HRANA NI ZA TJAVENDAN Tina Hribar HRANA NI ZA TJAVENDAN Zgodba o tem, zakaj je pomembno, da ne zavržemo hrane. To je zgodbica, ki bi lahko pripovedovala o komerkoli izmed nas. A ne, tokrat govori o Janu in njegovi mami. Innnn hrani seveda. Pozoren bralec bo morda opazil tudi nadvse pametnega in lepega vrtnega korenje polža Poldka. limeta polž paradižnik brokoli mama Jan 2 grahožer gr k a o h renjegriz korenje Predstavljajte si večer, na nebu žarijo zvezde in izza oblaka pokuka luna. Čas večerje je ... Mama ti pred nos na mizo postavi krožnik poln ... nečesa, kar ti na prvi pogled morda ni ljubo - na primer kupček zelenega graha z oranžnim korenčkom ... Vse, kar bi si ti ta trenutek poželel, pa so tople, marmeladne palačinke ... Ja, Jan bi kimal z glavo, ravno tako kot ti ... 3 Bil je torej večer. Jan je sedel za mizo. Ni bil zelo lačen. Naj popravim, ni bil zelo lačen jedi, ki mu jo je tisti večer pripravila mama. Vsa ta zelenjava, pa testenine ... Raje bi kaj sladkega ... 4 Krožnik je sprva le opazoval. Nato je prijel vilice ter se pričel igrati s hrano na njem. Iz jedi je na eno stran izbrskal zelene grahke, na drugo stran naložil oranžne korenčke, na tretjo stran pa koščke rdečega paradižnika. "Dovolj imam!" je zavpil in odložil vilice. Krožnik je odrinil stran in prekrižal roki. 5 Mama ga je žalostno pogledala. "Potrudi se, da hrane ne boš zavrgel," je nežno rekla, "Hrana ni za tjavendan." Jan je vztrajal pri svojem. Pomislil je, da če bo le dovolj trmast, bo mama popustila in mu pripravila kaj drugega. A ni bilo tako. Mama je vstala in hrano z Janovega krožnika spravila v hladilnik. Manjše ostanke, ki so se še držali krožnika, pa je postrgala v posodo za kompostne odpadke. 6 Jan je odšel spat malo užaljen in rahlo lačen. 7 Naslednje jutro je mama Jana presenetila z obilnim zajtrkom. "Ooooooo, kako je dobro!" je veselo vzkliknil Jan in se oblizoval. Mama se je nasmehnila: "Hrana, ki si jo pustil zvečer na krožniku, je bila predobra, da bi jo vrgli v koš. Zato sem tvoje ostanke ponovno uporabila in ti pripravila omleto. Iz zrelega sadja ter ostanka jogurta pa sem pripravila sadni zmešanček!" 8 Jan si je začudeno ogledoval pisano, omamno dišečo omleto, nato pa še mamo in jo vprašal: "Ti je uspelo vse moje ostanke večerje skuhati v to slastno omleto?" Mama je odkimala: "Žal ne." Kaj se je zgodilo z delom hrane, ki je nisi dala v omleto?"je radovedno vprašal. 9 Mama je Jana odpeljala za hišo in mu pokazala kompostnik, ki je stal ob vrtu. "Iz ostankov naše hrane, ki je ne moremo reciklirati v nov obrok, nastane odlično gnojilo za zelenjavo na vrtu, ki mu rečemo kompost," mu je razložila. 10 Odstranila je pokrov kompostnika in Janu pokazala notranjost: "Če svoje ostanke živil in jedi odložiš v kompostnik, le-ti razpadejo in se spremenijo v naravno gnojilo." "Ali lahko na kompost odvržemo katerokoli hrano?" je z zanimanjem vprašal Jan. Mama je odkimala: "Ne, na kompost ne smemo odlagati mesa, kosti, mlečnih izdelkov, rib, masti in olja. Ta hrana privablja škodljivce in pri razkrajanju zeeeelo smrdi." 