalnosti." Dvakrat na teden pilijo pester zborovski program na vajah, ob rednih pa ima vsak član zbora dvakrat na mesec še pevsko izobraževanje vokalne tehnike.
Kot je zatrdil Šalej, začrtano delo zbora dobro napreduje, zadovoljni so pevci sami in tudi izkušena ter uveljavljena zborovodkinja	Danica
Pirečnik. "Pomembno je tudi, da pevce ob ljubezni do glasbe druži tudi pravo prijateljstvo. Ni vaje, po kateri ne bi nada-ljevali prijateljskega klepeta."
Njihove trdne namene za
dosego akademske ravni pre-pevanja, zagnanost in voljo, podpirajo pomembni dejavni-
Tudi pred ustanovno skupščino vaja
ostalih dogodkih, ki sodijo k delu zbora - sodelovanje na revijah, festivalih, tekmova-njih.
■ tp
3. junija 1999
SVET OKTANOV
_ . AVTO CELJE ,
Avto center d00
Pooblaščeni trgovec programa Ford za Celjsko regijo
Prodajno servisno podjetje Levec Levec 56/c, 3301 Petrovče Tel.: 063/ 425-45-23, 425-45-24
L E V E C
CENTER RABLTENIH VOZIL
NOVO NOVO NOVO
TUDI V SOŠTANJU ! NCINSKI ČRPALKI ) : 063 / 882 1 10 .: OD 8. 13. URE. H KOUES HONDA! .: 0602 / 53 683, M 041 / 638 - 127
POOBLASCENI TRGOVEC IN SERVISER VOZIL SEAT
Francetova cesta 23, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 / 501 730,501 740,	l E A S I N G
. Fax: 0602 / 45 212	LAMPRET
ZNAMKA-MODEL	ŠT.	BARVA	. LET.	KM	PR0D.CENA
ALFAR0ME0164	2322	MODRA	88/09	186000	1.050.000
R4GTL	2235	BELA	92/05	157000	240.000
R5CAMPUS3V	2342	RDEČA	92/07	78500	500.000
R5CAMPUS3V	2398	ZELENA	92/11	128500	520.000 MO
R5FIVE5V	2491	MODRA	95/02	99800	690.000
R5FIVE5V	2505	RDEČA	95/03	46000	790.000
R5CAMPUS5V	2434	BELA	93/03	88000	550.000
RCLI01.2RL5V	2500	MODRA	94/11	82000	870.000
RCLI01.2RL5V	2508	BELA	95/07	61000	940.000
RCLI01.4RT5V	2502	BELA	95/05	95000	1.120.000
RTVVINGO ELITE	2350	MODRA	98/01	10800	1.370.000
R191.4RT4V	2154	RDEČA	94/06	113000	1.090.000
R191.4RT4V	2424	SREBR.	94/04	106000	1.130.000
R191.4RT4V	2413	SIVA	93/05	77000	1.050.000
LAGUNA1.8RN	2320	SIVA	95/01	84000	1.690.000
LAGUNA1.8RT	2316	SIVA	95/07	84000	1.850.000
CITROEN AX1.1	2513	BELA	93/11	58000	600.000
R11 GTL	2085	RDEČA	1986	134000	300.000
ŠKODAFELICIA	2481	MODRA	97/05	28000	1.150.000
R11GTL	2147	RDEČA	87/11	130000	320.000
F0RDESC0RT1.8	2270	ZELENA	93/03	124000	1.370.000
FM0NDE01.8	2415	MODRA	93/05	41700	1.590.000
ASTRA1.6 KARAV.	2355	MODRA	93/06	174000	1.150.000
OPELVECTRA2.0	2459	MODRA	92/05	162500	1.150.000
OPELASTRAAVT.	2504	RDEČA	96/03	29000	1.800.000
SUBARULEGACY	2132	SIVA	93/02	152000	1.200.000
NISSAN SUNNY1.4	2475	BELA	91/04	106000	730.000
MAZDA MX3	2387	ZELENA	93/07	144000	1.400.000
LADA SAMARA	2276	RDEČA	93/08	70000	310.000
VOLVO 460 GLE	2259	BELA	95/10	118000	1.800.000
MERCEDES190E	2249	BELA	91/12	157000	1.490.000
AUD11002.3	2279	MODRA	92/93	169800	1.690.000
PASSATVR6	2282	ČRNA	1992	134000	1.450.000
PEUGEOT405GR	2028	SIVA	90/04	72700	750.000
PEUGE0T205L	2280	RDEČA	91/03	65800	500.000
H0NDACIVIC1.4	2044	SIVA	91/04	112900	850.000
SEATTERRA1.3D	2402	RDEČA	91/01	177000	370.000
MARUTI800	2300	BELA	94/06	32000	520.000 MO
TRAFICT31F	2239	BEIGE	97/04	40000	1.950.000
AVTOMOBILI IN DDV
Mnogi menijo, da uvedba davka na dodano vrednost ne bi smela povzročiti podražitve novih avtomobilov. Celo nasprotno, nove davčne stopnje so v nekaterih primerih celo nižje od starih, zaradi česar bi se avtomobili določenega razreda lahko celo pocenili. Toda, ker se država gotovo ne bo želela odpovedati svo-jemu deležu kolača, ki ga dobiva s prodajo avtomobilov, se že nekaj časa govori o uvedbi posebnih trošarin, ki bi jih bilo potrebno plačevati ob nakupu avtomobila. Zaenkrat še ni popol-noma jasno, kakšne bodo te trošarine po obsegu, niti kdaj naj bi jih uvedli, lahko pa si mislimo, da bo država želela z njimi dobiti vsaj toliko, kot je od prodaje avtomobilov dobila prej.
Po drugi strani bo davek na dodano vrednost verjetno ukinil razne davčne olajšave za invalide, številnejše družine in podob-
no. Hkrati pa naj bi se pocenili rabljeni avtomobili, saj pri njih ni dodane vrednosti, s čimer bi izpadel davek, ki ga zdaj plačujemo ob prenosu lastništva. Vendar pa se bodo cene rabljenih avtomo-bilov verjetno še vedno ravnale po cenah novih vozil, tako da bodo morebitne pocenitve ali podražitve novih avtomobilov vključno z napovedanimi trošarinami tiste, ki bodo odločale o tem, kako globoko v žep bo potrebno seči tudi pri nakupu rabljenega avtomobila.
Ker bo uvedba DDV namesto dosedanje 6.5 % stopnje davka na opravljene storitve prinesla monogo višjo 19 % stopnjo, je pričakovati tudi precejšnjo podražitev servisnih in drugih storitev v zvezi z vzdrževanjem avtomobila. Ali se bodo na ta račun po naših cestah vozila tehnično manj vzdrževana in s tem tudi manj varna vozila, bo pokazal čas.
UNIVEKZUM
Šaleška 18, Velenje Tel.: (063) 853-267, 853-996 (avto salon)
alec vozil Hyundai
Ugodni krediti žeodT + 2% Možnost menjave staro za novo Ugodna izbira rabijenih vozii -tudi možen kredit Trgovina z nadomestnimi deli
"jhri puijj
SVITc
iffl
d.o.o.
TRGOVINA IN SERVIS
Šaleška 7, Velenje, Tel.: 063/852 - 377
-	SAVA, MICHELIN, GOODYEAR, DUNLOP, TOJO, YOKOHAMA, CORMORAN, SEMPERIT
-	Vse gume za tovorni in kmetijski program, katere od sedaj tudi MONTIRAMO!
-	Gume za šport in rekreacijo (kolesa, skuterji...)
-	Umetno usnje - skaj
-	Avtooptika
-	Vulkanizerstvo
-	Montaža in centriranje
Del. čas:
vsak dan od 8.-18. ure, ob sob.: od 8.-13. ure
Bogata serijska oprema
servo volan, dalj.cent.zakl., alarm.blokada mot., 2 x airbag.met. barva termo stekla predpriprava za radio delj.zadnja klop el nast.žarometi el.nast. stekla spredaj
žeod 2.150.000 SIT
nagrada ob nakupu vozila na zalogi
krediti na položnice,leasing,staro za novo
Uradni prodajalec:
BALMICO
Pohorska 21 2380 Slovenj Gradec tel:(0602)45-192
http:/www.balmico.si na 0br0ke
AKCIJA:
klimatska naprava
LANDROVER
DISCOVERY II od 6.300.000 SIT FREELANDER od 3.810.000 SIT
vozila na zalogi-dobava takoj
ugodni krediti, leasing, staro za novo krediti na položnice
Uradni prodajalec: BALMICO
Pohorska 21 2380 Slovenj Gradec tel:(0602)45-192 http:/www.balmico.si
8 KAS VAS
SVET OKTANOV
3. junija 1999
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK IN PRODAJALEC
Podjetje za obnovljanje avtoplašfev d.d. Kidričeva 8,4200 Skofja Laka OBNOVUENI	Te|. 064/634-200,623-382, Fax: 064/632-806
AVTOPLASCI Ofaratovalni tas: 7.30 - 12.00 in 15.00 - 18.00 ure ZA HITROSTNI	OBRAT CEUE, Mariborska 86,3000 Cetje
RAZRED S (180 km/h) TeL: "63/411-622, Fax: 063/411-625
'Nmron
MARANGONI^
tyre JBBr
NAKUPIN MONTAŽA PRIVSEH POOBLAŠČENIH VULKANIZERJIH PO SLOVENIJIIN V NAŠI PRODAJALNIV ŠKOFJI LOKI
Avtohiša JAKOPEC vaš pooblaščen prodajalec in serviser
Pv
mHims
VJ
Mariborska 86, (pri OMV), CEUE TeL: 4056-0, Fax:4056-18
AVTODCll IN OPREMA NA DROBNOIN DEBELO
Nudlmo Vam:
■	amortizerje Gabriel s triletno garancijo,
-	polosi in homokinetične zglobe SPIDAN,
-	filtre KNECHTza osebniin tovorni program,
-	izpušne sisteme WALKER,
-	zavorne ploščice FERODO, ATE, ICER;
■	motorni material MAHLE, GLYC0, VANDERVELL, TRW;
-	tesnila REINI,
-	dele krmilnega mehanizma SWAG, TRW, SIDEM;
-	kolesne ležaje, zavorne valje, generatotje, alternatorje, sklopke, karoserijske dele, pločevino in mnogo drugega za ovtomobile (osebni in tovorni program).
Vse za avto na enem mesfu po tradidonalno nizkih tenah!
Včasih v Avstrijo - sedaj v Celje!
SEJEM RABUENIH AVTOMOBILOV
- vsako SOBOTO
od 6.00 do 13.00 h	m
Vstopnina -	■
parkirnina znaša	m 1.000 SIT
(100 SIT konzumacija) PARKIRIŠČE
CEUSKEGA SEJMA, CEUSKI SEJEM d.d.
Dečkova 1, CEUE	Tel.: 433-000
Nova OPKI^'ECTBf-V

' 1
ZK ()l) 2.S6S.445 SIT DAIJK
Napolni svojo dušo!
Nova Vectra vas napolni s svežino. Napredna oblika, najboljša tehnologija in veliko udobja ter varnosti vam dajejo občutek ponovnega rojstva.
S svojo gladko obliko in dinamičnim dizajnom- pa če je govora o štiri, petvratni različici ali pa prostornem karavanu Aer natančno nemško tehnologijo postavlja VECTRA nova merila v svojem razredu.
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI:
TIP	LETNIK	CENA
Honda 1,4 GL SEDAN	1988	530.000 SIT
Mercedes 280 E	1993	3.175.000 SIT
Suzuki Swift 1,3 GL	1993	800.000 SIT
Suzuki Baleno 1,3 GL 3D	1996	1.290.000 SIT
Subaru Legacy 2.0 GL	1993	1.200.000 SIT
Honda 1,5 GL Sedan	1990	680.000 SIT
Hyundai Sonata 1,8 GLS TOP K	1997/98	2.194.000 SIT
Renault Scienic 1,6 ERN	1996	1.963.000 SIT
Lada Samara 1300 S	1996	661.000 SIT
informacije in prodaja: Fori d.o.o., Tel.: 063/897-0521, tel.: 0602/42-986
AVTOSHOP
Podgoršek d.o.o., Metleče 10, Šoštanj, tel.:063/882-283
Prijazno vabljeni v nov prodajno servisni center, zgrajen po vzoru evropskih hitrih servisov, z izjemno bogato pohudbo rezervnih delov za vaš avto.
V najkrajšem času vam kupljene dele vgradimo kovostno servistramo v sodobni i delavmig;. J7 \ MH DBA SKUTEF EV PIAGGIO arancijskem roku vam jih
ir
fisiramo fn opremimo z nadomestnimi deli) to: ponudba zvočnikov in avtoradiev BLAUPUNKT
Najnovejši model vozil SEAT - združuje nov design ter novo popolnost
KAROSER^JA JE CELOTNO POCINKANA - GARANCIJA 12 LET!
MOŽNOSrt.lZBORA J»JOT t .6., 1 .8 20V, 2.3 V5 1.9 TDI 115
CENA 2.990.000 SIT
INFORMACIJE: LEASING LAMPRET
Francetova cesta 23, 2380 Slovenj Gradec tel..: 0602/50 1 - 730
Avto po meri človeka!
Filozotija, s katero Ford začenja novo tisočletje, je doživela premiero v Fordu Focusu. Prostorna notranjost, kompaktne zunanje dimenzije, inovativnost New Edge oblikovanja, tehnična preciznost in funkcionalnost ter izvrstne vozne lastnosti so le nekatere značilnosti, ki postavljajo Ford Focus v svojem razredu v sam vrh.
/ h, 1,6 Zetec SE16V 1,8 Zetec E 16 V razvije 198 km / h, 2.0 Zetec E 16 V 201 km / h , 1,8 Endura Di turbo dizel razvije 184 km / h
CAGIVA
UGODNI KREDITI DO 5 LET
MOTOCENTER
tel.: 853-471
Prelska 21b (Vinska gora), 3320 Velenje
KAVVASAKI VN
Kavvasaki
HONDA
©
Husqvarna
Njihova oblika nas navdaja z zaupanjem. Kaj neki je temu vzrok ? Njegova jasna in zanesljiva drža, njegova trdna lega na cesti, ali pa njegova naravna sproščenost...? Morda je ta vtis izpopolnjenosti zunanji izraz vseh vrlin, ki so združene z enim samim namenom: zagotoviti zaščito po meri sem uporabnikom v vseh jliščinah.
. dodatna oprema: varnostni pas s programirnim delovanjem, štiri varnostne blazine za voznika in sovoznika, ABS z elektronskim uravnavanjem zavorne sile, ergonomsko nastavljiv vzglavnik... Motorji: 1,4 16 V 95 KM, 1,6 16 V 110 KM, 1,9 dTi 100 KM Cena: že od 2.377.836 SIT dalje, ugodnost kredit (T+0%) Informacije: RSL, tel.: 063/ 425 45 12
Laguna udobje pojmuje tako zares, da se brez skrbi lahko zaneseš nanjo. Ko pogledaš Laguno začutiš popolno skladnost udobja, varnosti, moči in obnašanja na cesti. Ko s pogledom objameš usklajenost oblik s časom, se ob njihovi domiselnosti in izvirnosti zaveš, da je lepota stvar celovitosti. Izbirate lahko med motorji: 1,6 16 ventilov razvije 110 konjskih moči, 1,8 16 ventilov 120KM, novi V6194 KM.ter dizelski 1,9 dTi 100 KM. Cena: že od 3.299.261 SIT dalje, ugodnost kredit (T+0%) Informacije: RSL, Tel.r 063/425 4512
3. junija 1999
KULTURA
KAS VAS 9
(Ne)Znani znanci 8
Anton Aškerc
(9.1.1856 - 10.6.1912)
V Globokem pri Rimskih Toplicah se je v revni kmečki družini 9. januarja leta 1856 rodil duhovnik, pesnik, preva-jalec, urednik in arhivar Anton Aškerc. Njegov oče Anton je bil slab gospodar, zato so že leta 1859 Knezovo domačijo v Globokem na dražbi prodali, družina pa se je morala preseliti k očetovi sestri Agati v zaselek Senožete na severnem pobočju Stražnika. Po sloven-ski enorazrednici, ki jo je obis-koval v Smarjeti (vaško nase-lje ob farni cerkvi Sv. Marjete v Rimskih Toplicah), je Aškerc nadaljeval s šolanjem na nemški osnovni šoli in gim-naziji v Celju, kjer je leta 1877 maturiral. Predvsem na željo svoje tete Agate (Ajtke), premožne uslužbenke kopa-lišča v Rimskih Toplicah, ki ga je vseskozi gmotno podpirala, je nadaljeval s študijem bogo-slovja v Mariboru, čeprav do tega poklica ni imel pravega veselja. Ze kot bogoslovec se je razvijal v svobodomisleca, a je bil kljub temu dober študent, zato je bil že po treh letih študija (22. julija leta 1880) posvečen za mašnika, po dokončancm študiju bogo-slovja pa je bil 25. julija leta 1881 nastavljcn za kaplana v Podsredo. Že med študijem je pričel dvomiti o verskih dogmah, začcl je študirati
koran, nadaljeval s študijem budistične verske filozofije, brahmanizma, zendske filozo-fije itd.. Kot duhovnik je torej prišel v navzkrižje s svojim poklicem in predstojniki, posledica pa so bile stalne selitve iz ene odročne župnije v drugo in marsikje tudi neza-dovoljstvo njegovih vernikov.
Iz Podsrede, kjer je bil zad-nje tri mesece tudi župni upra-vitelj, je bil 18. oktobra leta 1883 prestavljen za kaplana v Šmarje pri Jelšah, od tu 13. avgusta leta 1889 za kaplana v Juršince (Sv. Lovrenc) v Slovenske gorice, 1. aprila leta 1891 za kaplana v Vitanje, 1. maja leta 1892 za župnika v rojstno župnijo sv. Marjete, 20. septembra istega leta za kapla-na v Mozirje in 10. oktobra leta 1894 za kaplana v Škale pri Velenju. Aškerc se je s svojimi verniki še najbolje ujel v Mozirju, saj so mu Mozirjani pripravili veličastno slovo, ko je odhajal na svojo zadnjo duhovniško dolžnost v župnijo sv. Jurija v Škale. Zaradi vse
večjega navzkrižja s cerkveni-mi oblastmi in oscbnega neza-dovoljstva je Anton Aškerc prosil za predčasno upokojitev in se 3. maja leta 1898 upoko-jil. Ljubljanski mestni svetgaje na tajni seji 7. junija leta 1898 imenoval za začasnega mestne-ga arhivarja, od 1. januarja leta 1900 pa vse do svoje smrti pa je bii stalen mestni arhivar v Ljubljani. Aškerc je že kot kaplan postajal vedno bolj zagrenjen in se umikal v samo-to (znano je npr., da se je zara-di zatekanja v samoto in bolečin v nogah iz Skal le izje-moma odpravil v Velenje), načeto pa je bilo tudi njegovo zdravje, ki se mu je po prihodu v Ljubljano le še slabšalo. Anton Aškerc je zaradi možganske kapi umrl 10. junija leta 1912 v Deželni bolnici v Ljubljani, pokopali pa so ga v grobnici Pisatcljskega društva pri sv. Krištofu v Ljubljani. Njegov pogreb se je razvil v veličasten dva kilometrski sprevod (licejke so npr. nosile 15 lipovih venccv z napisi posa-meznih Aškerčevih knjig), ki se je vil po vseh Ijubljanskih uli-cah, spodbudil pa je tudi ostre razprave med takratnima največjima slovenskima poli-tičnima taboroma.
Po nekaj anonimnih obja-vah svojih pesmi v Zgodnji Danici, je Anton Aškcrc leta 1880 v Zvonu objavil svojo pesem Trije potniki pod psev-donimom Gorazd, ki ga je od leta 1881 naprcj uporabljal pri objavljanju v Ljubljanskem zvonu. Po začetnih lirskih pes-mih je leta 1882 začel objavlja-ti balade in romance in se nato skoraj povsem posvetil epski poeziji. Njegova epika je vedno odločneje izražala narodno zavest, dvomila o katoliški in vsakršni dogmi, iskala rešitev v
drugih verstvih in se izostrila na socialnem vprašanju z obtoževanjem družbenega reda in jasnim nagibom k soci-alističnim idejam. Aškerc je posvečal pćsebno pozornost oblikovanju balad in romanc in v obeh dosegel mojstrstvo: romantično balado je približal psihološkemu in socialnemu realizmu. Šaleško obdobje ozi-roma njegovo soočanje s težkim življenjem tukajšnjih premogarjev je Aškerca sililo k premišljevanju o delavskem vpašanju in o nujnosti spre-membe družbenega reda (Delavčeva pesem o premo-gu). V letih 1900 - 1902 je Aškerc urejal Ljubljanski zvon, veliko pa je tudi potoval (že v letih, ko je bil kaplan je večino svojega dopusta namenil za potovanja) in svoje vtise s potovanj strnil v številnih pes-mih in potopisih. Največ je potoval po vzhodnoevropskih deželah (zlasti slovanskih) in Bližnjem vzhodu. Njegovi naj-bolj znani pesniški zbirki sta Balade in romance in Lirske in epske poezije, Aškerc pa je precej tudi prevajal, zlasti ruske pesnike.
