Uredništvo in uprava:
Maribor. Aleksandrova c. št. 11/1.
Naročnina:
letno Din 80.—, polletno 40.—, četrtletno 20.— Oglasi po ceniku
čekovni račun št. 16.536 / Telefon št. 2365
Moramo ljubezen sejati, če hočemo ljubezen žeti.
Paul Doumer.
Rokopisi se ne vračalo
Leto I. Št. 3
Maribor, 30. decembra 1933
Izhaja vsako soboto
Dr. F. Miler (Maribor):
Gospodarske zahteve Maribora in njegovega zaledja
n.
Že v prvem članku smo omenili, da je v Mariboru v prvi vrsti industrija, ki nas kolikor toliko še drži pokoncu.
S to industrijo prihajamo samo semtertja v navzkriž v primerih, ko se posamezniki nočejo odvaditi nameščanja inozemskih preddelavcev, mojstrov in tehničnih vodij. Zadevne naše narodne in gospodarske želje pa so tem bolj upravičene, ker imamo v vsaki stroki dovolj brezposelnih domačinov, ki se znajo priučiti vsakemu delu, samo da jim podjetje da zaposlitve in pa prilike, da se praktično izvežbajo.
Te domače moči so za mesto tudi v gospodarskem oziru več vredne kakor tujci, ki svoje prihranke pošiljajo izven meje.
Sicer pa je premalo, če ljubimo našo industrijo samo platonično: morali bi storiti vse, da privabimo v naš okoliš čim več industrije.
Znani so primeri, ko so druga mesta, in to s pomočjo javnih oblasti, bila bolj spretna in se jim je posrečilo odvrniti iz Maribora celo take industrijalce, ki jim je Maribor ugajal v vsakem pogledu.
Priznati se mora, da gre mestno načelstvo Maribora industriji na roko, vendar pa je treba v tem oziru koncentričnega sodelovanja raznih drugih korporacij in tiska, vse v tem cilju, da se na podlagi aktivne iniciative in preko meje segajočih poizvedb ugotovijo potrebe posameznih interesentov.
Potrebno je na vse strani pošiljati informacije o ugodnostih, ki se nudijo industriji v okolišu našega mesta, kakor na primer pridno in skromno delavstvo, poceni električni tok itd., itd. ter tako širiti zanimanje za naselitev industrije.
Treba je sploh v inozemskih listih delati več publicistične propagande za Maribor, za kar je treba pridobiti potrebnih sotrudnikov. Treba pa je tudi v naši državi vsesplošno zbuditi potrebni interes za severno mejo, za k^r se je žalibog tudi v tem oziru doslej vse premalo storilo.
Mi ne moremo zahtevati, da bi se druga mesta potegovala za to, naj se vršijo razna gospodarska zborovanja, razni shodi in sestanki gospodarstvenikov, kulturnih delavcev in pridobitnih stanov v Mariboru. Mi
moramo sami vsako leto že v napre, za prihodnje leto iskati zadevnih stikov, dajati primernih pobud in informacij ter s pomočjo naših 'Gospodarskih, stanovskih in kulturnih krogov prirejati čim več zborovanj in sestankov v Maribora, da na ta način vsaj nekoliko oživimo naš denarni promet.
V zvezi s tem smo tudi mnenja, da se naj »Mariborski teden« v svoji osnovi vsaj deloma razširi tako, da potom razstave tukajšnje industrije in njenih izdelkov privabi čim več občinstva in s tem po eni strani podpira pritok ljudi v Maribor, po drugi strani pa našo industrijo.
Drugo, kar bi vsaj nekoliko omililo sedanje težkoče, bi bilo pospeševanje tujskega prometa-
Mariborska občina ima za to mnogo razumevanja, naravno pa je, da sama vsega ne zmore.
Že samo posrečena misel kopališča na Mariborskem otoku privablja
k nam dokaj več tujcev kakor prej. V tem pogledu pa sta naša Dravska dolina in Pohorje, ki imata poleti in pozimi svoje posebne lepote, še popolnoma neobdelana in neizrabljena. Saj je skoraj neverjetno, da se gradi
avtomobilska cesta na Pohorje že več let in da še vedno ni dograjena. Ne-ve^etno je, da je na primer krasna stavba Senjorjevega doma, ki je nekak pričetek v naši planinski hotelski industriji, tako potrebni tudi na turistično-idealnem Pohorju, našla toliko nasprotovanja.
Samo turistovske koče večjega ali manjšega obsega ne morejo zadoščati dandanašnjemu tujskemu prometu. V tem oziru pomenita tudi Pohorski dom in Mariborska koča šele nekak začetek, ki bi mu morale slediti še druge take stavbe na raznih lepih točkah našega Pohorja in naše severne meje. Če so že cene naših podeželskih pridelkov pri nas tako nizke in je s tem ustvarjena privlačnost za tiste tujce, ki gledajo na ceno, se jim mora ravno spričo tega omogočiti prijetno bivanje tudi s potrebnimi domovi in s primernimi cestami.
Neverjetno je, kako počasi prodira ideja pohorske železnice, kateri se nekateri ljudje, »ki niso zraven«, ravno tako posmehujejo, kakor so svoj čas kritizirali kopališče na Mariborskem otoku.
V tem oziru bodo morale osredotočiti svoje delovanje poleg Maribora vse občine v Dravski dolini in na južnem podnožju Pohorja. Tujskopro-metno društvo samo je za vse to preslabo. Dati pa bi moralo za to večjo iniciativo in več podlage za skupno smotreno delo celokupne pokrajine.
Napačno je mnenje tistih (hvala Bogu le redkih), ki se bojijo tujskega prometa iz nacionalnih ozirov. Kakor v Švici ne zabranjujejo tujcem vseh narodnosti, da se tudi na svojih počitnicah, ki jih tam preživljajo, vedejo kot to kar so, kakor tega ne zabranjujejo tudi v drugih centrih, kjer se goji tujski promet, tako taki pojavi tudi nas ne smejo vznemirjati, ako ne stojimo na stališču, da je treba naš narod hermetično zapreti proti tujemu svetu, če ga hočemo vzdržati.
Ravno nasprotno: če se je naš narod stoletja vzdržal pod tujim gospodstvom in pritiskom in mora vzdržati pod sličnimi okolnostmi v tujih državah še sedaj, se ne smemo bati vsakega drugorodca, češ, da nas hoče potujčiti. Stvar nacionalnih organizacij je, da s primernim poukom in s primernimi žrtvami, katerih je mnogokrat manj nego besed, utrjujejo v našem ljudstvu narodno in državno zavest v taki meri, da potem ne bo treba klicati bogve koga na pomoč, če slišimo na naši meji tudi tujo govorico, kakor je pač to na mejah povsod v navadi- Duh odločuje, duh, ne pa beseda!
Isto nekako velja tudi za šport, ki bi se na naši meji lahko še bolj razvijal tako pozimi kakor poleti, ter na ta način privabljal tujce.
Ker leži Maribor na veliki prometni cesti s severa na jug, bi ne bilo slabo, ako bi dajali inozemskemu potujočemu občinstvu še neko posebno priliko, da se odpočije v Mariboru.
Mariborski otok z znamenitim kopališčem
Ljubljansko pismo
Dragi tovariš,
Sveti večer sem preživel ob radiu in v svečani dlulhovni zbranosti im ubranosti poslušal betlehemske zvonove. Poznaš tnle, da sem fanatičen pacifist, pa si torej lahko predstavljaš, kako šemi užival ta letošnji božični večer, ko so se ob spominu »a rojstvo Njega, ki je oznanili člb-Veštvu naj dragocenejši nauk: Ljubi-te s© med seboj, vsi ste bratje iu sestre, — radiopostaje vsega sveta posveti lic propagandi za mir. Prvikrat PO.svetovni vojni, — prvikrat po petnajstih letihl — smo doživeli, da so v krščanski sveti noči vse države mam fes tova le za mirovno idejo. 1 o je pač najboljši dokaz, kako si je človeštvo zeljno sprave in miru. Im mislim, da bo ta mirovna manifestacija v sveti' noči več zalegla, kot pa vse dosedanje konference tami v Ženevi.
Naš radio Ljubljana se je tudi lepo uvrstil v to mirovno manifestacijo z jako' posrečenim! svetonočnim programom m sem storil trdni sklep, da posihmal ne borni več toliko če-.
zen j zabavljal, kakor šemi dosihmal. Božično poslaniico slovenske prestolnice rojakomi doma in na tujem je govoril pred mikrofonom sedanji komisar ljubljanske radio-postaje, poštni direktor dr. Tavzes. Čast! mu, govoril je imenitno: kot svetski človek, kot patriot in rodoljub, kot socialno čuteč človek in kot krščanski mož. V temi pogledu bi sami škof ne mogel govoriti lepše.
Dr. Tavzes je na božični večer kakor meni, tako gotovo tudi vsem1 drugim poslušalcem govoril iz srca. Saj si vsi Slovenci, ki smo dobre1 volje, želimo samo to eno: Miru, složnosti, vzajemnosti, skupnega dela. da bi brat pomagali bratu im da bi domovina imela kruha za vsakega svojega sina.
