oglašajte V
najboljšem
slovenskem
časopisu *
TiakoTntln« ilfkoTln«
EQUAL:T T
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
advertise in the best slovene newspaper
Commercial Printing of AU Kinds
XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), SEPTEMBER 25,1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 190
ffck
na
kusturin
pet-tedenski ^ bolezni u domu je preminil John St., star 61 let, stanu-30673 Detroit Rd., West-Ohio. Družina vodi resta-
'Jo na Detroit Rd. zadnjih l?4i	P& je stanovala na
Vbf	jG bil od
^Puš/
Sorodnikov. V Ameriki se je ^5 let in je delal pri ^orp- za mašinista. Bil ^ društva sv. Josip, št. 99
^raka na Hrvatskem, kjer ča sestro Johanno Božič in
^2,
zapušča soprogo Mary, Vidovich, doma iz sela ^lizu Reke, hčer Mrs.
Dan in John mL, vnu-]j 2^%inia Lynn Hale, stara 1;^' ki je poznana igralka na ter več sorodnikov. w ^ vrši v soboto ob 1. uri t iz pogrebnega zavoda tja žele in sinovi, 6502 St. '^ve., na Lakeview poko-
"^»eral Clark ''J Koreji
Koreja, 24. septem-■Vrhovni zavezniški povelj-^ Koreji jg sklical skupco ^^enco vseh poveljnikov pomorske in letalske za-Vojne sile. Konferenca v strogi tajnosti, le to je (oyj^^^^eno, da je v zvezi z ob^ l^^i^mi vojaškimi akcijami O^istov na fronti.
»ejj ^^3'! Clark ostane na Ko-dni, da pregleda celotni in vojaški položaj. Ge-^ark se bo sestal tudi s ^^^Gzniške mirovne dele-

NA DUNAJU
24. septembra-
Bri-
minister Anthony
3e prispel iz Beograda na
je imel sestanke z
in zavezniškimi za-
Dejal je, da je v teh
^()polni sporazum o tem,
^ P^iti do mirovne pogod-<Avr	^ ^
Borha za združeno Evropo; glede Nemcije-nič sprememb
PARIZ, 24. septembra—Tako imenovani "Evropski svet," ki je posvetovalni organ in nadomestuje bodoči pravi evropski parlament, če bo prišlo do združene Evrope, je zahteval od organizacije "N.A.T.O," da da garancijo članicam tega sveta, da bo vojaška organizacija N.A.T:0. branila v slučaju napada tudi članice "Evropskega sveta." V organizaciji N.A.T.O.
organizaciji jn.a.t.u. je včlanjenih šest držav članic, do-čim je pri "Evropskemu svetu" udeleženih 14 držav.
Vojaška organizacija N.A.T.O. ima te dni veUke manevre v severni in zapadni Evropi in se je izdelala vojaška strategija za slučaj napada od strani Sovjetske zveze. Po tej strategiji naj bi bili v slučaju sovjetskega napada severovzhodni kraji Nemčije, Holandske in Danske izpraznjeni in nebranjeni. "Evropski svet" pa stoji na stališču, da se vsi kraji zapadne Evrope izven sovjetskega bloka branijo enako.
V	Nemčiji ne more biti sprememb
Člani "Evropskega sveta" so nadalje razmotrivali položaj, ki je nastal s sovjetskim in zavezniškim predlogom, kako urediti nemško vprašanje. Zapadni zavezniki so odklonili sovjetski predlog po zedinjeni Nemčiji, skupni vladi, enotnih volitvah in umiku zasedbenih čet. Od svoje strani so predlagali, da se sicer sestanejo zastopniki štirih velesil, toda na tem sestanku naj bi šla razprava le o tem, ali so v Nemčiji možne svobodne volitve in nato sestava vsenemške vlade. Vse druge točke naj odpadejo.
Kakor Moskva, tako so tudi zapadni zavezniki izbrali mesec oktober za čas takega sestanka.
V	krogih "Evropskega sveta" prevladuje mnenje, da ni nobenega upanja, da bi se v bližnji bodočnosti dalo kaj spremeniti na sedanjem stanju Nemčije in da so v prvi vrsti, sovjetski predlogi le propagandnega značaja.
®trijo.
V
pdbila napadalca
^ snoči, ko je 27 let sta-V. Saker iz 13501 St.
b:,HiL
y. korakala po W. 130 svojega doma, jo je 16 let star pobalin zgrabil za roko od za-surovo ogovoril. Dasi \ k ".^^ker majhna po posta-hitro postavila nepri-v bran. Snela je svoje \ s petami začela udri-?? glavi. Ko jo je spu-^	bežati, se je podala
' jG naenkrat skočil Hlij. ^*io kolo, katero je stalo iti je izginil.
ZA ITALIJO— ARGENTINIJA
BUENOS AIRES, Argentini-ja, 24. septembra—Vlada diktatorja Perona je odvzela dovoljenje, da smeta pridigovati, dvema protestantovskima pastorjema. Prvi od teh je neki Metodist iz Uruguaja, drugi pa iz Argentini je.
Vlada v svoje opravičilo trdi, da sta se oba pastorja zaganjala v vlado radi strašne draginje, to draginjo v Argentiniji—če tudi obstoja, Peronova vlada zanika.
PODMORNICA JE IZGINILA
DOLOUN, Francija, 24. septembra—Francoska podmornica La Sibylle je na vajah izginila in ni sledu za njo. Imela je 45 mož posadke in tri oficirje.
Trst ni vojaška baza
LONDON, 24. septembra — Bivanje britanskega zunanjega ministra Anthony Edena v Rimu, Beogradu in na Dunaju, je sovjetska vlada izrabila za to, da je sprožila tržaško vprašanje. Moskva je poslala zapadnim zaveznikom. celo protestno noto, da hočejo ti zavezniki uporabljati v bodoče Trst. za svojo vojaško bazo.
Minister Anthony Eden se je v Rimu in v Beogradu z obema vladama razgovarjal o tem, kako sporazumno rešiti tržaško vprašanje.
Zapadni zavezniki so na sovjetsko noto odgovorili negativno, "da jim Trst ne služi in ne more služiti kot vojaška baza.
RESNICOLJUBNI ROPAR
HAGEN, Nemčija, 24. septembra—V sodni dvorani se je vršila razprava zoper nekega obtoženca, ki je bil osumljen roparskega napada. Med poslušalci se je pojavil Josip Lewandoski, ki je v dvorani zavpil: "Razprava nima smisla, jaz sem dotični ropar!" Namišljeni obtoženec je bil takoj zamenjan z Lewandoskijem.
ZA TURČIJO
ANKARA, Turčija, 24. septembra — Ameriški obrambeni tajnik, tajnik za letalstvo Thomas Finletter, ki se nahaja v Turčiji radi vojaških razgovorov, je Turkom obljubil, da bo Amerika pošiljala Turčiji vojaška brza letala—lovce.
Utonil
. j danes zjutraj je utonil N	ob vznožju Nichol-
.	Co., 5451 Memorial
^ ' H^ki nepozna-j® bil zajet v sedežu (^^"^^tnega vozila, katere-preje zavozil na par-9*vaj je policiji pove moški videti za-pripeljal truk, ter je
^^0» 'O bn v,____X.-____i.-_i___
^ Po nesreči zapeljal pre-^drknil čez breg.
Pozdravi
Iz Miami Beach, Fla., pozdravljajo vse prijatelje in znance Mrs. Mary Somrak ter John in Tončka Simčič. Mrs. Somrak je obiskala Simčičeve ter piše, da je tamkaj zelo lepo, vreme krasno in da si bo ogledala čim več zanimivosti po mestu.
S pota na obisk stare domovine pošilja pozdrave uredništvu in vsem čitateljem Enakopravnosti, Mr. Anton Golič. Piše, da je pivo dobro, vožnja lepa in da se imajo izvrstno.
Popravek
Včeraj smo poročali, da se Mrs. Mary, Terlep nahaja v Glenville bolnišnici, kar pa bi se moralo pravilno glasiti, da se nahaja v Charity bolnišnici. Včeraj je srečno prestala operacijo.
šest tednov so jo iskali—in našli
VOLITVE—TELEVIZIJA-IN STROŠKI
Ko se je republikanski podpredsedniški kandidat pral pred ameriško javnostjo korupcije, je najel ameriško radijsko in televizijsko omrežje. Kaj to pomeni?
Opravičila Nixona je prenašalo 62 televizijskih in 750 radio oddajnih postaj. Če so vsi lastniki televizijskih aparatov poslušali njegova izvajanja, potem je bilo pri aparatih 18,200,000 ljudi.
Če je Amerikanec poslušal oddaje po radiu je 560 postaj sistema "Mutual Broadcasting" in 194 radijskih postaj "Columbia Broadcasting" prenašala njegova izvajanja. In stroški? Več kakor $75,000 za pol ure.
Republikanci imajo za volitve zbran močan volilni fond. V razmerju z demokrati kakor štiri oziroma pet proti ena. Med največjimi dobrotniki republikanskega volilnega fonda je industrijska družina Rockefellerjev.
Malan in ZN
PRETORIJA, Južna Afrika, 24. septembra — Južno afriški nacist, predsednik Malan, je na zborovanju svoje nacionalistične stranke zagrozil, da bo domini-jon Južna Afrika izstopil iz Združenih narodov, če se bodo ti vtikali v notranje razmere Južne Afrike.
Nekatere članice Združenih narodov so hotele angažirati Združene narode, naj vplivajo na Malana, da preneha s svojo rasno in nacistično politiko.
SAMOMOR V BRIVNICI
PITTSBURGH, 24. septembra —Clyde Warnock, star 38 let in doma v Pittsburghu se je nahajal v brivnici, ko se je naenkrat dvignil s stola, zasadil si brivski nož in se razmesaril do smrti s škarjami. Warnock je bil pred kratkim izpuščen iz zapora, kjer je sedel obsojen radi pijanosti.