Anton Aškerc, ki velja za najbolj tipičnega pesnika slo-venskega realizma, je torej zadnja štiri leta svojega kapla-novanja preživel v Škalah pri Velenju in svoj pečat zapustil tudi Šalcški dolini. V spomin na velikega slovenskega pesni-ka in na njegovo šaleško odbobje so po njem poimeno-vali ulici v Velenju in Šoštanju, 2. novembra leta 1971 pa sc je v Velenju pričel tudi pouk na osnovni šoli, ki so ji nadeli ime pesnika Antona Aškerca.
■ DK
Fotografija: Anton Aškerc
Špric - najboljše slovensko srednješolsko glasilo
Nagrada ni naključna
Ministrstvo za šolstvo in šport je na letošnjem sejmu Vse za otro-ka znova nagradilo najboljša osnovnošolska in srednješolska glasila v Sloveniji. Med 26 razstavljenimi glasili je že drugič zapored najvišje priznanje prejelo glasilo Spric Šolskega centra Velenje. V obrazložitvi za nagrado so med drugim zapisali, da "Spric zgledno vzdržuje ravnotežje med objavljanjem lahkotnih popularnih vsebin ter vsestranskim in poglobljenim novinar-skim pristopom do obravnavanih tem. Sodelavci obvladujejo novinarsko pisanje esejev, intervjujev, portretov, reportaž, razis-kav do domiselnih zabavnih rubrik.
"Za nagrado smo tudi letos dobili tiskalnik, kar je super. Veseli smo je bili, ker potrjujc naše dobro delo. Moramo pa priznati, da se nam je zdela umevna sama po sebi. Torej ocenjujemo, da nagrada ni naključna," je zadovoljna poudarila odgovorna ured-nica Marjana Gmajner - Korošec. Tudi tokrat so predstavili rezul-tate enoletnega dela na tem področju - zadnjo številko glasila v preteklem in prvo številko v tem šolskem letu. Kot je še povedala Koroščeva, ustvarjalci Sprica poleg vsebine precej pozornosti namenjajo tudi obliki, kar so opazili člani posebne ocenjevalne žirije. Prepoznavno grafično podobo ustvar-jajo s pomočjo Roka Polesa.
"Najtežje je ohraniti kakovost. Vendar se da, če imaš dobro ekipo," je sklenila pogovor Marjana Gmajner - Korošec. ■
Razstavišče Barbara Velenje
Likovni zapisi Simona
i Prejšnji teden so v stekleni direkciji Premogovnika, v tam-kajšnjem razstavišču Barbara, odprli novo likovno razstavo. Priložnost, da pokaže svoja dela, je dobil mladi slovenski slikar Simon Kajtna.
"Na tej razstavi predstavljam likovne zapise, ki so nastali na ; različnih krajih Slovenije, tako za morsko obalo kot med dolenj-skimi griči ali v ateljcju. Vendar ti zapisi niso zgolj naturalistični približki prelepi naravi, temveč prcdstavljajo zame prezenco "enkratnosti" in neponovljivosti likovnega dela," pravi o razstavi mladi avtor. I Razstava bo na ogled do 24. junija.
■ bš
Del uredniškega odbora: od leve proti desni: mentorica -odgovorna urednica Marjana Gmajner Korošec, fotograf Tomaž Šuster, somentorica Bojka Vrbnjak in spodaj Katja
Ošljak - glavna urednica
Jutri otvoritev galerije Mesnica
Fotoklub Zrno zopet kali
Po skoraj desetletnem premoru bodo jutri ob 19. uri ponovno odprli zanimivo foto galerijo "Mesnica" na Cankarjevi, v kateri bodo svoje stvaritve predstavljali fotografi iz Šaleške doline, združćni v (prav tako) ponovno delujočem fotoklubu Zrno. Fotoklub Zrno ima trenutno okoli 20 aktivnih članov, pričakuje-jo pa, da se bo ravno z delovanjem njihove galerije to močno povečalo. Nove razstave bodo v Galeriji Mesnica, ki jo je fotok-lubu kot že pred leti prijazno "odstopila" v uporabo Era, pravilo-ma vsake tri do štiri tedne. Kot prvi se bodo v njej z fotografijami velenjskega mestnega utripa predstavili Jure Vižintin, Aljoša Videtič in Miran Beškovnik, na otvoritvi pa bodo poskrbeli tudi za kulturni program.	■ bš
Zvezde so padle na glavo
Pretekli teden je bilo vreme že kar poletno. Sonce je pripe-kalo in tudi kakšna nevihta je razburkala ozračje. Kljub temu je Astronomsko društvo Gostosevci iz Velenja skupaj z Mladinskim centrom in velenjsko gimnazijo priredilo uspešen teden astronomskih dogodkov. V začetku so Velenjčani nekoliko začudeno gledali teleskope in panoje s sli-kami na Titovem trgu. Nato so postali radovedni, posebno otroci. Člani društva so jim razlagali, kako nastanejo sončne pege, lahko so si ogledali Sonce skozi teleskop in na projekci-ji. Zahtevnejši so kupili astronomsko revijo Spika, vrtljivo zvezdno karto in vsakega smo povabili na predavanja v Mladinski center. Poleg sončnih peg so lahko opazovalci vide-li tudi Luno, z risbo na trgu je bil prikazan Sončni sistem, na vrh Kulturnega doma pa smo obesili nihalo. Z njim smo hote-li dokazati vrtenje Zemlje, a nam je veter preveč nagajal. Letošnji najbolj pomemben dogodek v astronomiji bo popolni sončni mrk, ki ga bomo lahko opazovali tudi v Sloveniji. Mrk bomo videli 11. avgusta in nanj bomo bralce Našega časa še posebej opozorili. Astronomski teden je bil le uvod v priprave na opazovanje mrka, hkrati pa smo Velenjčane opozorili tudi na druge zanimivosti iz astronomije.
In kaj se je dogajalo na predavanjih? Dopoldanska so bila namenjena predvsem osnovnošolcem. V Mladinskem centru smo preko računalniške projekcije prikazovali sončni sistem, pogovarjali smo se o možnosti poletov na planete, si ogledali ozvezdja in galaksije. Zvečer je bilo več zahtevnejših predavanj. Doktor Blatnik je govoril o vplivu vesoljskih raziskav na vsak-danje življenje, o svetu osnovnih delcev, nastanku vesolja in delovanju človeških možganov. Zanimivo je bilo predavanje o
opazovanju meteorjev, o ravni Zemlji in še kaj. Žal je vodilni ruski kozmolog doktor Uspenski zbolel in predavanje o njego-vih vizijah razvoja kozmonavtike je odpadlo. Astronomska društva so v Mladinskem centru pripravila zanimivo razstavo fotografij Sonca in drugih objektov, dodali pa smo še razstavo fizikalnih odkritij v začetku tega stoletja in razstavo o poletih v vesolje. Večina predavanj je bila dobro obiskana in ocenjujemo da je okrog 500 Velejijčanov doživelo bližnji stik z astronomijo.
Višek astronomskega tedna je bil v soboto, ko so se v Mladinskem centru zbrali predstavniki astronomskih društev iz Maribora, Ljubljane, Kamnika, Petrovč, Jesenic in Velenja. Pogovorili smo se o naši dejavnosti in ustanovili koordinacijo astronomskih društev. Za koordinatorja smo izbrali gospoda Vojka Seveija, predsednika Astronomskega dtuštva Gostosevci. Naš cilj je izboljšati sodelovanje in ustanoviti Zvezo astronom-skih društev Slovenije. Po uradnem delu je sledilo opazovanje neba na velenjskem gradu. Kljub polni Luni in meglicam na nebu smo uživali v opazovanju Lune, Venere, Marsa, Mizarja in dru-gih zanimivih objektov. Clani drugih astronomskih društev so pripeljali vrhunske teleskope, med njimi zrcalni teleskop s pre-merom zrcala 40 cm in računalniško vodeni teleskop s CCD kamero. Opazovanje se je zavleklo pozno v noč in končalo v jutranjih urah v Mladinskem centru.
Tako smo uspešno zaključili prvi veliki projekt našega društva. Delujemo že dobro leto in za sabo imamo številna opa-zovanja. Žal se ne moremo pohvaliti z opremo, ki jo imajo druga društva, saj nam ni uspelo zbrati za to potrebnega denaija. Zato tudi ne moremo pripraviti tako kvalitetnih opazovanj za šolaije in odrasle, kot so bila prejšnjo soboto na gradu. S sprejetjem učnega načrta za pouk astronomije v osnovnih šolah se odpirajo nove možnosti. Osnovnim šolam bomo ponudili pomoč pri izvedbi pouka in s tem pritegnili še več mladih v naše društvo. Naš dolgoročni cilj je observatorij, ki bi bil dostopen vsem, ki jih astronomija zanima.
In zakaj so zvezde padle na glavo? No, to je le zabavna domislica po odličnem filmu s podobnim naslovom. Človek je radovedno bitje. Vedeti želi, kaj je za sosednjim hribom, kaj je na Marsu, kaj je na robu vesolja. Hkrati uživa v lepoti in v pre-magovanju navidezno nedosegljivih ciljev. Vse to in še mnogo več nam nudi astronomija. Pridružite se nam in ustvarjali bomo skupaj. Podrobnosti o "žuru" in Astronomskem društvu Gostosevci najdete tudi na Internetu (adgostosevci.8m.com).
■ M. T.
Glasbena šola Velenje
4. koncert študentov glasbe
V orgelski dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Velenju bo jutri (v petek) ob 19. 30 uri 4. koncert študentov glasbe. Na njem bodo nastopili: Andreja Golež, Jerneja Grebenšek, Gordana Hleb, Jure Pukl, Barbara Sevšek in Lovro Vrzelak. Vsi so nekdanji dijaki velenjske glasbene šole.
10 KAS ČAS
107,8
3- junija 1999
* RADIJSKIIN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKIIN ČASOPISNI MOZAIK *
Kratke domače
Društvo	novinarjev
Slovenije se vsako leto spomni tistih novinarskih kolegov, ki v tem poslu vztrajajo že 25 let. Med njimi sta bila letos tudi direktor Našega časa Boris Zakošek in novinar v Gorenju Hinko Jerčič.
V Goriških Brdih so češnje že zrele. Ni nam bilo treba tja, da smo to okusili. Do nas jih je
spravila kolegica Janja Košuta - Špegel, rojena Brika. Z njimi ni bila prav nič skopa.
V petek novinaije Našega časa in Radia Velenje čaka ogled muzeja premogovništva Slovenije. Veseli smo, ker bomo med prvimi, ki si bodo ta edinstven muzej, postavljen v pristno okolje jame Skale, lahko ogledali.
V soboto bomo na Ljubnem preverjali, koliko so od predlani, ko smo bili pri Iju-benskih ribičih nazadnje, pa do letos, zrasle postrvi. Edini, ki natanko ve, je Janez Plesnik.
Bojana Špegel se resno pri-pravlja na zaključek obiska avto šole. Kdaj bo dan D pa ne bo povedala, pravi. Bomo že zvedeli.
Tradicionalnega srečanja v kegljanju, ki ga pripravlja celj-
ski aktiv, se letos predstavniki naše redakcije žal niso mogli udeležiti. Tako tudi nismo mogli preveriti, koliko smo napredovali med letom.
Mali oglasi (do 80 znakov) so za naročnike Našega časa, ki imajo plačano naročnino, zastonj. Pokličite Marinko Zapušek po telefonu 898 17 51. Vse bo uredila, da boste zadovoljni.
■ mkp
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO...
BABALOO BAND
Babaloo Band je domača skupina, ki je nastala pred dobrimi štirimi leti. Zvesta klasičnim instrumentom in ne meneč se za moderne elek-tronske novotarije, se je skupina zapisala zvoku zasedb s konca šestdesetih in sedemdesetih let. Večinoma je nastopala v živo in na svojih nastopih preigravala skladbe Erica Claptona, CCR, Doors,
DOBBO JOTRb DEtOVNI LJUOJC
Beatlov itd. Skupina je prekrižarila vso Slovenijo in nekajkrat nastopila tudi v Italiji, zanje največje doživetje pa je bilo njihovo gostovanje v ZDA, v Montani. Tam so nastopili na country folk festi-vaiu in si pridobili simpatije ameriške publike, kar jim je omogočilo še nekaj nastopov po raznih klubih in pubih z živo glasbo. Doma so v mesecu maju izdali prvenec z desetimi avtorskimi skladbami, ki so ga naslovili z "Dobro jutro delovni Ijudje". To je tudi naslov skladbe s katero so uspešno nastopili na festivalu MMS v Piranu ter hkrati edine za katero so doslej posneli tudi videospot. Piošča, ki je sicer country rockersko obarvana, je izšla pri založbi Helidon.
METALLICA
V ponedeljek, 7. junija
bomo v Ljubljani priča enemu od vrhuncev letošnje kon-certne sezone v Sloveniji. Kot je verjetno večini od vas že znano, bo takrat na centralnem stadionu v Ljubljani nastopila ameriška rock skupina Metailica skupaj s svojimi posebnimi gosti Monster Magnet, Mercyful Fate ter domačo skupino Skytower, ki bo tudi začela s koncertom. Po podatkih organizatorja se vstopnice (po 4.900 SIT) zelo dobro prodajajo ne le v Sloveniji, ampak tudi na Hrvaškem, v Italiji in v Avstriji, tako da pričakujejo, da bo kon-' cert razprodan. Koncert se bo pričel ob 17. uri z nastopom že omenjenih Skytower, vrata sta-diona pa se bodo odprla že ob 14. uri. Vsem obiskovalcem organizator priporoča, da na koncert pridejo pravočasno in
ne v zadnjih trenutkih, saj se jim lahko zgodi, da bodo zara-di gneče na vhodih in kontrole vstopnic zamudili njegov začetek. Prav tako priporočajo vsem obiskovalcem, ki prihaja-jo iz od Ljubljane oddaljenih krajev, da uporabijo orga-niziran ali javni prevoz, saj na parkiriščih pričakujejo velike gneče.
R.E.M.
Le dober mesec in pol po
nastopu Metaliice v Ljubljani pa se v naši državi obeta nastop še enih velikanov rock glasbe. To bo skupina R.E.M., ki bo 25. julija nastopila v Izoli, na tamkajšnjem mestnem sta-dionu. Vstopnice za ta koncert so že v prodaji, organizator pa tudi v tem primeru priporoča vsem, da si jih zagotovijo pravočasno, saj so kapacitete stadiona omejene, pričakujejo pa precej obiskovalcev tudi iz Italije in Hrvaške. Kot pred-skupini pred nastopom R.E.M. bodo v Izoli nastopili Vlado Kreslin & Mali bogovi ter hrvaška skupina Bambi Molesters, začetek koncerta pa je napovedan za 19. uro.
EVROVIZIJA
V Jeruzalemu je minulo soboto potekalo finalno tek-movanje za izbor najboljše evrovizijske popevke leta 1999. Na tekmovanju, ki je letos potekalo že 44. leto zapored so največ uspeha dosegli pred-stavniki severnih evropskih držav, saj so zmagali Svedi, drugouvrščeni so bili Islandci, tretji pa predstavniki Nemčije. Zmago je Švedski prinesla 24-letna Charlotte Nilsson, ki je s skladbo, podobno tistim, s kakršnimi so nekoč navduševali člani slovitega kvarteta ABBA, osvojila srca največjega števila evropskih gledalcev, ki so s pomočjo televotinga glasovali za najljubšo skladbo. Naša pred-stavnica Darja Švajger se je s svojo angleško verzijo skladbe "Še tisoč let" uvrstila nekaj nad zlato sredino, na solidno enajs-to mesto. Če bo ta uvrstitev zadostovala za sodelovanje Slovenije na naslednjem finalu evrovizijske popevke leta 2000 na Švedskem, pa v tem trenutku še ni jasno.
BEND0L0GIJA
Bendologija je naslov aibu-ma, ki ga je legendarni slovens-ki rock pevec Janez Bončina Benč izdal pri založbi Nika in to v omejeni nakladi 1999 cedejev. Na albumu je zbranih petnajst skladb, ki jih je Benč večinoma posnel v živo skupaj z različnimi zasedbami, s kater-imi je v svoji bogati karieri sodeloval. Med množico nje-govih najbolj popularnih skladb so za pravega poznaval-ca še posebna poslastica tiste iz njegovega zgodnejšega obdob-ja, ko je sodeloval s skupinami Mladi levi, Srce, September in YU rock selekcija. Še posebej impresionirata na plošči mega posnetek skladbe "Domovino moja" z nastopa skupine September leta 1978 v Orlandu
r—n a G3 oo c=>
na Floridi, ki z dolgim uvodom traja skoraj sedem minut in posnetek skladbe "Majko zemijo", ki je nastal istega leta s skupino Legende YU rocka na koncertu v Zagrebu. Skratka, poslastica za prave audiofile, ki bo kljub tehnično ne ravno perfektnim posnetkom, služila kot antologijski zapis razvoja enega najpomembnejših domačih rock izvajalcev.
■ MiČ
đl
Student naj bo
Festival je za nami in z njim tudi celotna sezona. Za sam festival na splošno lahko rečemo, da je bil kar dober, priznati pa moramo, da smo vsi pogrešali prekrasen ambi-ent, ki ga ponuja Velenjski grad. Vendar proti naravi ne gre in letos nam je malce zagodlo vreme, zato so se sko-raj vse prireditve morale seliti pod streho. Sobotni dež je sicer upravičil našo odločitev, zato pa upajmo, da bomo imeli naslednje leto malo več sreče z vremenom. Seveda gre zahvala tudi vsem donatorjem, ki so nam festival omogočili: Mladinski servis Velenje, Študentski servis Maribor -Izpostava Velenje, Mestna občina Velenje, Premogovnik Velenje, Študentska organi-zacija v Ljubljani,
Termoelektrarna Šoštanj, Radio Velenje in Naš čas, Banka Velenje, Kulturni cen-ter Ivan Napotnik Velenje, Glasbena šola Fraa Koruna -Koželjskega Velenje, Rdeča dvorana Velenje, Restavracija Mami, Uni šport, Univerzum Trade. Vsi so radodarno prispevali za naš program, ki smo ga organizirali skozi leto. Zahvala gre tudi Zaliki Klemenc, Siniši Hranjecu, Alešu Ojsteršku - Lešiju, Petru Grudniku, Bošjanu Ketišu, Marku Jamnikarju, Miranu Papežu, Maretu Milešiču, Juretu Trampušu, Boštjanu Čukurju in njegovim scater-jem, Urški Sramel, Emi Zapušek, delovni ekipi, ekipi ŠŠK ter še komu, ki je pomagal v živčnih in napetih uricah.
Da pa to ne bi zvenelo kot slovo za to leto, vas vabim na najbrž zadnji žur v Placu ta petek in na gledališko predsta-
vo, ki bo v Mladinskem centru Velenje 12. junija ob 21. uri. Nastopila bo Lendavčanka Mira Gerič s svojo komično monodramo Zivljenje te punce, ki kaže, kako se da z malo truda uspeti na razne načine. V igri sodeluje tudi
publika (prostovoljno), zato upamo, da se je boste udeležili v čim večjem številu. Pa še eno obvestilo - vstop je prost!
Sovica se mora učiti in vam želi čimveč študijskega uspeha ter pozitivnih ocen.
■ Dražen
LESTVICA DOmČE GLASBl
Vsako nedeljc pjk tmo na B Htvtrtak v t&ttnttai Na£ ča&.
SPTUJSKm
Predtogt za 1.IGOR & Z 2.IZVIR: Od
3.KUNC:	Kl
4.PODKRAJ
5.VAGABUN
aka muz'ka iček narodnih ites
ALI EN
SMETANA ZA FRENDE
Po nekaj let trajajoči avtorski smrti se Ali En ponovno vrača med protagoniste domače glasbene scene. Štiri leta po sloviti »Levi sceni« se, nekoč jezni in uporniški mladostnik, ki je s svo-jimi dejanji ob živce spravil marsikoga, celo vsega hudega vajenega in, vsaj po letih, zrelega doajena slovenskega rocka, Tomaža Domicelja, vrača precej spremenjen. Seznanjen z živl-jenjskimi izkušnjami, v katerih se je tu in tam srečal tudi s
kakšnim narkotikom, se Ali En ponovno pojavlja na slovenski sceni na drugačen načln. Če je bil pred štirimi leti njegov album »Leva scena« pravi šok za domače glasbeno dogajanje, lahko za njegov drugi album trdimo, da prav tako pomeni svojevrsten pretres. Ali En namreč z novo ploščo prinaša vse kaj drugega kot bi (in verjetno tudi so) mnogi od njega pričakovali. Tipični proizvod urbanega okolja se je pred leti preselil iz Ljubljane, v naravo, v hišo sredi gozda, kjer živi s svojim dekletom. Ta svo-jevrstni eskapizem je verjetno odločilno vplival tudi na njegov način glasbenega izražanja, ki je nekje v slovenskih gozdovih tudi izgubil svojo provokativno ostrino. Kljub temu pa Ali En vsa ta leta ni živel v popolnem medijskem odklopu. Deloval je kot DJ (večinoma K4 in kasneje skoraj leto in pol tudi Gavioli), vodil skate tekmovanja in nekaj časa redno pisal za Mladino. Po nekaj letih mu vse to ni bilo dovoij in potreba po globljem in bolj odločnem ustvarjalnem izražanju ga je ponovno potegnila v studio.