In! ko šemi poslušal govornika, sem! premišljeval: kako lepo im srcu dobrodejno' zna govoriti slovenski Človek, kadar ne govori politično in strankarsko. Pa sama sreča, d!a ni na Sveti večer zašel pred mikrofon kak naš politik. — ta bi nami bil pokvaril vse božično razpoloženje.
Saj narod1, ki bi bil: složen, to politikom ne gre v račun; ker če ne bi bilo strank, bi politiki ne imeli nobe-
nega posla. Če ne bi bilo vojn1, kaj bi tedaj imeli opraviti generali?
Sicer smo pa politike že do grla siti. Ljudje ne marajo ničesar več slišati o politiki im o strankah in rajši berejo nepolitične časopise kot pa politične. Naš ban postaja v ljudstvu vedno bolj priljubljen, ker1 ne politizira in ne strankari.
Sploh je duh in tok1 časa ves usmerjen v depolitizacijo našega javnega življenja, —1 zato izgleda kar nekami anahronistiičuo članek, ki ga je napisal za božič v nekemi IS ubija raškem listu sloveniski politični filozof, ki propagira politizacijo naše inteligence. Ej vraga, naša inteligenca je še vedno tako politizirana, da bi ji malo puščanja politične krvi bilo samo v zdravje! Kaj bi član k ar s podvigom politizacije naše inteligence rad dosegelt mi ni prav jasno, — njegove misli so sicer globoke, a vedno nekako vijugaste, — »skravž-lane« bi rekel Ti — toda če ga prav razumem, se mu zdi politizacija potrebna za gojitev državljanskega čuvstvovanja.
Kaj je moglo dati člankarju pobudo k takimi razmišljanjem1? Najbrže to, da v tistih inteligenčnih kro-
gih, kjer on občuje, pogreša državljanskega čuvstvovanja. Jaz temu nasproti lahko ugotovimt da je v inteligenčnih krogih; kjer občujem jaz, državljanskega čuvstvovanja povsod zadosti. Tb je eno dejstvo, drugo pa je to, da vemo iz bridkih izkušenj naše polpreteklosti le predobro, koliko je baš politizacija vsestransko samo škodovala državljanskemu čuvstvovanju v našemi narodu. V ostalem dVomim, da bo naša inteligenca člam-karju za taka premišljevanja hvaležna; niso prav nič laskava zanjo.
No, meni se je prigodiilo, da sem nad temi člankomi na božični večer, takole md 11. in 12. uro, prijetno zadremal tam na divanu (nekoliko je k temu pripomogel pač tudi močni pulrič. s katerimi mi je postregla ljuba žena), no, pa se mi je to-le sanjalo: Da sem! bil pri dlržavuemi pravd,-niku. Državnega pravduika se časnikar sicer boji ko vrag križa, toda v sanjah sem kar korajžno stopil predenj in sem spregovoril:
Gospod državni pravdnih! Jaz sem tisti, ki v »Razgledu« piše ljubljanska pisma. Doslej sem napisal dve taki pismi, ki sta bili takorekoč prekucuški...«
Vse p. n. naslove, ki prejemajo »Razgled«, a doslej še niso nakazali mročnine do položnici, ki smo jo bili priložili L številki, vljudno prosimo, da to nemudoma storijo, da bodo list nadalje redno prejemali.
Prosimo vse prijatelje: Podpirajte nas v našem stremljenju: nuditi slovenskemu čitateljstvu dober list!
Saj naročnina je tako malenkostna: 20 Din na četrtletno, to zmore vsakdo!
Srečno Novo teto
vsem prijateljem naročnikom, oglasnikom, sotrudnikom. čitateljem
Uredništvo in uprava „Razgleda“.
Ne mislim pri tem na kako igralnico v tako velikem slogu, kakor jo je sedaj dovolila avstrijska vlada na Semeringu, želeč s tem dvigniti ne samo propadlo hotelsko industrijo na Semeringu, ampak tudi ves svoj tujski promet in s tem tudi Dunaj.
Zadostovala bi za Maribor ali za kak drug pripraven kraj v okolici igralnica za kake lažje in cenejše igre na srečo.
Ustanovila bi jo lahko družba, pri kateri bi bile udeležene tudi naše gospodarske institucije in naša mesta. Poznamo različne igre na srečo, pri katerih ni mogoče izgubiti toliko, kakor pri ruletu, ki pa bi vendarle privabljale dokaj tujcev, deloma iz radovednosti, deloma pa radi cenenega bivanja, ki je za naše kraje odločilno. Take igralnice smo imeli na Vrbskem jezeru, v Opatiji in tudi drugod, pa bi se mogoče nekaj podobnega obneslo tudi v Mariboru vsaj pri gotovih prilikah, kakor n. pr. v »Mariborskem tednu«.
Vsekakor pa je v prvi vrsti treba utrjevati v obmejnem Mariboru uradne in kulturne postojanke. Mi nikakor ne zavidamo Ljubljani, da se razvija s tako brzinsko naglico. Moramo pa vedno in vedno poudarjati, da z ozirom na mejo ni pravilno, če se vse kulturne institucije, vse višje šole in uradi tlačijo in centralizirajo v Ljubljani. Kako naj uspeva meja, če manjka po vseh obmejnih šolah po več učnih moči, in če je naše obmejno šolstvo tako nezasedeno in tako zapuščeno, vse to pa vzlic temu, da čaka toliko in toliko izučenega naraščaja na nameščenje. Ali tudi za to ni več denarja, ali pa leži krivda kje drugje!?
Zgodovinsko društvo, Muzejsko društvo in druge važne kulturne in
gospodarske organizacije se ne morejo razvijati, ker ne najdejo potrebnih lokalov za svoje delovanje in za svoje namene.
Višje obrtno šolstvo je popolnoma nerazvito in tudi nižje obrtno šolstvo radi svojih skromnih sredstev ne more doseči niti v toliko svojega namena, da bi iztrgalo vajence nemškutarskemu uplivu gotovih mojstrov.
Na celi črti torej neko životarenje brez tako potrebnega, od vseh državnih činiteljev podprtega napredka, ki bi Mariboru in njegovemu zaledju koristil ne samo nacionalno in kulturno, ampak tudi gospodarsko-
Če na meji marsikaj ni v redu, leži krivda tudi v teh razmerah. Vse, kar se zadevno n e stori, je težek greh na gospodarskem in nacionalnem razvoju Maribora.
Prezreti ne smemo, da bodo nove trošarine zadele najbolj Maribor in zaledje z ozirom na lesno trgovino in tako potrebno gradbeno delovanje. Če ima Pohorje denar, čuti to ugodno Maribor. Gospodarsko škodo, ki jo bo lesna trgovina trpela vsled novih bremen, — kdo jo nadomesti?!
Ker imamo v naši državi dosti zapuščenih krajev, katerim bi bilo pomagano že z lesenimi hišicami in bi se tu s pomočjo državne inicijative in državne garancije lahko ustanovile no zgledu Nemčije velike zadruge, ki bi v gotovih krajih pospeševale vsaj postavljanje takih hiš namesto brlogov, ki so nevredni človeškega bivanja, bi bilo s tem pomagano tudi razpečavi našega lesa po lastni državi in bi prišlo to v korist posebno mariborskemu zaledju.
Na vsak način se mora mariborski okoliš pobrigati za močnejšo uporabo lesa, ako hoče tudi samemu se-
bi nekaj pomagati. Sploh pa bi v estetskem pogledu z obeležjem zelenega Pohorja najbolj harmonirale lesene hiše.
Da pri vsem tem tudi država ne sme držati križem rok, je jasno, ker je tudi v njenem interesu, da se davčna moč Maribora in njegovega zaledja popolnoma ne ubije.
Država ima pa v tem oziru tudi še neko višje poslanstvo, ki bi ga morala začeti izvrševati, kakor to delajo države z najbolj liberalnim ekonomičnim načelom.
Brez »gospodarstva po načrtu« ne bo šlo in ravno tako ne bo šlo brez primernih javnih del, za katera treba najti mnogo več kapitala nego je doslej nameravano. Svote, ki so doslej namenjene javnim delom na
POLITIČNI
Ženeva
Vsa znamenja kažejo, da se je preko božičnih praznikov, ki niso prinesli nobenih vidnih političnih dogodkov, vendarle nekaj pomembnega izcimilo. Hitlerjeva informativna pogajanja s francoskim ambasadorjem Poncetom1, pričeta dne 23. novembra t. 1. ter obnovljena na druh gern sestanku, so imelia posledico, da se je francoska vlada na pobudo Anglije vendarle pričela baviti z vprašanjem nadaljevanja teh razgovorov. Stvar je dozorela tako daleč, da se je Vrhovni svet francoske narodne obrambe bavil s predlogi nemške vlade. Iz notranjepolitičnih razlogov so bile te ponudbe odklonjene. Toda francoska vlada že izjavlja v posebni spomenici, da možnost nadaljnjih razgovorov ni pokopana.
papirju, bodo komaj zadostovale, da se bo tu in tam kaj začelo.
Tudi na tem polju čaka našo državo zlasti na severni meji zelo veliko potrebnih del, ki bodo koristila ne samo našemu obmejnemu prebivalstvu in njegovemu gospodarstvu, ampak v prvi vrsti tudi državi. Naši najbolj obubožani stanovi, kakor delavec, limet, obrtnik in trgovec, so dali na vse strani, kar so mogli. Sedaj ne morejo več ter je v tem oziru na severni meji najslabše.