DRAGA GLAVA
SINGAPORE, 24. septembra —Britanska vla^a v tej koloniji je razpisala na glavo nekega Ah Kuka, ki naj bi bil vodja komunistične gverilske vojske, $49,000, kot nagrado tistemu, ki Ah Kuka izroči živega ali mrtvega.
Kako naj odvi'nemo inflacijo? Stevensonov gospodarski program
deralne vlade, potem jim je treba povedati, da je ameriško oboroževanje in trošenje za to oboroževanje izsiljeno bolj po Moskvi kot pa po domačem biro-krMizmu.
Stevenson je nadalje zagovarjal svojo znano teorijo, da moramo producirati in vreči na trg več blaga, kar bo vse vplivalo na večjo ponudbo, ki bo kos povpraševanju. Ameriška industrija gre načelno po teh potih, pa tudi ameriška agrarna produkcija.
Kar se tiče gradbenega kredita naj se tisti, ki se ga hočejo poslužiti, sprašajo sami v koliko bodo po svoji finančni zmožnosti sposobni vrniti ga pravočasno z obrestmi in v koliko te obresti lahko prenašajo. Načelno se je Stevenson izrazil za uveljavljanje svobodne podjetnosti, vendar v toliko pod nadzorstvom in v danih okvirih, v kolikor zahtevajo današnje sodobne humane pravice in oziri.
LYNNFIELD, Mass., 24. septembra—Marilyn Rich, stara 20 let je dne 12. avgusta 1952, pobegnila od doma. Takrat je močno deževalo in se bliskalo ter je bilo bliskanje spremljano s grmenjem. Starši Marilyn so priznali, da je hčerka dobila pred nekaj meseci živčni šok, da se je morala podvreči zdravniški oskrbi, da pa je nadaljno zdravljenje odklonila in pobegnila'.
Marilyn Rich so iskali dva ted# na in je bilo pri tem iskanju zaposlenih 300 ljudi. Marilyno so iskali po gozdovih in po praznih
poslopjih. Iskanje je bilo zaman.
Neka Shirley McLaughlin je vozila motor mimo nekega sadnega vrta. Bilo je ponoči in ko si je razsvetljevala pot, je luč posvetila tudi v ta sadonosnik, kjer je opazila pod drevesom čudno postavo. O tem je obvestila policijo, ki je prišla na lice mesta in tam našla Marilyn Rich, ki se je hranila celih šest tednov s sadjem, jagodami in drugim so-čivjem, in je zgubila na teži 50 funtov ter je bila tako oslab Ijena, da je policija prepovedala vsako njeno zasliševanje, dokler dekle ne pride k sebi.
EISENHOWER ZA NIXONA
WASHINGTON, 24. septembra—Potem, ko je republikanski izvršilni odbor stranke izdal sklep, da naj Nixon ostane na svojem mestu, se je za njega izjavil tudi predsedniški kandidat Eisenhower. Eisenhower je o Nixonu celo izjavil, da ga ceni sedaj še višje kakor kdajkoli po-preje.
Na obisku
Iz Phoenix, Arizone, je prišla v Cleveland Mrs. Julia Cvetko-vič, ki se nahaja pri sinu Franku na 13713 Chautauqua Ave., in hčeri Mrs. Julia Zorich na 311 Bishop Rd. Tu ostane za nedoločen čas. Pozdravlja vse prijatelje in znance. Dobrodošla! V Californijo
Prošli petek je odpotovala Mrs. Paulina Prudich iz Wil-loughby, Ohio, v Pasadena, Cal., kjer je zet zelo zbolel. Upamo, da se mu zdravje kmalu zopet povrne, Mrs. Prudich pa želimo srečen povratek.
STEVENSON SE JE IZJAVIL ZA KONTROLO CEN, MEZD, KREDITA
BALTIMORE, 24. septembra—Na zborovanju demokratov seje governer Stevenson pečal izključno z gospodarskimi vprašanji Amerike; "Imamo inflacijo, ki je resna, ni pa nevarna. Republikanci so zoper kontrolo in za inflacijo, v politični borbi pa nastopajo kot branilci vrednosti dolarja," je dejal Stevenson.
Stevenson se je v nadaljnjih izvajanjih bavil z merami, ki jih je treba podvzeti, da zajezimo inflacijo, te mere pa bi bile:
Stroške izdatkov je treba pregledati in omejiti na najnižjo potrebno stopnjo. Tudi v vojaški obrambeni stroki. Vojaški proračuni niso nedotakljivi.
Kako znižati davke ni mogoče točno predvideti. Bolje je trošiti in pobirati takse kot pa imeti inflacijo. Davki naj se ne znižajo toliko časa, dokler nimamo vsakega dolarja na razpolago, ki bo lahko kril vsaki dolar, ki se mora izdati.
Dosedanja kontrola cen in mezd ter kreditov je bila sicer polna lukenj, vendar pa je bila dobra in v stanu, da je obdržala ameriško gospodarstvo v redu,
ker bi se sicer brez kontrole to gospodarstvo razdrobilo.
Pri gospodarskemu zdravljenju mora sodelovati vsakdo. Podjetnik, ki naj premisli, v koliko se laijko razširi produkcijska zmožnost; delavske unije, ki naj premislijo, kdaj lahko zahtevajo zvišanje mezd; prodajalci, ki naj tudi premislijo, kdaj lahko gredo s cenami navzgor; in končno gospodinje, ki naj enako premislijo kaj se lahko potroši in kateri dolar se lahko da na stran.
Truman in državni dolgovi
Stevenson je javil, da je predsednik Truman od zadnje svetovne vojne znižal državne dolgove za $11,000,000,000. Kar se tiče republikanske kritike federalnega gospodarstva, se je Stevenson javil pripravljenega, da odgovori na kritiko republikanskega kandidata Eisenhowerja, če bi ta sploh vedel in povedal kakšen gospodarski načrt ima. Tako pa je glede notranjega ameriškega gospodarstva Eisenhower le zatrdil, da se popolnoma strinja s Taftom, kar se tiče ameriške domače politike. Senator Taft pa je znan kot vodja tistih, ki zagovarjajo inflacijo in ki so za to,
da se odpravijo vsake kontrole.
Stevenson je nadalje gospo darsko strokovno analiziral ameriško gospodarstvo prav po potih finančne vede in splošno priznanj praksi.
Ce je ameriška industrija v glavnem zaposlena z vojno produkcijo, ne pade krivda na Ameriko, marveč na Moskvo. Ameriška industrija mora izdelovati letala, tanke in bombe, rabiti material, ki bi se sicer uporabil v civilne svrhe, v stroge vojaške namene. Povpraševanje po tem blagu od strani civilistov je veliko, ponudbe pa je malo. Ta pojav vodi nujno v inflacijo. Zavedati se moramo, da ameriška pbrambena akcija, ki jo je povzročila Moskva, zahteva 87 centov od vsakega dolarja, ki ga troši vlada za sebe. To so vojaški stroški pretekle vojne in stroški priprav naše narodne obrambe.
Ce trdijo republikanci, da je višino federalnih stroškov pripisa-
Lewis za rudarje
WASHINGTON, 24. septembra—Danes so se začela med Johnom Lewisom, voditeljem rudarjev, in med južnimi lastniki premogovnikov rjavega premoga pogajanja za novo mezdno pogodbo. Lewis zahteva za svoje rudarje od južnjakov isto, kar je dobil zadnjo soboto od severnjakov, namreč povišanje dnevne mezde za $1.90 in prispevek deset centov več na tono, prispevek pa bi šel v skupni podporni fond.
NA MESTO MOŽA PRIŠLA VDOVA
WASHINGTON, 24. septembra—Pretekli teden je umrl tiskovni tajnik Bele hiše Joseph Short. Predsednik Truman je imenoval vdovo Mrs. Short za tiskovno tajnico z letno plačo $18,000. Mrs. Short je stara 44 let in bo prva ženska, ki bo imela v Beli hiši tak visok položaj.
Težave z angleško krono
SHEFFIELD, Anglija, 24. septembra—Priprave za kronanje britanske kraljice Elizabete so v polnem razmahu. Kot spomin so se podjetni Angleži lotili izdelovanja kopije britanske krone. Tukajšnja industrija jekla pa je pred sodiščem zahtevala, da se prepove izdelovanje teh spomin-čkov v obliki britanske krone. Tukajšnja tovarna jekla se sklicuje na posebno dovolilo, ki ji je bilo dano leta 1773 in ki da še obstoji v veljavi, da sme samo ona izdelavati posnetke krone v zlatu in srebru, izdelovanje krone v drugi vrsti kovin pa je iz vsebine tega dovoljenja nedovoljeno drugim tvrdkam.
Tovarna jekla zahteva za sebe kratkomalo monopol s trgovino z britansko krono.
NEPOSLUŠNI FRANCOSKI TRGOVCI
PARIZ, 24. septembra — V obrambi franka in da se odvrne inflacija, je francoska vlada od-r-edila, da morajo trgovci s sadjem, povrtninami in zelenjavo, staviti cene in to tako cene na debelo, kakor tudi cene na drobno. Francoski trgovci s sadjem in zelenjavq imajo svojo zvezo, ki je svojim članom naročila, naj se za zajK)ved francoske vlade ne brigajo in naj ne stavijo listkov s cenami na blago. Ali se bo vdala vlada, ali se bodo vdali trgovci, trenotno ni jasno. TELEVIZIJA BO DRAŽJA
CHICAGO, 24. septembra— Družba Admiral Corp., ki proizvaja televizijske aparate, je napovedala zvišanje cene za 5%. Zvišanje cene se utemeljuje s tem, da so se zvišali tudi produkcijski stroški.