S pomočjo Gregorja Zemljiča iz skupine Random Logic, ki je poskrbel za računalniško tehnično plat albuma in basista
Janija Haceta ter še nekaterih prijateljev je Ali En na svetlo postavil novi album s petnajstimi novimi kreacijami, ki kljub odsotnosti neposredne provokacije, pomenijo obogatitev domače scene. Z njimi na moderen in zabaven način pripove-duje svojo življenjsko zgodbo in se na lahkoten način dotika aktualnih družbenih tem. Čeprav manj ostra, pa so njegova odlična besedila še vedno vse prej kot nedolžna. Vedeti namreč moramo, da je Ali En na tem področju postavil svojevrstne standarde, ki jim tudi sam težko sledi. Glasba je večinoma znana raperska, čeprav ponekod preide celo v optimistične plesne ritme. Kljub temu na prvi pogled med petnajstimi sklad-bami ni takoj opaziti hita, ki bi nasledil slovito odo ljubljanskim prodajalcem bureka (»Sirni in mesni«) in popeljal album do spoštovanja vrednih 5000 prodanih primerkov. Poslanstvo tega albuma je precej drugačno, Ali En pa po njem verjetno nikoli več ne bo takšen kot je bil...
Knjižna noviteta založbe Pozoj
Strip o mladosti na rolerjih
Po lepi beri vrhunskih monografij, velikih in malih slikanic, pesniških zbirk, romanov, domoznanskih in priročniških zvez-kov je založba Pozoj prejšnji teden v svoji novi knjižni zbirki -razpoznavno imenovani Stripko - izdala mladinski strip "Lov za izgubljenimi rolerji" prodornega slovenskega stripovskega ustvarjalca, Ljubljančana Grega Mastnaka.
Strip Grega Mastnaka je pred knjižno objavo izhajal v Pisanem listu in navduševal najstniške bralce. Na 43 barvnih straneh velikega knjižnega formata in v trdi knjižni vezavi se "rola" zgodba o Vidku, junaku stripa, ki takorekoč ne zna niti minute več preživeti brez rolerjev na nogah; še spat hodi z njimi. Tako vse dotlej, dokler njegovi rolerji nekega dne ne izginejo. In prične se pravo detektivsko iskanje...
Glavni urednik velenjske založbe Ivo Stropnik je izid novega knjižnega stripa pospremil z oceno dobre in vzgojne slovenske mladinske knjige:" V času, ko takorekoč ni otroštva in mladosti brez rolerjev, ko branje leposlovja med mladimi upada, dobiva strip kot umetniška zvrst javno umetniško veljavo in ne le krat-kočasi, ampak vzgojno nagovaija k branju; še s toliko večjo vred-nostjo, če je poučen, zabaven in slovenski, napisan na prožno kožo radoživosti kakor hudomušni Mastnakov strip Mladost na roleijih-, s katerega knjižnim natisom velenjska založba Pozoj izkazuje odprtost za različne žanre, obenem pa potiho obeležuje svojo petdeseto knjižno izdajo, kar jo kot prodornega slovenske-ga založnika obvezuje z izvirnim knjižnim programom tudi v pri-hodnje."
Pozojev knjižni strip je grafično uredil Goran Semečnik iz Studia Rebernik, natisnila pa ga je ljubljanska tiskarna Optima. Le povprašajte za njim v slovenskih knjigarnah in knjižnicah!
■ M. P.
3- junija 1999
TO IN ONO
NilŠ VAS 11
HOROSKOP
MNENJA IN ODMEVI
OVEN OD 21.3. DO 21.4
S parfncrjem bosta kovala natrle zo prihodnost, ki se bodo sprva zdeli neuresničljivi, že ob koncu prihodnjega tedna pa bosta spoz-nala, da so več kot uresničljivi. Zoto boste naenkrat zelo zaposleni, utrujenosti pa vseeno ne boste čutili. Sploh, ker se vam bodo dobre poti odpirale ena za drugo. Doletela vas bo neizmer-na sreča, ki ste si jo dolgo želeli in po malem že izgubili upanje, da se vam bo kdoj nasmehnila. Vaše življenje se bo precej spremenilo.
BIK OD 22.4. DO 20.5.
Ves čas se boste krivili za stvari, za katere niste prav veliko krivi. Zato se ne ćudite, če vas bo pogosto zbadalo po telesu in vas bodo bolele vse stare rone in poškodovoni deli teleso. Namesto, da jemljete analgetike, se raje posvetite samemu sebi in svoji duši. Marsikaj ji manjka, predvsem pa vam manjka već zaupanja vase in v vaša dejanja. Samozavest vam bo dvignila tudi Ijubezen, a se zodnje čase obnašate do partnerja tako hladno, da dajete občutek, da je ne potrebujete.
DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6.
Ce si boste še tako želeli, se ne bo zgodilo. Zal se vam vaše sanje niso v celoli uresničile, a bodo težavice, s katerimi se trenutno ubadate, prehodne narave. Spoznali boste nekoga, ki bo več kot simpatičen, zato se boste vse pogosteje zalotili pri misli, kako všeč vam je. Nikar pri tem ne razmišljajte o primernosti zveze in o tem, kaj bodo rekli drugi. Kadar koli ste to počeli, se je slabo končolo, zato konćno poslušajte srce, možgane pa uporabljajte za kaj drugega.
RAK OD 22.6. DO 22.7.
Se vedno se boste bolj kot s sabo ukvarjali z drugimi, pri tem pa sploh ne boste spregledali, da vam to prej škodi kot koristi. Sele, ko se vam bo zdravje precej poslabšalo, boste verjeli opozorilom. lo pa se zna zgoditi kar kmalu, če se ne boste vzeli v roke in pričeli živeti tako, kot od vas prićakujejo tudi vaši najbližji. Ti so se že precej naveličali vaših obljub, ki jim ni konca, uresničite pa bore katero.
LEV 5F23.7. DO 23.8	~
Neka novica vas je precej razburila, a ste se še pravočasno vzeli v roke in se umirili. leden bo mineval brez večjih pretresov, kakšen dan bo lep, naslednji pa morda malce zagrenjen zaradi rahlih zdravstvenih težav. Držite se navodil zdravnika in se izogibajte vsega, kar vam škodi. Da se izplača, boste ugotovili že po nekaj dneh. Novo prijateljstvo vam bo pomenilo vsak dan več, zato ga boste znali tudi negovati.
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
Nek star prijatelj vas že dolgo pričakuje, saj se vse preveć zadržujete doma. lega tisti, ki vas dobro poznajo niso vajeni. Res se vas bo malce lotilo malodušje, prav nič vam ne bo šlo od rok. Morda bo še najbolje, če se poskusite spet pridružiti kakšni veseli družbi, većjih nalog po si še nikar ne nolagojte, saj ste trenutno precej brez energije in jih zagotovo ne bi bili sposobni izpeljati. V torek se bo zgodilo nekaj lepega.
TEHTNIČA OD 24. 9. DO 23. 10.
Izkazalo se bo, da je bilo to, da ste se odprli tudi navzven in svoje delo pokazali vsem, ki so ga želeli videti, za zelo dobro. Naenkrat se vam bodo poskušali približati tudi tisti, ki so vam do sedaj metali le polena pod noge. Godilo vam bo, zoto boste še bolj ustvarjalni. fdina stvar, ki vam ne bo šla na roko bo čas. lega boste imeli še vedno premalo za vse tisto, kar si želite uresničiti.
SKORPIJON OD 24.10 DO 22.11.
Vaše tinančno stanje bo tisto, ki vam bo žrlo živce, saj si boste naenkrat želeli privošćiti zelo velik zalogaj, ki ga trenutno niste sposobni izpeljati. Zal si ne bosle dali kaj veliko reči in boste spet rili z glavo skozi zid. Partner vam bo povedal nekaj krepkih in pametnih, zato bi bilo dobro, če bi mu vsaj malce prisluhnili. Ce boste še noprej trmarili, se ne čudite, če se boste naenkrat počutili zelo osamljeno.
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Ko boste že mislili, da ste umirili strasti, ki so se razplamfele zaradi finančnih zadev, bodo te prerasle v pravo malo vojno. Nič kaj prijetni dnevi niso pred vami, poleg tega se vam bo dogajalo, da se boste vse pogosteje zalotili pri maščevalnih mislih. lo ne bo prineslo čisfo nič dobrega, zato bo bolje, će se za nekaj časa potuhnete in molčite. Cos bo prinesel svoje in spet bo vse tako kot
i želite.
KOZOROC OD 23.12. DO 20.1.
Usoda se je v preteklih tednih malce poigrala z vami, a sedaj vam bo kar nekaj časa precej naklonjeno. Zato prisluhnite svojim željam in sejim prepustite, saj sploh niso toko zahfevne, da ne bi bile uresničljive. 3utri pazite na cesti in sploh pri ravnanju s stro-ji, ker so možne poškodbe, v soboto pa nikar ne bodite doma. V družbi boste zagotovo spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti
še veliko pomenil.
VODNAR OD 21.1. DO ™	' —"
Odlično se počutite tudi zato, ker vam je uspelo nekaj, v kar so vsi dvomili, tudi vi po malem! Sedaj pred vami ne bo več nepremagljivih ovir. Se nekaj časa vam bodo zvezde toko naklon-jene, da boste uspeli uresničiti prav vse, česar se boste lotili. Nekdo bo sicer zavisten in bo poskušal nagajati, a mu ne bo uspe-
lo. Sploh, ker bodo vsi na vaši strani, saj boste sejali dobro voljo in nesebično Ijubezen.
RIBI OD 20. 2. DO 20.3.	~
leden, ki je pred vami, bo lep, saj se boste v njem odločili pomesti z nekaterimi starimi grehi. Ceprav vas bo kakšnega kora-ka strah, vas bo kmalu preplavilo neizmerno zadovoljstvo, ki bo na vaše nestobilno čustveno počutje vplivalo naravnost blagode-jno. Kar veliko stvari vam bo uspelo izpeljati, nekotere le začeti, druge tudi dokončati. Neko srečanje bo povzročilo veliko spremembo v vašem razmitljonju in početju, saj vam bo končno odprlo oči.
Evidentiranje kan-didatov za člane vaških odborov
Dne 26. 5. mi je župan občine Šmartno ob Paki g. Ivo Rakun vročil pobudo za evidentiranje kandidatov za člane odbora v vaški skupnosti Gorenje od 26. 5. Poleg tega mi je vročil tudi spisek kandidatov, ki so jih za listo kandidatov predlagale politične stranke in občani. Na tem spisku je ob večini izmed evidentiranih kandidatov navedena tudi (predpostavl-jam) kratica politične stranke. Glede na to, da sem na zade-vno Iisto bil predlagan kot samostojni kandidat s strani občana, me preseneča, da je
ob mojem imenu dodano "ZL", kar je (predpostavljam) kratica ene izmed političnih strank.
Izjavljam, da od oktobra 1998 dalje nisem član katerekoli izmed političnih strank. Niti takrat niti sedaj nisem prosil katerokoli izmed strank za uvrstitev na listo kandidatov oziroma kakršnokoli drugo podporo, zato me ob mojem imenu pridana kratica "ZL" toliko bolj preseneča. Kandidiram kot samostojni kandidat.
Upam, da je v navedenem primeru napaka zgolj slučajna, zato prosim, da oznako "ZL" ob mojem imenu odstranite.
■ Martin Ažman
II
Velenjčani na "BOGRAČIADI 99
TVetja po vrsti "BOGRAČIADA" v Murski Soboti v organizaciji Radenske se je udeležila tudi ekipa iz Velenja (predstavniki Turističnega društva Velenje in Športno rekreacijskega društva HOH Šentilj, Društva zeliščarjev Velenje). V pripravah za to tek-movanje so i delavci TD Velenje povabili tudi "40 mučenikov", saj so letos proslavili 30. obletnico delovanja in bi skupaj na svoj način proslavili ta jubilej, pa jih ni bilo zaradi neznanih vzrokov.
Turistično kulinarična prireditev v Murski Soboti je nekaj takšnega, kot je v Velenju noč ob Jezeru. Naš predstavnik Slavko Novak, ki je bil na prireditvi drugič, je zasedel 4. mesto v dve in polurnem določenem času za pripravo te značilne prekmurske jedi, ki pa ji je prava domovina Madžarska.
Bučni spremljevalci TD Velenje in HOH-ovcev iz Šentilja pod-prti z ansamblom Kumer s Konovega so dali poseben pečat prired-itvi, saj v tej množici kuharjev ni nihče ustavril takega razpoloženja , ki pa na končno oceno ni vplival to je bila le paša za novinarje časopisov in elektronskih medijev. Stroge propozicije tekmovanja določajo kuhanje bograča po ustaljeni recepturi, ki je za vse navzoče tekmovalce enaka. Lahko jo popestrijo samo s svo-jim tajnim dodatkom, kar pa je težko, saj jc predhodno 24 začimb,
ki ga bogatijo po okusu in videzu bograča. Pripravo spremlja sedem ocenjevalcev iz stroke, kot so predstavniki gostinske šole, znani mojstri kuhanja - Slavko Adamlje, direktorji hotelov in mesne industrije, ki imajo svoje predstavnike v konkurenci kuhan-ja oz. tekmovanja in to tudi "potegne" pri končni oceni, in tako so bili najboljši trije isti, kot so bili leto poprej. Četrto mesto našega Slavca je torej zelo lep uspeh, saj je potrebno vedeti, da so v tej zadevi resnično najboljši Prekmurci.
■ ok
Mladinski center Velenje, petek, 4. junija
Kiparska postavitev Muliča
Jutri, v petek, ob 20.uri, bo v Galeriji Mladinskega centra Velenje, otvoritev kiparske postavitve akademskega kiparja Radivoja Muliča.
Mulič je s študijem na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani zaključil sepembral998. V študijskem obdobju in po njem je sodeloval na več skupinskih kiparskih razstavah, kolonijah in javnih postavitvah.
Tokrat se avtor ponovno loti izčiščenega nevtralnega galeri-jskega prostora. Interpretira ga enotno in v omejen galerijs-ki prostor postavi nov prostor, s smermi ostrih aktivnih diag-onal, za katere bi lahko rekli, da na novo ustvaijen prostor dobesedno pritisnejo in nategnejo v novo dimenzijo. Pritisk in zamaknjenost ustvaijata realen občutek dojemanja nove-ga prostora, ki bi ga lahko primeijali z virtualnim prostorom in zakonitostmi izkrivljenosti, ki jih v normalnih realnih prostorih ne najdemo. Uporabljeni naravni materiali (kot napr.les), dajejo pridih realnosti nadrealističnim halucino-genim razsežnostim prostora. T.i. soba, na novo ustvaijeni prostor je odprt z dvoje vrati in oknom. Talna površina pros-tora je pod ostrim kotom, ki samo poudaija zamik na novo ustvaijenega volumna.
■ Nataša Tajnik
Aleš Črnič gosti Aleša Debeljaka
Poezija in supermarket ob 21.15 - Kje je mesto in kakšne so perspektive umetnosti v sodobnem svetu, temu "supermar-ketu", ki ga kontrolirajo multinacionalke in elektronski mediji? Pod vladavino kapitala tudi umetnost motivira pred-vsem tržna logika - tako umetnost postaja v prvi vrsti tržno blago, ki je primerno predvsem za množično potrošnjo. S tem pa umetniški izraz postane ukalupljen v takšne meje, da je najmanj problematičen za največje možno število ljudi. Tako se maksimizira profit, vsi so zadovoljni in srečni, umet-nost pa s to pretirano politično korektnostjo izgubi svojo vlogo socialnega kritika.
Kje je torej danes prostor za ustvaijalnost, ki je ne zanima neposredna dolarska protivrednost, ki je ne moreš neposredno "namazati na kruh", prostor šiijenja meja ust-vaijalnega in s tem meja znanega. Trdim, da v tisti umetniški disciplini, ki ima najmanj opraviti z mamonom, denaijem. V poeziji.
Kapela la Chateliere
Skupina je bila ustanovljena leta 1985. Po začetnih menja-vanjih zasedbe se je skupina preusmerila v bolj instrumen-talne vode. leta 1988 je izšla kaseta z naslovom "Kapela la Chateliere 1". Na tej kaseti se je razločno slišalo, da je skupi-ni kaj malo mar, kdo jo posluša in kaj si ob tem misli; čudne, deloma atonalne melodije, raztrgani ritmi in čez vse to še par odbitih tekstov... Vse to je skupini uspelo predstaviti tudi na koncertih, med ostafim tudi v Križankah, klubu K4, KUD-u France Prešeren in na Hrvaškem. Skupina se je s tem prislužila toliko denarja, da je maja 1990 odšla v studio in tam posnela svoj novi material. kaseta z naslovom "Kapela la Chateliere 2" je izšla v samozaložbi. Pazljivo poslušanje nam jasno pokaže, da je skupina (žal) popustila velikim komercialnim pritiskom trga in ustvarila mestoma že kar poslušljivo glasbo z jasno razpoznavno osebno noto. Odziv občinstva je jasno pokazal, da je taka usmeritev pravi-la: množični obiski koncertov, ovacije povsod tam, kjer se je skupina pojavljala in ugodne kritike. Pekov koncert (ob 22.30) je brezplačen. . Skupina je tik pred izidom nove CD plošče.
■ Zalika
Zdravstveni kotiček
Tobak ali
zdravje
Pise: Valter Pirtovšek, dr. med.
O škodlji-vosti kaje-nja oziroma nikotina na zdravje je bilo že veliko napisanega, Pa vseeno ni odveč, če si osvežimo stara dognanja ozi-roma spoznamo nova. V cigaretnem dimu je več sto škodljivih snovi, ki povzročajo številna rakasta obolenja, ki terjajo vsako leto tri milijone človeških življenj. Kadilci in kadilke tvegajo, da bodo zbo-
leli za rakom na pljučih, sap-niku, mehuiju, trebušni sii-navki in drugih organih, kadil-ke pa pogosteje zbolijo za osteoporozo, tvegajo neplod-nost, spontani splav in izven-maternično nosečnost. Nikotin pospešuje tudi razvoj ateroskleroze, kar ima za posledico srčno in možgansko kap. Dolgoletni kadilci imajo kronični bronitis, mnogi pa tudi prizadetost srca v smislu angine pektoris. Nikotin zmanjšuje splošno fizično
kondicijo, ker so notranji organi kadilca slabše prekr-vavijeni in nasičeni s kisikom. Kakor alkohola tudi nikotina čioveško telo ne potrebuje, zato bi bilo najbolje, da kaditi sploh ne bi začeli. Če pa že kadimo, potem nehajmo s to razvado, saj se bomo izognili številnim obolenjem in si tako podaljšali življenje. Prenehati kaditi ni lahko. Kako bo to komu uspelo, je seveda odvisno od vsakega posameznika oziroma od psihične pripravljenosti, kajti kajenje je odvisnost, vsako odvisnost pa moramo odstra-niti iz možganskih celic, kjer se proces odvisnosti dogaja. Številna sredstva proti kajenju ne bodo pomagala, pomagala
pa bo športna aktivnost in druge motivacije. Kadilci morajo pomisliti tudi na nekadilce, kajti pasivno kajenje je prav tako škodljivo. Tudi viadne organizacije lahko veliko naredijo za zmanjševa-nje kajenja. Potrebno bi bilo stroške zdravljenja, ki nasta-nejo zaradi kajenja, upoštevati že v ceni tobačnih izdelkov. Bolj zdrav svet, svet brez toba-ka, je odvisen od vseh in vsa-kogar od nas, zato poskusimo oblikovati svet brez tobaka. Kadilec, ki je prenehal kaditi, živi z bogatim spoznanjem, da je premagal veiiko zio. Svet brez tobaka je lepši, še lepši pa takrat, ko prenehamo s kajenjem ali s kakšno drugo odvisnostjo.	■
12 ms VAS
■ > Predsednik sveta krajevne skupnosti Konovo Karli Stropnik pa je bil medtem, ko so na Konovem odpirali gozdno učno, videti nekam zaskrbljen. "Dva je rekel, jaz jih imam pa pet. Naj ga poslušam in krajšam, ali ne?"
-Tine Podpečan, dolgoletni, zdaj upokojeni poslovodja Erine Tržnice, ki še vedno rad razteguje "meh", pa se skupaj s sokrajanom prijemlje za gla-vo: "Tako vroče je, govornikov pa ne zmanjka in ne zmanjka. Pol bo treba pa še na pot po gozdu...".
FRKANJE
Dokaz
Mnogi te dni zagotavljajo, da je velenjski Mladinski center dober dokaz, da lahko taki centri mladih delajo tudi brez posebnih spodbud.
V	obliki alkohola in droge.
Kakor za koga
Slovenci smo širokosrčni ljudje, ko gre za pomoči potrebne daleč po svetu. In bolj ozkosrčni, ko je treba pomagati takim sirotam pri nas.
Tajno in javno
Medtem, ko hočejo mnogi v najrazličnejših državnih ustanovah delati vse bolj tajno, "delajo" tisti, ki nimajo dela, vse bolj javno. Na velen-jski enoti zavoda za zaposlovanje naj bi letos v javna dela vključili kar okoli 700 brezposelnih.
Smo ali nismo
Če bomo še dolgo tako različno razpravljali o naši osamosvojitveni vojni, lahko še kdo pride do sklepa, da sploh nismo zmagali.
V	en koš
Pri velenjskem ločenem zbiranju
odpadkov se mnogi ravnajo preveč po zgledu politikov: vse mečejo v en koš.
Šumijo gozdovl
Kar 55 odstotkov Slovenije že prekrivajo gozdovi. Je potem še čudno, da mnogi pri nas zaradi gozda ne vidijo dreves.