Zato je pa treba takoj strniti vse moči navzdol in navzgoraj, da se temu v zadnji uri odpomore, ako hoče kdo sploh pomagati zapuščenemu Mariboru in njegovemu zaledju.
RAZGLED
zlasti ne, če bi se pogajanja nadaljevala vsaj v ozračju Ženeve. Spomenica še ni objavljena, ker še ni prispela v roke kancelarja Hitlerja, verjetno pa je, da se nahaja v tem dokumentu stezica, po kateri bi se olajšal Nemčiji povratek na ženevsko konferenco, ne da bi pri tem trpel prestiž vlade doma. Površnemu opazovalcu diplomatskega trenja se včasih zdi, kakor da je vsega konec, da so vsi mostovi že porušeni, v resnici pa gre za silno spretno taktiziranje, v katerem hoče francoska diplomacija pokazati svojo defenzivno in ofenzivno moč, dočim se Nemčija s stoično mirnostjo opira na izjavo velesil o priznanju nemške enakopravnosti tako pri mizi Zveze narodov kakor pri zeleni mizi razorožit-vene konference. Ta taktika velesil, med katerimi igrata Anglija in Italija svojevrstno vlogo, se bo najbrže nadaljevala do druge polovice januarja prihodnjega leta, ko se v Ženevi sestane glavna komisija razorožitve-ne konference pod predsedstvom Hendersona. Do tistega časa pa ni pričakovati bistveno novih momentov.
Italija
Vsa politična javnost v Italiji z napetostjo pričakuje obisk angleškega zunanjega ministra sir Johna Simona, ki se 3. januarja sestane z Mussolinijem. Italijanski tisk že namiguje na težnjo Mussolinija prepričati Anglijo, da je rešitev iz deloma zamotane situacije edinole v konferenci velesil. Vendar kaže, da bi bili sklepi take konference zelo problematične vrednosti, če jih ne potrdi razširjena ženevska konferenca in- pa Zveza narodov. Diplomatska borba se suče mimo tega še okoli reforme Zveze narodov. Ta reforma združuje vsa stremljenja revizijonističnega tabora, ker si revizijonistične države obetajo od ukinitve nekaterih do-
(Trettji članak sledi.)
»Nu, zaradi Vaših Člankov ni padel še noben vrabec s streite,« je suho dejal gospodi državni pravdinik in zazdehal.
»Saji to tudi ni moj namen, gospod državni pravdnih1!« šemi pripomnil. »Radi mene lahko ostanejo Vsi vrabci živi in zdravi na strehi. Saj so proletarci, pa naj bodo tudi kdaj na strehi. Ampak danes prihajam k vami. gospodi državni pravd-nik, radi proklamacije.«
Gospod! državni pravdnih me je debelo gledali
»Da, gospod državni pravdnih, predlagam vam' tu v cenzuro — proklamacijo.«
»A tako! Jako interesantno. Kaj vas je pa napotilo k tempi? je vprašal g. državni pravdnik in se radovedno zazrl v mene.
Ti-le razlogi, gospod državni pravdnik: Ljudstvo je s sedanjim stanjem nezadovoljno, ljudstvo je v hudi eksistenčni stiski in kliče po pomoči, po rešitvi iz današnje gospodarske krize. Kakor se danes pri nas poizkuša sanacija, gospodarsko ozdravljenje, to ni pravilni način. Bolnika ne morejo ozidraviti lajiki, marveč zdravniki strokovnjaki; težavnih problemov gospodarske krize ne mo-
rejo rešiti politikarji, ampak samo gospodarski strokovnjaki. Kaj treba torej nujno storiti? Vsi pa-trijotje, vsi pametni ljudje vidijo danes izhod samo v enemi: V zamisli našega kralja z dne 6. januarja 1929. Nujno moramo nazaj v tiste šesto-januarske sankcije. Nemudoma treba sklicati gospodarski svet, predviden v teh sankcijah. Nujni ekonomski razlogi zahtevajo to!
Nagnil šemi se še bliže hi g. državnemu praVdniku in nadaljevali z vso vehemenco:
Moralni razlogi, gospod državni pravdnik, moralni razlogi pa so še tehtnejši. Vidite, ljudska duša trpi v sedanjemi stanju, to slabi narodove odporne sile, tu je velika nevarnost! Nujno treba podvigniti diuha in moralo naroda. Samo premislite, gospod državni pravdnik, kaka radost bi zavladala po vsej- deželi, ko bi se naenkrat preokrenilo sedanje stanje iz tega mrtvila, v katerem vsi otopeva-mo, s kakimi novimi veseljem! bi šlo vse na delo, kako bi se razgibali duhovi, kako razmahnile vse tvorne sile!«
G. državni pravdnik je zamišljeno kimal, jaz pa sem nadaljeval:
»Saj veste sami, gospodi državni pravdinik, kako ljudstvo danes v svoji stiski vpije po rešitvi, kliče vodnika, moža z močno roko. Italijani imajo svojega Mussolinija, Nemci svojega Hitlerja, mi pa imamo svojega kralja. Ves naš narod stoji danes ko en mož za svojimi kraljem)! Žato pa pravim1: Bliža se 6. januar, — napravimo kolosalno manifestacijo za kralja! Kralj in narod, šestojanuar-ski režimi naj se vzpostavi z vsemi tedanjimi sankcijami. Ven iz sedanjega mrtvila, ven v novo življenje. Živel kralj vodnik!
Od razburjenja sem težko sopel, tudi g. državni pravdinik je pričel težko sopsti, obema nama je stal na čelu pot.
To je moja proklamacija, gospod državni pravdnik, v imenu ljudstva, čegar glasniik je časnikar! 'tako sem končal.
Na te besede sc je dvignil g. dlr-žavni pravdinik, mi položili roko na ramo in me močno stresel, — toda to ni bila več roka g. državnega pravdnika, marveč roka moje žene, ki me je tresla iz spanja:
»Še v spanju politiziraš! Alo, vstani, gremo k polnočnici!«
Aemonus.
V. Katajev
Pustolovščina na Eifflovem stolpu
Groteskna zgodba
Pesnik Jean Duval je bil brez beliča. Njegove knjige je odklanjala kritika in publika, prijateljica Marcelle mu je ušla in se jo vrnila k svojemu prejšnjemu ljubčku. Zato je izgubilo življenje zanj vso mika-vost, sklenil je umreti. Najprej se je skušal v svoji podstrešni sobici obesiti, toda vrv se je pretrgala in- padel je na tla; nato se je hotel ustreliti, samokres pa ie odpovedal, pozneje se je hotel utopiti, toda ribiči so ga potegnili iz vode; potem se je hotel zastrupiti, toda v lekarni so mu namesto strupa dali odvajalno sredstvo. Z eno besedo; imel je smolo na celi črti.
»Verni, kaj mi je storiti!« si ie rekel Jean, se podal na pariško Marsovo polje ter še popeljal z dvigalom gor v Eifflov stolp, kjer je bila nameščena radijska oddajna postaja.
V tem trenutku je prejel radiotelegrafist Duclot na Eifflovem stolpu signal SOS. Prekooceanski parnik »Hope« je bil zavozil v megli na ledeno goro. Na tej ladji se je vračala Duclotova žena s petletnim sinčkom v Evropo. V skrbeh za usodo žene in otroka, je pozabil Duclot na svojo dolžnost. Vrgel je slušalko od sebe im planil k dvigalu, se spustil na zemljo, skočil v avto in se peljal v uredništvo »M ati na«, da bi tam poizvedel, da-li so vsi potniki ladje »Hope« rešeni. Medtem, ko se je peljal Duclot z dvigalom dol, je dvigalo na drugi strani peljalo gor, in motri je stal Jean Duval. Ko je
ločil, zlasti enoglasnega sklepa v vprašanjih odnosno predlogih teritorijalne revizije, velike politične pridobitve. Ni torej čuda, če italijanski listi posvečajo temu vprašanju v zvezi s prihodom angleškega zunanjega ministra toliko pozornosti.
Avstrija
Božični pastirski list katoliškega episkopata z izrazito tendenco podpore, dane režimu kancelarja Doll-fussa, je vzela politična javnost na znanje kot dokaz, da je s tem označena tudi zunanjepolitična linija na-praml Nemčiji. Nobenega dvoma ni, da je Italija spretno spletkarila med
Malo promenade po
Tistim našim bralcem, ki Maribora še ne poznajo, hočemo danes malo pokazati mariborski korzo. V stari Ljubljani se je korzo razvijal po Mestnem trgu, od rotovža pa do točke »Pod trančo«, tam je bil v prejšnjih časih prometni center. Moderna Ljubljana pa je ta svoj center in s tem tudi svoj korzo premaknilo v Šelenburgovo ulico in njeno izustje ob Aleksandrovi cesti, dočim je Maribor ostal zvest svoji tradiciji. Korzo ima še vedno svoje glavno torišče v Gosposki ulici. Tam je v večernih urah najživahnejše vrvenje:	Tam
bumla mariborska študentarija, se razgibava mladina in kar je še pod- | jetne starine, tam se debatira, poli- I tizira in seveda flirta, — tam je stadion mariborskih fičfiričev, tam si lahko ogledaš vse srčkane punčike, skratka, vse kakor v Ljubljani in po-popolnoma velemestno, prosim!