NISTA SPADALA SKUPAJ
ALBUQUERQUE, 24. septembra—Thomas Hill, ki je star 45 let, je vložil tožbo na razvezo zakona. Pravi, da on in njegova žena ne spadata skupaj. Svoje žene namreč ni videl že 26 let. $207,200 ZA ENO SLIKO
LONDON, 24. septembra— Ameriški umetniški muzej V New Yorku je plačal za sliko original španskega slikarja Velasqueza, ki predstavlja angleškega vojvodo Lucerja na konju $207,200. To je prvi original Velasqueza, ki pride v Ameriko.
Redna seja
V petek zvečer ob pol osmih se vrši redna seja društva Zavedni sosedje, št. 158 SNPJ v Ameriško-jugoslovanskem centru na Recher Ave. Vabi se članstvo na polnoštevilno udeležbo.
Ženska ubila pri padcu
Mrs. Emma Lee, stara 98 let, je včeraj zjutraj ponesreči padla skozi okno drugega nadstropja svojega stanovanja na 3357 E. 126 St., pri čemur je dobila hude poškodbe, katerim je čez nekaj ur podlegla v St. Luke's bolnišnici.
788,547 registriranih
Približno 87 % prebivalstva Cuyahoga okraja, ki bi imeli pravico registrirati se, se je registriralo. Skupno ima 788,547 moških in žensk v tem okraju
volilno pravico. Registracija se ti nezmožnosti in birokraciji fe- je zaključila snoči ob devetih.
Farmski odbor SNPJ
Opozarja se vse člane in članice farmskega odbora izletniških prostorov SNPJ, da se v petek zvečer ob osmih vrši važna seja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Prosi se vse društvene zastopnike in člane, da se udeleže v polnem številu. Odšla v toplice
Poznana Mr. in Mrs. Mike Casserman iz 18702 Sha\jrnee Ave., sta se podala včeraj v Hot Springs, Ark., kjer nameravata ostati za mesec dni. Želimo jima mnogo razvedrila in dober oddih.
Ženski odsek farme SNPJ
Nocoj ob 7.30 uri se vrši seja Ženskega odseka farme SNPJ v navadnih prostorih Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Članice so vabljene, da se udeleže v polnem številu, ker je več važnih stvari za rešiti.
STRAN 2
fAKOPRAVNOST
25. septembra
1952

ENAKOPRAVNOST
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEndersoti 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 - 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
..$12.00 _ 7.00 - 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Olg^o, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ZNAČAJ VOJAKA EISENHOWERJA
Ko se je rodila Amerika in ji je bilo treba ustave, torej osnovnega zakona, ki bo določal, kaj je pravzaprav ta država, v kakšni obliki naj se vlada, takrat ni šlo vse tako gladko in tudi misli o ameriški samostojnosti še ni bilo v vseh srcih. Angleška dinastija in zvestoba do te dinastije je bila v takratnih naseljencih še vedno globoko ukoreninjena. Koliko pa je bilo vojakov takratnih 13 kolonij, ki so se, rekli bi enodušno postavili na stran, da rabimo sodobni izraz—osvobodilne vojne? Koliko je bilo pravih demokratov, republikancev, in koliko pristašev dinastije—monarhije? Še 50 let potem, ko se je praznoval praznik ameriške deklaracije o neodvisnosti, vsaj na zunaj, so Amerikanci pristaši angleške dinastije v domačih stanovanjih prirejali velike "partije" na čast rojstnemu dnevu angleškega kralja....
Eden med sodelavci ameriške ustave je bil Madison. Njegov nečak James Madison je bil protestantovski škof. Ko je videl in opazoval to dinastično razpoloženje v ameriški republiki, je šel do skrajnosti. Sveto pismo, na katerem slonijo vse krščanske veroizpovedi, rabi izraz "kraljestvo sveta, kraljestvo božje." James Madison je bil nad pristaši, dinastije tako jezen, da je šel do skrajnosti. Pri-digoval je: "Kraljestvo božje ni kraljestvo, marveč je velika republika, kjer ni razlike po stanovih, marveč so vsi svobodni in enaki."
Toda vkljub Madisonovi 'jezi ostane v svetem pismu za vse krščanske-veroizpovedi napisano, kar je pač tam napisano!
Vojak Eisenhower je zrastel v strogi vojaški kari-jeri. Zavzemal je različna vojaška mesta tako v ameriški vojaški upravi, kakor na mednarodnem polju, in to v taboru zaveznikov, ^il je na evropsko afriškem torišču v zadnji svetovni vojni šef vojaških operacij. Kot tak je za zaveznike na tem torišču tudi zmagal. Kakor po navadi posname najbolj vidna oseba vso smetano, a za druge ostane le kislo mleko. Eiisenhower je imel kot pomočnika izrednega britanskega vojaka Montgomery a, a glavnem svoje šefe v Washingtonu, ki so dajali direktive. Toda imena teh v času borb in konkretne vojaške strategije niso bila tako razupita kot ime Eisenhower j a.
Eisenhower je kot mednarodni vojaški poveljnik sledil tudi formalni mednarodni, predvsem pa ameriški zunanji politiki. Ker je bil general in šef, si ni mogoče misliti, da bi bila njegova čast dopuščala, da bi bil ostal na tem mestu, če bi se s to politiko ne strinjal!
Isti Eisenhower danes v položaju republikanskega predsedniškega kandidata noče o tem slišati ničesar. Tišči si pesti na oči, da ne bi videl, in si maši ušesa, da ne bi slišal. Kakor nezakonski oče tožen očetovstva stavi v svoj zagovor, "jaz ne poznam tega fanta," Eisenhower ne pozna in ne pripozna dosedanjega dela vkljub temu, da to obstoja.
Eisenhower je naenkrat za mir. Eisenhower je vojak, izraziti vojaški karijerist. Amerika je izrazita demokratska država, kjer imajo glavno besedo civilisti. V svoji zgodovini pozna le dva slučaja, ko sta bila dva vojaška karijerista ameriška predsednika. Toda njuni imeni in njuna doba, če je izrecno ne poznaš in ne brskaš za njo, v ameriški zgodovini ne pomenijo ničesar. Amerika je dežela civilistov Washingtona, Jeffersona, Hamiltona, Mon-roea, Lincolna in Rooseveltov!
Pribito, da je predvsem stremljenje demokratov, da se »ohrani svetovni mir in da vlada redno civilno življenje brez vojnih vmešavanj tudi v Ameriki. Vojak Eisenhower nastopa sedaj kot apostol miru in meče demokratom očitke, da so vojni hujskači.
Igra z Eisenhowerjem kot republikanskim kandidatom je precej prozorna. Malo spreobrnjeni republikanci kot senator Lodge, sin ultra reakcionarnega očeta republikanca Lodge j a je sprevidel, kakor tudi drugi republikanci, da z gardo Tafta in okolice ni mogoče ohraniti republikansko stranko pri življenju in jo rešiti pozabljena. Ve-lekapital je iskal klobuk, pod katerim se bo skril; na zunaj v ekspanziji, na znotraj po republikansko. V ta voz se je vprege! Eisenhower. Kako se imenuje tak značaj?
L. C.
V Sloveniji po 45 letih
Piše MICHAEL L LAH
(Nadaljevanje)
Svet je poslušal trpljenje vseh drugih, tudi v vojni nam Američanom sovražnih držav, dobili so pomoč, a Jugoslovani pa po zaslugi naših zapeljanih ljudi, so prejeli le malenkost napram drugim. Mnogi, ki so delali usluge laškim in nemškim hordam na življenjski račun naroda, se nahajajo v Ameriki in tudi v obmejnih državah Jugoslavije, kjer delajo vse možne stvari, da škodujejo novemu, za življenjski obstanek borečemu se narodu. Ti se imenujejo begunci, ki so na kratko imenovani v ameriškem jeziku (Di pi) ali (Displaced persons) .
Toda naj grem proč od tega neprijaznega predmeta, ki ga nobene knjige ne bodo skončale, tragika je preobširna in ta\:o sveža v spominu ljudi, da bo vzelo generacije, predno se bo vsaj delno pozabilo gorje in sovraštvo. Samo čas bo to ublažil in med tem časom se bo marsikaj izpremenilo.
Moj čas je potekal hitro. Želel sem videti svojo rojstno vas, dan je bil lep in soparen, odšla sva s sestro na pokopališče, kjer sem po dolgih letih obiskal skupni grob starišev. Moj brat Ivan je sestavil lepo in krepko besedilo vsakemu posebej. Materi:
"Ti odšla si, nam ostala je ljubezen Tvoja,
ona nas bo spremljala v tihi raj pokoja."
Očetu:
"BU si mož, življenje Tvoje bilo je v resnici boj,
zdaj končal si težke boje— Spavaj mimo, oče moj . . ."
Kaj vse bi se dalo napisati, kar tiči v teh verzih, bi bilo zelo zanimivo poglavje samo ob sebi. Življenje trpljenja so dokončali, kdorkoli je z prevelikim srcem gledal, kaj se je dogajalo v stari domovini zadnjega pol stoletja in več, je bil obsojen in kaznovan od nevidnih in znanih mogotcev, ki so imeli vlado nad ljudstvom. Najbolj očividen učinek na vas so imele bombe v začetku pomladi 1945. leta. Priletele so od juga (najbrže iz Bari) in v par minutah se je zavila vas v črni dim, padlo je do 30 bomb. Zakaj, čemu, še danes ne vedo. Padle so in bila je nepopisna groza, ki si jo vsakdo po svoje razklada. Nekaj hiš je bilo popolnoma porušenih, z njimi je zmanjkalo ljudi. Odbila kos cerkve, kar še do sedaj ni popravljeno. Zdi se, da so ljudje obupali s popravljanjem. Preveč je bilo škode in prevelike so bile najnujnejše življenjske potrebe po vojni, da bi se moglo več popraviti. Spomnil sem se izreka: "Naši so samo grobovi in do skrajnosti oropana in uničena dežela!"