Konec dober
Letos, ko je ocenjevanje zgornje savinjskih želodcev v Rečici ob Savin-ji viselo na nitki, se je izkazalo, da imajo izdelovalci še posebno dobro letino teh svinjskih suhomesnatih izdelkov. To je ena redkih "svinjarij", ki še kako dobro dene.
Luknja do luknje
Tiidi pri nas postaja golf vse bolj priljubljena igra. In mnogi Slovenci so tudi uspešni golfisti. Kako tudi ne, saj smo tako navajeni na najrazličnejše luknje.
Spodbuda
Ne le bolnikom, tudi državi bi bilo treba vstaviti kak spodbujevalnik.
REZANJE SOSTANJA
KaJ se je v našem mestecu zgodilo novega, vredne-ga pisanja? Postal sem »profesionalno deformiran« kot pravijo. Vsi dogodki v Šoštanju se mi spreminjajo v nasiove za rubriko, kl jo ravnokar berete. Toda težava ni v tem, da ne bi imel naslova. Nasprotno! Tudi ta teden je bilo nasiovov preveč!
Eden od znancev mi je svetoval, da bi bilo potreb-no kaj reči o obnovi kulturnega doma v Šoštanju. Celo na ekskurzijo me je povabll in res sva šla na ogled prenove kulturnega doma. Ko sva z ogledom končala, sem že imel v glavi naslov EHO in oporne točke za članek. In sem bil vesel, da sem imel temo in članek. Ko pa sem doma sedel za računalnik, sem se sam sebi gravžal. Kako se lahko veselim slabe stvari samo zato, da bom lahko o njej pisal? Kajti o prenovi ne morem zapisati nič dobrega, saj je že ne prvi pogled videti, da se izvaja stihijsko. Ob informacijah preveč zgovornih izvajalcev pa je postalo očitno, da bo kulturni dom še en spomenik varčevanja. Menda teče tiha polemika med projektantom prenove in višjim gradbenim tehnikom, ki zastopa »interese« občine. Te dni se je tako odločalo, ali vgraditi malo bolj drage materiale, ki jih je projektant predvidel zato, da bi izboljšal katastrofalno akustiko v dvorani. Investitor, občinska uprava, ki se ji zdi da je njena osnovna naloga varčevanje, je do danes gotovo že sprejela odločitev. Kakšno, ni treba dvakrat ugibati, pa čeprav bo prenova kljub varčevanju požrla več denarja, kot bi ga rušenje obstoječega in gradnja novega kuiturnega doma.
Še eno kulturno temo sem hotel premleti ta teden. Naslovil bi jo BERAČI, govorila pa bi o financiranju kulturnih društev v naši občini. Pred kratkim se je namreč na občini zgodil sestanek, na katerem je župan ostro kritiziral nov sistem financiranja kul-ture. Od đveh desetin udeležencev je bila kar polovica predstavnikov kulturnih društev in skupin iz naše občine. In zakaj je to zajiimiv podatek? Ja, ker je bil sestanek v Velenju in tudi župan je bil velenjski. Iz
naše občinske uprave ni bilo nikogar. Ne župana, ne katerega od treh podžupanov, ne »direktorice« uprave! Zdaj se namreč vsi trudijo s skrivanko, ki se ji reče zaključni račttn in iz katere vidimo, da občina Šoštanj »vrača dušo« Šoštanju tako, da je lani name-nila vsem kulturnim društvom skupaj manj kot en milijon tolarjev. Polovico manj, kot so na začetku leta planirali in manj, kot občina plača samo za zamudne obresti prepozno plačanih računov drugih, bolj pomembnih postavk!
Hm, »direktorica«. Hotel sem napisati tudi članek z naslovom TAJNICA. Pa ne o tisti škatiasti zadevi, v katero narekujete nekaj stavkov, ki jih potlej slišijo tisti, ki vam telefonirajo, kadar vas ni doma. Čeprav je ravnanje naše tajnice na las podobno povedanemu, saj župan zdiktira vanjo nekaj stavkov in tajnica jih potem govori takrat, ko župana ni, to ni razlog, da bi pisal o tajnici. Vzrok tudi ni njena zadrega, ko kar ne more skriti svoje želje, da bi se ji reklo direktorica. Ne. Tajnica je za Šoštanj pomembna zato, ker je v enem od tednikov po njenem tolmačenju vendarle zapisano, kako neznosen je veter, ki je skozi zaspano občinsko upravo zapihal tisti trenutek, ko je vodenje KS Šoštanj prevzela Tinaurejeva.
Ta vikend pa v otepavanju s temami za moj prispevek v Naš čas zopet ni šlo mimo zvezde stal-nice. To je odnos župana od mesta Šoštanj. Župan je v enem zadnjih javnih nastopov dejal, da gre v mnogih očitkih za lažne konstrukte in da ni res, da bi njegova rodna Topolšica imela od občinskega proračuna več, kakor Šoštanj. Škoda teh besed, kajti te dni lahko pre-biramo zaključni račun proračuna za lansko leto in že od daleč bije v oči podatek, da je bilo kar 90 mili-1 jonov občinskega denarja prerazporejenega drugače, kot je to določil občinski svet. Župan je to storil sam, zato mu lahko brez dlake na jeziku očitamo nena-mensko porabo proračuna. Ko pa govorimo o usmer-janju denarja, je zanimivo, komu načrtovanega denarja ni dal in kdo je dobil več, kot je bilo načrto-vano? Največja prerazporeditve se je zgodila ravno na področju krajevnih skupnosti. KS Šoštanj je dobil 37 miljjonov manj, kot je bilo načrtovano, Topolšica pa je dobiia 34 milijonov več. Jaz bi temu članku dal naslov KRAJA.
■ Perorez
-Kretnje veliko p o v e d o . Janez Furman, priljubljen ž-upnik iz cerkve sv. Marije v Sta-rem Velenju, je vedno v koraku s	časom.
Sestavni del tega je tudi mobitel, ki pa ga takrat, ko mašuje, vestno "izklaplja". V levici mobitel, z desnico pa kaže nekam gor. Domnevamo, da je klical Karlija Stropnika na Konovo, ko so odpirali učno pot."Največ dva lista govora, Kar-li," mu je svetoval.

• • • • • • • fl • • • • • Itl • • »Tl •
Mnogi
Velenjčani veh-konaredijoza svoje okolje. Tkkole lepo so se razcveteli rododendromi pri stanovanjsk hiši družine Rogelj na ulici Bratov Mravlja kov.
sprošuiemo
va vzdržala. Tokrat ne grajamo, ampak le sprašujemo.
Razveseljivo je, da kande-labre barva-jo. Mnogi mimoidoči pa se ob tem sprašujejo, če ne gre zdolj za "šminka-nje" in skri-vanje grdega (zaijavelega) pred evrop-sko komisijo. Odgovorni zatijujejo, da ni
3. junija 1999
Ml IN GOZD
KAS iAS 13
Raznolik teden gozdov
Biseri otroske ustvarjalnosti
"Če bi vsi skupaj več hodi-li v gozd, se sprostili in umirili, bi bilo na svetu manj grozot," je eno izmed sporočil letošnjega tedna gozdov, ki ga Zavod za gozdove Slovenije in njegovi gozdarji z veliko prizadevnosti in pozorno-sti prirejajo vsako leto konec maja.
Svoje napore namenjajo širši javnosti, lastnikom goz-dov in posebej šolski mladini.
Posebej dejavna pri tem je nazarska območna enota in tudi letos je bilo tako, pravza-prav še lepše kot prejšnja leta. Prireditve so tokrat ime-novali "zdaj te gozd sprašuje" in jih sklenili minuli petek ob olcarski bajti na naravoslovno - učni poti v Logarski dolini.
Sklepni del so obeležili s predstavitvijo knjižice ugank, ki jo je na podlagi lanskega natečaja nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slo-venije za prvo nagrado obljubi-lo in obljubo tudi izpolnilo Založništvo Pozoj iz Velenja. nagrajenci so bili učeni lanske-ga 4. razreda osnovne šole
Blaža Arniča iz Luč ob Savinji, ki so bili posebej ponosni, saj je malo osnovnošolcev z lastno knjigo. Enajst lučkih učencev je prispevalo uganke, še trinajst iz različnih šol pa risbe, knjižico so izdali v 2.500 izvodih in jo poslali po vsej Sloveniji.
Veliko lepih, spodbudnih in poučnih besed so izrekli. "Zbirka ugank in ilustracij ima veliko srce, ki s svojo vse-bino krepko presega format drobne knjižice," je posebej
poudaril Ivo Stropnik, ki je skupaj s Petrom Rebernikom v imenu založništva učencem podelil nagrade. Gozdarji so obljubili, da bodo še naprej spodbujali bisere otroške ustvarjalnosti, poudarili so pomen ljubezni do gozdov in skrbi za njihovo negovanje, kar je posebej pomembno za najmlajše, kot je dejal dirtek-tor nazarske enote Toni Brez-nik. Ena izmed misli je bila, "da neizmerna otroška
Nagrajenci
domišljija vabi in spodbuja odrasle." To je gotovo ena od iztočnic, ki mora prispevati k večjemu spoštovanju gozdov.
Ravnateljica OŠ Luče Valči Robnik je ob zahvali izrazila posebno občudovanje in nav-dušenje nad pogumom men-torice Bernarde Matijovc in posebej Marije Sodje Kladnik z nazarske območne enote.
■ jP
KONOVO - Ob tednu gozdov je bilo v četrtek prejšnji teden slovesno tudi na Konovem v velenjski občini, kjer so ob navzočnosti mnogih Ijubiteljev narave odprli gozdno učno pot Konovo- Debrca. Uredili so jo delavci nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slo-venije s sredstvi mestne občine Velenje, z lastnimi sredstvi in ob pomoči velenjskega komu-nalnega podjetja, poti pa seve-da ne bi bilo, če ne bi veliko razumevanja pokazali tudi. lastniki zemljišč. Temu dogodku so vsi name-nili veliko pozornost, zato ni slučaj, da so ob slovesni otvo-ritvi spregovorili velenjski rojak in univerzitetni profesor dr. Dušan Mlinšek z ministr-stva za gozdarstvo, velenjski ž-upan Srečko Meh, predsednik KS Konovo Karli Stropnik in seveda v imenu šoštanjske kra-jevne enote zavoda za gozdove Milan Pogorelčnik. Otvoritev so z nastopom popestrili otroci iz konovskega vrtca, eden izmed gozdaijev pa je raztegnil harmoniko.
Dr. Dušan Mlinšek je bil nav-dušen nad to potjo. V svojem nagovoru je med drugim dejal, da je treba že danes razmišljati o spremembah, ki bodo nujno prišle: "Danes se je treba pri-pravljati in k temu spada tudi ozdravitev naše Šaleške doli-ne, njenega gozda, za ozdravi-tev narave. Ohranjen in bogat gozd je pomemben vir za bodoče zdravo življenje. Mar-sikaj bo treba narediti, da bo Šaleška dolina tudi v bodoč-nosti nudila svojim prebival-cem primerne možnosti za | življenje," je mcd drugim dejal. Po besedah župana I Srečka Meha pa se "bomo I morali odločiti, kje bomo še
dovolili posege v prostor. Sto-riti moramo vse, da bo naša okolica lepa, prijazna, zdrava, da se bomo v njej dobro počutili."
Gozdna učna pot Konovo -Debrca je dolga približno 2 kilometra, namenjena je pred-vsem otrokom, oblikovanju njihovega odnosa do narave. "Seveda so dobrodošli tudi drugi obiskovalci, vendar le tisti, ki naravo spoštujejo in bodo upoštevali tudi osnovna pravila obnašanja," je med drugim poudaril Milan Pogo-relčnik.
Na poti so postavili osem informativnih tabel in vsaka izmed njih predstavlja delček skrivnosti gozda. Table govori-jo o življenju dreves, drevesnih vrstah, medsebojnem vplivu gozda in mesta, življenju v močvirju, gozdnih živalih, naravnem pomlajevanju gozda in velenjskem odlagališču
komunalnih odpadkov, ob vstopu na gozdno pot pa obis-kovalce pozdravi tabla s pripo-ročili o obnašanju v gozdu, kot so zapisali.
Milan Pogorelčnik se je zahvalil vsem, ki so pomagali
Od table do table
urediti to pot, še posebej pa lastnikom gozdov. Vsem bodočim obiskovalcem je zaž-elel kar največ prijetnih doživetij v gozdu.
■ vos
Soštanjska krajevna enota Zavoda za gozdove Slovenije
Seminar o negi gozda
Gozdarji šoštanjske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije so v okviru načrtovanega vsakoletnega izobraževanja pripravili enodnevni seminar za lastnike gozdov. Na Limovškovi domačiji v Ravnah pri Šoštanju se je zbralo 19 kmetov iz vse Šaleške doline, ki so z zanimanjem prisluhnili načelom nega mladega gozda.
Tako so se lahko ne samo na osnovi teorije, ampak tudi v praksi seznanili, zakaj je nega mladega gozda tako pomembna -pravočasni in pravilni ukrepi so pogoj za kakovosten in odporen gozd. Poleg nege so udeležencem predstavili še gozdnogo-jitveno načrtovanje (načrt je podlaga za določanje in izvajanje ukrepov) in varstvene ukrepe za zaščito pred divjadjo.
■ Tomaž Gradišnik
Marjan Denša:
"Kmalu najbolj gozdnata dežela v Evropi!"
"V današnjem času si prav vsak izmed nas v gozdu lasti vse več pravic. Lastimo si pravico, da se po gozdu sprehaja-mo, kolesarimo, da nabiramo gobe, borovnice in druge gozdne sadeže. Skratka, vse več želja in zahtev do gozda imamo, ker ga pač potrebujemo, ob tem pa se le malokdo zaveda, da je treba gozd tudi spoštovati, da se moramo v njem odgovorno obnašati. Ljudem moramo dopovedati, da v gozdu nismo sami, naj se sliši še tako smešno - v gozdu živijo in so doma rastline in živali, mi pa smo samo obisko-valci," pravi Maijan Denša, vodja odseka za gojitvena dela nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije.
Njegova iztočnica je čisto pravšnja za razmišljanje ob ted-nu gozdov, ki ga zavod za gozdove vsako leto pripravi zadnje dni maja. To razmišljanje je namenjeno širši javnosti in je le eden od plemenitih namenov gozdaijev v teh dneh. Drugo sporočilo gozdaijev je posvečeno strokovni javnosti. "Dejstvo je, da Slovenijo pokriva kar 55 odstotkov gozdov, gozd pa se nezadržno širi. Kar 1300 hektarov obdelovalnih površin na leto preraste gozd in to pomeni, da bo Slovenija kaj kmalu najbolj gozdnata dežela v vsej Evropi. Tega si gozdaiji ne želimo in tudi nismo "krivi" za to. Neumen je očitek, da je to naša krivda, nesmiselno je mnenje, "da gozd zarašča obdelovalno zemljo." To počnejo tisti, ki te zemlje ne obdelujejo in s tem omogočajo širitev gozda," je pre-pričan Maijan Denša.
Več kot polovico Slovenije torej pokrivajo gozdovi, posredno vplivajo še na četrtino površine, kar pomeni, da je kar tri četrtine Slovenije neposredno ali posredno pod vplivom gozdov. "Pri tem se seveda nujno soočamo z zahtevno problematiko posegov v gozdove. Pri tem imajo veliko vlogo strokovnjaki, kot so urbanisti, arhitekti, grad-beniki in drugi, ki o pomenu gozda ne vedo nič ali zelo malo. Tudi tem strokovnjakom torej moramo gozdaiji mar-sikaj dopovedati. Gozd je namreč izjemno pestra skupnost rastlin in živali, ki jih ne moremo spraviti v neke predalčke. Le primer, jeleni se preko noči premaknejo za deset in več kilometrov, da ne govorim o medvedih, ki v eni sami noči zamenjajo pokrajine. Vse to in še veliko drugega ti "stro-kovnjaki" po naših spoznanjih vse premalo upoštevajo, zato ob načrtovanju prostorskih zadev dostikrat ukrepajo nepri-merno in škodljivo."
Tretji in zanesljivo največji izziv za gozdaije je delo s š-olsko mladino. Maijan Denša: "Na mladih svet stoji, radi rečemo. Ob tem je res, da so otroci v gozdu zelo hvaležni poslušalci, zanima jih vse, kar jim o gozdu povemo, so rado-vedni in ukaželjni. Brez najmanjše težave jim lahko raz-ložimo vse, česar jim v šoli ne znajo ali ne morejo. Z zani-mivimi, poučnimi in koristnimi razlagami gozdaiji v veliki meri potešimo nj ihovo radovednost."
Četrti, ki jim je tudi namenjena pozornost, so lastniki goz-dov. Na področju nazarske območne enote Zavoda za goz-dove Slovenije, torej v Zgornji Savinjski, Zadrečki in Šaleški dolini, jih je kar 4700. "Te lastnike gozdaiji seveda vsakodnevno strokovno izobražujemo in jim svetujemo, med tednom gozdov pa se lahko pogovorimo še o drugih stvareh, ne le o kubikih, negi in varstvu, o gradnji vlak in še o čem, tudi marsikaj drugega si imamo povedati."
Nazadnje so tu gozdaiji sami, tudi njim je teden name-njen. "Res je, da imamo s pripravami in izvedbo najraz-ličnejših prireditev veliko dela, res pa je tudi, da je delo hvaležno. Med drugim nas gozdarje potegne iz vsako-dnevnega "rutinskega" dela, pisanja odločb, odkazovanja, trasiranja, administriranja in še česa. Gozdu se lahko posvetimo na drugačen, prijaznejši način. Več kot obič-ajno vodimo mlade po učnih poteh, odpiramo nove, pred-stavimo kakšno knjigo in podobno. Za nas je to veliko zadoščenje, bolj kot vsak dan sproti si ogledamo tudi dru-ge plati gozda, "prevetrimo" zadeve in sami sebe. Ti dnevi so zato neka posebna in vsem dobrodošla priložnost," je sklenil pogovor Maijan Denša.
mjp
Udeleženci seminarja na terenu
14 NAŠ ČilS
TV SPORED
3. junija 1999
CETRTEK, 3. junija
SLOVENIJA 1
09.30	Male sive celice, kviz
10.35	Zgodbe iz školjke
11.05	Oddaja za otroke
11.35	Boj za obstanek, 3/12
12.25	Okoljeinmi
13.00	Poročila, vreme, šport
13.35	Večerni gost, Zorko Simčič
14.30	Zoom
16.00	Osmidan
16.30	Slovenski utrinki
17.00	Enajsta šola, oddaja za ra-
dovedneže
17.35	Ročne ustvarjalnosti
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Modro
18.40	Sledi, oddaja o Ijubiteljski
kulturi
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Tednik
21.00	TVpoper
21.40	Homo turisticus
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Opus
23.20	Somrak stoletja
SLOVENIJA 2
10.00 Videoring s Tino 10.25 VVildbach, 1/13 11.15 Ekstremne avanture: ame-
riška plezalka Lynn Hill 12.05 Ščuke pa ni, ščuke pa ne, 1/7
12.55 Svetporoča 13.55 Pariz: tenis grand slam,
polfinale (Ž), prenos 16.30 Evropska liga v odbojki, Ž -Slovenija:Slovaška, prenos 18.30 Po Sloveniji 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring s Tanjo 20.00 Ekstremne avanture: sever-
ne stene 20.25 Filmski triki: odkrivanje
zgodovine 21.00 Plesnaulici, 10. deldo-
kum. oddaje 22.00 Poseben pogled: obljuba,
belgijski film 23.30 Prihodnjič pošljem ogenj, 1/2
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.30	Ljubezenske vezi, nad.