11 Na kompost lahko olupke sadja in zelenjave jajčne lupine odvržemo: oreške, semena in njihove lupine ostanke jedi čajne vrečke in kavno usedlino 12 Na kompost mleka in mlečnih izdelkov (jogurti, skuta, siri, smetana ...) mesa in mesnih izdelkov ne smemo (klobase, salame, paštete ...) kosti masti in olj č odvreci: orehov in njihovih lupin olupkov limone in drugega škropljenega sadja 13 Zvečer je Jan pojedel prav vso večerjo. Ja, prav ste prebrali. Celo zelenjavo je pojedel. Zadovoljno se je obliznil in potrepljal po trebuščku. Pogledal je svoj prazni krožnik in se zamislil. "Mami, kaj se zgodi z vso hrano, ki jo ljudje vržemo proč?" je zaskrbljeno vprašal. Mama je odgovorila: "V kolikor sami doma nimamo kompostnika, zavrženo hrano zbiramo v rjavem zabojniku za biološke odpadke. Vsebino zabojnika smetarji odpeljejo na odlagališče odpadkov. Biološke odpadke lahko kompostirajo ali predelajo v bioplinarni. Žal pa nekaj hrane peljejo tudi na sežig." 14 Ko zavržemo hrano, zavržemo tudi energijo, vodo in embalažo, ki so jo uporabili pri proizvodnji, pakiranju in transportu do trgovin. Hrana pri gnitju izloča tudi veliko metana, plina, ki vpliva na globalno segrevanje. 15 Zjutraj je mama iz predala vzela papir in svinčnik, se obrnila k Janu in mu rekla: "Jan, imam super EZNAM MASLO zamisel. Napisala bova tedenski 1 jedilnik in naredila nakupovalni NAKUPOVALNI S JOGURT listek. Tako ne bova nakupila KORENJE 2 l preveč hrane. Vendar najprej 1kg potrebujem prehranskega SOLATA SIR detektiva, ki bo pregledal, katera 1 velika pol kg živila imava doma in jih lahko ta KROMPIR MLEKO teden skuhava v okusno jed." 3 kg 5 l Jan je pregledal hladilnik, shrambo JABOLKA JAJCA in zamrzovalnik ter naredil seznam 2 kg 10 živil, ki jih je našel. Nato sta z OLJE mamo sedla za mizo in skupaj KRUH 2 l napisala jedilnik, ki je vseboval kar 1 kg največ živil, ki jih že imata doma. KOSMIČI Nato sta se lotila še oblikovanja 1 škatla nakupovalnega listka. Na njem so se znašla živila, ki jih nista imela doma, vendar jih bosta potrebovala za pripravo jedi na jedilniku. 16 Na svetu se zavrže več kot tretjina vse pridelane hrane. Da bi zmanjšali količino zavržene hrane, ne kupujmo več hrane, kot jo lahko pojemo. 17 tržnica Popoldne sta mama in Jan obiskala tržnico. Seveda sta s seboj vzela tudi nakupovalni listek. Jan se je ustavil pred stojnico, ki je bila polna najrazličnejšega sadja in zelenjave. CVETAČA PAPRIKA beluši čebula PARADIŽNIK KUMARE KROMPIR ZELJE korenje 18 Mama je pokimala: "Zelenjava in sadje sta dobra za tvoje zdravje. Vsebujeta namreč veliko vitaminov, mineralov in vlaknin, ki so nujno potrebni za banane naše telo." grozdje jajčevci por solata 19 Mama pregleduje zelenjavo in sadje ter se odloči: "Kupiva nekaj solate in jabolk. V tej gajbici so jabolka, ki jih prideluje kmetica Micika iz sosednje vasi. V tem letnem času sta ti dve vrsti zelenjave in sadja še posebno okusni." Jan pokima in vpraša: "Bova kupila tudi pomaranče?" "Morda naslednjič," odgovori mama. "Te pomaranče so do nas pripotovale od zelo zelo daleč," pojasni. 20 Za hrano, ki k nam pripotuje iz zelo oddaljenih krajev, porabljamo veliko goriva in s tem onesnažujemo zrak. Za naše okolje je bolje kupovati hrano, ki raste čim bližje nas, saj je tako ni potrebno pripeljati od daleč. 21 Jan je znova pregledal nakupovalni listek, se obrnil k mami in rekel: "Nakupiti morava še kar nekaj zelenjave. Ta teden bo na jedilniku manj mesa." Mama je pokimala in pokazala na korenje: "Prav imaš. Tako sva se odločila, ker je pridelava zelenjave okolju prijaznejša. Za pridelavo zelenjave porabimo manj energije in manj onesnažujemo okolje, kot z rejo živali." korenje 22 Na Zemlji živi več kot 1,5 milijarde goveda. Vsaka od teh živali z riganjem in prdenjem v okolje izpušča veliko metana. Govedo letno proizvede več toplogrednih plinov kot vsi avtomobili, letala, ladje in vlaki skupaj. 