Drugi dan sem odšel v Ljubljano, k udovi po mojem bratu dr. Ivanu Lahu. Kjer je bilo nekoč polje, je vse pozidano, tam v Mostah, kjer je bolnišnica in kjer se križa Zaloška cesta z dolenjsko železnico. Ko smo se malo spoznali, smo odšli tudi na pokopališče, na grob brata. Presenetila so me naravnost vzorno urejena in krasno dekorirana pota in spomeniki. Obupani ljudr je so si okinčali vsaj prostor zadnjega počitka, kjer jih ne morejo motiti še taki sovražniki. Poleg mnogih, sem prišel tudi tu do posebne sekcije, kjer počivajo talci. Ogromno jih je, rdeče rože so žarile nad temi grobovi, ki so lepo vre jeni. Ob grozni misli, da so to večina mladi ljudje, ki so v najlepši dobi življenja morali v gramozno jamo pred puške, me je v resnici streslo in nobena beseda ni močna dovolj, da bi izrazila grozo pokolja teh ljudi.
Kakor vasi, gnako je Ljubljana zastala v popravilih. Hiše in ceste se poskuša popravljati,
modernizirati. Naj omenim, da je zelo podobna slika po vseh mestih Evrope. Staro zidov je, ki izgublja že omet, opeke na strehah manjka. O kaki barvi ni govora. Čas ujeda in preminja nekdaj lepa okna in vrata v zastarelo napravo. Ljudje hitijo svojo pot. Na tisoče jih pride z vlaki in busi v Ljubljano, večina sami mladi fantje in dekleta, nosijo s seboj usnjate torbice, ki jih kličejo aktovke. Eni gredo v šolo, največ pa na delo v nove tovarne. S posebno pozornostjo sem motril to mlado generacijo, ki lepo slovensko govori in je v vseh ozirih dostojna.
Večkrat sem na vlaku bil predmet različnih vprašanj o Ameriki in o nas Slovencih tu. Lahko trdim, da sem bil prijazno presenečen nad dostojnostjo in inteligenco teh od 15 do 22 ali največ 25 let starimi ljudmi.
Ko hodiš po Ljubljani ter obujaš spomine, kakšno je bilo včasih, je precej spremembe. O lepo oblečenih gospodov in gos-pej ni duha ne sluha, sploh zelo malo ljudi je, ki bi bili kot smo včasih rekli po gosposko oblečeni. Izvoščkov tudi manja z par izjemami, ki pa so revni. Zato je za ljudi, ki hočejo potovati, priporočljivo, da imajo dobre noge. Ljudje v domovini so vtrjeni v hoji in tudi splošno telesno krepki. Zagoreli obrazi pričajo, da žive v naravi, kakršna je v Sloveniji. Ne smem tudi pozabiti na zrak, ki je drugačen kot v Ameriki. Po moji sodbi je zrak bolj suh, ker, ako le stopiš v senco, je tam že hlad.
Konec junija je bilo vroče tudi v Evropi. Značilno je, da je že drugi dan mojega bivanja v domovini bila nevihta s točo, ki je od Ljubljane do hrvatske meje naredila znatno škodo. Naravna lega Jugoslavije je spodtika vsake vojne in daleč nazaj v zgodovini, prednaet različnih despotov, ki so tudi vladali. Enako pa je tudi ta zemlja izpostavljena vremenskim nezgodam. Kontrast med Alpami" in jadransko nižino pomaga naglim zračnim izpre-membam in le žal, da take stvari niso koristne deželi. Zato se lahko trdi, da ima Jugoslavija vse, kar si kdo želi: Morsko obalo, krasne gore, bistre vode, lepa polja itd. Zato pa mora imeti tudi točo in sušo, da uživa vse dobre in tudi slabe elementarne darove.
Iz ameriškega vidika se človeku marsikdaj vsiljujejo vpraša-nja, ko hodiš po Ljubljani, na .primer, ena nesrečna stvar je, da opoldne ali ob drugi uri popoldne zapro trgovine in jih zopet odpro ob štirih ali ob šestih zvečer. To sem opazil tudi v Parizu in mogoče je tako po vsej Evropi. To je mogoče prijetno za prodajalce, nikakor pa ne za odjemalce in najbrže to ne pomaga trgovini. Opazil sem tudi neke vrste negativnost po trgovinah, gostilnah, restavracijah, itd. Mislim reči, da se prodajalci bolj malo potrudijo postreči kupcem, včasih je zgledalo, da so celo ne-voljni, da se jih nadleguje. Na drugi strani pa, ako greš na urad carine, kjer bi ti morali biti v pomoč, se hitro postavijo k svojim paragrafom in zakonom ter t i hitro povedo tvoj prestopek,in kazen. Na primer na carini sem moral plačati za moj kovčeg tri dni ležarine, ker so me prepozno obvestili, da je bil kovčeg tam.
Stopil sem na Lescah na vlak, dobil sem pri oknu napačni listek za lokalni vlak, namesto brzovlak ali brzec, kot sedaj rečejo tam, sem moral plačati 150 dinarjev kazni konduktorju. Vse to ni šlo brez mojih pripomb, ampak tam še vedno verujejo v paragrafe in ne logične napake njih poslovanja. Vse to človek prezre, ko ti drugi povedo, da ni-
majo še sedaj zmožnih ljudi, ki bi vodili podjetja, trgovine in mnogo drugih reči, ki naredi red v državi.
Kako je torej v Jugoslaviji? Moj odgovor je—malo bolje, nego je bilo pred nekaj leti. Res je vse drago in za povprečnega človeka, posebno za kmeta, nedosegljivo. "Toda sedaj je vsaj nekaj v izložbah, prej ni bilo nič," so mi rekli. Zato so delno pono-šene obleke, čevlji, srajce in drugo perilo zelo dobrodošli predmeti: Ponošene stvari so carine proste. Sladkor je skoraj enake cene. Par kilogramov ali štiri do pet funtov kave je tudi še prosto. Ker sem pri kavi, naj omenim, da pijejo tam tako imenovano "turško kavo," ki je potraten način. Kavo z mlekom moraš posebej naročiti. Pravijo, da je ta navada prišla iz Balkana, ki bi zaradi nas lahko tam ostala.
Nove tovarne, električne centrale, ki jih goni vodna sila, so očividno znamenje, da dežela stopa naprej. Železnice, ceste in izčrpavanje naravnega bogastva zemlje je porok, da smo se po 150 letih šele zagibali in šli toliko prepozno na delo. Popraviti razdejanja in dohiteti zamujeni čas v kratki dobi bi bilo mogoče le s čudeži. Ker so pa ljudje prenehali verovati, da bo čudež prišel, so zagrabili za orodje, kar so ga imeli, ter se prijeli rodne zemlje, ki jim je edini vir in porok, da si izboljšajo svpj življenjski standard.
Kdor ima ali pa tudi nima sorodnikov, vedi, da je bil le slučaj, da, srečen slučaj, da si v Ameriki. Spomni se jih tam doma, ki garajo in nimajo kar imamo mi tukaj. "Samo, da nas pustijo v miru, si bomo že pomagali," tako rečejo. "V najobupnejši sili nismo klonili in tudi zdaj ne bomoJ"
Ali niso taki ljudje vredni vse moralne in gmotne podpore?!
(Konec)
Cilj Community fonda za letos—$6,850,000
Harry F. Burmester
Letošnja kampanja Community fonda, iz katerega se vzdržuje razne dobrodelne organizacije v Clevelandu, si je postavila za svoj cilj vsoto $6,850,000, ki je najvišja, katero si je organizacija še kdaj postavila.
Potrebe so z vsakim letom večje, nove agencije, ki skrbijo za blaginjo prebivalstva, so bile vključene v budžet Community fonda in zvišanje stroškov zlasti v prehrambi, so vzrok, da upajo voditelji kampanje zbrati tolik-šnjo vsoto.
Načelnik kampanje je Harry F. Burmester, prvi podpredsednik Union Bank of Commerce.
Med onimi organizacijami, ki prejemajo vsaj delno pomoč za vzdržavo svojih programov, bodo poslej tudi organizacija za oslepele veterane in Narodna organizacija za duševno zdravje. "
Don't gonible with — the odd&
etre against youj
m
o gasilnem domu v Sla vini
EUCLlt), Ohio—Več rojakov me je že vprašalo, kako gre kaj z nabiranjem prostovoljnih pri-spekov za gasilni in kulturni dom v Slavini pri Postojni. Naj na kratko poročam o celi zadevi. Z ozirom na našo tiho kampanjo, katera se je pričela meseca aprila, je dosedanji uspeh prav zadovoljiv, lahko pa bi bilo malo boljše. žal, da so mnogi skrajno sebični in se ne zavedajo, da je stvar plemenita in človekoljubna; tukaj se ne gre za kakšne osebne koristi, ne gre se tudi za koristi ene vasi, pač pa za vse vasi v Pivški dolini in delu Brkinske doline. Gre se za omogočiti pomoč v slučaju nesreče požarov. Mnogokrat se je rešilo hišo s požrtvovalnostjo marljivih gasilcev in gasilci iz Slavine so bili še vedno med prvimi, ki so nudili vso mogočo pomoč, če ne tebi, pa tvojim. Marsikateri reče: "Ja, jaz ne bom šel več v stari kraj, kaj bo meni ("nucalo") pomagalo, če kaj dam!"
Saj tudi meni oziroma našemu odboru za pomoč gasilnemu društvu "Slavina*^ ne bo nič "nucalo." Mi imamo s tem le delo in pa zavest, da pomagamo, da se uresniči plemenita ideja, da se postavi v Slavini gasilski in kulturni dom, da bodo imeli več in boljšo priliko za nuditi pomoč tvojim v stari domovini in, da bodo imeli svoj dom za kulturne prireditve. Takim, ki pravijo; "Kaj bo meni nucalo?" je po mojem mišljenju usahnil vsak čut srca in plemenitost in ostala je le še "pleva."