10.20	Preciosa, nan.
11.10	Prevare, nan.
12.00	Umor je napisala, nan.
13.00	Nevarne dirke, nan.
14.30	Hulkove avanture, nan.
15.30	Ograje našega mesta, nan.
16.30	Ljubezenske vezi, nad.
17.20	Preciosa, nad.
18.15	Prevare, nan.
19.15	24 ur
20.00	Četrtkovi spektakli: gospod
umor, amer. mini serija
00.00	Milenium, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
kanall
27
09.00 09.05
09.50 09.55
10.40 12.00 18.55 19.00 19.05 19.25 19.30 19.55 20.00
21.00
21.30 21.35
22.00 22.05 22.10
NAJ SPOT DNEVA VIDEO TOP, ponovitev glasbene oddaje VABIMO K 0GLEDU VEĆERNI KLEPET; JOŽE LESKOVAR, skladatelj TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SP0T DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU VSE 0 DAVKU NA DODA-NO VREDN0ST, STORIT-VENE DEJAVNOSTI, sveto-valna kontaktna oddaja KAKO BITIZDRAVIN ZMA-GOVATI, S.E.M. - 72. od-daja
REGIONALNE NOVICE ZGODOVINA AVTOMOBI-LIZMA, 14. del NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI
PETEK, 4. junija
SLOVENIJA 1
09.30	Ročne ustvarjalnosti
09.45	Enajsta šola, oddaja za ra-
dovedneže
10.20	Oddaja za otroke
11.05	Tango bar, argentisnki čb
film
12.05	Modro
12.35	Sledi, oddaja o Ijubiteljski kulturi
13.00	Poročila, vreme, šport
14.20	Podomače
15.10	Slovenski komorni zbor
16.00	Opus.
16.30	Mostovi
17.00	Rdeči grafit
17.35	Oddaja za otroke
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Raziskovalec, 1/13
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Zrcalotedna
20.15	Športni kviz
21.30	Seinfeld, 19/24
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Kultura
22.40	Šport
22.50	Polnočni klub
00.00	Koncert orkestra zagrebške filharmonije
SLOVENIJA 2
10.05 Videoring s Tanjo 10.30 Tekma, tv gledal. delo 12.55 Pariz: tenis grand slam,
polfinale (M), prenos 17.00 Alica, evrop. kult. magazin 17.30 PoSloveniji 18.05 Otok Jersey, 10/12 18.30 Simpsonovi, 15/50 19.00 Kolo sreče, tv igrica 20.00 Danes in nikoli več, mroski
konjiček, 7/20 20.05 Z Michaelom Palinom okoli
oceana, 7/10 21.05 Adam in Eva, portugalski film
22.50 Umori, 22/22 23.40 Prihodnjič pošljem ogenj, 2/2
01.20 Sharman, 1/4
06.00 09.30 10.20 11.10 12.00 13.00 14.20 15.30 16.30 17.30 18.20 19.15 20.00
22.00 23.00 00.00
01.30
Dobro jutro, Slovenija Ljubezenske vezi, nan. Preciosa, nad. Prevare, nan. Umor, je napisala, nan. Lesket, 1/4 Brez zapor z Jonasom Ograje našega mesta, nan. Ljubezenske vezi, nan. Preciosa, nad. Prevare, nan. 24 ur
Film2: Nič ne vidim, nič ne slišim, amer. film Dosjeji X, amer. film Tik pred zločinom, nan. Nove Emanueline pusto-lovščine, erotična serija 24 ur, ponovitev
kanall
27 48
09.00 DOBRO JUTRO; informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.15 VSE 0 DAVKU NA DODA-NO VREDNOST; STORIT-VENE DEJAVN0STI, sveto-valna oddaja 11.15 VABIMO K OGLEDU 11.20 KAKO BITIZDRAVIN ZMA-
GOVATI; S.E.M. - 72. 11.50 ZGODOVINA AVTOMOBI-LIZMA; 14. del dokumen-tarne oddaje 12.15 TVIZLOŽBA 12.20 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kon-
taktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 LOKALNIUTRIP CELJAIN
LAŠKEGA; informativna odd. 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 10 LET ANSAMBLA VRTNI-
CA, posnetek 1. del 21.20 REGIONALNE NOVICE 21.25 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.25 TVIZLOŽBA 22.30 VIDEOSTRANI
SOBOTA, 5. junija
SLOVENIJA 1
08.00	Zgodbe iz školjke
08.30	Trojčice, 10/13
08.55	Otroška oddaja
09.35	Don Kihot, 35/39
10.00	KinoKekec
12.00	Tednik
12.50	Dobrodošli doma
13.00	Poročila, vreme, šport
13.40	Homo turisticus
13.50	Duhovniutrip
14.10	Športni kviz
15.25	Deklica z dvema očetoma,
franc. film
17.00	Pomp
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Navrtu
18.35	Ozare
18.40	Svetčudes, 6/13
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Utrip
20.15	TVgenij
21.15	Rolada
21.55	Druženje in praznovanje, 6/10
22.30	Poročila, vreme, šport
22.55	Življenje z Rogerjem, 10/20
23.20	Mccallum, 4/6
00.20	Zlom, amer. film
SLOVENIJA 2
09.50 10.40 11.35 12.05 13.15 13.40 13.55 14.25
16.55 17.25
19.30 20.00
21.20 21.50 23.35
01.35
Zlata šestdeseta Jasno in glasno Davov svet, 12. del Pearl, 12/22 Teniški magazin Veslaški praznik Košarka NBA action Pariz: tenis grand slam, fi-nale Ž, prenos Kolesarska dirka po Italiji, pr. Kvalifikacije za evropsko prvenstvo v nogometu Latvija: Slovenija, prenos Videoring z Natalijo Portorož: festival športnega filma, prenos Cik cak
Obiskovalca, franc. film Sobotna noč: baaba maal, posnetek koncerta Srhljivo, 6/12
fiateisb a
07.00 Jetsonovi, risana serija 07.30 Reboot, risana serija 08.00 Kremenčkovi, risana serija 08.30 Iz knjige vriin, risana serija 09.00 Bojevniki prihodnosti, risanka 09.30 Batman, risana serija 10.00 Šport za otroke, nan. 10.30 Računalničarji, nan. 11.00 Morska deklica, nan. 11.30 Parker Lewis, nan. 12.00 1,2,3 - kdo dobi? 13.30 Prijatelj Felix, nan. 14.00 Dogodivščine družine
Robinson, nan. 15.30 Nove dogodivščine Robina
Hooda, nan. 16.20 Sinbadove pustolovščine, nan. 17.15 Pop'n rol, glasbena oddaja 18.20 Beveriy hills 90210, nad. 19.15 24 ur
20.00 Filmski maraton s Kevinom Costnerjem: Robin Hood -princ tatov, amer. film 22.00 Pleše z volkovi, amer. film 01.00 Bull Durham, amer. film 03.00 Hišica na drevesu, amer. f.
kanall
27
09.00	NAJ SPOT DNEVA
09.05	OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponov.
10.05	VABIMO K OGLEDU
10.10	LOKALNIUTRIP CELJAIN
LAŠKEGA, informativna odd.
10.30	10 LET ANSAMBLA VRTNI-
CA, posnetek 1. dela
11.50	TVIZL0ŽBA
12.00	VIDE0STRANI
18.55	NAJ SP0T DNEVA
19.00	OTROŠKI PROGRAM
19.30	TVIZLOŽBA
19.35	OBVESTILA
19.55	EPP/ VABIMO K 0GLEDU
20.00	797. VTV MAGAZIN
20.20	25 LET ANSAMBLA KRI-
STALI, posnetek 1. del
21.45	797. VTV MAGAZIN, pon.
22.05	NAJ SPOT DNEVA
22.10	TVIZL0ŽBA
22.15	VIDEOSTRANI
NEDEUA, 6. junija
SLOVENIJA 1
08.00	Živahni svet iz zgobd Richarda Scarryja, 3/26
08.20	Želodko
08.55	Babar, 1/65
09.25	Pika Nogavička, 13/21
09.50	Ozare
09.55	Nedeljska maša, prenos iz Ankarana
11.00	Podvodni raziskovalec, 2/13
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, vreme, šport
13.20	4x4, oddaja o Ijudeh in živa-lih
13.50	TV genij
14.50	Rolada
15.20	TV poper
16.00	Jožetu Privšku v spomin
17.00	Po domače
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Alpe-Donava-Jadran
18.40	Življenje sloven. vasi: Prem
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Zoom
21.35	Večerni gost: Sonja Porle
22.30	Poročila, vreme, šport
22.55	Resna glasba
00.15	Življenje sloven. vasi: Prem
SLOVENIJA 2
09.00 Videoring z Nataiijo 09.20 Ples na glasbo časa, 3/4 11.00 Cikcak 11.30 MurphyBrown, 14/26 11.55 Pripravljeni, oddaja o sloven-
ski vojski 12.25 Mugello: motociklizem VN Italije do 250 ccm, prenos 13.25 Finale pokala v R'n'R, repor-
taža iz Izole 13.40 Šport
13.55 Mugello: motociklizem vn Italije, do 500 ccm, prenos 14.55 Pariz: tenis grand slam, finale
M, prenos 18.00 Evropska liga v odbojki (M)
Slovenija: BiH, posnetek 19.00 Kolesarska dirka po Italiji -
konec, posnetek 19.30 Videoring s Sergejo 20.00 Tone Partljič: Ščuke pa ni, 2/7 21.00 Stoletje Ijudstva, 5/6 21.55 Šport v nedeljo 22.40 Adam in Eva, portug. film
!. _
07.00 07.30 08.00 08.30 09.00 10.30 11.00 12.00 13.00 14.00 14.30 16.00 19.15 20.00 20.50 21.45 22.45 23.15 01.30
Jetsonovi, ris. serija Mali bogataš, ris. serija Kremenčkovi, risana serija Vmitev v prihodnost, risanka Mlada čarovnica, mlad. f. Kalifornijske sanje, nan. Beveriy Hills 90210, nan. Melrose place, nan. Instinkt, 1/4 Skoraj popolni par, nan. V njihovem svetu, amer. f. Nedeljsko popoldne 24 ur
Melrose place, nad. Fotomodeli, nan. Športna scena Šola golfa
fie pozabiš Sarajevo, fran. f. 24 ur
kanall
27
PONOVITVE 0DDAJ:
09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pono.
10.00 IZ PONEDELJKOVE ODDAJE
DOBROJUTRO 11.00 796. VTV MAGAZIN 11.20 ŠPORTNITOREK 11.40 IZ SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO
12.40 797. VTV MAGAZIN 13.00 EPP/ VABIM0 K OGLEDU 13.05 D0BER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK; post: dr. BOGOAN TOPIC, predsednik uprave SRD 14.05 IZ PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO
15.05 10 LET ANSAMBLA VRTNI-
CA, posnetek 1. dela 16.25 L0(<ALNI UTRIP CELJAIN
LASKEGA 17.00 VSE 0 DAVKU NA DODANO VREDNOST: STORITVENE DEJAVNOSTI 18.00 ZA ZDRAVJE SRCAIN OŽIUA
TELESNAAKTIVNOST 18.10 25 LET ANSAMBLA KRISTA-
Ll, posnetek 1. dela 19.30 KAKO BITI ZDRAVIN ZMA-
GOVATI; S.E.M. - 72. 20.00 VIDEOTOP 20.45 VEČERNI KLEPET; JOŽE LE-
SKOVAR, skladatelj 21.30 VIDEOSTRANI
PONEDEUEK, 7. junija
SLOVENIJA 1
09.30 Oddaja za otroke
09.45 Rdećigrafit
10.20 National geographic - razis-
kovalec, 1/13 11.10 Navrtu 11.35 Svetčudes, 6/13 12.00 Alpe-Donava-Jadran 12.30 Utrip 12.45 Zrcalotedna 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Annie, amer. film 15.20 Polnočniklub 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.15 Pika Nogavička, 13/21 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Gozdarska hiša Falkenau, 1/26
21.00 Nebotičnik, dokumentarec
meseca 22.00 Odmevi * 22.25 Univerzitetni razgledi 22.30 Kultura 22.40 Šport
22.50 Kontrapunkt, omizje o kul-turi
SLOVENIJA 2
09.55 Sobotna noč, ponovitev 11.55 OtokJersey, 10/12 12.20 Simpsonovi, 15/50 12.45 Danes in nikoli več, morski
konjiček, 7/20 12.50 Z Michaelom Palinom okoli
oceana, 7/10 13.40 Stoletja Ijudstva, 5/6 15.00 Kinoteka: samo angeli ima-
jo krila, amer. čb film 17.30 Po Sloveniji 18.00 Sestre, 20/24 19.00 Štafeta mladosti 20.00 Gospodarska panorama 21.00 Studio city 22.30 Leteči cirkus Montya
Pythona, 5/45 23.00 Brane Rončel izza odra 00.3® Samo angeli imajo krila, amer. čb film
jMMtoo ■ "V I
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.30	Ljubezenske vezi, nan.
10.20	Preciosa, nad.
11.10	Prevare, nan.
12.00	Umor, je napisala, nan.
12.45	Športnascena
14.30	Fotomodelia, nan.
15.30	Ograje našega mesta, nan.
16.30	Ljubezenske vezi, nad.
17.20	Preciosa, nan.
18.15	Prevare, nan.
19.15	24 ur
20.00	1,2,3-kdodobi?
21.10	Maščevalec, amer. film
23.10	Nevame dirke, nan.
00.00	Milenium, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
kanall
27
09.00 DOBRO JUTRO, informativ-
no - razvedrilna oddaja 10.15 797. VTV MAGAZIN, pono-vitev
10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 25 LET ANSAMBLA KRI-STALI, posnetek 1. dela prireditve 12.00 TVIZLOŽBA 12.05 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 POSLANSKA PISARNA; PETER HRASTELJ, posla-nec v Državnem zboru RS 21.00 REGIONALNE NOVICE 21.05 OB 7. OBLETNICI UBOJA IVANA KRAMBERGERJA: IVEK, KDO TE JE UBIL?; dokumentarni film 21.55 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.55 TVIZLOŽBA 23.00 VIDEOSTRANI
TOREK, 8. junija
SLOVENIJA 1
09.30 RadovedniTaček 09.50 Waynove dogodivščine, 1/26 10.15 Recept za zdravo življenje 11.05 Jožetu Privšku v spomin,
oddaja tv Maribor 12.05 Gozdarska hiša Falkenau, 1/26 13.00 Poročila, vreme, šport 14.30 Nebotičnik, dokumentarec
meseca 15.20 Kontrapunkt 16.30 Prisluhnimo tišini 17.00 Zlatko Zakladko: veter na
solinah 17.15 Najlepše počitnice 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Dogodivščine iz živalskega
vrta, 13.oddaja 19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Roka pregnancem - slo-
venska vas 22.00 Odmevi 22.40 Šport
22.50 Vojna, ki se nikoli ne konča, ang. drama
SLOVENIJA 2
10.30 Sestre, 20/24 11.20 Gospodarska panorama 12.15 Studio city 13.45 Štafeta mladosti 15.25 Leteči cirkus Montyja
Pythona, 5/45 15.55 Deklica z dvema očetoma,
franc. film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Saint Tropez, 11/26 19.00 Lingo, tv igrica 20.00 High five III., 10. del,
športni film 21.00 Nebotičnik sredi morja,
amer. dokum. oddaja 22.00 Deviški rose, hongkonški f. 23.45 Svet poroča
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.30	Ljubezenske vezi, nan.
10.20	Preciosa, nad.
11.10	Prevare, nad.
12.00	Umor je napisala, nan.
13.00	Nevarne dirke, nan.
14.00	Topshop
14.30	Pop'n'rol
15.30	Ograje našega mesta, nan.
16.30	Ljubezenske vezi, nad.
17.20	Preciosa, nad.
18.15	Prevare, nad.
19.15	24 ur
20.00	Resnične zgodbe: štirje
diamanti, amer. film 22.00 Bolnišnica upanja, nan.
22.35	Dharma in Greg, nan. 23.10 Nevarne dirke, nan. 00.00 Milenium, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
kanall
09.00 09.05
10.05 10.10
10.55 12.00 18.55 19.00 19.25 19.30 19.55 20.00
20.20
20.40
21.10
21.20
22.00 22.20 22.25 22.30
NAJ SPOT DNEVA POSLANSKA PISARNA, PETER HRASTELJ, posla-nec v Državnem zboru RS VABIMO K OGLEDU OB 7. OBLETNICI UBOJA IVANA KRAMBERGERJA: IVEK, KDO TE JE UBIL?; dokumentarni film TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU 798. VTV MAGAZIN, regio-nalni inform. program ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-JE; oddaja TV TEZNO ZA ZDRAVJE SRCAIN OŽILJA; DIAGNOSTIKA BO-LEZNI
POGOVOR Z DR. JANEZOM PODOBNIKOM; oddaja TV Primorke
798. VTV MAGAZIN, pon. NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI
SREDA, 9. junija
SLOVENIJA 1
09.30	Zlatko Zakladko
09.45	Najlepše počitnice, 9/12
10.15	Dogodivščine iz živalskega
vrta, 13.oddaja
11.05	Kamniti cvet, balet Kirov
13.00	Poročila, vreme, šport
13.25	Obzorjaduha
13.55	Ljudje in zemlja
14.45	Louis Jouvet, dokum. od-
daja
15.45	Pomp
16.30	Mozaik
17.00	Pod klobukom
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Boj za obstanek, 4/12
19.00	Dobrodošli doma
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Sedmi pečat: Hollandov
opus, ang. film
22.30	Odmevi, vreme, šport
23.25	Osmidan
23.55	Poročila
SLOVENIJA 2
10.30 Saint Tropez, 11/26 11.20 Nebotičnik sredi morja, do-
kum. oddaja 12.10 High five III., 9. del in 10. del
16.00 Cena zadetka, amer. film 17.30 Po Sloveniji 18.05 VVildbach, 2/13 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring s Tino 20.00 Tirana: nogomet KF za EP
Albanija:Slovenija 23.00 Ugodje, ang. film
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.30	Ljubezenske vezi, nad.
10.20	Preciosa, nan.
11.10	Prevare, nan.
12.00	Umor je napisala, nan.
13.00	Nevarne dirke, nan.
14.00	Topshop
14.30	Bolnišnica upanja, nan.
15.30	Ograje našega mesta, nan.
16.30	Ljubezenske vezi, nan.
17.20	Preciosa, nad.
18.15	Prevarenan.
19.15	24 ur
20.00	Morislki namen, amer. film
21.45	Hulkove avanture, nan.
22.35	Dharma in Greg, nan.
23.10	Nevarne dirke, nan.
00.00	Milenium, nan. 01.00 24 ur, ponovitev
kanall
27
52
09.00 DOBRO JUTRO; informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.15 798. VTV MAGAZIN, pono-vitev
10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 ŠPORTNI TOREK. športna
informativna oddaja 11.00 IZ PRODUKCIJE
ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-JE; oddaja TV TEZNO 11.30 ZA ZDRAVJE SRCAIN
OŽILJA: DIAGNOSTIKA BO-LEZNI
11.40 POGOVOR Z....DR. JANE-ZOM PODOBNIKOM; odda-ja Tv Primorke 12.20 TVIZLOŽBA 12.25 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 NAJ SPOT, glasbena odda-
ja
21.30 REGIONALNE NOVICE 21.35 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.35 TVIZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI
^mmgmoma
m

j
<
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naroinina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420 SIT, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Piesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikoval-ka). Damir Šmid (oblikovalec).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konećnik, Jure Beričnik; telefon (063) 89817 50, telefax (063) 851-990.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, tele-
fon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. toćke, tarifna št. 3. za katere se plačuje 5% prometni davek.
3. junija 1999
MODRO ©
m KRONIKA
VAS 15
POLICIJSKA POSTAJA VELENJE
Deklica padla iz avtomobila
V	soboto, 29. maja, okoli 15.30 se je v Plešivcu zgodila precej ne-navadna nesreča. 23-letna Ksenija S. iz Slovenj Gradca je vozila avto iz Škalskih Cirkovc proti Plešivcu. Med vožnjo po klancu navzdol je njena, še ne dveletna hči Tjaša, ki je sedela na prednjem sedežu, odprla vrata in padla iz vozila. Utrpela je hude poškodbe.
Izgubil oblast nad motorjem
V	soboto, 29. maja, ob 23.20, je 17-letni voznik motornega ko-lesa Adam K. iz Velenja v križišču Kidričeve in Jenkove ceste v Velenju močno zaviral za osebnim ;wtomobilom, ki ga je vozil 19-letni Oliver S. Med zaviranjem je izgubil oblast nad vozilom, pa-del in trčil v osebni avto. Pri padcu se je hudo poškodoval.
Motorist v pešca
V	ponedeljek, 31. maja, ob 22.40, je 25-letni Alojz Š. iz Šmart-nega ob Paki vozil kolo z motorjem iz smeri Letuša proti Šmart-nemu ob Paki. Med vožnjo skozi blagi levi, delno pregleden ovinek v naselju Rečica ob Paki, je trčil v pešca 31-letnega Marka N. iz Šmartnega ob Paki, ki je prečkal vozišče z njegove
TRGOVINA KOSARICA
Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Telefon/fax: 063/728-080
POSEBNA PONUDBA

OLJE ZVEZDA12/1 L	199,90	KRMNIJEČMEN	24,90
KAVA BAR 110 G	169,90	KRMNA K0RUZA	26,90
SLADK0R 50/1 KG	124,90	KRMILNA MOKA	17,90
VEGETA1 KG	869,90	METLA SIRK0VA	349,90
POSEBNA M0KA KATIČ 1 KG	99,90	0GLJE 3 KG	299,90
MOKA TIP 850 KATIC 25/1 KG 53,90		T0ALETNI PAPIR 10/1	215,90
FRISKIES ZA MUCE 2 KG	849,90	RADENSKA12/1 L	67,90
DR. ALDERS ZA PSE 1,2 KG	279,90	PRAŠEK PERSIL 5,4 KG	1199,90
CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG. VABIMO VAS V NAŠO PRODAJALNO, KJER VAS ČAKA VELIKAIZBIRA KOZARCEV, SKODELIC, SKLED, JEDILNIH SERVISOV, NA TEKSTILNEM ODDELKU PA POLETNA OBLAČILA. ZA DOGNOJEVANJE NJIVIN TRAVNIKOV PA JE NA ZALOGI PO UGODNICENIGNOJILO KAN IN UREJA.
(DOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE'*
desne strani. Po trčenju je voznik padel po vozišču in se hudo poškodoval.
Ponarejeni bankovci za 5 tisočakov
Sredi maja so se na območju Velenja, Žalca in Celja pričeli po-javljati ponarejeni bankovci za 5.000 in 10.000 tolarjev. Do sre-de prejšnjega tedna je bilo unovčenih več kot 10 bankovcev, ki jih je neznani storilec oziroma storilci, unovčil predvsem v frek-ventnih trgovinah, bankah, poštah in gostinskih lokalih.
Ponarejena bankovca za 5.000 tolarjev imata serijsko številko JH 365012 in HZ 163373, bankovec za 10.000 tolarjev pa serij-sko številko AA 0351855. Ponaredki so zelo slabi, odtisnjeni so na trši in debelejši papir ter nimajo zaščite. Enega takih bankov-cev za 5.000 tolarjev, so v četrtek, 27. maja, odkrili v Agenciji za plačilni promet v Velenju. Neznanec ga je unovčil v trgovini Planika.