No, pa napravimo nocoj še mi majčken bumel po mariborskem korzu. Pri tej priliki si lahko tudi malo ogledamo trgovine, ki s svojimi lepimi izložbami in pestro svetlobno reklamo dajejo korzu svoj čar in pa velemestno lice. Ogledali si bomo nocoj samo izložbe, ker na koncu meseca nimamo denarja za kaj kupiti, in je tudi sicer pobožični čas, kar je kdo mogel kupiti, je kupil, zdaj mora biti malo pavze- Tudi trgovcem je potrebno, da pospravijo po pultih in štelažah in prekalkuli-rajo izkupiček.
Torej na korzo. Ob 6. zvečer, prvi pobožični dan. še leži nad Gosposko ulico nekaj božične idile, izložbe so še praznične, a korzo je manj živahen, dijaštva malo, kar ga je z de-
obema nemškima državama. Dejstva, da ima glavni upliv na politično dogajanje drugi Rimi, to je Vatikan, ne prezirajo niti rajhovski listi. Znani bivši kancelar dr. Ender, ki mu je Dollfuss poveril sestavo nove avstrijske ustave, je namreč v svojem božičnem članku jasno izpovedal, da bo Avstrija dobila lice krščanske stanovske države, da se izpolni na ta način goreča želja Sv. Očeta. Čudno je le, da si vlada s tem ustavnim projektom ne upa na dan, tako da je po vsem: tem bodoča linija avstrijske notranje in zunanje politike zavita v gosto kopreno.
mariborskem korzu 't
žele, je zdaj doma na počitnicah, — mestni dijak pa se hoče te svobodne dni nasmučati v pohorskem smučarskem raju.
Startamo v korzo iz Slovenske ulice, od avtomatskega bifeja, ki je sličen ljubljanskemu »Riu« in ki ima v večernih urah vedno živahen obisk. Držali se bomo dol po korzu leve strani, nazajgrede se bomo pa desne.
Torej levo, prva trgovina na vogalu: Zlata Brišnik — papirnica. Zlata Brišnik — lepo ime, kajne? In moramo kar ugotoviti: ime se poda imejiteljici in imejiteljica se poda imenu. Sploh: ime, imejiteljica in tr-
govina, vse troje lepa harmonija. Po tem galantnem poklonu (saj smo kavalirji) hajdimo dalje, po levi strani,
—	toda stoj: Pred vsako trgovino se ne moremo ustavljati; za kratki bumel, ki ga nameravamo po korzu dol in gor, bi bilo zaenkrat preveč. Torej hočemo samo bežno mimo mar-kantnejših: »Elita« — modna trgovina — Darinka Stefanovič, »SvUa«
—	kolektiv ta pove vse: tu blesti in šušti svila v vseh vrstah in kvalitetah, — zapeljiva reč . . . Naprej!
Krojaštvo Fran Cverlin, blagovi in konfekcija. Imenitni blagovi, češki, angleški, za gospode očesna paša, in tisti-le trenchcoat tam — vražje vabljiv. Ampak nič denarja
—	naprej!
Stopamo mimo hotela »Zamorec«. Star hotel, z romantiko. Pred leti smo doživeli tam zanimivo dogodivščino- Bomo kdaj napisali.
Pasiramo:	Foto Japelj, potem
Frida Novak, modni salon, atrakcija za naše dame — cvetličarna Weiler: kako živo žarijo za stekli ciklamni, kar skozi šipe — bogme, — prodira njih vonj ... In tak-le goreč nagelj si želimo v gumbnico. Želimo . . . Naprej! Knjigarna Heinz: malo si : ogledujemo izložene knjige, polno ; interesantnih reči: To bi človek bral,
I ko bi bilo časa ino seveda denarja!
I. Babič, modna trgovina za gospode. Ah, da, to je Babič! Moram nekaj povedati: Tu sem nekoč kupil kravato in z njo vzbujal senzacijo po Ljubljani. Vsak znanec me je ustavil: »Kje si pa to fenomenalno kravato kupil?« In sem moral tri take kravate prinesti iz Maribora ljubljanskim prijateljem. (In so mi jih celo plačali. Dokaz, kako so jim bile kravate všeč).
Stoj, zdaj smo pa na ustju Jurčičeve ulice v Gosposko ulico. Tam na vogalu klobučarna Leyrer z letnico
1765. Nemara najstarejša trgovina v Mariboru. Zanimivo historična hiša! To si moramo o priliki bliže ogledati in jo popisati.
Dalje. Minili smo trgovino Mei-nel & Herold, radio, harmonike, muzika, in postojimo malo pred trgovino Z- Anderle. Ena prvih špecerijskih in delikatesnih trgovin v Mariboru. Zelo moderna, zelo lepa, zelo apetitna trgovina. Izložbe vedno tiptop.
Martinz, galanterija, — to je nekakšen mariborski Krisper; če pogledaš noter pri steklenih vratih, daleč v globine segajo prostrani lokali, to je bazar v velikem slogu. Poleg je trgovina juvelirja Bizjaka, kjer v sijaju električnih žarnic iz elegantnih etuijev pobliskavajo briljanti ko lepe ženske oči . . . Dalje: Betka Lešnik, — dežniki. Zopet smo v prijetnem položaju napraviti poklon: Imejiteljica in njen lokalček, oboje simpatično, zelo simpatično! Dežnike bomo principijelno kupovali samo tukaj . . ,
Minili smo tekstilno Biidefeldt in lekarno »Pri zamorcu«, se zaustavimo hipček pred kemično in parno pralnico Viktorja Nedoge; velemo-derno podjetje, nato pred veliko manufakturo Anton Macun z zelo vabljivimi izložbami, stopamo mimo špecerije Greiner (obenem trgovina z ribarskim! potrebščinami in tudi ribami — v škafu plava tam vedno kaka ščuka, — notabene je g. Greiner, popularna mariborska starina, imeniten ribič in odbornik »Ribar-skega društva«) — in tako smo dospeli do konca korza, po levi strani, no, zdaj pa zabumlajmo nazaj po desni strani —
Stop! pa pravi tu g. meter »Razgleda«, za danes ni več prostora v listu! Torej, dragi čitatelji, bomo pa drugo stran mariborskega korza vzeli prihodnjič.
Jos. Fr. Knaflič.
OPOMBE
Vsakdo nai iz svoje duše iztrebi vse predsodke, ki bi iih mogel imeti proti svojemu bližnjemu, proti drugovercu, proti drugemu plemenu ali drugemu narodu.
*
Stori kaj dobrega, niti tvoj sosed tega ne izve: stori kaj slabega, bodo vedeli to vsi na sto milj daleč.
St
Iz nič ustvarja Bog. mi ustvarjamo iz razvalin. Na kose se moramo razbiti, preden spoznamo, kaj smo in kaj znamo.
*
Kako mnogim je ves svet odprt, toda vsa vrat so jim zaprta.
%
Nič ne pomlajuje ženske bolj kot srečna ljubezen.
*
Monolog ženske: Moške, s katerimi smo se smejale, lahko pozabimo, ne moremo pa pozabiti tistih, zavoljo katerih smo se nekdaj jokale.
Prometni redar v Londonu zaustavi ves promet, da morejo goske prekoračiti cesto.
GOSPODARSKI RAZGLED
Revija mariborskih podjetij
V 1. in 2. številki »Razgleda« smo predstavili čitateljem reprezentanta mariborskega trgovstva in obrtništva gg. Vilku W e i xl a in Frana Bur e ša ter njimi podjetji. V naslednjih številkah bomo predstavili druge gospodarstvene reprezentante in podjetja. Danes podajamo za spremembo:
dvigalo prispelo do vrha F.ifflovega stolpa, je Jean izstopil, si še enkrat pogledal Pa-ris s ptičje perspektive, nato se usedel k mizici pri mikrofonu in, napisal poslovilno pismo svoji nekdanji prijateljici, ga vtaknil v ovitek in se dvignil, da steče’ k stebru in se vrže v zevajoč prepad, v teni hipu se odpro vrata dvigala, izstopi starejši debelejši gospod, plane k Jeanu Duvalu, ga zagrabi za rokav m razburjeno vzklikne: »Stotisoč frankov, gospod! Evo ček banke Lyonnaise. Vam to zadostuje, go-
spodi?«	,
»Kaj hočete, gospod?« je vprašal Jean osorno, ker ga je tujec motu pri njegovem samomorilnem naklepu.
»Ponujam vam 150.000 fiankov, gospod! Premalo? 'Potem pa . • • evo 200.000 frankov. Zadovoljni? Vsaka minuta je dragocena!«
“Gospod, zdi se mi, da niste pri pravi pameti,« je odvrnil pesnik, pa vzel meha-nično Ček in ga vtaknil v zep» »Kaj nočete pravzaprav od mene?«
»Gospod! Midva sva oba normalna člo-ve*ja- ste radiotelegrafist na Eifflovem Stolpu, vi stojite noč in dan pred mikrofonom!. Jaz sem pa bančnik Matapal. Moj podpis poznajo vse banke v Evropi in Ameriki. Torej k stvari...«
»Kaj mi je storiti?« je vprašal Duval neodločno.