Ni pa treba misliti, da so vsi taki, mnogo jih je, ki čutijo za dobro in plemenito idejo ter se po svojih močeh odzovejo s prostovoljnim prispevkom. Prijetno te razveseli, ko se ti odzovejo rojaki: Dolenjci, Gorenjci, No-tranjci, iz Ljubljane in okolice, Primorci, Štajerci, Hrvatje itd. Dobro so se odzvala razna društva, domovi in organizacije. Do sedaj smo prekoračili devet sto-takov, bližamo se tisočaku. Imena in vsote vseh prispevateljev bodo priobčene v slovenskih listih, ko 60 zaključena kampanja in urejeno poročilo za priobči-tev. Enako poročilo bo poslano tudi gasilnemu društvu "Slavi-na." Upamo, da bo članstvo gasilnega društva v Slavini prijetno iznehadeno, posebno pa še, ker bo opazilo ime in prispevek vsakega rojaka iz Slavine in bližnje okolice, ki so naseljeni sedaj v Ameriki. K poročilu v Slavino se bo dodalo vsa imena rojakov iz Slavine, na katere se je odbor obrnil bodisi pismeno ali potom pooblaščencev, v koliko in kaj so sodelovali. Kampanja se zaključi 31. oktobra. Kdor se še ni odzval, se mu priporoča, da to stori.
Prispevke lahko pošljete direktno na podpisanega ali pa izročite našim pooblaščencem. Ti so; za Pennsylvanijo, John Bole, Strabane, Pa.; za Barberton, Ohio, Frances Šabec, Jakob Pen-ko in Joseph Križaj; za Detroit, Mich., Alojzij Boštjančič, Frank Bole in Jakob Gorup; za Cleveland, Joseph Žele st., John Šorc, Gregor Bergoč in Anton Avcin.
Vsi zastopniki odbora kakor tudi posamezniki so prošeni, da pošljejo vse nabrane prispevke do 15. novembra na spodnji naslov, da se nato uredi popolno poročilo.
Najlepša hvala vsem sotrudni-kom in prispevateljem! Za od^^ bor v pomoč postavitve gasilskega in kulturnega doma v Slavini: ,	John Žigman,
tajnik-blagajnik. 20713 Recher Ave., Euclid 19, O,
Oglašajte v Enakopravnosti
Ljubiteljem slovenske pesmi
CLEVELAND, Ohio-V z«« s prihodom, pevcev iz sem že večkrat pisal v čanju, da je zadeva izvedlJ: na precej bolj obširni kot je oktet. Ker je večin* gačnega mneqja, bom J storiti vse, kar je v moji i da bo prihod okteta n® ^ omogočen, pač pa tudi , še več; da bo oktet le vse večjega, kar bo sledil®'
Dne 12. septembra se sestanek glede prihoda o™ ob prilično dobri udeležb') nje številnih pisem od 0^ zacij in posameznikov, ^ -pravljeni sodelovati pri ® je prineslo na dnevni važnih vprašanj. Začasni.^ sednik tega sestanka je stališče SANSa v zadevi pr pevcev takole;
"SANS je v tej zadevi i*'* loga, ker je to edina 0% . cija, ki ima zveze s staro ^ vino, vsled česar so se ^ nili nanj, toda SANS ^ mena ostati v odboru, P® prepušča zadevo nepri mu odboru."
Ta odbor, po mojem nju, naj bi v glavnem pevskih in drugih ustanov. Te ustanove s*' stranske; gre jim le in kot taki vživajo vso nost in zaslombo narod* j, redki so med nami, ki ^ rekli moralno ali gmo#® ^ poro, če bi te skupine vp zanjo.	'
Drugo važno vprašanj® naj se stori z morebiti^^g j, ostankom, se je rešilo ^ iz preostanka se škoduje pevce, a ostalo
aklad za kulturne nam®®®' ,
.aDkl'
Kar se mi na tem dopadlo, je bilo odvišO-'' Ijanje: denar, denar!
ni brez njega, a tu je ^ Oktet zmore nad sto P® približno pet koncertov-kovati je, da v tisoče k'
kdor bo slišal en ko^'^' hotel slišati vseh pet ®

- .j#
teh posetnikov čim vec treba, da ima odbor v kulturo. Naši kulturni so zmožni veliko več, gmotno podporo, le jih; pojdimo jim na ljubimo slovensko pese®^' je naša last in last rodi o sti in dolžnosti in ena žnosti je, da ste gotovo na prihodnji seji, ki petek, 26. septembra ^ skem delavskem donfiU terloo Rd.
Joseph iflO' 731 y
Zastopnik^ '^Enakopray^^^^
Za St. ciairsko ok''^
if
JOHN REN
^0
1016 East 76tH S*''
UTah 1-6888
• . ir
Za collinwoodsK^ euciidsko	j
JOHN STEPAJ 17902 Nottingha'*'
IVanhoe 1-33^^
Za newburSko .g FRANK RE^^ 11101 RwriA^^J
Diamond 1-8^^ j
1951



BNXK0PBXVNDB1!
feti iz življenja ameriških Slovencev
ttudson, N. Y._Dne 10. sep-^ J® tu umrla Helena Ko-
tembrj
Domžal
rojena Gabrič, doma od
na Gorenjskem. Zapušča
Pfoga Franlja, sina, hčer, vnu-
vnukinjo ter več drugih
foonikoy tu in v stari domovini.
^^Dne 12. septembra pa je v umrl Frank Pavli.
vci	zapušča dve sestri,
Gvelandu pa brata in sestro.
lad.—Dne 5. septembra ^ kratki bolezni umrla Hele-Jnetich, članica SNPJ. Stara
^nt p	jG bila v
v etru pri Novem mestu na Oljskem. Pokopana je bila ■^^'Jyja Uneticha, biv-^°'§oletnega tajnika dru-^ SNPJ. On je tajnikoval
" blag spomin
d ♦
'ugi obletnici od kar je umrla nadvse ljubljena hčerka, sestra in nečakinja
elma
ŽUPANC
l> Ni
^ '® wile oči je zatisnila 1^*5. sept. 1950 V Kandiji^ pH *®'»« mestu na Dolenjskem.
V
mladosti si morala
{gj'ttireti,
v solzah pustila si nas, da ,3 Usode ni moč razumeti, a Večno zamrl je sladki ivo] glas.
Jj
wlY?i v miru, v lepi slovenski ljubljena.
Žalujoči ostali:
Josephine, mati Louis Levstik, očim William, brat •	Esther, sestra
John in Bibijana, stric in teta
Ohio,
■ sept. 1952.
nad 20 let, že zadnjih 12 let pa je parali?iran. Tukaj zapušča poleg soproga, dva sina, tri hčere, dva zeta, snaho in tri vnuke.
Bingo, Kans.—Dne 8. septembra je umrla Frances Kodrich v starosti 77 let. Bila je članica SNPJ. Pokojnica je bila rojena v vasi Širje pri Hrastniku. Zapušča sina Franka v Melrose Parku, 111., hčer Mary Pistotnik v Ringu, Kans., ter brata Jacka Podpečana v Franklinu, Kans.
Bueaos Aires, Arg.—Po daljši bolezni je umrl rojak Viktor Mermolja, star 61 let. Pokojnik je bil doma iz vasi Cesta na Vipavskem, od k/ar je prišel v Argentino pred 24 leti.
—Meseca julija je umrl tudi Emil Čebohin v starosti 52 let. Doma je bil iz Rodika pri Divači in je prišel v Argentino pred 24 leti. Tukaj zapušča soproga Marijo, brata in sestro, doma pa brata in sestro ter mnogo sorodnikov.
Detroit—Dne 13. julija je umrla Mary Padar v starosti 59 let. Ob času smrti se je nahajala na počitnicah pri sorodnikih v Kan-sasu, kjer je pred 41 leti pristopila k SNPJ. Bolehala je nekaj let in smrt jo je rešila trpljenja. Zapušča soproga Franka, tri sine, dve hčeri, dve sestri in več drugih sorodnikov.
Chisholm, Minn.—Umrla je Antonija Scheringer, stara 64 let, rojena v Jugoslaviji. V Ameriki je bivala 40 let in je bila članica SNPJ. Zapušča dva sina, tri hčere in brata.
—Dne 16. julija pa je umrla Theresa Krebs v starosti 76 let. Bila je članica SNPJ. V Ameriki je bivala 50 let. Bolehala je zadnja štiri leta. Pokojnica zapušča soproga in tri hčere.
Buitte, Moat—Društvo 249 SNPJ je izgubilo dvp, člana. Naj-prvo je umrl John Stankovič, star 23 let. Umrl je v Koreji. Tukaj zapušča očeta in mater, dve sestri, dv€ teti in več sorodnikov. Umrl je tudi elan Michael R@,kich. Zapušča soprogo, »ima in hčer, vsi v Buttu.
Springfield, (11.—Dne 17. julija je umrl rojak John Volk v starosti 79 let. Rojen je bila na Čatežu, Slovenija. V Amerik* je bival 28 let in bil član SNPJ. Žena mu je umrla dne 21. marca t. 1. Zapušča tri sinove, sedem hčera in brata.
Chicago—Po dolgi in mučni bolezni je dne 9. septembra umrl dobro poznani rojak Frank Mati čič, rojen v Ivanjem selu pri Rakeku, po domače Cvirglc^y. V Ameriki je bival 40 let. Tukaj zapušča ženo Mary, hčer Mitzi Rudland, brata Leo ta in sestri' Agnes Benčan ter Mary Turk. V
stari domovini pa zapušča sestro Franco Bombač, brata Toneta in Ivana ter več drugih sorodnikov tu in tam.