Tisti, ki imate opravka z gotovino, bodite pozorni na ponareje-ni denar, še posebej pri že bankovcih za 5.000 in 10.000 tolarjev.
Vlom v vikend
V začetku prejšnjega tedna je neznanec obiskal vikend last Marjana G. v Plešivcu. Od takrat lastnik pogreša večjo količino laškega piva, nekaj buteljk, sobno anteno in pleten koš, vse sku-paj vredno okoli 45.000 tolarjev.
Izginil avtoradio
V	noči na petek, 28. maja, je neznanec na nepojasnjen način od-prl vrata osebnega avtomobila Renault Campus, parkiranega na Partizanski v Velenju, last Toneta G. Odnesel je avtoradio, z de-janjem pa lastnika oškodoval za okoli 30.000 tolarjev.
Ukradel sedežno garnituro
V	noči na ponedeljek, 31. maja, je neznanec s terase stanovanj-ske hiše na Stanetovi cesti v Velenju ukradel sedežno garnitu-ro iz oplemenitenega bambusa, s pregrinjali in blazinami. Alma Ž. je oškodovana za okoli 100.000 tolarjev.
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
sprotne smeri pripeljal 31-letni Ivo P. iz Potoka in se razporedil za zavijanje v levo. Voznik Anton P. je močno zavrl in izgubil ob-last nad vozilom, tako da je vozilo pričelo drseti po vozišču, nato pa je z desnimi kolesi trčilo v rob ceste pri lokalni avtobus-ni postaji. Vozilo je pri tem rahlo dvignilo, nato pa zdrselo na trav-nik. Med drsenjem je vozilo zadelo 16-letnega Simona V. in 20-letno Brigito T., oba iz Potoka, ki sta hodila ob cesti po levi strani v smeri proti Gornjemu Gradu. V nesreči sta se pešca hudo poškodovala, voznik Anton P. pa lažje.
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
Motoristka padla
V	soboto, 29. maja, ob 14.15 se je 15-letna Jana L. iz Dobriše vasi s kolesom z motorjem peljala po glavni cesti I. reda, iz Velike Pirešice proti Velenju. V bližini kamnoloma je zapeljala na bankino, trčila v prometni znak ter padla. Pri padcu se je hudo poškodovala.
Ključ ni bil dobro skrit
V	sredo, 26. maja, med 18. in 19.30 uro je neznanec v odsotno-sti oškodovancev z originalnim ključem, ki ga je našel skritega pri vhodnih vratih, odklenil stanovanjsko hišo na Vranskem, last Fanike in Jožeta Š. Iz začasne pisarne podjetja Sadika je iz predalov pisalne mize odtujil več deviz in menjalnega denarja. Z dejanjem je oškodoval lastnika stanovanjske hiše za več kot 340.000 tolarjev.
Policisti ob tem pravijo, ta je ta primer tipičen primer za to, kako ne bi smeli shranjevati ključev. Ne puščajte jih pod pred-pražniki, za lončnicami, na policah pri vratih... Nikoli ne veste, kdaj in kdo vas opazuje z namenom, da bi izkoristil vašo trenut-no nepazljivost.
Vlom v vikend
V	noči na četrtek, 27. maja, je neznanec vlomil v vikend v Založah. Odnesel je šest oken z dvojno zasteklitvijo, velikosti 120 krat 140 cm. Kaže, da jih je naložil na prevozno sredstvo in od-peljal v neznano. Lastnico M.M. je oškodoval za okoli 240.000 tolarjev.
Avto zaneslo v pešca
V petek, 28. maja, ob 13.50 je 45-letni Anton P. iz
Šmartnega ob Dreti vozil osebni avtomobil iz Gornjega Grada proti Nazarjam. Zunaj naselja Lačja vas, je pred seboj za-gledal vozilo, ki ga je iz na-
C
EKOLOSKO

KURILNO OLJE
CELJE 063/49-02-440
ECO O/L
AKCIJSKE CENE PLAĆILO NA 6 ČEKOV BREZPLAČNI PREVOZ NAD 1000 litrov NAROČILA od 7. do 19. ure
Telekartice
imaio eur?o chip
VašaTelekartica, brez eurochipa, bo veljavna do I. septembra.
Telekom Slovenije zaradi številnih zlorab javnih telefonskih govorilnic uvaja Telekartico z eurochipom. Zaradi varnosti in zanesljivejše uporabe bomo morali do I. septembra predelati vse govorilnice tako, da bodo sprejemale le še kartice z eurochipom.
Ce imate še neizkoriščenoTelekartico brez oznake eurochip,Vas vabimo, da se oglasite v najbližjiTeletrgovini in neveljavnoTelekartico Vam bomo	m
zamenjali z novo. Število neporabljenih impulzov bomo zaokrožili vVašo korist. INFORMACIJE NA BREZPLAČNITELEFONSKI ŠTEVILKI	.
080 80 01 \DTelekom
\\ Slovenije Z aami
v2000
Huda nesreča v Hudi luknji
Motorist umrl
V nedeljo, 30. maja se je v Hudi luknji pripet-ila huda prometna nesreča, v kateri je umrl 32-letni Stojan O. iz Velenja.
Z motornim kolesom se je peljal iz Velenja proti Mislinji in v Hudi luknji v ostrem nepre-glednem ovinku na mokrem in spolzkem vozišču padel na bok ter bočno drsel na naspro-tni vozni pas. Tam je trčil v osebni avtomobil,
ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal 51-letni Maks L. iz Velenja. Motorist, ki ga je vrglo preko ceste v reko Pako, je dobil v nesreči tako hude poškodbe, da je na kraju umrl, lažje pa sta se v nesreči poškodovala voznik osebnega av-tomobila in sopotnica Sonja L. iz Velenja.

iz prve roke
E A
ERIN M0JSTER JAKA v NASVETIHIZ PRVE R0KE v programu Radia Velenje spet v sredo, 9. JUNIJA, ob 8.50. uri.
Tokrat boste v oddaji izvedeli nekaj več o ZAŠČITI RASTLIN V VRTU, SADOVNJAKUIN VIN0GRADU (pred izbruhom bolezni in napadom škodljivcev).
Strokovn jakin ja> dipl. agc Mojca Kodrič, iz Vis a Visa vam bo svetovala in odgovarjala na vaša vprašanja.
iša vprašanja sprejemamo do torka, 8. junija na naslov: Naš čas, d Foitova 10,3320 Velenje, s pripisom "Erini nasveti iz prve roke."
Odgovore boste slišali v sredo, 9.junija. ERA bo z lepo nagrado presnetila poslušalca, ki bo pravilno odgovoril na zastavljeno nagradno vprašanje v oddaji NASVETIIZ PRVE ROKE.
16 NAS CAS
SPORT
K _
. junija 1999
NK Rudar - Kar sedem zadetkov
Vidojevičevo popoidne
Letošnje prvenstvo v prvi nogometni ligi bo zanimivo vse do zadnjega kroga. Ta bo na sporedu šele čez 14 dni zaradi kvalifikaci-jskih tekem reprezentance. Največ možnosti za osvojitev državnega naslova imajo Mariborčani. Se vedno imajo točko prednosti pred drugo HIT Gorico, o prvaku pa bo odločala zadnja tekma v Ljudskem vrtu, kjer bodo vijoličasti gostili novogoriške vrt-nice. Ce želijo Novogoričani naslov, potem morajo zmagati v Mariboru, v kar pa skoraj nihče ne verjame. Res pa je, da tudi nogometaši Bayerna niso verjeli, da lahko v pičli poldrugi minuti izgubijo naslov evropskega klub-skega prvaka proti angleškemu Manchestru.
Na tretje mesto so se ponovno povzpeli Velenjčani z nedeljsko zmago proti Ajdovcem kar s 4 : 3. Ker je Mura doma izgubila z Mariborom, za rudarji zaostaja tri točke. V zadnjem krogu bodo Sobočani gostovali v Ajdovščini, Velenjčani pa v Kopru. Ob morebitni zmagi Mure mora Rudar osvojiti vsaj točko. To pa bo zelo težko, saj Kopru samo zmaga še ponuja možnosti za obstanek v ligi. Vseeno pa Rudarji napovedu-jejo zmago. "S to zmago so se nogometaši Rudarja dostojno poslovili od domače tribune," je dejal predsednik Janko Lukner po nedeljski tekmi, ki je hkrati
obžaloval, da je bilo manj gledal-cev kot običajno. Našteli jih nismo niti 400.
Nedeljska tekma je bila reko-rdna po številu zadetkov. To je bilo popoldne Zivojina Vidojeviča, ki je dosegel kar tri zadetke in z dese-timi postal trenutno najboljši Rudarjev strelec, saj je za dva prehitel Zorana Pavloviča, ki je bil podobno kot Samir Balagič med gledalci. Skoda, da ni bilo več gledalcev, saj se redko zgodi, da
NK Esotech
Se za drugo mesto
V drugi državni ligi je prvak že znan in Korošci so dobili še dru-gega prvoligaša.
To je moštvo Dravograda, ki ima dva kroga pred koncem neu-lovljivo prednost. Kandidatov za drugo mesto in napredovanje je več. Prvo je Pohorje iz Ruš ((51), za njim sta Esotech in Tabor iz Sežane (po 49), malo manj možnosti pa imata mariborski Železničar (48) in Aluminij iz Kidričevega (47).
Šmarčani so v nedeljo gostova-li na Ježici pri ekipi Factor. Po dveh zaporednih porazih so tokrat zaigrali boljše in se domov vrnili s tremi točkami. V prvem polčasu je bila igra nezanimiva, oboji so
igrali previdno in le čakali na nasprotnikovo napako.
Drugi polčas se je začel bolj živahno. Prvi so lepo priložnost zapravili domačini, v 51. minuti pa je Zlodej lepo podal Mujanoviču, ki je streljal z glavo in zadel v črno. Po tem zadetku so se domačini predali in igralci Esotecha so zagospodarili na igrišču. Zamudili so nekaj priložnosti, drugi zadetek za zmago z 2:0 pa je v 75. minuti dosegel Šoštar.
Trener Drago Kostanjšek: "Bili smo boljši in smo zmago zaslužili. Še smo v igri za drugo mesto."
V nedeljo bo v Šmartnem gostoval Aluminij iz Kidričevega.
■ Janko Goričnik
NK Usnjar
Bodo ostali tretji?
Nogometaši Usnjarja so na svojem igrišču v soboto z dvema zadetko-ma Mujakoviča premagali Dravinjo z 2:0. Z novimi tremi točkami so porazu njihovih tekmecev iz Starš sedaj sami na tretjem mestu. Dva kroga pred koncem za drugo Palomo zaostajajo za šest točk in je ne morejo prehiteti. Pred četrtimi Staršami in petim Uniorjem imajo tri točke prednosti, kar bi v zadnjih dveh krogih morali ubraniti.
V soboto bodo Šoštanjčani gostovali pri ekipi TIM Laško, ki ima na šestem mestu pet točk manj
Za mesec april:
Katarina Srebotnik
S četrtim kuponom smo sklenili izbiranje najboljšega športnika ali športnice za mesec april. Ponovno ste za najboljšo izbrali teniško igralko Katarino Srebotnik, ki je prav v minulih dneh zablestela na velikem turnirju v Parizu. vse do glasovanja s četrtim kuponom je bil Katarini zelo blizu plavalec Jure Primožič, ki je torej drugi. Tretje mesto si z enakim številom glasov delita alpska smučarka Ana Drev in vratar NK Esotech Šmartno Boris Kališek.
Akacijo nadaljujemo z izbiranjem najboljšega športnika ali športnice v mesecu maju. Izbira je tokrat še većja, saj so bila na višku ligaška tekmovanja, razmahnili so se tudi tekmovanja v osta-lih športih, zato pobrskajte po spominu in se odločite.
Izpolnite kupone, jih pošljite ali prinesite v uredništvo Našega časa najkasneje do torka zjutraj.
r:---------------------1
i Sportnica - športnik maja
i Glasujem za športnico(ka).................................................. j
| Naslov glasovalca............................................................ |
I I I .............................................................................................. I
I_______________________I
,..... ............ : i ' . * < 1 « i i 1 t
vidijo sedem golov na eni tekmi," je bil zadovoljen po tekmi Zivojin Vidojevič. Temu igralcu očitno Ajdovci ležijo, saj je bil zanje uso-den tudi v lanskem finalu slovenskega pokala. Je s tem podobno kot lani "prisilil" Janka Luknerja, da bodo z njim podaljšali pogodbo!?
Z zmago so nogometaši, ki so bili na igrišču, znova potrdili, da nihče ni nezamenljiv. Z novimi tremi točkami je bil zadovoljen
Rudar v Intertoto
Po razpletu v predzadnjem prvenstvenem krogu se je Uprava Rudarja odločila, da bodo vendarle tekmovali v pokalu Intertoto, pa čeprav imajo še vedno vsaj teoretične možnosti za nastop v pokalu UEFA. V tem primeru bi mora-la državni naslov osvojiti HIT Gorica, Rudar pa tretje. V 1. tekmi bodo 19. junija (ob 20.00) gostili predstavnika Švedske.
"Čakanje na zadnji krog in razplet v njem bi bilo tvegano, saj bi se lahko zgodilo, da bi ostali tudi brez nastopa v poka-lu Intertoto, za katerega smo se morali prijaviti do 1. junija. Menimo namreč, da je Maribor vendarle tako kakovostna ekipa, da v zadnji tekmi proti HI I Gorici ne bo dovolil prese-nečenja pred svojimi giedalci in da bo zanesljivo prvak," je pove-dal Rudarjev predsednik Janko Lukner.
V soboto v Mozirju
Rudar bo prvenstveni pre-mor izkoristil za igranje prija-teljske tekme s Publikumom. Ta bo v soboto na igrišču v Moziiju, na njej pa bodo preiz-kusili nekatere igralce, ki so zanimivi zanje.
Katarina boljša od Monike
Osemnajstletna Katarina Srebotnik je s sijajnimi nastopi na enem štirih največjih svetovnih turnirjev za grand slam v teniškem parku Roland Garros v Parizu na najlepši poti dokončne uveljavit-ve med najboljšimi teniškimi profesionalkami.
Svoj prvi veliki cilj je Katarina dosegla z uvrstitvijo v drugi krog turnirja posameznic z gladko zmago nad domačo igralko. S to zmago se ji je uresničila želja, da bi zaigrala na igrišču številka 1, saj je bila v 2. krogu njena nasprotnica trikratna zmagovalka pariškega turnirja, slovita Arantxa Sanchez Vicario. Prekaljena Španka, sicer sedma nosilka, je zmagala s 6:1 in 6:2. Ne glede na to se je Katarina močno približala načrtu, da bi bila konec leta med 50. naj-boljšimi svetovnimi igralkami, do takrat je bila že na 70. mestu.
Po izločitvi med posameznicami pa je Katarina zablestela v igri ženskih in mešanih dvojic, njena partnerica in partner pa prihajata iz Južnoafriške republike. V ženskih dvojicah sta se Katarina in Liezel Horn brez težav uvrstili v drugi krog, kjer pa sta jima za uvr-stitev v osmino finala stali nasproti sloviti Monika Seleš in Mary Joe Fernandez. In zgodila se je senzacija, saj sta Katarina in Liezel po ogorčenem boju po dveh urah in 25 minutah zmagali s 7:6, 6:7 in 6:4. Ta zmaga Katarini gotovo pomeni izredno veliko, saj sta prav Seleševa in Fernandezova njeni veliki vzornici, za svetovno lestvico dvojic pa pridobila kar 96 točk.
V osmini finala sta bili na drugi strani mreže njuni nasprotnici drugi nosilki Martina Hingis in Ana Kurnikova. Srebotnikova in Hornova sta bili spet na pragu nove, zares velike senzacije. Prvi niz sta dobili kar s 6:1, drugem popustili in ga izgubili z 2:6, v izenačenem tretjem lepe prilike za podvig nista izkoristili in sloviti nasprotnici sta bili boljši s 7:5.
Pa s tem niza Katarininih podvigov še ni bilo konec. S Pietom Norvalom sta pri mešanih dvojicah v 1. krogu dokaj lahko prema-gala dvanajsta nosilca iz Nizozemske in Argentine in se uvrstila v osmino fihala, kjer sta bila boljša od dvojice Cara Black (Zimbabve) in Lan Bale (Južnoafriška republika) s 6:4, 6:7 in 6:3. S tem sta se uvrstila v četrtfinale, torej med 8 najboljših mešanih dvojic, tu pa sta bila njuna nasprotnika druga nosilca Sugiyama (Japonska) in Bhupati (Indija). Po napeti igri sta Katarina in Norval zmagala s 2:6,6:3, 7:5 in se uvrstila v polfinale.	■
tudi Brane Oblak. "Tekma je bila lepa in zanimiva za gledalce, obenem pa zelo živčna za nas na klopi, saj so se nam gostje kar dvakrat približali na zadetek, potem ko so krenili s sredine igrišča."
■ vos
Atletlka
Aleš Škoberne odlicen
Na mednarodnem mitingu v mnogobojih, ki je štel tudi za državno prvenstvo, so nastopili atleti in atletinje iz sedmih držav. V moškem deseteroboju je bil odličen Velenjčan Aleš Škoberne. Zbral je 7531 točk, osebni rekord izboljšal za celih 398, za malenkost zaostal za državnim rekordom, pa še tega bi presegel, če ne bi bilo hudega spodrsljaja v metu kopja. Na sočasnem mitingu se je z drugim mestom na 800 m izkazal Peter Poles.
Konec tedna bosta na evropskem pokalu Bruno zauli v Atenag za Slovenijo nastopila tudi Boštjan Buč in Jolanda Čeplak v spremstvu treneija Tomislava Popetrova.
■ vp
Tenis
"Prekratki" za prvo ligo
Članska ekipa ŠTK veleiye je v odločilni tekmi 2. lige, ki je odločala o prvaku in možnosti uvrstitve v 1. ligo, na Ravnah na Koroškem tesno izgubila s 4:5, za pomlajeno velenjsko vrsto pa je že drugo mesto velik uspeh.
Ob 25 - letnici delovanja je ŠTK izvedel klubski turnir za rekreativce in rekreativke, ki so se borili za prestižne pokale. Pri moških je bil najboljši Muharem Halilovič, ipri ženskah Andreja Skok, pri dvojicah v glavnem turnirju Anton Brodnik in Maijan Gaberšek, v tolažilnem pa Jože Curčič in Janez Dolanc.
Zelo uspešno so v prejšnjem tednu igrali najmlajši tekmoval-ci ŠTK. Na močnem mednarodnem turnirju do 14 let sta Matjaž Verbič in Rok Bizjak v drugem krogu izgubila s predstavnikoma Anglije in Bosne, na turniiju do 12 let pa je Rok Bizjak premagal vse nasprotnike in osvojil turnir. Z vidnimi uvrstitvami so se v kategoriji do 12 let izkazali še Aleš Cverlin, Miha Hribar, Diana Nakič, Ružica Aračič, Brina Špegel, Maja Nikolič in Tamara Klemenčič.
Skakalci, kombinatorci in tekači v Gorenju
"Primož nas je že malce razvadil"
Velenje, 28. maja - Člani slovenskih nordijskih disciplin (skakalci, kombinatorci in tekači) na čelu s Primožem Peterko in direktorjem nordijskih disciplin Ljubom Jasničem so obiskali svo-jega glavnega pokrovitelja Gorenje. V poslovni stavbi Gorenja sta jih sprejela in poz-dravila član uprave Drago Bahun in poslovni sekretar Gorenja dr. Emil Rojc.
Drago Bahun je med kratkim nagovorom dejal, da so kljub slabi sezoni Primoža Peterke (ki nas je že kar malo razvadil) zadovoljni z minulo sezono, pa tudi nadvse ponosni na peto mesto skakalcev na svetovnem prvenstvu, kar je bil
izjemen dosežek. "Tisti, ki nima opravkov s konkurenco, ne ve, kako trdo je treba delati, da prideš do uspeha. Mi to vemo, zato smo še toliko bolj pristojni, da lahko trdimo, da dobro delate, zato smo odločeni, da vas bomo še naprej podpirali. Ponosni smo, da smo tudi preko vas ponesli ime Gorenja v svet in hkrati prepričani, da ste tudi vi ponosni, ker imate dobrega sponzorja," je poudaril Drago Bahun. Ob tej priložnosti so tekmovalcem izročili praktična darila, novemu trenerju skakalcev Avstrijcu Heinzu Kochu pa v uporabo avtomobil.
Ljubo Jasnič je v zahvali za dosedanje sponzorstvo posebej
Tako so igrali
omenil: "Če rečem malce v šali, nam Gorenje čuva glavo tako ali drugače. Ne gre samo za čelado in kapo, na katerih s ponosom nosi-mo ime te svetovne firme, gre že kar za prijateljske odnose, ki jih imamo z vodstvom in vsemi tisti-mi, ki v Gorenju ustvaijajo to ime in vse tisto, kar sodi zraven. Gorenje je velik podpornik športa. Letos smo še posebej zadovoljni, prvič, ker ker so nam priskočili na pomoč pri mobilnosti našega novega trenerja, in drugič, kar je še posebej pomembno za ves slovenski skakalni šport, da nam pomagajo pri izdelavi tako imeno-vanih plastičnih metlic za pokritje skakalnic, tako starih. ki jih moramo obnoviti, kot tudi novih. Mislim, da bomo tudi s pomočjo Gorenja prišli do novih objektov v
Sloveniji, s čimer bomo gotovo prihranili veliko kilometrov, ki smo jih doslej porabili za treninge drugod. Skratka, hvala vodstvu podjetja, vsem delavkam in delavcem v proizvodnji, ki nam stojijo ob strani, ki spremljajo naše uspehe in neuspehe preko vse zime. Bili smo že v vrhu in upam, da se bomo tja znova vrnili."