»Javite prevrat v Indiji... V osmih minutah stopite pred mikrofon in dajte v svet to vest. Petnajst minut pozneje bodo v An-glji padli vsi papirji. Moji agenti bodo v pol ure vse te papirje pokupili, in spet pol ure kasneje javite v mikrofon, da je neznana oddajna postaja potegnila radiopostajo na Eiffelovem stolpu. Medtem bodo papirji spet poskočili, in jaz postanem večkratni
milijonar, če to uspe, potem dobite od mene še posebno nagrado 500.000 frankov. In to vse, za par besed v mikrofonu. Dobra kupčija, kajne?«
Duval je rekel polglasno:
»Dovolite mi tri minute za premislek!«
»V redu!« je vzkliknil bančnik in potegnil iz žepa zlato žepno uro.
V istem hipu pa so se spet odprla vrata dvigala. Mlada, elegantna, dražestna dama je stekla k Jeanu in zaklicala, sklepajoč roke:
»Gospod radiotelegrafist, vi mi morate pomagati. Zaklinjam vas • • • Ta zoprna Isa-bella mora spet nazaj v variete!«
Jean Duval je galantno vprašal razburjeno damo;
»Madame, kdo pa je ta capin?«
»Moj Bog, saj to je popolnoma jasno! Neki borzijanec, nasprotnik bančnika Mata-pala. On me je vrgel ven, ker se je zaljubil v plesalko Jsabello iz »Moulin Rouge«. Jaz Ka zaničujem, jaz ga sovražim, zato ga je treba uničiti. Javite prevrat v Indiji, tedaj bodo na Angleškem padli papirji, on izgubi premoženje in mora zapustiti Isabello!«
»Prosim za predujem!« je odvrnil Duval suho.
Ona mu je padla okoli vratu, ga poljubila in vzkliknila:
»Jaz stanujem! na Rue Blanche 4, vrata 15. Obiščite me jutri popoldne ob 4. uri, tedaj se bom izkazala hvaležno!« In ga je spet poljubila.
»Dovoli poljubovanja!« je vzkliknil bančnik. »Mislite na kupčijo!«
Jean je prebledel, stopil pred mikrofon in je pravkar hotel javiti prevrat v Indiji, ko se Je vrnil Diclot. Zagledavši pred mikrofonom' Duvaia, je srdito zavpil:
»Gospod, kaj iščete vi tukaj?« Ven! Vaša sreča, da so vsi potniki parnika »Hopč« rešeni, sicer bi vas izročil policiji. Izginite! Ven!«
Jean Duval si tega ni dal dvakrat reči. Stekel je k dvigalu in zdrvel navzdol, planil v avto in se peljal na kolodvor, da s Prvim vlakom odpotuje v solučno Italijo. Spet je dobil veselje do življenja, odkar je čutil ček v žepu. Ček je bil izstavljen na izročitelja, pa ga je lahko vnovčil v vsaki banki.
' »Torej on ni bil radiotelegrafist, ni bil napovedovalec!« sta hkratu vzkliknila bančnik in srčkana punčika.
»Kaj še! Vtihotapil se je, slepar je, vohun!« je nervozno dejal Duclot.
Dva vzklika:
»Moji poljubi!«
»Moj ček! Zadržite ga!«
Toda Duval je bil že daleč. Vozil se je v posebnem oddelku luksuznega vlaka, kajti vnovčil je bil svoj ček na banki nasproti kolodvoru in prejel kup bankovcev. Njegov zadnji samomorilni poizkus mu je prinesel srečo in je bil za dolgo časa rešen vseli skrbi.
»Obtoženec, ali ste vi tisti, ki je lani vlomil v vilo gospoda Bogatina in odnesel dragocenosti v vrednosti 50.000 dinarjev?«
»Žalibog, gospod sodnik, da nisem bil to jaz!«
*
»Mirko, kovača dobiš, če mi preskrbiš kodrček svoje sestre Vide.«
»In koliko dobiim če prinesem celo lasuljo'?«
Če dete kriči . . .
Prizorček iz vagona.
Zadnjič sem se vozil v vlaku in ker nisem imel pri sebi ne časopisa ne knjige, zunaj pa je dremal pust, meglen zimski dan, sem se pošteno dolgočasil. Tedaj se me je lotilo psihološko razpoloženje in, sem sklenil študirati sopotnike. Pa moram reči, da nič bolj ne pomaga preko dolgočasnosti železniške vožnje.
Pazljivo sem motril obraze; nekateri so bili nekako brezbarvni, nekateri odločni in borbeni. Po večini pa mirni ljudje, zadovoljni, da se vozijo, kamor so namenjeni. Nihče ni spregovoril besede. Jaz pa sem premišljeval, kaj bi se zgodilo, ako bi tako-le naenkrat nastala — recimo — kaka motnja v tem mirnem tihem kupeju. Kako se bo ta in oni vedel?
Stari častitljivi gospod tam v kotu bi po mojem kalkuliranju ne izgubil nobene besede: kajti se zna obvladati. Drugače ta-le mlada in potemtakem neizkušena gospodična — stavim glavo, da se bo takoj razburila in morda celo Skandalizirala.
■ V tem ko sem še poizkušal čitati v duši elegantnega mladeniča, je že nastopila motnja, bolje rečeno: izbruhnila. Strahovito rjovenje je pretreslo vagon. Prihajalo je tam od okna, natančno vzeto: iz ust dojenčka. To dete, ki je imelo glas leva, si je očitno hotelo izkričati dušo iz telesa. Nisem mogel razumeti, zakaj. A je že moralo imeti svoje vzroke.
Ker nam gre dandanes zelo za naraščaj, ni da bi človek slabo sodil o takemle rjovečem detetu. Vendar se nisem mogel znebiti občutka, da je to neprijetna motnja.
PLANINSKI RAZGLED
Spomini na svetovno vojno
$
Sv. Bolfenk na Pohorju
V vsej Sloveniji in menda tudi v vsej Jugoslaviji imamo samo eno cerkev, ki je posvečena sv. Arehu in nosi tudi ime svojega patrona t- to je sv. Areh na Pohorju. Izletnikom, letoviščarjem in zimskim športnikom enako znan po znameniti »Ruški koči«, kakor tudi mnogoštevilnim romarjem', ki ga vsako leto trumoma obiskujejo na Are-hovo nedeljo. Arehov učitelj in vzgojitelj škof Bolfenk je bil pri srednjeveških posvetnih in cerkvenih dostojanstvenikih očitno v večjih čislih i sv. Bolfenk na Kogu in mnoge druge župne ali podmžne cerkve pričajo o tem. Na Pohorju ima kar dve stari cerkvici: ena, še dobro ohranjena, stoji pod Veliko Kopo v Zapadnem! Pohorju; druga, večinoma že razpadla, gleda nad Radvanjem in Pekrami tik izpod zelenega hrbta in roba Reškega vrha naravnost na Maribor, Dravo in okolico.
Tisoči in tisoči ljubiteljev našega zelenega, pozimi srebrno pobeljenega Pohorja hodijo mimo. mariborskega sv. Bolfenka, se ustavljajo v njegovih gostoljubnih prostorih; enkrat na leto se pred starini stolpom in pred sivimi, neometariimi zidovi razpadle cerkve« zbere cerkvena občina naših evangeličanov, da posluša pod cvetočo črešujo besedo božjo in tako nadaljuje pobožnost, kakor so jo katoličani, domačini, skoz sto-
in stoletja gojili v tej nekdaj tako' slavni romarski cerkvi. A le malokomu izmed obiskovalcev našega sedanjega sv. Bolfenka je znano kaj več o postanku, o zgodovini, o sijaju, razvoju, pa o končnem razpadanju te znamenite, stare pohorske cerkve, ki je s svojimi razvalinami, s svojimi pravljicami in pripovedkami rešila veliko in lepo poglavje pohorske zgodovine iz starih časov in ohranila do naših dni; sedaj pa čaka in čaka vztrajno in potrpežljivo, da jo »Pohorska železnica«, prva gorska proga v naši državi, obudi k novi slavi in sijajni bodočnosti. ‘
Kdor ima za zgodovino našega sv. Bolfenka kaj smisla — in za njegovo zgodovino bi se moral zanimati vsak ljubitelj našega Pohorja -- ta ne bo smel prezreti lične knjižice, ki jo je na podlagi starih, še neobjav-Ijenjji virov in na pqdlagi lastnega mnogoletnega opazovanja in raziskovanja spisal v nemškem] jeziku znani naravoslovec v Pekrah g. O. Reiser, poslovenil pa g. Fran Mišič. Ne le vso Bolfenkovo zgodovino boš našel v njej; seznanil se boš z redkimi cvetlicami in rastlinami, ki krasijo privlačno in mikavno gorsko in gozdno okolico cerkvice sv. Bolfenka; spoznal boš po kliču in petju, ixi pisani oblekici in po življenju marsikaterega ptiča in pevca, ki ti je bil do sedaj morda celo po imenu neznan. Takole te vpelje pisatelj v ptičji zbor, ki še danes prepeva slavo staremu Bolfenku; Najznamenitejši med temi ptiči so: kovaček (Phyllo-skop’us collybista), čigar veseli klic »cilp-calp« oznanja prebujajočo se pomlad, dočim poleti z bližnjih trat doni melodično petje črnoglavke in enakomerna kitica- brolice (Sylvin atricapilla in curruca).
