Dopisi. Iz Svetine nad Celjem. (Svetinska ceikev. Velikanoč.) Čitatelji ,,Slov. Gosp." še niso nikdar kaj brali od Marije Svetine, čeravno je kraj, na kterem ta starodavna cerkev stoji, silno romantičen in so tje tudi imenitni Celjani od nekdaj radi zabajali in sicer v prej.nih letih zato, da so tam svojo pobožnost opravili, zdaj navadno le zato, da si kraj in starodavno cerkev ogledajo. Iz Celja se gre proti Mariji Sretini v začetku črez kapucinski most in potem po cesti, ki na Laško pelja do krčme pri ,,Grenadirju", kjer se krene črez brv iz desnega na levo obrežje Savine in po kakih 300 korakib moraš pod železniakim mo8tom zapustiti ravno pot in začne se strma pot črez spodni Pečevnik in črez dobre pol ure hoda se pride črez strmi gorski travnik do srednega Pečevnika, kjer se še nahajajo mali vinogradi in človeško oko razveseljuje razgled po južnem gorovji, ki je lastina Celjanov, potem bolj proti zahodu po visokem^ Tolstu in Mrzlici vidijo se že tudi zadnji vrhi Žolcpabskih planin in drugih visokih gor. — Črez sredni Pečevnik se mora zopet zdaj po ravni, zdaj po etrmi poti pol ure hoditi, da ae pride do zgornega Pečevnika, kjer stanujejo zadnji prebivalci celjske fare, večjidel v slabih bajtab in v revščini. Prevžitek in zaslužek teh siromakov iz celega Pečevnika obstoji po zimi po večjem v tem, da v koših donašajo drva celjskim mestnim siromakom, kteri sami vbogi si ne morejo veliko kurjave skupaj kupiti. Zato dajejo še bolj vbogim Pečevnikarjem po 20 kr. za koš drv, ktera se morajo po grdem potu 2 uri daleč donašati. Res krvav zaslužek! Suh se imenuje zadnji kruet v Pečevniku, pri kterein si potniki v Marijo Svetino navadno nekoliko opočijejo in se krasnega razgleda po lepi Savinski dolini veselijo. Vidijo se tudi razvaline celjskega grada, slabi ostanki imenitnega stanovanja nekdaj tako mogocnih celjskih grofov. Res lepo plačilo za že storjeno težavno pot! Od tukaj se gre po prijetnih gojzdih skoraj čisto ravno še kake 3/_ ure boda in le malo prej, kakor se dospe do namenjenega cilja, se zagleda v čarobni samoti starodavna cerkev, ki je v gotičnem slogu sozidana in je od zunaj vsa črna, kakor so take le se redko videti in je posvečena v čast Marije Snežnice in poddružnica sv. Ruperta. Za mrliče, ki v tej aoseski pomerjejo, je na severni strani posebno pokopališče. Na zabodni strani je novejši čas se tudi posebna šola postavila; naj bi le tudi dobrib učiteljev Svetenčani dobivali. Zanimivo bi bilo slišati zgodovino starodavne cerkve Marije Svetine, od ktere pisatelju tega druga ni znano, kakor, da se pravi, da ima ona svoj začetek v dobi celjskih grofov, kteri bi njo bili postavili. Znotranja oprava cerkve Marije Svetine bila je veliko let celo zapuščena; še le pred 3 letmi je prejšni 6. g. župnik Mat. Arzenšek dal velik altar popraviti, predni in sredni del cerkve ,,freško" izmalati. Delo je lično dovr.il Giac. Brollo. Enakega ponavljenja še čakajo zdaj: prižnica, 2 stranska altarja in spodnji del cerkve. Svetenčani še nimajo lastnega dubovnika, akoravno bi ga zavoljo oddaljene farne cerkve res potrebovali. Ker pa sv. Velikonoč vsi kristjani z veseljem obbajajo, zato si vsako leto naprosijo kakega celjskega duhovnika, da njim pride najavetejše daritve opravljat in velikonočnega jagnjeta blagoslovit, |b kterej svečanosti se gotovo vse v cerkev poda, kar leze in gre. Cerkev je navadno polna pobožnib molilcev, ki se po kon.arri pobožnosti med strelom in zvonenjem veselo na dom podajo in človeka prepričajo, da v samotnib krajih navadno prebivajo če tudi vbogi pa dobri ljudje. Iz Ljubljane. (Volitve — cesar.) Slovenci smo imeli zopet priliko prepričati se, koliko moč imamo, če smo složiii in edini. Pred nekimi tedni so naai nemčurski nasprotniki po nemških listih bobnali, da bočejo na Notranjskem pri volitvi deželnega poslanca poskusiti svojo srečo. Ko pa je prišel dan volitve, si se na dan niso upali s STojim kandidatom. Izvoljen je bil od narodne stranke priporočani kandidat g. Peter Grasselli z 58 glasovi. Štirje so volili g. Zelena, ki je pa tudi eden najbolj vnetib narodnjakov na Notranjskem. Se bolj se je pokazalo včeraj pri mestnih volitvab, kako dobra in koristna za nas bi bila vsestranska sprava. Kakor veate, sino bili narodnjaki sklenili letos vdeležiti se mestnib volitev. Nekteri so sicer tudi sedaj boteli, da bi se zdržali volitve in med