Po krajši filmski predstavitvi podjetja so si gledali tudi proizvodne prostore, po skupnem kosilu pa so reprezentantje nadal-jevali pot v Radence, kjer so imeli že prva testiranja za novo sezono, saj so priprave nanjo že stekle. Konec tega meseca bomo naše najboljše skakalce znova videli v Velenju, na reviji skokov v počastitev praznika rudaijev.
■ vos
Prva SNL, 32. krog: Rudar - Primorje 4:3 (2:1)
Rudar: Dabanovič, Granič, Čerimovič, v Sulejmanovič, Podvinski, Šumnik, Grobelšek (Jeseničnik), Gajser, Brezič, Javornik (Lavrič), Vidojevič.
Strelci: 1:0- Podvinski (34), 2:0- Vidojevič (39), 2:1- Vulič (44), 3:1- Vidojevič (52), 3:2-Kečan (53), 4:2- Vidojevič (65), 4:3- Lučič (66).
Druga SNL, 28. krog: Factor - Esotech Šmartno 0:
2 (0:0)
Esotech: Kališek, Javornik,
Mernik (Vedenik), Oblak, Vodovnik, Repovž,_ Zlodej (Novakovič),	Štefančič,
Smajlovič, Mujanovič, Šoštar.
Strelca: 0:1- Mujanovič (51), 0:2- Šoštar (75).
Tretja SNL, 24. krog:
Usnjar - Dravinja 2:0 (0:0)
Usnjar: Čanič, Uršnik, Hrnič, Fenko, Kraljevič (Mrkonjič), Mir, Milanovič, Novak (Pudgar), Mujakovič, Švarc, Dragič.
Strelec: 1:0- Mujakovič (31), 2:0- Mujakovič (90).
3- junija 1999	ŠPORT IN REKREACIJA
Bl
kVAS OS 17
Na kratko
Plavanje
Na 24. mednarodnem mitingu za pokal mesta Ljubljana je nasto-pilo 350 plavalcev in plavalk iz osmih držav, v kadetski in mladin-ski konkurenci tudi 7 predstavni-kov velenjskega kluba, ki so osem-krat stali na stopničkah. Zmagala je Maja Sovinek, drugi mesti sta osvojila Nina Sovinek in David Danev, skupno pa so Velenjčani osvojili še pet bronastih medalj.
Sabljanje
Na državnem članskem prven-stvu v floretu so bili med Velenjčani pri članih najboljši Tine Cas na 6., Matej Gorjan na 7. in Lenart Jerabek na 9. mestu, pri članicah je bila Marija Brložnik 7.
Namizni tenis
Igralci velenjske ERE tempo so v drugem letu nastopanja v 1. državni ligi osvojili 6. mesto, kar je za mlado ekipo zavidljiv uspeh. V boju za 5. mesto so bili od Velenjčanov v dveh srečanjih boljši igralci Moravskih Toplic iz Murske Sobote.
Loksotrelstvo
Na mednarodnem turnirju v Skofji Loki v poljskem streljanju so od članov LK Moziije zmagali Štefan Ošep, Bernarda Perhač Zemljak, Aleksander Ošep in Dušan Perhač z veteranskim državnim rekordom.
Na turnirju v Piranu v olimpij-skih disciplinah so prva mesta osvojiii Dušan, Primož, Janja in Bernarda Perhač z državnim rekordom za članice na 70 metrov.
Konec tedna za evropski pokal
V	hrvaškem Prezidu so bili člani LK Indiana iz Logarske doli-ne spet med najboljšimi v discipli-ni 3D. S samostrelom sta prvo mesto delila Gorazd Grosek in lanko Pinter, tretji je bil Tomaž ftaprotnik, pri članicah pa je bila Bernarda Skornšek tretja z lokom.
LK Indiana bo na svojih stre-liščih v Logarski dolini v soboto in nedeljo izvedel tekmovanje za evropski pokal v disciplini 3D, ki bo tudi zadnja izbirna tekma slo-venske reprezentance za nastop na evropskem prvenstvu.
V	soboto bo tekma od 12.00 do 16.00, v nedeljo pa od 9.30 do 13.00.
Konjeništvo
Na mednarodnem tekmovanju v preskakovanju ovir v hrvaškem Zaprešiču so za Slovenijo odlično nastopili predstavniki velenjskega kluba. Ob ostalih vidnih uvrstitvah sta si zmagi priborila Matjaž Čik in Aleš Pevec, zmago za Slovenijo pa je osvojil tudi član KK Veniše Luka Založnik.
PD Velenje
Jubilejni zbor-nik
V jubilejnem letu, 50-letni-ci Planinskega društva Velenje, 45-letnici planinskega doma na Paškem Kozjaku in 25-letnici Saleške planinske poti vabi PD Velenje vse svoje člane in druge ljubitelje narave in gora v sredo, 9. junija, ob 19. uri, v dvorano MO Velenje na svečano predstavitev jubilejne-ga zbornika. Slavnostni govor-nik bo nekdanji član PD Velenje in sedanji častni občan MO Velenja dr. Matjaž Kmecl.
Nastopil bo tudi oktet Mavrica.
ŠD Gaberke
Za začetek tur-nir trojk
nedavno ustanovljeno Športno društvo Gaberke se želi predstaviti in v ta namen razpisuje turnir trojk v košarki, ki ga bodo izvedli v soboto, 12. junija, od 14.00 dalje na šport-nem igrišču v Gaberkah. Prijave: 041-776-462 (Tomi).
Srebrni jubilej STK
Zlata plaketa tudi Katarini
Ob 25 - letnici Šaleškega teniškega kluba Velenje so se na svečani skupščini v Restavraciji Jezero zbrali mnogi, ki so klub v njegovi dosedanji zgodovini vodili, tekmovalci, trenerji in vsi ostali, ki so pripomogli k njegovemu zares uspešnemu delovanju.
V slavnostnem nagovoru je predsednik kluba dr. Evgen Dervarič med drugim dejal: "Začetki Šaleškega teniškega kluba Velenje so bili skromni, pa vendar sta trdna volja in zagnanost številnih športnih delavcev v Velenju rodili velike sadove. Veliko posluha za razvoj tenisa v Šaleški dolini so imela tudi številna pod-jetja. Izmed vseh bi želel posebej izpostaviti Premogovnik Velenje, ki je skupaj s klubom zgradil enega najlepši teniških centrov v Sloveniji. Izjemno dobri pogoji za delo so pripeljali, ob trudu in znanju trenerjev ter strokovnega kadra, tekmovalke in tekmovalce ter ekipe do velikih dosežkov. Naj od največjih uspehov kluba ome-nim le Katarino Srebotnik, ki je danes pod 70. mestom na svetovni lestvici WTA in gotovo se bo povzpela še višje."
na slovesnosti so podelili 60 klubskih priznanj, med drugim zlate pla-kete vsem dosedanjim predsednikom ter Katarini Srebotnik za velike uspehe prav v tem jubilejnem letu.	■ vos
Karate
Letošnje državno prvenstvo v kategoriji do 15 let je prvič štelo tudi za državno prvenstvo osnovnih šol. Med 230 tekmovalci iz 15 klubov sta bila zelo uspešna tudi oba velenjska, ki sta osvojila vsak po tri naslove državnih prvakov.
Predstavniki KK Velenje so skupno osvojili 11 medalj. Državni prvaki so postali Hodžičeva, Vučenovič in ekipa mlajših deklic (Hodžič, Božič, Tamše); druga mesta so osvojili ekipa mlajših dečkov (Mijatovič, Pavlovič, Vučenovič), ekipa malčkov (Medved, Božič, Mrkonjič) in ekipa starejših deklic (Hudarin, Šijak, Čujež); tretja mesta ps so osvojili Lidija Božič, Amela Džakulič, Sanela Pejkunovič, Rajko Mijatovič in Domen Črešnik. Osvojili so še več ostalih vidnih mest in izredno razveselili trenerja Draga Cingesarja, vsi skupaj pa bodo v soboto nastopili na močnem odprtem prvenstvu Ljutomera.
Tri naslove državnih prvakov so osvojili tudi predstavniki KK Tiger: Edvin Vejzovič pri malčkih, Dino Softič je bil drugi, Jasmir Aletič pri mlajših dečkih in Slavica Ilinčič pri mlajših deklicah.
Na mednarodnem prvenstvu Ljutomera so bili v konkurenci 430 tekmovalk in tekmovalcev odlični predstavniki KK Tiger iz Velenja. Osvojili so nekaj vidnih mest, zmagali pa so Edvin Vejzovič, Omer Tabakovič in Alisa Redžič.
Na odprtem prvenstvu Lenarta je nastopilo preko 300 tekmo-valcev iz Šlovenije in Hrvaške, predstavniki KK Velenje pa so dose-gli vidne uvrstitve v različnih kategorijah. Zmagala je Jasmina Hodžič, tretja mesta so osvojili Rajko Mijatovič, Daniel Maksimovič in Mirela Šijak v katah, v športnih bojih je bil Boris Črep drugi, Jasmina Hodžič pa tretja.	■
Velenje
Z vetrom v laseh
Športna unija Slovenije že četrto leto pripravlja športno -humanitarno akcijo "veter v laseh - s športom proti drogi." Akcija sodi v gibanje "šport za vse," s katerim se športna unija zavzema za naraven, zdravju in okolju prijazen, varen in uravno-težen športni slog življenja. Otrokom in mladostnikom želi na zdrav, dejaven in razgiban način predstaviti možnosti preživlja-nja prostega časa.
Vseslovenska akcija bo letos zajela 51 mest in krajev, sklepna prireditev pa bo 19. junija v Slovenski Bistrici. Minuli petek je bila prireditev v in pred Rdečo dvorano V Velenju, osnovnošolci pa so se pomerili v ulični košarki, odbojki in spretnostnem rola-nju.
Vrstni red najboljših - ulična košarka: 1. Biba Roeck, 2. Livada 1,3. Livada II; odbojka: 1. Chikens, 2. Luzeiji, 3. Gustav Šilih; spretnostno rolanje - dečki: 1. Andrej Beričič, 2. Grega Kotnik, 3. Miha Zorman; deklice: Andreja Belcl, 2. Maja Fras, 3. Maja Zorman.
V zabavnem programu so nastopile tri plesne skupine z osnovnih šol Antona Aškerca in Šalek.	■
Ekskurzija velenjskih častnikov
Območno združenje slovenskih častnikov Velenje je organiziralo strokovno ekskurzijo v vojašnico slovenske vojske v Kranju, kjer so si ogledali zaščitna sredstva proti atomskim, biološkim in kemijskim bojn-im sredstvom, na brniškem letališču pa aviacijo slovenske vojske.
To je bil prvi javni ogled avionov Pilatus in helikopterjev slovenske vojske.
■ R ±.
Velenjski častniki. V ozadju pribegli helikopter gazela, ki so ga med vojno za Slovenijo varovali velenjski teritorialci.
Vdbimo vas na Petrolov bencinski servis Velenje III, na Celjski cesti 53!
ft||pcn prodajalna Pameče
I >, Informaciie in prodaia »602 41-4S1 41-240
Slovenska naftna druiba d.d.
Pričakuje vas ekipa prijaznih
prodajalcev, ki vam pomaga pri:
-	zamenjavi žarnic, brisalcev, olja, dolivanje vitreksa in antifriza v vašem vozilu
-	izboru prehrambenega blaga in pijač
-	nakupu gospodinjskega plina v jeklenkah
-	pranju vozila v sodobni in okolju prijazni avtopralnici
AKCUA:
V MESECU JUNIJU PRINAKUPU
NAD 3000 SIT 10% POPUST PRI
PRANJU VAŠEGA VOZILA!
■■HMH
mhih
cttflH
Odprite vrata s kljukami
Olivari.
Vlesna Vaš partner pri gradnji in adaptaciji!
□
ZANIMAM SE ZA:
| ADAPTACIJA OBJEKTA
□	zamenjava oken
□	zamenjava vrat
□	talnih oblog/laminatov _| NOVOGRADNJA
□	dobava in montaža oken
□	dobava in montaža vrat
□	dobava in montaža talnih oblog/laminatov
Program kljuk
ZELIM, DA:
□	mi pošljete prospekte in cenike -stavbnega pohištva
-kljuk
□	me seznanite z ugodnostmi nakupa in plačilnih pogojev Q vaš strokovnjak opravi ogled objekta in svetuje
□	dodatne informacije o-
Ime in priimek
Naslov
Telefon
18 KAS ČAS
OBVEŠČEVALEC
3. junija 1999
KINO VELENJE
v hotelu PAKA
GIBANJE PREBIVALSTVA
mm močaua
Četrtek 3.6. ob 20.uri KO PRIDE JOE BLACK
melodrama Režija: Martin Best Vloge: Brad Pitt, Anthony Hopkins, Clalre Forlani Dolžina: 180 minut
V	življenje uspešnega medijskega mogotca Parrisha nenadoma vstopi mladenič po imenu Joe Black, ki se zaljubi v njegovo hči Susano. Joe Black je dejansko v tem mladeniču le utelešena smrt, ki želi spoznati življenje tega popolnega poslov-neža. Nehote pa njuno druženje spremeni oba, tako Parrisha, ki začne drugače gledati na življenje kot tudi smrt, ki začuti čar življenja. Povsem nedolžna žrtev pri tem je seveda Susana, ki se smrtno zalju-bi v mladeniča, nevede, da se bo-sta morala nekega dne posloviti. Bo temu res tako?
Petek 4.6. ob 20.30h in 23.h Sobota 5.6. ob18h in 20.30h Nedelja 6. 6. ob18h in 20.30h Ponedeljek 7. 6. ob19h
BENEŠKA KURTIZANA drama
Režija: Marshall Herskovitz Vloge: Catherine McCormack, Rufus Sewell Dolžina: 110 minut
V	času, ko ženske niso imele nika-kršnih pravic, si je čutna in očarlji-va ženska, upala kljubovati družbe-nim pravilom. Veronika Franco je strastna Ijubimka in intelektualka, ki se zoprstavi omikanim, a dekadent-nim Benetkam šestnajstega stolet-ja. Zagovarja pravico žensk, da morajo biti, ne glede na družbeni položaj, enako Ijubljene in spošto-vane. S svojim telesom, duhom in nalezljivim humorjem je Veronica
spremenila srca mož in usodo žensk.
Torek 8.6. ob 20.30h Sreda 9.6. ob 20.30h
BOUE NE BO NIKOLI
komedija
Režlja: James L. Brooks Vloge: Jack Nicholson, Helen Hunt (Oskarja'98 za glavni vlogi) Dolžina: 135 minut
Melvin je odličen pisec Ijubezen-skih romanov, ki pa v življenju pima sreče s kontakti z Ijudmi. Je vase zaprt, zoprn mož, ki je bolestno na-
vezan na samo eno natakarico, ki mu streže hrano. Ko le ta nekoč ne pride v službo je zelo nesrečen. Ima še veliko drugih problemov, re-cimo sosedovega psa, ki ga mora paziti, ker je sosed v bolnišnici. Ta pes se namreč tako naveže nanj, da noče nazaj k svojemu lastniku. Nastane pisana druščina, ki spre-meni vse Melvinovo, natakaričino tertudi sosedovo življenje. Kljub naslovu, na bolje, seveda. Prijetna komedija, pisana Nicholsonu na kožo.

Vsoboto5. 6. ob 16h, v nedeljo 6. 6. ob16h
ŠKRATJE komedija
Režija: Peter Hevvitt Vloge: John Goodman, Jom Broadbent Dolžina: 86 minut
Škratje živijo v vsakem domu. Naši škratje pa imajo velik problem, saj namerava pohlepni odvetnik spre-meniti stanovanjsko hišo, v kateri živijo, v stanovanjski kompleks. Kako rešiti hišo? Povežejo se s si-nom gostiteljske družine in posku-šajo rešiti svoj in njegov dom. Dogodivščina najmanjših Ijudi na svetu se lahko začne. Žrebanje obiskovalcev! Vsak dan dve nagradi!
Filmski ciklus ROMANTIKA NA VSENAČINE:
Torek8.6. ob19h Sreda 9. 6. ob19h
BOUE NE BO NIKOLI
(komedija)
Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT. Rezervacije vstopnic po teletonu niso možne. V predprodaji lahko kupite vstopnice
tudi za teden dni naprej, pri blagajni kina, vsak dan, eno uro pred prvo predstavo in dalje.
Informacije o predstavah: 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
Informacije in predprodaja vstop-nic: 898 24 91 eno uro pred prvo predstavo in dalje.
Dežurna pogrebna služba PUP pokopališče Podkraj:
Teleton: 063/865-866, 0609/640-208,0609/620-128.
ONESNAZENOST ZRAKA
zavounje
02/m3
189mikro-gS02/rr 256 mikro-g S02/m3
MESTNA OBĆINA VELENJE URAD ZA OKOUEIN PROSTOR
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 24. maja do 30. maja 1999
Upravna enota Velenje Poroke:
Lilijana Vukajlović, Velenje, Goriška c. št. 51 in Dragan Kovačević, Velenje, Goriška c. št. 51; Maja Tepej, Velenje, Cesta pod parkom št. 36 in Aleš Puklič, Velenje, Cesta pod parkom št. 36; Andreja Tajnik, Topolšica št. 52 in Slavko Štakne, Topolšica št. 52; Mojca Zamuda, Ljubljana, Ježica št. 6 in Andrej Imperl, Velenje, Koroška c. št. 13/b; Barbara Bahtič, Velenje, Cesta X. št. 8 in Andrej Holešek, Velenje, Cankarjeva c. št. 2/b; Veronika Vačovnik, Ravne št. 199 in Srečko Stropnik, Šoštanj, Cesta talcev št. 1.
Emil Štimac, roj. 1942, Kočevje, Dolga vas, Omerzova ul. št. 2; Antonija Zupanc, roj. 1910, Blatni
vrh št. 15; Franc Mirnik, roj. 1910, Celje, Cesta na Ostrožno št.93; Marija Ajdovec, roj. 1911, Šenčur, Mlakarjeva ul. št. 8.
Upravna enota Žalec Poroke:
Urška Železnik, Dobrič in Boštjan Zabukovnik, Andraž nad Polzelo; Mateja Pinterič, Ločica ob Savinji in Branko Kočevar, Ločica ob Savinji; Karmen Čeh, Polzela in Leon Cokan, Dobrteša vas; Magda Rak, Tabor in Miran Cizej, Poljče.
Avguštin Mastnak, star 81 let, Žalec, Ul. Savinjske čete 6; Katarina Kač, stara 80 let, Prebold, Reška c. 85; Stanislav Pučnik, star 79 let, Polzela 69; Boštjan Škoflek, star 23 let, Vinska gora 37.
DEZURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za siužbo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je po-trebno takojšnje ukrepanje eklpe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informa-cije v zvezi z reševalno službo kličite na teletonsko številko 851-065, dežurno siužbo pa na 856-711.
Zdravniki:
Četrtek, 3. junija - dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Blatnik, nočni dr. Kočevar in dr. Grošelj Petek, 4. junija - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Urbanc in dr. Gusič Sobota, 5. in nedelja, 6. junija -
dežurni dr. Friškovec in dr. Budnjo Ponedeljek, 7. junija - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr.Stravnik, nočni dr. Rus in dr. Žuber Torek, 8. junija - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Kočevar in dr. Lovrec-Veternik Sreda, 9. junija - dopoldan dr. Markoš, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar
Zobozdravstvo:
5. in 6. junija - dr. Darinka Šuster, v dežurni zasebni zobni ambulanti, Cesta bratov Mravljakov 13, Velenje.
Lekarna v Velenju:
Dežuma služba je organizirana ne-prekinjeno. Tel.: 898-18-80.
\feterinareta postaja Soštanj:
Od 4. do 11. junija - Ivo Zagožen, dr. vet. med., mobitel 0609/633-677.
Privoščite si kakšno prijetno urico prav zase, zaplavajte v bazenu, se sprostite v savni, izberite katero od številnih masaž ali nadomestite pomanjkanje sonca v solariju...
(^erme (^opolšica
i
Nasmeh ie
nepozabna Melodija srca
VIUNIJUSMO PRIPRAVILI
ZANIMIV PROGRAM PRIREDITEV:
V juniju razstavlja slikarka Barbara Zamuda iz Velenja.
• Za zabavo bo v maju VSAK T0REK, PETEKIN
S0B0T0 igral DU0 PARTY. 0 V četrtek, 17. junija ste vabljeni na nastop
V
folklorne skupine OLJKA iz Smartnega ob Paki
SOBE - ZIMMER - ROOMS
KRONE
Cenik celotne ponudbe
MORAVSKE TOPLICE Dolga ul. I
Rezervacije na tel.: 069/ 26-434, 48-646, GSM: 041/ 404-648
0d!4. do1.10 Julij in avgust
5 dni z zajtrkom 10.500 SIT + TT	2.000 SIT + TT
5 dni polpenzion z eno svečano večerjol 5.000 SIT + TT	16.000 SIT + TT
7 dni z zajtrkom 14.000 SIT + TT	16.800 SIT + TT
7 dni polpenzion z eno svečano večerjo 20.000 SIT + TT	22.000 SIT + TT,
7 dni bivanja možnost kuhanja_9.000 SIT + TT	10.000 SIT + TT
Rezervacije na tel.: 069/ 26-434,48-646, GSM: 041/ 404-648 Igrajte se z nami čez celo leto, da lahko letujete NEOMEJENO BREZPLAČNO. Zbirajte svoje dneve in na koncu lahko izkoristitej (razen julija in avgusta).