Ob koncu svoje zanithlive topografske študije pa omenja pisatelj še projekt »Pohorske železnice«. Ko bi se ta načrt končno vendarle uresničil, bi pomenil velik podvig turizma in tujskega prometa na Pohorju, pa tudi v Mariboru. S tem bi se odprli novi, nad vse potrebni, krepki viri dohodkov za vse panoge našega narodnega gospodarstva. Odprl bi se vesel pogled v bodočnost in v tajinstveno šelestenje onega gozdnega kotička, ki je pri srcu vsem, ki so ga kdaj videli'in obiskali. '	•	,	,
Fr. Mišič.
Neki pariški šofer je svoj avtotaksi opremil z radiom in gramofonom, da je pasažirjem
vožnja kratkočasnejša.
ŠKANDAL V BUDIMPEŠTI je naslov velefilma, ki ga je začel predvajati Grajski kino včeraj, v petek. Ta film je eden najboljših filmov tega leta. časopisne kritike ga nazlvajo najboljšo in najveselejšo opereto, polno temperamenta, veselega melodijoznega petja in izborne glasbe. Režijo je vodil mojstrski režiser Geza
von Bolvary, glavne vloge pa Igrajo Frančiška Gaal, Paul Hörbiger in Szöke Szakall tako. da se za vsakega igralca lahko reče, da je to njegov najboljši film.
Opomba gostom: O pravem času priti, je lahko, toda o pravem času iti, to je umetnost.
Ta občutek sem delil, kakor se je vpričo pokazalo, z raznimi sopotniki. Detetovo kričanje jim je bilo vidno neljubo. Toda niso bili to tisti, od katerih šemi kaj takega pričakoval. Moj psihološki čut me je pre-varil. Iz česar sledi, da je večina ljudi drm gačna kot pa kaže njihov obraz. Bom to na kratko razložil.
Mlada in potemtakem neizkušena gospodična se je pokazala presenetljivo izkušeno v ravnanju z dojenčki. Pogledala je na uro in rekla očarljivo ljubeznivo: »Da, da, štiri je že ura. Dete bo lačno.« Mlada mati je pri-trjevalno pokimala. Toda belolasi, častitljivi starček se je pokazal naravnost brezsrčne-ža. Namesto da bi mislil na svoje ne baš Zgledne vnučke, je bil radi otrokovega vpitja užaljen. Nemara ni vedel, da mora dete kričati. Ali pa, če je to vedel, očividno ni razumel, da vpije takle otročiček tudi v vlaku. Izrazil se je napram mladi in potemtakem neizkušeni gospodični, da on ne more prenašati, če dete kriči. Nakar je mlada in potemtakem neizkušena gospodična pripomnila, da on kot dete najbrže tudi ni bil mutast.
Pa tudi neki drug neoženjen gospod brez otrok se je zgražal. Čim deli se je dete drlo, tem bolj je godrnjal. A je ostal v manjšini. Večina sopotnikov se je naredila, kakor da ne sliši.
Nasprotno pa je za gospoda s kopo paketov vse to bilo užitek. Kar žarel je in zaljubljeno pogledava! na svoje pakete, zlasti na zavoj, kjer so bili bonboni. Zanj je bilo kričanje deteta znosno. Saj jih je imel doma pet.
Dama meni nasproti je imela tudi dete. Toda petletno. Sedelo ji je v naročju. Mali ni bilo nič kaj prav, da se otrok tako dere.
»Le nikar se tako ne čudi, Greta,« je dejala njena mati. »Ko si bila ti tako majčkena, si tudi tako kričala.« Nakar je Greta osramočena naslonila glavica na mamino ramo.
Dete se je k vsemu temu še bolj drlo. Tako da je položaj postajal mučen. Tudi za zaročenca, sedeča za menoj. Otrokov krik in vik je vzbujal v ženinu občutke, kakor da se je prenaglil z zaroko. Radi česar si je njegova nevesta prizadevala ga prepričavati, da so otroci, ki prav nič ne vpijejo. »Razen tega sem še-le nedavno čitala, da se da to vsekakor preprečiti...«
Tako je ta novorojenček razgaljal globine človeških duš.
HUMOR
Patriotima
V Ljubljani so zasačili damo, ki je za Božič kradla po trgovinah. Na policiji se je izgovarjala: »Prosim, jaz sem principijelno jemala samo domače, jugoslovanske proizvode.«
*
»Kaj. da me res več ne poznate gospodična?«
»Pri najboljši volji se ne morem spomniti, da bi vas kdaj bila videla.«
»Tako, tako. Pa jaz sem vendar tisti mladenič, ki vam je pred sedmimi' leti zatrjeval, da brez vas ne more živeti.«
Ji»
Najzanimivejše knjige so še vedno moje poslovne knjige. So kakor napet roman. Tu ne ve noben človek, kako se bo stvar končala...
Pod tem zaglavjem priobčujemo prispevke bivših bojevnikov, v katerih opisujejo svoje doživljaje v svetovni vojni, in vabimo vse čitatelje »Razgleda«, ki so bili na fronti, naj nam kaj napišejo iz svojih spominov.
Slavni profesor in njegov peklenski izum
Neki nemški častnik pripoveduje o svojem najstrašnejšem doživljaju, ki mu je še danes v mučnem) spominu, to-le:
Bil sem priča prvega plinskega napada na nemški vzhodni fronti, in hvala Bogu, tudi edinega, ki sem se ga moral udeležiti.
Štabni šef sam me je poklical k telefonu in mi sporočil, da se prihodnji dan pri Boiimovu izvrši plinski napad. Meni je pripadla naloga, da tistega slavnega profesorja, izumitelja tega kemičnega orožja, vodim po bojišču in ga čilega in zdravega privedem spet nazaj. Ponovno mi je zabičeval general, da sem osebno odgovoren za življenje in zdravje tega znamenitega moža, kateremu se ne sme pripetiti niti najmanjša nezgoda.
S profesorjem sem bit tik za našimi po-, stojankami, nekoliko južno, kjer bi bilo opazovanje učinka plina najugodneje. Častniki in moštvo so bili opremljeni s plinskimi maskami, v pripravljenosti.
Ko smo sklepali, da je plin pri sovražniku že učinkoval jn.dia našim četam ne more več škodovati, je pričeila pehota svoj pohod. S profesorjem sva štel v drugi vrsti našega > napada; Podoba je bila, da ni nobene nevarnosti, noben strel ni padel z nasprotne strani, artilerija je bila popolnoma utihnila. Tudi‘ naše plinske granate so očividno dobro učinkovale.
To, kar mi je bil pripovedoval profesor o učinkih plina, mie je navdajalo z zlemi slutnjami. Toda to kar sem zdaj videl, to bojno poljano morilske teorije, je bila sama groza, kakor se je človeška fantazija ne more predstavljati. Bojna poljana polna vojakov, ki so se zvijali v smrtnem boju, ki so, lazeč po vseh štirih1, skušali pobegniti odtod, ki so si ko blazni trgali obleko s telesa. Tu je ležal eden, prste zarite v zemljo, tam drugi, z izbuljenimi očmi, v katerih je bila groza pred nepojmljivim. Grgrajoči, žvižgajoči dihUaji so bili znak neizmerne boli. Višnjeve ustnice, višnjevo, kar je bila preje belina očesa, in nepopisno sivi mrliški obrazi. Ali je to bila še vojna? Ali pa je bil to le pravi obraz vojne?
Naši ljudje so moral^ bržkone občutiti isto. Kajti videli smo .Uh, ki bi že zdavnaj morali biti v sovražnih jarkih, kako so se razkropili po poljani, kako so dvigali bolne Ruse in jih nosili v zaledje. Napadla enostavno ni bilo, samo še usmiljenje in pomoč za sramotno napadanje sovražnika, za trpinčene soljudi. Tako so marsikateremu Rusu še oteli življenje.
To je bilo edino, kar me je obvarovalo obupa nad človeštvom.
Strahotno razlaganje učenjaka.
Gospod profesor poleg mene si je tudi v tem trenotku znal ohraniti strahotno objektivnost znanosti. Napol sem ga poslušal, ko je učinek tega strupenega plina učeno razlagal na objektu samem:
»Tukaj, vidite, ta temna modrina očesnega jabolka, to je tipično, težko zastrup-Ijenje. Na žalost ni nobene rešitve več.« — Pri tem je mehanično božal lica nesrečneža. —• »Pustite ga, se ne da več rešiti. Pojdite po drugega!« Korakaje naprej, vedno z isto mirno sigurnostjo: 1
»Smrtni kandidat... je še za rešiti.. • tu ni nič napraviti... mogoče bi okreval. • •
Prišli smo do neke rečice. Nekaj s plinom zastrupljenih je željno pilo vodo.
»Največja neumnost, ki jo morejo napraviti! Vsak požirek je korak k smrti. Povejte jim to.« Zaman, oni hočejo pogasiti ogenj v svojem telesu, s silo jih morajo odtrgati.