23 Mama je iz torbice vzela vrečki, ki sta ju z Janom zašila iz odpadnega blaga. V njiju sta naložila kupljena živila. Nato sta se odpravila proti domu. Jan se je zasmejal: "Danes za pot domov ne bova uporabila avtomobila. Uporabila bova zeleni transport - svoje noge!" 24 Predpripravljeni obroki so zapakirani v različno embalažo, ki jo težko recikliramo. MOKA Kadar za kuhanje uporabimo sveža živila, porabimo manj embalaže. Ne samo, da so take jedi okusnejše, so tudi boljše za naš planet! JABOLČNA PITA 3 Samo pogrej 0 % pravega sadja 25 Zvečer je Jan pomagal skuhati večerjo. Pa ne kakršnokoli večerjo. Pripravil je reciklirano večerjo. Uporabil je hrano, ki je ostala od kosila. Mama ga je pohvalila: "Odličen kuhar si!". Jan je ponosno odvrnil: "Hvala mama. Saj veš kaj pravijo ... 26 "Hrana ni za tjavendan!" Od takrat dalje sta Jan in mama večerje vedno kuhala skupaj. Ustvarila sta pravo malo knjižico recikliranih receptov. Jan pa na svojem krožniku nikoli več ni pustil niti koščka hrane. 27 ČAS ZA KVIZ Kaj od spodaj napisanega je res? Ponovno preberi knjižico in poskusi ugotoviti. Pravilnost odgovorov preveri na naslednji strani. 1.) Ostanke jedi in živil lahko predelamo tako, da našim rastlinam pomagajo rasti. 2.) Na kompostni kup lahko odložimo katerokoli hrano. 3.) Ljudje zavržemo tretjino svetovno pridelane hrane. 4.) Nekatera hrana k nam pripotuje z letalom. 5.) Vzreja živali je zelo dobra za naš planet. 28 Rešitve kviza 1.) RES JE. Iz ostankov hrane lahko naredimo kompost, ki je odlično gnojilo za naše rastline. (Poglejte strani 10-11) 2.) NI RES. Na kompostni kup ne smemo odlagati mesa, mlečnih izdelkov, rib, masti in olja. Ta hrana privablja škodljivce in pri razkrajanju zelo smrdi. (Poglejte strani 11-13) 3.) RES JE. Ljudje zavržemo tretjino svetovno pridelane hrane. (Poglejte stran 17) 4.) RES JE. Nekatera hrana k nam pripotuje od zelo daleč, tudi z letali. Pri tem porabljamo veliko energije in onesnažujemo okolje. Bolje je kupovati lokalno in sezonsko hrano. (Poglejte stran 21) 5.) NI RES. Govedo proizvaja velike količine metana, ki zelo prispeva h globalnemu segrevanju in podnebnim spremembam. (Poglejte stran 23) 29 IDEJNICA V prebrani zgodbi Jan in njegova mama načrtujeta obroke, ki jih bosta pojedla - napišeta namreč jedilnik. Na podlagi seznama hrane, ki jo že imata doma, in napisanega jedilnika, izbereta živila, ki jih potrebujeta za pripravo obrokov, ter naredita še nakupovalni listek. Tako ne bosta nakupila več hrane, kot jo potrebujeta. Doma se pogovori z odraslim, ki pri vas kuha obroke. Predlagaj mu, da skupaj sestavita tedenski jedilnik. Tudi vidva načrtujta jedilnik tako, da uporabita čim več hrane, ki jo imate že doma. Dajta si poseben izziv - vsaj 3 dni v tednu pripravite brezmesne jedi in poskusite uporabiti čim več lokalno pridelanih živil. Katera živila morate kupiti? Skupaj z odraslim napišita/narišita nakupovalni listek. Tudi ti lahko pripraviš plakat o kompostiranju. Živila lahko narišeš ali izrežeš iz časopisa. Na plakatu prikaži za kaj uporabljamo kompost in kako ga pridobimo. Prikaži živila, ki jih lahko in ki jih ne smeš odlagati v kompostnik. Pojdi v trgovino in razišči