—Nesreča nikdar ne počiva! Znidaršičeva družina, stanujoča na W. Cermak Rd. in v Brook-fieldu, predmestju Chicaga, se je pred nedavnim zgodaj zjutraj odpeljala proti državi Wiscon-sinu na počitnice. Zgodaj zjutraj se je odpeljala zato, da bi se izognila velikega prometa. Toda nesreča je hotela, da je avtomobil južno od Milwaukeeja zadel ob drugi avtomobil in na mestu so bili ubiti Joseph Znidašjč, star 74 let, njegova žena Agnes, stara 70 let, njun sin Joseph, star 35 let in njegov sin Lynn, star 9 let. Žena Znidaršiča mlajšega, stara 34 let, pa je bila močno ranjena in se nahaja v General bolnišnici v Milwaukeeju. Njenp stanje je kritično.
—Dne 21. junija sta poznana Ignac in Angelina Podbevšek praznovala 25-letnico srečnega zakonskega življenja v družbi sorodnikov in prijateljev, ki so jima priredili v počast lepo presenečenje.
—V Fontano, Calif., sta se preselila splošno poznana Čikažana Luka in Jedert Groser. Mr. Gro-ser je star društvenik in je bil do odhoda v Californijo blagajnik društva 1 SNPJ. Pred leti je živel v Rock Springsu, Wyo., pozneje v centralnem Illinoisu, nato pa v Chicagu, kjer je bil tudi več let upravitelj družabnega kluba Slovenskega delavskega centra. Z njegovim odhodom so v Chicagu zopet izgubili naprednega društvenika, ki je bil vedno pripravljen pomagati, prav tako njegova soproga.
—Poznani čikaški gostilničar Frank Bizjak je prejel žalostno vest iz Fontanc, da ?e je nenadoma zgrudil mrtev na tla poznani rojak Mike Missoury. Podrobnosti še niso znane.
-7-Nanaglptna je umrl Albin Mežnarič, star 21, član SNPJ. Po.k9jaiH je bil. bolehen že več let. Pokojnik zapušča očeta, mater, brate in druge sorodnike.
Strabane, Pa.—V Mercy bolnišnici v Pittsburghu se je nahajala Mary Boštjančič. Podvreči se je morala operaciji.
Ambridge, Pa.—Dne 5. avgusta je umrl Frank Rosenberger, star 74 let, rojen v Šnuhelu pri Novem mestu. V Ameriki je bival 48 let in bil ustanovitelj društva 33 SNPJ in njegov prvi tajnik. Zapušča užaloščeno ženo, tri sinove, dve hčeri in štiri vnukinje.
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI


Courtesy lOf Standard OU Co. (Ohio)



Monument,	,
^ Capitol, Columbus.
^ .T.h. %Mh
iheir
® Revolution was over. Men years of war excitement in
dry' blood returned to the hum-of peace-time existence. In cases their homes; their 'hev	been destroyed and
J- faced the task of rebuilding, 'tun natural, therefore, that thg "^iately following the close of a great trek to the West begin. It was also natural '''ch Ohio Country, with its Untouched lands waiting the lof • should be the focal point of thp adventurous, the 3hd ambitious, for whonif the Seaboard had already be-Crowded.
to iM")' after aU, was the gateway
J West.
Stj frontier* hardships, hun-®nd danger meant little to
these sturdy pioneers. They willingly gave up established homes in settled communities to establish new homes in a wilderness.
Even the journey to these new homes represented difficulties far beyond modern comprehension. For weeks, wagons toiled through virtually untouched wilderness, or by means of primitive flatboats the pioneers utilized the broad rivers to carry them into the Ohio Country.
Because Ohio's early settlers were men and women of this type, it is only natural that in this State should have been born men and women of equal courage, of equal spirit, who have brought renown, to the Buckeye State. Whatever the field may be, Ohio men and women stand in the front ranks. Eight Presidents, scientists, authors, soldiers, businessmen, statesmen are among the men and
women who helped make not only Ohio, but their country, great.
Here is a partial Us,t of Ohio's '-hall of fame":
Authors—Zane Grey, IJ e n ^y Howe, William Dean Howells, Paul Laurence Dunbar, Harriet Beecher Stowe, Sherwood Anderson. Soldiers—U. S. prant, William Te-cumseh Sherman, Philip Henry Sheridan, the famous McCook family. Teachers—William Holmes McGufTey, Horace Mann, Joseph Ray. Religion—David Zeisberger, Washington Gladden. Industry-^ M. A. Hanna, the Seiberlings, John D. Rockefeller, Jay Cooke. Pioueers—Rufus Putnam, Manas-seh Cutler, Simon Kenton, John Brown.
Then there were such famous people as Whitelaw Reid, the noted editor; Alfred Kelley, the father of Ohio's canals; George Bellows, the painter; Brand Whit-lock, Mayor of Toledo, author and diplomat; Benjamin R. Hanby and Dan Emmett, whose gong; wilj live through the years.
(Clip and save for your 1953 Ohio Sesqulcentennial Scrapbook)
DRUŠTVENI KOLEDAR
SEPTEMBRA
27. septembra, sobota—Veselica društva Comrades št. 566 SNPJ v SND.
27.	septMnbra, nedelja—Veselica Slov. nar. doma na Stanley Ave., Maple Heights, O.
28.	septembra, nedelja—Predstava Kat. lige v SND.
OKTOBRA
3.	oktobra, petek — Ples Cleveland Ambassadors of Sports v SND.
4.	oktobra, sobota—Vesehca društva Svob. Slovenke št. 2 SDZ v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
10.	oktobra, petek—Ples Wagon kluba v SND.
11.	oktobra, sobota — Veselica društva Soča št. 26 SDZ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
11.	oktobra, sobota — Veselica društva Slov. Sokolice št. 442 SNPJ v SND.
13. oktobra, nedelja—Koncert in opereta zbora Zarja v SND, St. Clair Ave.
12.	oktobra, nedelja—Koncert zbora Zvon v Slov. nar. domu, E. 80 St.
18. oktobra, sobota—Jesenska vesehca društva Brooklyski Slovenci št. 48 SDZ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
18.	oktobra, sobota—Ples društva Ribnica št. 12 SDZ v SND.
19.	pedeljar—Prireditev krožka št. 1 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
19. oktobra, nedelja—Jesenski koncert in 15-letnica obstoja zbora Planina v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, O.
25.	oktobra, sobota—Ples društva Camiola Tent št. 1288 TM v SND.
26.	oktobra, nedelja—Koncert Blaue Donau v SND.
26. oktobra, nedelja—Program zbora Adria v AJC, Recher Ave.
31. oktobra, petek—Ples Demokratskega kluba 23. varde v SND.
NOVEMBRA
1. novembra, sobota—Ples dru-
štva Concordians št. 185 SNPJ v SND.
2. novembra, nedelja — Opera "La Traviata" Glasbene Matice v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
2. nov., nedelja^Ples krožka št. 3 Prog. Slovenk v AJC na Recher Ave.
7.	novembra, petek—Ples kluba Piscotors v SND.
8.	novembra, sobota—Veselica društva Slovenec št. 1 SDZ v SND.
9.	novembra, nedelja — Igra dramskega zbora Naša zvezda v AJC na Recher Ave.
9. novembra,nedelja—Prireditev društva V boj št. 53 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
MOSKi IN ŽENSKE
DOBIJO DELO
ZA SNAŽENJE PISARN. ^
Nobene omejitve na starosti. — Stalno delo. Dobrodošli so novodospeli.
Zglasite se med 10. in 12. dopoldne
Aetna Window Cleaning Co.
1430 EAST 27th STREET
(vogal Superior Avenue)
R. K. O. KEITH'S - E, 105th THEATRE
FAST 105th STREET & EUCLID AVENUE
Hladni dnevi prihajajo in ž njimi so pričenjajo zabave v notranjosti dvoran. V našemu gledališču bomo kazali najnovejše filme, sedeži so udobni in ozračje prijetno. Pridružite se našim rednim posetnikom.
BUKOVI^IK STliniO
JOHN BUKOVNIK, slikar 762 EAST 185th STREET, IV 1-1797
Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure; v nedeljo od 10. do 3. ure Izd^li^jemo sUke tudi za potne liste In v identifikacijske s vrhe
.Ct-V; , ,





NA USLUGO
k
DROl
U
Domača telefonska postrežba stane manj kot en cent na uro. V največ primerih vključuje to tudi 1$% federalni davek.
Taktično v nekaterih vrstah stanovanj stane postrežba okrog pol centa na urol
THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY
- _gntžN s
Ne pozabite na registracijo!
Kdor želi voBti pri volitvah dne 4. novembra 1953, mora biti registriran.
Zadnji dan registracije v okraju Cuyahoga je 24. septembra.
Registracija je potrebna za tistega, ki ni bil do sed»j Š0 registriran, ali pa, ki ni volil leta 1950 ali 1951.
^ Ali ste javili pravočasno spremembo naslova?
KUPITE NA FARMI
JABOLKA
VSE SADJE JE POŠKROPLJOIO
Imamo tudi mlade piščance za peči in pohati—sveže zmrznjene ali očiščene ko čakate.
ADOLPH J. SOMRACK MAPLE GROVE RD.
med Rt. 91 in Rt. 174. blizu Route 84, Willoughby, O. tel. Willoughby 2-1845
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
KE 11934 15813 WATERLOO RD.
VAS MUČI NADUHA?
Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolt-len. Zdravilo je jgmčeno ali pa dobite denar nazaj.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Pb. G., Ph. C.
15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Za fine ženske VOLNENE STERLING SUKNJE in KOŽUHE DIREKTNO IZ TOVARNE po najnižjih cenahi se oglasite ali pokličite BEN%0 B. LEUSTIG 1034 Addisop Rd.	EN 1-3426
JEEP STATION WAGON
poznega 1950 modela; 6 cilindrov; radio, grelec in "overdrive.