temi je bil tudi g. dr. Zar- nik, ki je prejšna leta vedno prigorarjal, da naj volimo. Nemčurji so namreč dobo svoje samovlade obrnoli v to, da so vtrdili svojo stranko in pomnožili število svojih privržencev. Še v III. volilnem redu nismo imeli veliko urjanja zmagati, a srao vendar le zmagali, dasi so nemčurji vse žile napenjali, da bi nas podrli. Lovili so svoje privržence po veih kotih ter siloma jib vlaeili v mestno hišo. A vse ni več pomagalo, izvoljeni so štirje naši kandidati, g. dr. Karl Bleiwe.8 s 132 glasovi, g. France Goršič 8 131, g. Fraiio Potočnik s 128 in g. Vaso Petri.i. s 127 glaaovi. Naš peti kandidat g. Regali je dobil 125 glasov in je padel proti g. Doberletu, ki jih je dobil 128. Ker pa je g. Doberlet Krakovčau in rojen Sloveuec, 80 tudi nekteri naših zanj glasovali in mu tako pripomogli k zmagi. Od 346 volilcev Be jih je 252 vdeležilo volitve. Danes voli II. razred. Kar je mestjanov in hišnikov v tem razredu, so skoro vsi vrli narodnjaki, a ker ž njimi vred volijo tudi c. k. vradniki in penzijonisti, zato pod sedanjo vlado ni nikakoranega upanja, da bi v tem razredu kaj opravili. Narodna stranka se volitve ne bode vdeležila. V četitek pa pride na vrsto I. razred in boj utegne zopet hud biti, ker je včerajšna zmaga našim volilcem dala novo upanje in nov pogum. Pa če tudi sedaj pademo, počasi si bodemo tudi v tenr volilnem redu pridobili vecino. Naj vam tudi o pribodu cesarjevem poročim nekoliko besedic. Mnogo ljudstva se je bilo zbralo na kolodvoru, da bi dostojno pozdravilo svojega vladajja, ki se je pripeljal nekaj niinut pred petemi zjutraj 2. t. m. Pričakovali so ga tudi predstojniki raznib vradov in milostljivi knezoškof, s kterim je najdalje govoril. Mestnemu županu je rekel, da hoče Ljubljano obiskati pri drugi priliki. Eo se je imel odpeljati, zaklical je nekdo ,,Vivat", a bilo je vse tiho; župan, ali kdo drugi, je na to zeupil -Hoch", pa tudi zastonj; še le ko nekdo zakliče ,,Živijo in slava našemu caru" donelo je od vseb strani živijo in slava tako moiSno, da jdrugib klicov ni bilo slišati. Cesar so imeli priliko pvepričati se, da je Ljubljana slovensko mesto. Cesar so odzdravili ,,Živili". Nemčurje pa je ta prav nedolžna in nepričakovana demonštracija tako pekla, da so se že na kolodvoru kar očitno jezili rtad Slovenci. Iz Kamce. (Seidlovi priimenki, kamška šola na prodaj.) Svitli cesar imajo najve. naslovov. Za njimi pride pa gotovo naa d r a g i Seidl. Oa je predstojnik mariborskega okrajnega zastopa; ud okrajnega šolskega svetovalstva; prednik srenjakib šol v Kamci in pri sv. Križu: oče ubogih v Kamci; prednik cerkvenega skladalnega kamškega odbora; šolski nadzornik; srenjski ud v Rožbabu in' na Brestenici; deželni in državni poslanec za Slovence (?) mariborskega okraja; poročevalec v vojaškib re.eb in ob ča8u lnirovanja svojih groznih skrbi: srenjski predstojnik v Kamci. Čuda velika, da še se za mežnarsko službo ne trga. Pri tolikih skrbeh tedaj m nemogoče, da mu bočejo v Kamci šolo prodati. Od leta 1874. 1. maja še obreati v žepu nosi, akoravno ao druge srenje njemu že izplačale. Zelo ga obžalujemo, da je pri groznih skrbeh pozabil mariborski branilnici 400 gold. odrajtati, ktere bo moral, menda sam plačati. Drugače se nam šola proda. Od sv. Martina pod Mariborom. (Vreme — sv. leto — učiteljeva plača). ,,Sveto leto slabo leto" velja pri ljudstvu. Res huda zima je bila, vendar naru do zdaj ni močno škodovalo. Pri nas ni več snega, Ijudje že veaelo delajo, po njivab in vinogvadih se vse lepo kaže. Zdaj ljudje posvetno delo opiavljajo, prihodnji mesec pa bomo začeli duhovno delo, narareč svetoletne procesije obhajati. Namenjene so bile za štacije cerkve v Vurbergu in pri sv. Barbari. Da nam pa liberalubi nič ne bodo mogli oponašati zavolj prelomljenja šolskib postav i. t. d. bomo doma ostali. Ni kmalu večje sreče za kako duhovnijo od svetega leta, ki je res čas posebne milosti za vsakega človeka. 0 tem času gospod Bog s prav posebno očetovsko Ijubeznijo na vrata človeškega srca trka in ga b pokori vabi, da bi ojstri in žalostni osodi sodnega daeva vali. 2. aprila je bila šolska seja, v kteri je razun č. g. župnika tudi solski nadzornik g. Robic nazoč bil: dovolilo se je poboljšanje plačila mlademu, pa pridnemu g. podučitelju. — Pretečeui mesec se je na meji naše fare v Dravi našlo truplo neznanega vtopljenega človeka.