Kako? I varianta: Za vsako prijavljeno osebo dobite 1 d bivanje z zajtrkom.
II varianta: Pri prijavi, če vas je več kot 5,1 brezplačno bivanje z zajtrkom.
Želimo vam prijetno bivanje v turističnem objektu	Kro
f: 497 66 80/ 497 66 81
CETRTEK, 3. junija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročiia; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 ZdravniŠki nasveti; 18.00 DJ nevvs; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 4. junija:	6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto motozveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko postajo Celje; 9.00Turistična ponudba Zreč in Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 5. junija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne irrformacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poroćila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz DIM; 18.00 V imenu sove; 19.00 Nasvidenje.
NEDEUA, 6. junija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9. 30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 7. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne intornrracije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svide-nje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ time; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 8. junija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19J00 Na svm&hje.
SREDA, 9. junija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko postajo Celje; 8.50 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svi-denje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
nikoli sami
mm


ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA G VELENJE VELIKI V ŠKALE
II 24. 5. II 25. 5. 1126. 5. 19 2V. 5. M 28. 5. I I 29. 5. ■ 3Q. 5.
... vem, da	... tak pač sem.	... Kdo bi sicer
veliko Ijudi živi v	Vem,	pomagal
stiski. Želela bi,	da delam	Ijudem
da majhen dar	prav	v stiski.
dobi prav vsak	in to mi je	če jim
SMlI T	r v veselje.	*h.e bi mi?
Sodelujte v največji humanitami akciji na Slovenskem. Izpolnite nakaznico, ki ste jo dobili po pošti in po svojih močeh pomagajte Ijudem, ki potrebujejo vašo pomoč. Prekinimo žalostne zgodbe, ki se odvijajo v naši bližini. Naj delček naše sreče doseže tudi druge.

3. junija 1999
OBVEŠČEVALEC
KAS ČAS 19
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
KOSILNICO ALPINA za hriboviti te-ren, prodam. Telefon 854-783.
GLASBILA
PRODAM CITRE HOLCMAN in ku-
pim rabljen betonski mešalec. Telefon 858-412
INŠTRUKCIJE
INŠTRUIRAM MATEMATIKO za
osnovno in srednje šole. Telefon 856-801
KUPIM
KUPIM rotacijsko kosilnico, rablje-no, SIP 135. Telefon 0602-55-812
KUPIM DELNICE GORENJA in
BD in vse ostale PIDE. Telefon 862-392.
POSESTI
ZAZIDLJIVO PARCELO ZA VIKEND,
8 km iz Velenja, prodam. Dokumentacija urejena. Telefon 850-958.
STAREJŠO HIŠO, 14 km izVelenja, s centralno, telefonom, 1260 m2, asfalt, prodam. Antonija Pajenk, Spodnji Razbor 63, Šoštanj. KUPIM ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Velenja. Telefon 041-637-322.
ZARADI BOLEZNI ODDAMO gostin-
ski lokal, ali prodamo hišo s stano-vanjem. Telefon 857-070. KUPIM HIŠO, vikend, zidanico ali za-zidljivo parcelo. Telefon 062-100-466.
MANJŠO STANOVANJSKO HIŠO v
Velenju, najraje Gorica ali Šmartno, kupimo. Ponudbe pod šifro "Velenje".
RAZNO PRODAM
OKRASNI VRTNI VODNJAK, pro-
dam. Telefon 893-210. SVINJSKO MESO iz zmrzovalne skrinje 5 kg in 5 kg suhega mesa ter češplovo žganje prodam po znižani ceni. Telefon 726-476. SMREKOVE OESKE, 2 cm, vzpored-no robljene, prodam za 18.000 SIT/m3. Telefon 881-074.
STANOVANJA
TRISOBNO STANOVANJE na
Kardeljevem trgu 2, prodam ali me-njam za garsonjero. Telefon 850-026.
ODDAM V NAJEM DVO IN POL SO-BNO STANOVANJE v Velenju. Telefon 855-667.
VOZILA
LADO RIVO, letnik 88,1. lastnik, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 893-066, zvečer. ZASTAV0128, letnik 90, prodam. Telefon 882-988.
Z4URNADAN H V POGREBNI SLUŽSi TIŠINAIN CVETUČARNI IRIS VAM V ZAHVALO, DA STE NAM ZAUPALI ^ PODARIMO ŽARNIVENČEK V VREDNOSTI I	10.000 SIT.
TEL.: 063 / 853 - 727, GSM: 041 / 682 - 369
KUPIM0 - NAJAMEM0
• Različna stanovanja v Velenju PRODAMO:
•Garsonjero s kuhinjsko nišo in balkonom 37 m2 v Šaleku, II. nadstropje, opremljeno, cena 42.000 OEM, plačati čim prej, vseljiva 1.1.2000, do konca leta vam plačujemo mesečno najemnino 300 DEM
06» 161-835,0608/ 824-778,041/ 820-M9
APN 6, malo vožen, prodam. Telefon 483-735.
GOLF 1,3, letnik 88, registriran, ugodno prodam. Telefon 886-085. ŠKODO FORMA LX, letnik 93/94, reg. do 99/12, prodam. Telefon 063-893-797
VESPO 200, prodam. Telefon 862-089, popoldan 861-643. AVTO RENAULT MEGAN 1,6, letnik 96, reg. 99/7, s klimo, prodam. Telefon 041-629-056.
ZAPOSLITVE
NUDIMO DELO prodajnega referen-ta- telefonista v Velenju, za študente ali upokojene. Pisne ponudbe pošlji-te pod šifro "Delo".
ŽIVALI
RODOVNIŠKE MLADIČKE
Bemskega planšarskega psa. Telefon 763-653. PUJSKE 25 do 35 kg, za zakol ali nadaljno rejo, prodam. Telefon 886-261.
BIKCA, 120 kg, prodam. Telefon 881-158.
AKCIJSKA PRODAJA mladih kokoši, ki že nesejo, po 750 SIT/kom v nedeljo 6. 6. od 8. do 8.30 ure, v Šaleku pri cerkvi.
Telefon 0602-61-202.
Ko je v srcu bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več Tebe ni.
ZAHVALA
Ustavil se je Tvoj korak, prenehalo je mnogo, mnogo prerano biti Tvoje mlado srce. V nas je nastala praznina, ki boli in skeli, ker Tebe dragi sin, bratec
BOŠTJAN ŠKOFLEK
2.12.1976 - 17.5.1999 iz Vinske Gore
med nami več ni.
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v tako težkih trenutkih pomagali ob nenadni izgubi dragega sina, stali ob strani in nam pomagali, lajšali bolečino, se iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi Gasilskemu društvu Vinska Gora, pevcem, govornikoma gospodoma Vladu in Edu za ganljive besede slovesa, hvala gospodu župniku, in gospodu Usarju. Iskrena hvala sošolcem, ter vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali.
Zalujoči: Ati, mama, sestra Mateja ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 92. letu starosti je za vedno odšel naš dragi ate in stari ate
IVANŠOLN
iz Soštanja
Tvoje srce je nehalo biti za nas, v Tvojih očeh se ne zrcali več skrb za Tvoje drage, pesem je utihnila na Tvojih ustih, a za vedno boš ostal naš dragi ate!
Posebna zahvala velja zdravnikom: dr. Lazaiju, dr. Menihu, dr. Stupaiju, dr. Pirtovšku,.dr. Friškovcu,
Patronažni službi in medicinskim sestram ZD Soštanj. Zahvaljujemo se tudi duhoviku gospodu Kvartiču, kolektivoma OŠ KDK Šoštanj, Vegrad
IDDS trgovina Ana, gospe Ramšak, gospodu Novaku iz Metleč, družinam Koren iz Stare vasi, Turkovim, Kočevarjevim in ostalim sosedom ter sorodnikom. Zahvala velja gospem: Zdenki Videmšek, Štefki Sovič, Kristini Slamek in Mariji Štajner. Hvala pogrebni službi Usar, govorniku gospodu Ivanu Medvedu, TUŠ Šoštanj, godbi Zarja, KS Šoštanj in pevcem. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospre-mili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter sočustvovali z nami.
ŽALUJOČINJEGOVI
Klub zdravljenih alkoholikov Velenje praznuje 25 let svojega delovanja.
Slovesnost ob tem jubileju bo v * soboto, 5. junija, s pričetkom ob 10. uri v Kulturnem domu Veienje,
Vsi člani kluba, somišljeniki in simpatizerji Ste vljudno vabljeni!
Organizacijski odbor
lOSREDMftVO
AU
ŽEUTE PR0DATI DELNICE? Prijazno osebje vam je na voljo, zato pokličite in jih obiščite v poslovalnicah: Velenje; Foitova 2, tel.: 963/870-070 Celje; Cesta 14. divizije 14, tel.: 486-086 Slovenj gradec; Ozka iilica 4, tel.: 0602/511-161 Veselimo se sodelovanja z vami. Alfa kolektiv
male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do
16. ure. 2: 898 17 51
l: a i	»1«	Mimts	FVIH
Pravi naslov za ospešno reklamn			18981750
ZDRAVSTVENIDOM
V E L E N J E
Spoštovane občanke in občani!
Obveščam vas, da bomo v kratkem času pri vhodu na dvorišče zdravstvenega doma postavili dvižno zapornico. S tem želimo urediti promet in omogočiti rešilnim avtomobilom in ekipam nujne medicinske pomoči hiter in neoviran izhod. Na dvorišču bo dovoljeno parkiranje samo za službena vozila. Dovoz bo dovoljen tudi taksistom in osebnim avtomobilom v nujnih primerih do dežurne službe. Kontakt s triažerjem bo možen preko domofona, ki je vgrajen na levi strani zapornice. Prosim, da obvestilo sprejmete z razumevanjem in ga upoštevate.
Direktor zavoda Jože Zupančič
107,8 MHz FM 88,9 MHz FM
STERE0 RDS m"
107,8 MHz
kaiho vi: m:n.ii:
Smrt in slm (t! liliJiijili sht tuijluijsi «l itmerih lwlt'(in in Mhsli
PE VRTNARSJVO POGREBNA SLUŽBA
Dovolite, da vam v najtežjih trenutkih priskočimo na pomoč in poskrbimo za vse potrebno pri organizaciji pogreba. Pogoje piačiia dogovarjamo posebej.
POGREBNA SLUŽBA PUP, POKOPALIŠĆE PODKRAJ 063/865-866,0609/640-208,0609/620-128
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 88. letu starosti zapustil naš dragi oče in stari oče
IVAN ERHART
iz Metleč pri Soštanju 24. 2.1912 - 29. 5.1999
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v naj-težjih trenutkih stali ob strani, izkazali sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala za humano pomoč ob njegovi težki bolezni velja zdravstvenemu oseb-ju v Šoštanju in Velenju ter Bolnišnicama Slovenj Gradec in Topolšica.
Žalujoči: sinova Janez in Emil z družinama, hčerka Milena z druiino ter ostalo sorodstvo
Velenje, Domžale, Šoštanj - 29.5. 1999
ZAHVALA
V 86. letu je prenehalo biti srce našega ljubega moža, očeta, dedija in pradedija
MARTINA GOLČMANA
25.10.1913 - 26.5.1999
Tvoje srce več ne bije,	Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, zna-
bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
necem in prijateljem za izrečeno pisno in ustno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in Krstnikov dom. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, govornikoma, praporščakom, pevcem za odpete želostin-ke, častni straži in godbi Premogovnika Velenje ter Šetisku Zalec.
Posebna hvala tudi pogrebni službi Usar.
ŽALUJOČIVSINJEGOVI
Sobotni »ta veseli dan«
Zaradi plazu v Skornem huda kri med krajani
Cesta za promet znova odprta
ŠOŠTANJ - Pred štirinajstimi đnevi je zemeljski plaz, ki se je sprožil pri Stropniku v Skornem, ogrozil gospodarsko poslopje in lokalno cesto, ki vodi iz Skornega proti Šoš-tanju. Cesta je bila zaradi plazu do srede, 26. maja, ko so jo zasilno zaščitili, zaprta za promet, uporabniki pa so morali uporabljati obvoz. Še vedno pa jim svetujejo, da se zaradi svoje varnosti in varnosti drugih, ravnajo po cestnih označbah, ki jih je postavilo cestno podjetje.
Poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito v občini Šoš-tanj Peter Radoja je povedal, da so se odločili za postavitev lovilne stene za padajoče delce. Zaradi teh del bodo mora-li za kakšen dan cesto spet zapreti "Plaz je v Skornem pov-zročil kar nekaj hude krvi, vendar pozivamo krajane k strp-nosti. Samo tako bomo lahko na najboljši možni način ure-dili zadevo, ki je lahko tudi poduk za vse nepravilne in samosvoje posege v naravo. Kot kaže, je plaz v Skornem sprožilo prav to," pravi Radoja.
"Gospodarsko posiopje ni ogroženo, ker stoji na trdnih temeljih, udrl se je samo nasip pod tem poslopjem," je še povedal.
■ mkp
Obnovljena igrala in red na otroškem igrišču
V soboto popoldne so po dobrem mesecu dni odprli vra-ta mestnega otroškega igrišča, ki so ga med tem, ko se po njem ni bilo mogoče sprehaja-ti, krepko obnovili. Mestno otroško igrišče je namenu pre-dal župan Srečko Meh, saj je za obnovo, vredno okoli 6 mili-jonov tolarjev, poskrbela MO Velenje, dela pa je kvalitetno in v roku izvedlo podjetje Cigrad. Zelenice in okolico so uredili delavci PUP-a.
Da je bila otvoritev res »ta prava«, so poskrbeli na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje, ki so jim na pomoč priskočili učenci OŠ Gustava Šiliha. In »Ta veseli dan«, kot se je imenovala pri-reditev, na kateri so številni obiskovalci lahko ustvarjali v mnogih ustvarjalnih delavni-cah ali pa plesali ob zvokih žive glasbe, bi bil vesel še dolgo v večer, če ne bi okoli 17. ure
Otroci in starši so se hitro »vkiopiii« v ustvarjanje v ponujenih ustvarjalnih delavnicah.
»odpovedalo« vreme. Močan dež je prekinil veselje, a igrišče bo ostalo kjer je. Namenjeno vsem, ki se želijo v miru poig-rati s svojimi otroki.
Na mestnem otroškem igrišču so obnovili vsa lesena igrala, igrišče pa izgleda podobno, kot je pred obnovo. Zelenica je ure-
jena, ob iztekih toboganov in drugih igral je prijetna žagovi-na, v hladu mogočnih dreves pa nove klopce. Mlade družine bodo tu zagotovo lahko prežive-le kakšno prijetno urico. Tudi nekdanje sanitarije so učenci Gustavke lepo pobarvali, moti-ve pa je narisala Urša Strop-
nik. Usposobili jih zaenkrat ne bodo, saj je v podhodu Masto-dont urejeno javno stranišče. V bodoče bodo ponudbo na igrišču obogatili z gostinsko ponudbo, poskrbeli pa bodo tudi za dnevno in nočno varo-vanje.
■ Bš
SREČANJE PRVIH VELENJSKIH MATURANTOV - pred dne-vi so proslavili tridesetletnico mature prvi veienjski maturantje. Srećanje so pripravili v prenovljenem hoteiu Paka, tam, kjer se je pred tridesetimi leti prvič v Velenju oglasila znamenita Gaudeamus Igitur.
Seveda so se prvi velenjski maturantje v teh tridesetih letih nekajkrat srečali, a tokratno snidenje je bilo še toliko bolj prisrčno, udeležba je bila dobra tako iz vrst nekdanjih dijakov kot profesoijev,prijateljski pogovori pa so se vlekli v jutranje ure.
Večina je tudi uspešno doštudirala, mnogi pa so na pomemb-nih delovnih mestih. Jože Meh je vodja kadrovske službe v Gorenju, Emilijan Avberšek, bolj znan kot Muc je član gleda-lišča v Novi Gorici, Javo Vrtačnik je direktor šoštanjske termoe-lektrarne, Maijan Plešnik je veterinar, Peter Rebernik je direk-tor Studia R, Marjan Tekauc (avtor tele fotografije) uspešen veienjski fotograf...
Ljubno ob Savinji
Novi kilometri cest
V	okolici Ljubnega brnijo stroji kar na treh cestnih odsekih. Spodnji ustroj pospešeno urejajo v zaselkih Ter in Savina, pri č-emer je treba poudariti, da bodo dela izvedli in plačali krajani sami. Izvajalca bodo kmalu izbrali, asfaltno prevleko pa naj bi novi kilometri dobili še v tem mesecu. Naložba je skupno vred-na 42 milijonov tolarjev, polovico tega pa naj bi prispevala država. Poleg krajanov in občine bosta naložbo denarno podpr-la ministrstvo za kmetijstvo preko programa celostnega razvoja podeželja in obnove vasi ter ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj.
Ključ za spodnji ustroj je torej znan in prav na ta način so kra-jani že začeli urejati 4,5 kilometra ceste proti Smrekovcu. Asfaltiranje te ceste bo prednostna občinska naloga v prihod-njem letu, 90 milijonov tolarjev vredna dela pa naj bi seveda "pokrili" tudi z državnimi sredstvi, saj se je občina pravočasno prijavila na ustrezen razpis. Seveda ni treba posebej poudarjati, da brez izjemne volje ter dela in prispevkov krajanov samih, teh in podobnih nalog ne bi nikoli uresničili.
V	ljubenski občini so zadovoljni tudi ob dejstvu, da so v Rad-mirju postavili kar 22 obcestnih svetilk, kar je za naselje brez pločnikov še posebej pomembno, istočasno pa so kraj priključili na kabelski sistem. Dodatnih sedem svetilk so pred kratkim postavili tudi na obvoznici na Ljubnem.
Mjp
Glavni letošnji vojaški nabor končan
1 okrašenimi vozovi, še več pa peš
V petek so pred občinsko naborno komisijo stopili še zadnji fantje, ki bodo v prihodnjih letih služili vojaški rok. Letošnji glavni letni nabor je trajal tri dni, na njem pa so v različne rodove vojske razporedili preko 100 nabornikov. Pri tem žal niso mogli upoštevati vseh želja, ki so jih izrazili bodoči vojaki.
Kot veleva tradicija, so fantje iz okoliških krajev na nabor tudi tokrat prišli z okrašenimi vozovi. Bilo pa jih je manj kot prejšnja leta. Lep voz so pripravili v Plešivcu in Šentilju. Slednjega smo skupaj z naborniki s fotoaparatom ujeli tudi mi.
Drugi del nabora, za tiste, ki tokrat niso uspeli stopiti pred naborno komisijo, bo oktobra. Za prihodnje leto pa razmišljajo, da bi pripravili le en nabor in sicer jeseni, saj je v majskem času veliko nabornikov močno zaposlenih s šolskimi obveznostmi.
■ bš
Šentiljski fantje so se pred močnim petkovim soncem zaščitili
s smrekovimi vejami, ki so jim na lepo okrašenem vozu nudile prijetno senco. Za Naš čas pa so se predenj postavili "po
gasilsko".
Športne igre Zavarovalnice Triglav
Zabova in šport ob velenjskem jezeru
Sportno rekreacijski center ob restavraciji Jezero je bil v soboto prizorišče vsakoletnih športnih iger delavcev Zavaro-valnice IViglav. Velenjčani so več kot tisoč zaposlenim na tej zavarovalnici, ki so prišli prav iz vseh koncev Slovenije, prire-ditev odlično organizirali. In dokazali, da se turistični delavci res trudijo, da Velenje v pozitivni luči spozna vse več obiskovalcev. Prizorišče ob
jezeru je za takšne prireditve zelo primerno, saj ima poleg urejenih športnih igrišč tudi obilo možnosti za zabavo tistih, ki v športnih igrah ne sodelujejo.
Uvodoma so se številni ude-leženci športnih iger zbrali pod velikih šotorom, kjer je za pogostitev poskrbelo podjetje Gost d.o.o, potem pa igre otvo-rili z parado, v kateri so poleg godbe na pihala Zaija iz Šoš-
tanja sodelovale mažoretke in vse sodelujoče športne ekipe. S kočijo pa so na prizorišče pri-peljali tudi generalno direkto-rico in vodjo celjske izpostave Zavarovalnice Triglav. Med drugim so otvoritvi prisostvo-vali tudi župan Srečko Meh, direktor Premogovnika Franc Zerdin... Medtem, ko so eni tekmovali, so si lahko tisti, ki jim do tega ni bilo, ogledali nov Muzej Slovenskega Pre-
mogovništva. In ob koncu so se udeleženci zagotovo poslovili z »Kmalu spet na svidenje.«
■ Bš
Športne igre zaposlenih na Zavarovalnici Triglav so se pričele z parado vseh sodelujočih ekip in dvigom zastave zgodaj dopoldne. Dan pa je bil še dolg in poln zanimivih dogodkov, saj so se velenjski organizatorji resnično potrudili.