Cena $1,295. Za podrobnosti pokličite MU 1-2933
V NAJEM SE ODDA
ČEDNO SOBO ZA POŠTENEGA MOŠKEGA. Vpraša se na 1269 E. 59 St.
DVE SLOVENKI
iščeta stanovanje s 4 neoprem-1 j enimi sobami s kopalnico., Najraje na vzhodni strani.
Pokličite po 4. uri popoldne. UT 1-1576
HIŠA NAPRODAJ
18014 Rosecliffe Rd.
Colonial tipa z dvemi spalnicami; blizu Lake Shore Blvd. in E. 185 St. V perfektnem stanju; avtomatična plinska gor kota; jekleni okviri, marmornati podložki, bakrene cevi, solidno cementiran dovoz, zamrežen porč z aluminijastimi zavesami (awnings), kopalnica obita z ilovnatimi ploščicami; ognjišče z ogledalom, zimska okna in mreže ter preproge po vsej hiši. Za podrobnosti pokličite lastnika
IV 1-6275
DELO DOBIJO MOŠKI
DOBRO DELO
Radi bi imeli dvojico—moškega in žensko, brez otrok, za čuvaja, ženska bi pa čistila pisarne. Imata stanovanje s 4 sobami z gorkoto in razsvetljavo.
Pozive se podnevi pri
ACME IRON & METAL SCRAP CO.
15725 Saranac Rd.
zvečer med 6. in 7. uro pa na
684 E. 160 St.
STRAN «
ENAKOPRAVNOST
WARWICK
USODOVEC
(Nadaljevanje)
Na eni strani sta bila Jamie-sonova otroka, predivastorume-na divjačka z modričkaštimi očmi in s takima obrazoma, kalcor da bi ju bili pomočili v očetovo jagodno mezgo. Nespoštljiva otroka sta iztezala predivasti glavici čez plot in se hihitela in nespodobno otresala jezik; časih je pa celo priletela kepa ilovice in zaznamovala katero izmed Mary-jih rjuh ali brisač.
Mary je bila v ponedeljek vselej utrujena in občutljiva, in rdečica ji je rada pritiskala v obraz. Ves ta posel jo je poniževal.
"Nepridiprava!''
Ljubka otročička sta se por rogljivo zagrohotala.
Mary se je bila že pritožila gospe Jamiesonovi, in gospa Ja-miesonova, ki je pošiljala svoje perilo iz hiše, je bila zastrmela vanjo z okroglimi mlekaričjimi očmi.
"Zelo mi je žal, gospodična Vinerjeva. Razposajena sta kakor Turka. Toda izkušnjava je res velika, ali ne?"
Maryji je planila kri v obraz. "O, seveda. Dovtipa pa v tem ne vidim."
A radost Jamiesonovih je vriskala najglasneje, kadar se je utrgala perilna vrv—to se je časih zgodilo—in se je ves kup bombaževine usul po travi. Rdeča obrazka sta pri takih prilikah kar žarela. In prav to jutro v začetku marca, ko je pihal mrzel in buren veter, se je vrv spet utrgala. Ena izmed srajc stotnika Hesketha in nekaj žepnih rutic je sfofotalo naravnost na žlindrasto pot in se tam umazalo, in Maryji je srce kar gorelo v prsih, ko je planila pobirat. Tedajci je začula za hrbtom glas:
"O—kako si pridna. Daj, pridi pogledat moj novi voz."
Na trati za njenim hrbtom je stala bledolasa Winnifred, Twi-stova edinka in dragocena kakor star kitajski porcelan. Imela je mehak, zategnjen glas in zelo bistro, a nekam opoklo naturo. Twistovi so sicer živeli v Pepelo-vem, hkratu so pa na vse načine kazali, da jim ne bi bilo treba. Winnifredin oče je poudarjal svojo neodvisnost in prostost gibanja s pogostimi obljubami, da bo to "prekleto reč" prodal.
Mary, ki je držala konca raztrgane vrvi v rokah, je opazila dekletov usnjeni plašč in krznene rokavice in začutila nenadno bes-nost, ki jo je skrbno pritajila. 'Človeško je bilo, da se je Winnifred bahala, a^rdo je bilo, da se je bahala proti Maryji, zdaj, ko je ležalo perilo raztreseno po travi in sta gledali glavi Jamiesonovih otrok izza plotu.
"O, torej je prišel ? Slišala sem že, da ga dobiš."
"Tak pojdi ga pogledat. Ta mah stoji zunaj. Peljala sem se v Carslake in nazaj. Malo je manjkalo, da se nisem zaletela v neki voz. Konj se je splašil."
Mary je obnemela.
"Mož, ki je bil voz njegov, je hudo vzrojil. Tisti Furze, veš, ki nam prodaja mleko. Zaroblje-nec! Priporočila bom mami, naj si poišče drugega mlekarja."
Z rokavi zavihanimi do komolcev je Mary zvezala vrv; prijateljičino gostobesedno navdušenje jo je kar tesnilo. Videla je, da bo res morala iti pogledat novo igračo dragega otroka: treba bo pokazati vesel obraz in hliniti navdušeno, prijetno za-vidnost. Konec koncev pa, zakaj ne bi privoščila Winnifredi Twistovi avtomobila? Ta občutek je bil malenkosten in grd. A vendar je bilo podoba, da pri-
dejo dobre reči na tem svetu zmerom v neprave roke.
Stopila je pogledat in našla pol Pepelovega zbranega okoli voza. Polkovnik Twist je stal tam in Vachett in njegova žena, ki sta bila videti zmerom tako portta, in gospod Štefan Perriva-le in njegova rdečelasa hči Phyllis, in kapitan Troton, ki je veselo hrumel, in Brownlow z ženo in ubogi Coode, ki je s svojim edinim, ganljivim očesom nepremično gledal Mary in jo opazoval, ko je stala med očetom Twistom in njegovo hčerko. Zakaj ni Maryji nihče podaril avtomobila? Zakaj ji ni mogel on pokloniti voza? Njeno klavrno staro kolo z zarjavelim vodilom in ropotajočima blatnikoma ga je zmerom navdajalo z občutkom, kakor da bi mu nekaj tičalo v grlu.
"Krasen voz!" je rekla gospodična Vinerjeva.
Nasmehnila se je. Vsi so se smehljali, razen Vachettovih, ki sta bila skisana od svojega gorja. Voz se je muzal in lesketal in se zlekoval v svoji novi sinji obleki. Sicer je bil samo voziček, ali v Pepelovem j« bil avtomobil znamenita last.
"Nove balonske obroče ima, kakor vidim," je rekel Coode—a že ga je preglasila Trotonova parna troblja.
"Zelo čeden je, zelo čeden. Za "Sinjo ptico" ga lahko krstite, kaj ? Twist, globe boste plačevali. To je nameček pri takih rečeh."
Mary je gledala malo P^rriva-leovo, ki je bil njen bledi obraz pod krasnimi ognjenimi lasmi ves spačen od nejevolje. Da, Phyllis je občutila ta dogodek kot neizrekljivo grenak zasmeh. Uboga Phyllis, ki je bila še v svoji zavisti iiagla in vročeglava, toli ognjevita in strastna!
Po žlindrasti cesti se je bližal voz, naložen z drvmi; siv konj ga je vlekel, in mož, ki se mu je
v očeh še zdaj iskrila jeza je stopal ob njem. Gruča se je morala ogniti, ko je voz nadaljeval svojo pot proti "Simli," da bi tam odložil drva. Furze se je enkrat samkrat ozrl na sinji avtomobil in ni nikogar ogovoril. Ko je šel mimo, je vzdignil oči in jih za trenutek ustavil na obrazu in postavi Mary Vinerjeve.
Imela je zavihane rokave in rdeče roke.
Vdrte oči so mu zletele kvišku, kakor da bi uhajale z vetrom.
"Pepelka."
Poslej je imela zanj ime.
m
1
Bili so časi, ko je Mary Vinerjeva pametno govorila sama s seboj in snovala majhne pridige, ki so rahlo in brzdajoče polagale roko na njen nemir. Obračunavala je s prastarim vprašanjem roditeljev in rojenih, se zaman trudila, da bi zbudila v sebi zavest dolžnosti, in se nazadnje umirila v čuvstvu usmiljenja. Da, v mozgu in srcu se je zavedala, da mladost in starost ne moreta živeti skupaj, čeprav mladost časih ne ve, kaj bi rada, in čeprav ima trinoštvo malenkosti.
Čutila je, da je njena razdraž-Ijivost okrutna, a bila je tu, kakor druge resničnosti in neskladja, skrnina v mišicah ali zobobol ali žulj na peti; in naj se je še tako borila, da bi jo potlačila, jo je vendar le še čvrste je vpletala v svoje bistvo—nit, ki se mora utrgati ali zamotati, kakor hitro pride nad človeka kak notranji preobrat- Takšno premagovanje pa duši ne de dobro. Zakaj oče in mati sta bila ljubezniva starčka, milo sebična v svoji namišljeni nesebičnosti. Naj-brže se jima je zdela Mary srečna, ker je imela dom in se ji ni bilo treba ponujati na sejmu tega sveta. In zdravo domače delo je imela, kuho, pomivanje in pospravljanje! Razen tega je bUo pa treba nekje živeti, in s pokojnino nisi mogel daleč pri teh povojnih cenah; in Sandihurstska naselbina je imela omikane prebivalce, skoraj vsak večer v tednu si lahko igral bridge, in polkovnik Sykes pa kapitan Troton in Twistovi so baš ta mah naprav-Ijali trdno tenišče. Starost tako rada pozablja svojo lastno mla-
svoje mladosti. Vdana sedi za pečjo, pa utegne biti vendar polna svojega posebnega starčev-skega nepokoja, svojih drobnih snih posebnosti in spakljivih na-čenč in zahtev in raznih nezno-pak.