»Pojdite, gospod profesor, pojdite, tega ne morem več gledati«
»Samo še trenutek!« — Nek ruski narednik sedi ob poti, govoriti ne more, iz žvižgajočih pljuč se čuje ječanje. Krčevito razprostira roke. Profesor ga preiskuje.
»Hm, še bi se ga dalo rešiti, če bi imeli kaj kisika. Toda saj ni ljudi, da bi moža odnesli.«
»Mogoče ga bom lahko sam. Pomagajte mi!« Kakor otrok je težki mož ležal v mojih rokah, z desnico me je objel' okoli vratu. — »Dobro se drži,« sem mu dejaj v njegovem materinskem jeziku. Kmalu sem pravfako hropel kot ta Rus, ki je z žalostnimi očmi neprestano buljil vame. Ko sem prispel do obvezovališča, sem bil na koncu svojih moči. Preko obraza so mu vrgli kisikovo masko, videl sem, kako se je polagoma izpreminjala barva obraza. Modrina očesnega jabolka je izginila — bil je rešen.
Poleg njega je besnel neki ruski kapitan, ki se je na vse kriplje branil kisikove maske, dokler ni tudi pri njem prišel rešilni element v pljuča in je potem mirno in zadovoljno dihal.
»Zakaj pa ste se pravzaprav tako branili kisika?« sem ga vprašal, ko jc zopet dihal brez aparata.
»Mislil sem1, da me hočete popolnoma zastrupiti.«
Profesorja sem dobil v bližini ruskega jarka, katerega sva sedaj skupno preiskala. Spotoma sem ga vprašal:
»Gospod profesor, ali ste poleg ljudi opazovali tudi naravo?
Uveli in kakor po težkem viharju visijo listi. Zelenje kakor da je izžeto. Prav-tako drevesa. Natančno se lahko vidi, kako
visoko je prišel plin. Zgoraj so listi zeleni, spodaj sivi, brez življenja. Plavice so sedaj rdeče. Rž, preje rumena in zelena, je zdaj rjavkasta. Vse življenje uničeno. Pogled na mojo uniformo: iponikljani gumbi so zdaj zeleni.«
Divjanje plinske smrti.
Že zunaj me je bila groza prevzela, tu v jarku pa smo vidleli divjanje plinske smrti v še strašnejši obliki. Nikjer diha življenja. Mrtvi častniki, mrtvi vojaki, krčevito objeti, vsi s strašno spačenimi obrazi. Vsi brez plinskih mask, bdeč ali v spanju presenečeni od plazečega se plina. Stopil sem na prsobran in z daljnogledom gledal proti sovražniku. Tam so ležali ljudje, konji in zopet ljudje, brez števila. Neka baterija se je še hotela rešiti, toda plin jih je, ljudi in živali, na njihovem begu neusmiljeno pokončal.
»Ali ničesar ne slišite?« je vprašal profesor — Ne, ničesar nisem slišal. — »Gospod profesor, nazaj morava.« - Mislil sem na povelje, da moram profesorja na vsak način zdravega privesti nazaj. Ko sva sjfopila iz jarka, sem slišal na bližnjem rženem polju neko grgranje. Prosil sem profesorja, naj gre naprej, sam pa sem šel tja pogledat. Lezel sem pod žično oviro, ko sem se prestrašen ustavil. Pred menoj je sedel, naslonjen na drog ovire, mrtev Rus
—	v zimski obleki, sedaj v početku poletja, z bašlikom krog glave. Noge so mu tičale v neki luknji v zemlji. Sredi čela je imel majhno, okroglo črno luknjo. Tako je moral sedeti že skozi več tednov.
Drgetaje sem šel dalje. V rženem polju je še dišalo po plinu, zlasti, ko so se pri hoji pregibala ržena stebla. Osladno pust vonj. Šele sredi polja sem' našel nekega sedečega Rusa, z obema rokama zagreb-I j enega v bilke. Njegova pljuča so delovala s strahovitim naporom'. Ko sem stopil predenj, se je vlegel na obraz in skril glavo med roke.
»Ne boj se! Hočem ti pomagati!« — Hdtiel šem ga nesti vsaj do poti, mogoče so tam bili ljudje. Končno senu ga vendarle dvignil in se s težavo prerival skozi gosto
rž.
Moj Bog, kako je ta človek težak! In meni samemu je postajalo v ustih tako čudno, tako osladno ... Vendar nisi tudi ti? ... Toda moža ne moreš pustiti tu ležati... Toda slab postane človek... slab...
Šele sedaj sem začultil, kako žvižgajoče diham ... Od strahu sem spustil moža na. tla, z zadnjimi močmi sem tekel skozi rž, kakor obseden, vedno dalje, dokler nisem! pred seboj zagledal gozdiča. Dva moža sta me zgrabila za roke, tretji mi je vrgel masko preko obraza.
»Dragi moj, bil je že skrajni čas,« je dejal zdravnik. »Od kod pa prihajate?« — Povedal sem mu svoj doživljaj.
Tedaj mi žarečega obraza pride naproti neki Rus — narednik, ki sem ga bil nesel k obvezovališču.
»Rešili ste me. Vse življenje vam bom hvaležen. Moja družina bo molila za vas.«
—	Poljubil mi je roko in mi ves ponosen pokazal sliko svoje žene in treh otrok.
Profesor je tudi že bil prišel in mi dajal še dobrih nasvetov za bodoče take primere.
»Gospod profesor, upam, da takega dneva ne bom več moral doživeti, če bi mo-sel, bi ga izbrisal iz svojega življenja.«
Jadrno sem se poslovil od velikega učenjaka, ki je bil zelo slaven, ki ga pa za to slavo nisem zavidal. Ta dan sem imel občutek velikega sramu in srečen sem bil, ko sem lahko zopet dihal čisti zrak gozdov ob Visli.
Bojazljiv milijonar. Neki srečni dobitnik v francoski državni loteriji si je nataknil masko, ker hoče ostati nepoznan pred prosilci in pred tatovi.
Skrivnost puščave Sahare
(Po zapiskih francoskega raziskovalca Afrike Michela Vieuchangea.)
(Nadaljevanje.)
Odhod v Smaro.
Istega dne zvečer je smel Vieu-change zapustiti Lhassenovo kočo, ki je bila pravzaprav zapor tigilit-skega šejka. Šejk je dobil svojih tri-desettisoč frankov, Vieuchange je lahko šel svojo pot. Lhassen ga je vodil do Wadi Tigillita, majhnega pritoka Wadi Draaja. Ko se Vieuichan-ge približa obali rečice, se dvignejo tri postave. V mesečini spozna Vieu--change Mahbula in diva tujca. To sta njegova bodoča vodje, oba šejka, eden poglavar Regibatov, drugi ,pa poglavar rodin Ait Šogut. Oba izgledala kot dva cestna roparja. Tiho se motrijo med seboj. Vieuchange prekine molk:
»Salem1 alejkum!«
Obe prikazni se režita. Mahbul nekaj zašepeta Vieuchangeu na uho. Vieuchange odmoli svojo dobro naučeno arabsko molitev. Kakšen vtis napravi z njo na oba šejka, tega ne ve: oba se neprestano režita. Mahbul, njegov taktni prijatelj, čuti nesigurnost svojega prijatelja, ga hoče pomiriti in mu, zašepeta:
»Velika gospoda! Eden poveljuje dvatisoč Regibatom in tisoč možem rodiu Ait Y-ujssa, drugi pa dvatisoč možem rodu Ait Šogut.«
Ta dva roparja sta torej skoraj kralja.
Ko so tako v nočni pokrajini Wadi Tigilita mied seboj sklenili poznanstvo, se pričenja pot k neznane-miu jugu. Vieuchange ne potuje več kot mavrska žena skozi puščavo, sedaj je postal mavrski šejk. Preko belega burnusa ima širok bel plašč, katerega konci se zavežejo okrog ust, za varstvo proti prahu Sahare. Odprava obstoji sedaj samo še iz štirih moških: Vieuchange, Mahbul (in oba šejka. Lharbi, Chibani, Bus in Fatima so ostali v Tigilitu. S seboj imajo dve kameli, ena medi njimi je
breja.
Pot vodi skozi kamnito puščavo, ki je le tu in tam porasla s trnjevim grmovjem. Med Vieudhangeomi in obema šejkoma, se nikakor ne more razviti bolj zaupno razmerje. Kadar počivajo, si šejka dvajset korakov od njega in Mahbula poiščeta prostor, kjer potemi molče čepita. Njuna obraza sta nepremična, kot iz; rjavega kamna izklesana, in molče strmita v daljavo. Samo enkrat se Vieuchangeu zdi, da se na teh nepremičnih obrazih odraža človeško čuvstvo, da je v njihovih očeh zabliskalo' veselje: in sicer takrat, ko pade on s kamele in si skoraj razbije glavo.