ponudbo hrane. Koliko vrst lokalnih živil prodajajo? Katera so? Poišči posebne ponudbe trgovine npr. "kupiš en izdelek, dobiš dva". Zapiši si listo teh ponudb. Z odraslimi se pogovori o vplivu in pomenu takšnih trgovinskih akcij. Kako lahko tovrstne akcije prispevajo k povečevanju količin zavržene hrane? Pojdi v trgovino in si oglej ponudbo svežega sadja in zelenjave. Najdeš živila, ki so lokalna, pridelana v Sloveniji? Koliko zelenjave in sadja pa je uvoženega iz drugih držav? Razišči, kako dolgo pot so opravili do trgovine. Napiši zgodbico ali pesem o njihovem potovanju. 30 Slovar EMBALAŽA MINERALI Z njo zavijemo in zaščitimo stvari, ki smo jih Hranila, ki nam pomagajo rasti in ostati zdrav. kupili. ENERGIJA ODLAGALIŠČA ODPADKOV Moč, ki jo potrebujemo, da nekaj deluje. Prostor, kjer odpadke zbirajo, sortirajo, zažigajo, zakopljejo v zemljo. KOMPOSTNIK Zabojnik za zbiranje rastlinskih odpadkov z OKOLJE vrtov in kuhinjskih odpadkov. Svet okoli nas. GLOBALNO SEGREVANJE ONESNAŽEVATI Višanje temperature površja Zemlje, ki ga Delati nekaj nečisto, umazano, zdravju povzroča onesnaženje zraka. škodljivo. GNOJILO TOPLOGREDNI PLINI Mešanica, ki jo dodamo zemlji, zaradi katere Plini, ki zadržijo sončeve žarke in ogrevajo rastline bolje rastejo. Zemljo, pri tem pa povzročajo podnebne spremembe. GORIVO Gorljiva snov (kot sta bencin ali olje) za VITAMINI pridobivanje toplote ali delovanje strojev. Hranila, ki jih potrebujemo za rast in zdravje. METAN VLAKNINE Eden od toplogrednih plinov, ki povzroča Hranila, ki pomagajo pri prebavi hrane in globalno segrevanje. krepijo zdravje. 31 Kazalo posoda za odpadke 6 energija 15, 22, 29 pridelovanje 20, 22 globalno segrevanje 15, 29, 34 sadje in zelenjava 4, 8, 12, gnojilo 10, 11, 34 14, 18, 19, 20, 22, 30, 33 gorivo 21, 34 kompostnik 10, 11, 12, toplogredni plini 23, 34 14, 28, 29, 30, 33, 34 meso 11, 13, 22 zavržena hrana 15, 17, 28, metan 15, 23, 29, 33, 34 29, 30, 33, 34 odlagališče odpadkov 14 okolje 21, 22, 23, 29, 34 onesnaževanje 21, 22, 25, 33 ostanek hrane 9, 10, 26, 28, 33 32 PRED, MED, PO BRANJU Aktivirajmo predznanje in predvidevajmo Otrokom preberite naslov zgodbe in jim pustite čas, da si ogledajo ilustracije. Vprašajte otroke, o čem bo po njihovem mnenju govorila zgodba. Zastavite jim vprašanja, povezana z naslovom, na primer: - Kaj najraje jeste? - Katera hrana vam ni ravno všeč? - Ali kdaj zavržete kaj hrane? - Kaj mislite, da se zgodi s hrano, ki jo zavržemo? Med branjem zgodbe Ob branju naštetih točk se ustavite in otroke vprašajte sledeče: - Kaj mama naredi z Janovimi ostanki hrane? (glejte strani 6-11) - Katero hrano lahko kompostiramo? Zakaj je kompost uporaben? (glejte strani 10-13) - Zakaj Jan in njegova mama načrtujeta obroke? (glejte strani 16-17) - Zakaj kupita sadje in zelenjavo od lokalne kmetice? (glejte strani 18-21) - Zakaj sta se Jan in njegova mama odločila, da bosta jedla manj mesa? (glejte strani 22-23) Po branju zgodbe Poglejte besedilo v okvirčkih, nato se pogovorite o onesnaževanju zraka. Otroke vprašajte sledeče: - Kateri plin proizvajajo krave? Zakaj je škodljiv za okolje? (glejte stran 23) - Nekatera hrana do nas pripotuje iz zelo oddaljenih krajev. Je to dobro? (glejte stran 21) - Kaj se zgodi s hrano, ki jo zavržemo? (glejte stran 15) - Kaj lahko storimo, da bo zavržene hrane čim manj? (glejte strani 16, 17, 22, 25 in 26) 33 ZNANJE