O, ti večeri! Ti dolgi zimski večeri, ko je bija "Hiša z zelenimi vetrnicami" kakor pokopana pod goro dokončnosti! Nič se ni zgodilo, nič se ni moglo zgoditi, razen da se je morebiti kdaj pa kdaj vrinil v hišo ubogi Coode, ki je po gosposko sedel na robu stola, ogovarjal stotnika Hesketha s "sirom" in vljudno poslušal dolgovezno besedovanje starega vojaka. Spodoben fant je JmI! In njegovo edino oko je bilo tako topo in polno oboževanja! Ti večeri, ko je mati brala, a takoj odložila branje in jela čebm-jati, kakor hitro je Mary odprla kako knjigo! Pa oče s svojimi akrostihih! Kolikanj je sovražila te akrostihe in bistroumne ljudi, ki so kovali takšno žvenljanje! In tisto neprestano odhrkavanje ubogega starca, v drobnih vzbru-hih, kakor da bi ovca kašljala; in materina navada, da je z nogo trkljala ob železno ograjo pri kaminu! Molk, molk brez meja in brez dogodkov, in vse to brk-Ijanje in šarjenje in ubogo, majhno onegavljenje za prazen nič!
Bili so večeri, ko si je dela klobuk na glavo in kakor ob pamet zdirjala venkaj v temo. "Kam greš, Mary?" Da, kam—in zakaj? Zmerom sta hotela vedeti razlog za vsako reč. Kakor da bi človek mogel navajati razloge, če mu je šest in dvajset let in se mu zdi življenje ugasel ognjenik in se mu hoče za nič in nič raztrgati srce! "Kam greš, Mary?"
Za jecljala je kak izgovor. Ali je bila pozabila zapreti svojih šest kokoši, ali ji je hotela Winnifred pokazati kako obleko, ali so jo bili pa Brownlowovi povabili, naj pride v vas. Planila je venkaj in kakor divja stekla navkreber, po mokri in brezijudni cesti proti Carslakeu ali nizdol, po mokri in brezljudni cesti v Melhurst. "Bolje bi bilo, da sva mrtvi!" ji je časih zavpilo srce.
Ob takih večerih je tudi mnogo mishla na previdnost svoje sestre Klare. Klara se ji je prikazovala kot daljno, medlo sijoče, srečno bitje, tam, v bližnjem dost in slepo kopmenje in lakoto dosegu londonskega sijaja. Luči,
dogodki! V vlažnih, globokih teminah susseške noči je obračala lice proti daljni prestolnici in koprnela po njej in po vsem, kar je mikalo njeno osamljeno mladost: gledališča, plesi, trgovine,, okus začutenih in utolaženih pohlepov, vlaki, omnibusi, čajarne, množice, vrvež, glasno polnokrvno življenje vsega tega. Zavidala je Klari. Klara je bila pobegnila, kakor bi rada pobegnila večina žensk, čeprav se ne upajo priznati.
Časih je krenila tudi malce proti Usodovcu, Jje zato, ker bi bila mislila na moža, ki je živel tam, ampak zato, ker ni imela na tej poti nobenega opravka in jo je pri tem izpreletaval rahel, pustolovski nemir, kakor otroka pri prepovedanem početju. En-
krat ali dvakrat se je bila vzpela prav na grič Šestih jelk in stala med drevesi in zrla v valujočo temo, na Pepelovo, ki je ležalo pod njo kakor kupček raztresenih rumenih pik. Slonela je ob drevesu in vlekla njegove vzdihe na uho. In bilo ji je, kakor, da bi z drevesom vred vzdihovalo tudi njeno srce.
Ob drugih, redkih dnevih je za uro ali dve pobegnila na svojem starem kolesu in se odpravila iskat življenja, ki ni hotelo priti k njej, tako polna svoje neutolažene mladosti, da je bila slepa za življenje okoli sebe. Ljubila je lepoto, a v svoji strasti, da bi ušla, je hodila mimo nje mladostno neučakana, hiteča nekam in nikamor. Melhurst in Rothbridge je poznala kakor svoj
s CUNARDom v
JUGOSLAVIJO
Z največjimi ladjami na svetu!
Vživajte 5-dnevne poElfnke na oceanu no prekooceanskih orjakih Queen Elizabeth ali pa Queen Mary na poti v Jugoslavijo . • * obiščite Pariz • • • In Še vedno boste dospeli v Jugoslavijo v manj kot 7^ dnevih; prav tako hitro in celo hitrejše kot direktno $ katerimi koli drugimi ladjami. Cela voznina po morju in na zemlji je presenetljivo nizko (na pr. od $211.70 do Ljubljane). V to je vključeno potovanje po .zemlji s kontinentalnimi luksuznimi br^ovlaki. Cunardova slovita mednarodna kuhinja vključuje Vašo priljubljeno slovensko hrano.
Mauretonia in Caronia Vam . nudita itti standard luksuza za 7-dnevno potovanj«.
VESEL BOŽIČNI IZLET
fci go osebno vodi CARL GENTILE, pomožni rovnatell za Turistični razred. New York
QUEEN ELIZABETH 28. NOVEMBRA
Veselo razpolozenfe In zabava na najvefji prekooceanski ladji sveta • . . Poln dogodkov dan v Parizu. Zveze z brzovlakom do vašega cilia v Jugoslaviji. Za resnUno praznUno potovanje, da bi bili v vedrem razpoloženju s svojimi doma . . . POSKRBITE ZA LISTEK 2E SEDAJI
EKONOMIČNE CENE OD NEW YORKA DO CHERBOUSGA
Turistični Razred razred	kabin
queen elizabeth queen mary
Vlak od Cherbourgo do Pariza drugi rozred f6.7S Prvi
' } $170
$232.50
Iz Pariza do Ljubljane (24 ur) Zagreba (29 ur) Beograda (35 ur)
cunard Line
$36.74 $43.33 $61.04
Obiliile Vol
lokalni pofniiki urad
$29.95 $30.68 $44.18
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST.. KE 1-8187	Jerry Fetkovsek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, .bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY GO'S BASEMENT
Posebnost! MOŠKI
BOXER-TOP "RELAXIN"
po "Big Yank"
SLACKS
Perfektni za vsakdanjo nošo, zunaj in znotraj. Zgoraj so narejeni po "boxer" stilu, z zipperjem in nabranimi šivi spredaj. Vse nove jesenske barve v temno plavi, rjavi, sivi, maroon. Mera v pasu od 29 do 42.
Poštna in telefonska naročila sprejeta—
Pokličite CHerry 1-3000
Th* May Co.'s Basement oddelek s moško opravo
Moške 5®^ Bfg Yank"
DELOVNE HLAČE
Trpežno izdelane za trajno nošo

98
Pair
Moške dobro narejene corduroy delovne hlače. Imajo trdne in globoke žepe ter so zarobljene spodaj. Kroji po "Big Yank," da vzdržijo dolgo in trpežno nošo. Izbe-ra solidnih barv rjave ali temno plave. Mera ob pasu 30 do 42. Dolge 29 do 34.
Poštna in telefonska naročila sprejeta— Pokličite CHerry 1-3000 The May Company's Basement oddelek z moško delovno obleko
lastni žej in takisto tudi sleh lokvanj v jarku CadnafflsW gradu, razvaline Carslakes«^ samostana in rimske utrdtK P Hoyleu. Vožnja v Carslake m
ta®W
la pustolovščina, saj ]e
povala za gospodinjstvo, se ^
gala z mesom in diseciiW® prinašala očetu kapljice # šelj, materi pa volno in čas® modni list, v katerem je b * pet rjav papynat krojni za volnen žiVotec ali eo. Prav res, da si pri Sturt , tu dobila klobuke, a kakšne.
(Dalje prihodnjič)
TEKOM ČASA
ko se zobozdravn®
nahaja na St. Clair g; East 62nd St.,	tel
drugih zobozdravnikov ^
naselbini iwakticiralo w jj selilo, dočim se dr.
vedno nahaja na svoj mestu.
Ako vam je nemogoče dotiko z vašim zoboz^j^ y, kom, vam bo Dr.
vršil vsa morebitna ^ na njih delu in ga na^o z novim. Vam ni treba določenega dcfovi*""
Njegov naslov je
Dr. J. V. ZUPl®
6131 ST. CLAIR AVE''®®
Tel. ENdico« „0^ vogal East 62nd Str^*' ^ samo na East 62nd » . Urad je odprt od 9 do 8. zv. -Dr. J. V. ZUPNIK
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN
advertising
CALL DEarbora 2^1^®
STORE FOR

For Rent by Owner - . Brighton Park.
former florist shop, joca'g for 15 years. Corner
c its"
across from church. SW-gf % give reasonable rent, r''
any kind of business easonable rent. Virginia 7-3458
at
WANTED TO
RESPONSIBLE Business ^ needs 21/Ž-4 room
needs 2Vi-4 room apartment. Any good .jlf North. Vicinity 5500 N ® W. Moderate rental-
EDgewate'J,/
RESPONSIBLE Couple, 3j- ^ urgently need 5-6 roo K' nished apartment. Any cation. Moderate rental-
BUSINESS OPPOB
MOnro®
SHOE REPAIR — Establ^jg),!)^ years. Good family ju« hood. Reasonable. Sell'^ ill health.
ROdpey
HELP WANTED
MEN WAN0
17 to 50 Day and night No experience nece® Be secure with a ste^dY ^
around factory Many company
m
OLSON RUG 2800 N. Pulaski '
YOU
can be th» woman ® th* yot
PK»AM KM
Nm mo#* ii**d«d *•
wwewi h « Naltoii^ '
©
Tok W I _ otyowloeolj^ I# •
kkwIWH##*
Ji