JE POTREBNO DELITI Zgodba govori o nekaterih problemih, povezanih z zavrženo hrano. Vsebuje nekaj praktičnih rešitev, kako zmanjšati količino zavržka, na primer z vnaprejšnjim načrtovanjem obrokov, kompostiranjem, pisanjem nakupovalnih listkov, kuhanjem recikliranih obrokov ... V zgodbi se dotaknemo tudi okoljskih problemov, kot je globalno segrevanje, in toplogrednih plinov, kot je metan, ki izhaja iz zavržkov hrane in pri govedoreji. Zgodba spodbudi tudi razmišljanje o povezavi med transportom in hrano, ter sezonsko hrano. Bralca poskušamo spodbuditi, da si moramo vsi prizadevati za zmanjšanje količin zavržene hrane. Eden nujnih ukrepov je, da razmislimo kaj in koliko česa moramo kupiti v trgovini. KAKO UPORABLJATI KNJIŽICO? Zgodba naj služi kot uvod v razmišljanje o zavržkih hrane. S pomočjo ilustracij si bodo otroci nekatere stvari lažje predstavljali. Knjižici je dodan tudi slovarček izrazov kot so: kompostnik, gnojilo, gorivo, globalno segrevanje ... Nekatere besede in besedne zveze bodo otroci slišali prvič, zato je pomembno, da jim jih lahko še posebej razložimo. V besedilu smo besede iz slovarčka označili z odebeljeno pisavo (le ko se pojavijo prvič, v nadaljevanju otrok lahko besedo poišče sam in jo obarva). Slovar je najbolje uporabiti že pri prvem branju besedila. V knjižici najdete tudi kazalo. Otroke med pogovorom o zgodbi spodbudite k uporabi kazala. Primer: Otroke prosite, da poiščejo dele besedila, ki govori o kompostiranju (strani 4 in 5). S tem otroke naučimo veščine, kako lahko željeno informacijo poiščejo v knjigi, in kaj so pravzaprav ključne besede, ki jih nato lahko poiščejo še v drugih knjigah in na spletu (pod nadzorom odrasle osebe). 34 Dodatek JANOVA KUHARIJA SLASTNI SMEJKO NAVODILO ODRASLIM: Otroci bodo z veseljem pripravljali to jed, mazali kremni sir (kar je kar velik zaklogaj) in iz različne zelenjave ustvarjali najrazlične obrazke smejkov. Priprava smejkotov predstavlja povezavo med umetnostjo in kuhanjem ter daje priložnost, da otrok izbere in zaužije čim več sveže zelenjave. Ni nujno, da otrok ustvari ravno obraz, na svojem kruhku lahko ustvari hišo, avtomobil ali pa ribo ... kamorkoli ga domišlija zanese. Otroku ponudite svežo zelenjavo narezano na koščke v ločenih posodicah. Otrok sam se bo odločil, katere vrste zelenjave in koliko le te bo uporabil. NASVETI : V kolikor jed pripravljate z mlajšim otrokom, lahko le ta zelenjavo samo očisti, vi pa jo narežete. Večji otroci zelenjavo lahko narežejo sami. V kolikor kremni sir stepete z metlico za stepanje, bo le tega lažje namazati. prav tako se lažje maže kremni sir sobne temperature. Otroke spodbudite, da kremni sir razmažejo po vsej površini bagete. PRIPOMOČKI: nož za mazanje, manjše posodice, krožnik SLASTNI SMEJKO SESTAVINE za 2 bageti: 1 korenjček, narezan na kolobarje majhni grozdni paradižniki, celi ali rezani na polovico 1 manjša paprika, kakršnekoli barve, tanko narezana kalčki 1 majhna kumara, rezana na kolobarje 230 g kremnega sira 1 ali 2 bageti razrezani na polovico Lahko dodate tudi: naribano korenje naribano redkev pražena sončnična semena nasekljan peteršilj NAVODILO ZA PRIPRAVO: 1) Očisti in razreži zelenjavo. Vsako vrsto zelenjave daj v drugo posodico. 2) Kremni sir namaži na bagete. 3) Bagete okrasi in pojej! SLASTNI SMEJKO V POSODICE PRIPRAVI: narezano korenje grozdne paradižnike narezane črne olive narezano papriko kalčke rezine kumar 1/2 bagete/ žemlje namaži kremni sir okrasi POJEJ BUČNA LUNA NAVODILO ODRASLIM: Bučke so ena od lahko dosegljivih vrst zelenjave, ki jo otroci radi sprejmejo. Bučke so hitro kuhane, zato ne preteče veliko časa od priprave do postrežbe jedi. Tudi manjši otroci zlahka razrežejo bučko na kose. Otroci bodo bučke lažje narezali, v kolikor ji odrežete podolžni kos in s tem preprečite obračanje. Otroka pustite, da sam nareže bučko, v kolikor bodo kosi preveliki, jih lahko še dodatno narežete. NASVETI : Nož za rezanje naj bo primeren starosti otroka. Bučko lahko režete že z namiznim nožem za mazanje. Otroku s pisanim lepilnim trakom lahko označite kje mora držati nož. Otroka opozorite na previdno ravnanje z vočo ponvijo. PRIPOMOČKI: nož za rezanje, deska za rezanje, štedilnik, kuhalnica, čajna žlička, žlica, krožniki in vilice BUČNE LUNICE SESTAVINE za 2 do 3 manjše porcije: 2 manjši bučki 1 čajna žlička masla 2 čajni žlici vode ščep soli ščep popra 2 žlici sira NAVODILO ZA PRIPRAVO: 1) Bučko nareži na pol centimetra debele kolobarje. 2) Segrej ponev. 3) V ponev deni bučke, maslo in vodo. 4) Dodaj sol in poper. 5) Pomešaj in kuhaj približno 5 minut. 6) Potresi s sirom. 7) Pomešaj. 8) Pojej! BUČNE LUNICE nareži 2 bučki stresi jih v ponev dodaj maslo dodaj 2 žlički vode dodaj 1 ščep soli dodaj 1 ščep popra premešaj in kuhaj potresi s sirom POJEJ SADNA JUHA NAVODILO ODRASLIM: Recept je preprost in radi ga pripravljajo otroci vseh starosti. NASVETI : Za pomoč otrokom merilno posodo lahko postavite v kuhinjsko ponov ter tako "ulovite" polit sok. Otrok lahko sam spreminja količino dodanega sadja ali medu. Za mešanje uporabite večjo skledo, ki jo lahko držite medtem ko otrok meša sestavine. Za lažje luplenje banane le te podolgem prerežite lupino. Banane so preproste za rezanje. Režejo se lahko tudi z noži za mazanje. 1 skodelica je približno 250 ml Otrok lahko uporabi oziroma doda poljubno sadje. PRIPOMOČKI: nož za rezanje, deska za rezanje, večja skleda, metlica za mešanje, merilna posoda, ponev, čajna žlička, zajemalka, skodelice in žličke za postrežbo SADNA JUHA SESTAVINE za 4 porcije: 2 skodelici jabolčnega soka 1/2 skodelice navadnega jogurta 1 žlička medu 2 čajni žlički limoninega soka 1 manjša banana 1 skodelica jagodičevja NAVODILO ZA PRIPRAVO: 1) V skledo zlij 2 skodelici jabolčnega soka. 2) Dodaj jogurt, med in limonin sok, ter dobro premešaj (stepaj). V skledico položi na kose narezane banane in jagodičevje. 3) Z zajemalko zajami "juho" in jo prelij prek sadja v skledici. SADNA JUHA Jogurt 2 skodelici jabolčnega soka dodaj 1/2 skodelice jogurta dodaj 1 žličko medu dodaj 2 žlički limoninega soka stepaj dodaj 5 koščkov banane dodaj 2 žlici gozdnih sadežev sadje prelij z zajemalko "juhe" POJEJ PICA CVETKA NASVETI : Uporabite lahko mešanico sirov. Cvetačo pa lahko zamenjate z brokolijem ali pa ga preprosto dodate. Poleg Pice Cvetke se odlično poda tudi skleda sezonske solate, okisane z limoninim sokom. Uporabite lahko celo cvetačo - tudi liste. PRIPOMOČKI: nož za rezanje, deska za rezanje, kozica, metlica za mešanje, čajna žlička, tehtnica, skleda, čopič za mazanje olja, pekač, servieta, pečica PICA CVETKA SESTAVINE za 6 porcij: 1 zavitek suhega kvasa 550g krušne moke (+še malo za pomokanje) 1 žlica olivnega olja 1 čebula 50 g masla 4 lovorjevi listi 2 žlički gorčice 700 ml mleka 1 manjša cvetača (600 g) 120 g sira 300 ml vode PICA CVETKA NAVODILO ZA PRIPRAVO: Testo: Omaka: 1) V posodi z metlico stepamo kvas in mlačno 1) Čebulo na tanko narežemo in jo damo v vodo. kozico. 2) Mešanico kvasa in vode vlijemo k moki. 2) Čebuli dodamo maslo, lovor in kanček vode 3) Dodamo ščep soli. Premešamo ter ter pražimo 10 min. Večkrat pomešamo. vgnetemo v gladko testo. 3) K čebuli vmešamo 50 g moke, nato še 4) Testo pomažemo z oljem ter prekrijemo z gorčico. vlažno kuhinjsko krpo. 4) Postopoma vmešavamo mleko, da dobimo 5) Pustimo vzhajati na toplem 1uro. gladko belo omako. 5) Cvetačo natrgamo na cvetove. 6) Cvetačo damo v kozico z belo omako in Peka: kuhamo 30 min. Občasno premešamo. 1) Pečico segrejemo na 240 °C 7) Po 30 minutah v kozico stresemo še nariban 2) Pekač naoljimo. sir in premešamo. 3) V pekač potlačimo testo tako, da prekrije 8) Začinimo s soljo in poprom. dno. 4) Omako s cvetačo porazdelimo po testu-2 cm robu okoli pustimo nenamazanega. 5) Pustimo vzhajati, da dvojno naraste. 6) Postavimo na dno pečice za 25 minut, da se testo hrustljavo zapeče, omaka pa stopi. Pica Cvetka: TESTO mešanico kvasa in vode dodaj k stepi kvas in mlačno vodo dodaj 1 ščep soli moki premaži z oljem, pokrij z vlažno vgneti testo krpo, vzhajaj 1 uro Pica Cvetka: OMAKA dodaj maslo, lovor in vodo, praži čebulo nareži in jo daj v kozico vmešaj moko in gorčico 10 min MLEKO postopoma vmešavaj mleko, da cvetačo natrgaj na cvetove cvetačo deni v kozico in kuhaj 30 dobiš gladko omako min začini s soljo in poprom, po 30 min dodaj nariban sir premešaj Pica Cvetka: PEKA pečico segrej na 240 °C naolji pekač v pekač potlači testo omako porazdeli po testu, 2 cm pusti vzahajati da dvojno POJEJ robu pusti praznega naraste, nato peci 25 minut. E-publikacija Avtorica: Tina Hribar Ilustracije: Tina Hribar Fotografije: Canva Jezikovni pregled: Jasmina Mlakar Izdajatelj: Društvo DOVES – FEE Slovenia Portorož, februar 2022 Gradivo je prosto dostopno v pdf formatu na: https://ekosola.si/hrana-ni-za-tjavendan-22-23/ . Izvedbo projekta Hrana ni za tjavendan in izdajo e-publikacije je omogočilo podjetje LIDL Slovenija, d. o. o. k. d. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 106128643 ISBN 978-961-7111-05-7 (PDF) Janova mama pravi, da hrana ni za tjavendan in je ne bi smeli zavreči. Ampak kje se skriva problem zavržene hrane? Preberite zgodbo in odkrijte, kaj se zgodi z zavržki hrane, kaj lahko kompostirate in kako lahko z nekaj preprostimi koraki zmanjšate količino zavržene hrane. Projekt Hrana ni za tjavendan Že deveto leto zapored program Ekošola in podjetje Lidl Slovenija izvajata projekt Hrana ni za tjavendan, ki je namenjen ozaveščanju mladih o problematiki zavržene hrane. Projekt vsako leto združi več tisoč otrok in mentorjev iz slovenskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol, ki z raznolikimi aktivnostmi, tako na šoli kot v domačih gospodinjstvih, pripomorejo k zmanjševanju količin zavržene hrane. Samo v lanskem letu so sodelujoče ustanove količino zavržene hrane zmanjšale v povprečju za 42 %, najbolj uspešni tudi za 95 %. Pestre aktivnosti projekta bodo dosegle vrhunec na Slovenskem dnevu brez zavržene hrane, 24. aprila 2023. Pridružite se nam tudi vi! Napisala in ilustrirala: Tina Hribar Lektorirala: Jasmina Mlakar Program Ekošola, Mengeš, 2022 © Program Ekošola. Material je brezplačen.