.	j an„. njihovega potovanja
S| seJk rodu Ait Šogut zadere trn- v neto. Iz tega nastane veliko zlo. Šejk jzjavi, da mu je Alah naložil pravič-
^ i>en.fa nJ.c^°v greh, ker je hodci »Šumija«, krivoverca, povesti v ■sveto mesto Smaro Bnmi Se nada. Ijevati pot. Njegov tovariš šeik Pe-gibatov se mul pridruži. Oba berberska kneza zahtevata, da se takoj vrnejo. VieUdbange jima obljubuje denar, orožje, zdravila, ponudi se da •pozdravi ranjeno nogo — vse zaman. Pred Alahovo jezo tresočih! se šejkov ne more obdržati. Le v eno sta bila pripravljena privoliti: obljubita. da bosta z Vieuichangcom po-
novila potovanje, ako najame večjo karavano in ako preskrbi večjo količino živeža, predvsem pa večje minožine vode.
Napol sestradanega, od vročičnih napadov tresočega se Vieuchangea drži samo ena misel pokonciui. misel na svoj cilj, na Smaro. Hoče pustiti šejka, naj gresta svojo pot, z Mah-bulom in kompasom pa potovati naprej; mogoče najde med potjo kakega drugega vodnika.
Napoči peta noč. Proti polnoči zaslišijo naenkrat strele. Krogle zažvižgajo nad glavami počivajočih. Z blazno naglico pobirajo svojo prtljago. Napadalci, bržkone roparji iz južnihl krajev pokrajine Rio de Oro, ne morejo biti delj kot kakih pet-najststo korakov. Šejk Regibatov odveže kamele, ovije živalim gobce, ki se krčevito branijo, z vrvmi, da bi jimi tako onemogočili tuljenje. Ko Vieuchange zajaše kamelo, na kateri je že bil šejk Šogutov, mu ta zašepeta:
»Ako nas preganjajo Džuši. potem se za Alahovo voljo nikar ne ustavi, ženi kamelo na levo ali pa na desno stran, pa naj se zgodi karkoli, samo ne ustavi se nikar!«
Prične se divji beg. Ne da bi se bili preje dogovorili, drvijo vsi štirje proti severu. Nad glavami jim neprestano žvižgajo krogle. Öd časa do časa se za trenutek ustavijo; šejka prisluškujeta v noč, oprezujeta na desno in levo. Tišina. Streljanje je prenehalo.
Jutro zaloti četvorico na širni, pusti planjavi, ki je le poredko poraščena z neko mahasto rastlino. Šejk Regibatov tarna nad sledovi, ki so jih zapustile kamele v mehkih tleh ; napadalci bodo ponoči gotovo poskušali nadaljevati zasledovanje. Prične jim primian j kovati vode. Mahbul hoče napraviti požirek, šejka mu prepovesta; ni izgledov, da bi pred večerom naleteli na kako mlako. Ves dan jašejo skozi pekoče ozračje. Ljudje in živali so že proti poldnevu na koncu svojih mioči. Jahalcem so* otekle in zamrle noge. Vieuchange jaše, do smrti izmučen, z obupom v I srcu tja, odkoder se je bil poln upov odpravil, nazaj v Tigilit.
Desetega oktobra zvečer prispe-i° v oazo ob Wadi Draajul. V oseminštiridesetih urah so preiahali dve-stoštirideset kilometrov. Če bi bili s tako naglico jahal svojemu cilju naproti, bi skoraj lahko bili v Smari.
V drugič se prične ujetništvo v nizkem, od mrčesa obljudenem prostoru njegovega čuvarja Lhassena. Vieuchange se trudi, da bi sestavil novo, večjo karavano. Nobene obeh popolnoma izmučenih kamel ne more več uporabiti. Vieuchange uvidi, da mora s svojimi denarjem varčevati, poleg vseh nadlog, ki ga v njegovem sedanjemi položaju tarejo, pa prejme še vest, da ni ne v Tigilitu ne v okoliških vaseh dobiti novih kamel. V temi obupnem položaju ga dohiti pismo njegovega brata, ki mu ponuja nova denarna sredstva.
Končno le prispe Lhassen s tremi novimi kamelami v Tigilit. Bus in Fatima, ki sta s krotkim prigovar-janjemi lajšali Vieuchangeu dolge ure
čakanja, zopet polnita s koruzo majhne vrečice, zavijata čaj in sladek kruh. Mahbul zašije za vsak primer v svojo obleko tisoč frankov. Vieuchange zopet upa. Noče misliti na to, da so že dosedanji napori usodepolno oslabili njegovo telo, da je bolan, da se zaloga kinina nagiba h koncu.
Na drugem potovanju v Smaro jih bo kot peti udeleženec spremljal tudi Chibani, ki so ga morali v prvič zaradi premajhnega števila kamel pustiti v Tigilitu.
Ponoči se petorica odpravi na pot, potuje nekaj časa po izsušeni strugi Wadi Tigilita in potemi krene proti jugu.	(Dalje prihodnjič.)
Iz skavtske kronike
' Uprava »Skavtskega glasnika« pripravlja reorganizacijo! Tako beremo v novem-berski številki tega našega zveznega organa, da bo v tem poslovnem letu izhajal redno vsak mesec in bo cena znižana na 2 Din. S tem hoče uprava doseči, da se bo glasnik medi članstvom bolj razširil.
Da bo »Skavtski glasnik« čim bolj zanimiv in pester, je glavna uprava odredila, da se pri vsakemi stegu in pri vsaki župi osnuje referat za »SG« z nalogo, da poroča o vseh važnejših dogodkih v župi in da Skrbi za čim več prispevkov. Take referate je doslej ustanovila pri vseh edinkah edino Dravska župa, dočim so to druge župe izvedle le deloma.
Na jamboreeju pri Budimpešti se je čudil schief-scout Baden-Pokell, zakaj Jugoslovani nikoli ne pošiljamo svojih članov v mednarodno skavtsko šolo v Gillwell. Zvedel je, da nimamo potrebnega denarja, pa
tudi, da nam dela težave angleščina, ki je tam občevalni jezik. Pred nedavnimi časom Pa je prejel br. Pavel Kunaver iz, Londona pismo, ki sporoča, da je mednarodni urad pripravljen, za jugoslovanske gilvelce popustiti pri ceni. In tako pojdeta — bržkone že početkom velikih počitnic — brata Rado in Bojan Tavčar iz Ljubljane v Gillwel!-park po skavtsko znanje, da bosta po vrnitvi vodila zvezni višji obči tečaj. — Pa se bomo Slovenci spet postavili!
V Ljubljani še nekaj novega: v stegu planink kraljice Alenčice je radi prezaposlenosti odstopila s. Stana Mohoričeva; njene posle je prevzela s. Marija Zupanova.
In še tretja novica iz skavtske Ljubljane, ki pa jo smemo zaenkrat povedati samo na uho: Skavtski dom1 dobimo! Da, skavtski dom!
'Srečno novo leto! Bodimo pripravljeni!
s	b
r >	j v v pit * -j
• *'*'
^ m
Pl
-	M
i p	w .	__________ ,
i ,

Športna slika s francoske rivijere. — Kolesarji naskakujejo klanec.
Križaljka
		i		2		3 '		* '.		
			a				a			
5					v	6			7	
	m			8	3				a	
W			n*;				12			
			'd							
IV		15					16	i?	>	
	m			18		19			a	
20				/	%	21				
			m	\	J		a			
		22								
Mariborska prlrodllvo
Gledališče: Sobota 30. dec. ob 20. uri: Deseti brat (znižane cene).
Sokol:	Silvestrovo Sokola-Matice v
Narodnem domu.
Kino Union: filmsko veledelo »Velika kneginja Aleksandra«.
GRAJSKI KINO: Od petka, dne 29. decembra 1933 do vključno 4. januarja 1934 opereta: Škandal v Budimpešti (Oprostite, zmotila sem se...). Frančiška Gaal, Szöke Szakaill, Paul Hönbiger. Akademski ples 5. januarja v dvorani j »Union«.
Nov francoski dirkalni čoln. ki naj z dvema motorjema po 1000 konjskih sil doseže brzino lOOkm na ura
Vodoravno: 1. jesenski sadež. 5. žensko ime. 6. luža. 8. žensko krstno ime. 10. ladja. 12. Jupitrova ljubica. 13. Tantalova hči. 14. znamo. 16. krvna posoda. 18. gol. 20. jed; 21. seno. 22. del sveta.
Navpično: 1. drob. 2. rabi mesar pri klobasah. 3. tibetanski duhovnik. 4. jezero na Finskem. 5. vrsta jabolk. 7. pokrajina v U. S. Ä. 9. dalmatinski otok (ital.). 11. tla. 12. neresnica. 15. nevesta (srbsko). 17. žensko krstno ime. 18. moško -krstno ime. 19. puščava v Aziji.
Rešitev križaljke v 2. štev.
Vodoravno: 1. log. 3. rips. 6. Milan. 8. loj. 10. bait. 11. redar. 13. ujec. 15. dlan. 16. roka. 17. som. 18. amen, 20. grad. 23. ara. 24. beda. 26. Ibar. 27. arak. 29. ovira. 32. oda. 33. Ana. 34. slama. 35. Anam. 36. Ida.
Navpično: 1. liter. 2. gad. 4. plen. 5. sod. 6. maj. 7. nada. 9, Jason. 10. Buna. 11. rana. 12. Rim. 14. cola. 19. moda. 20. griva. 21. doba. 22. Lika. 23. Abo. 24. brus. 25. aroma. 26. Iran. 28. Ada. 30. Ina. 31. Ali.
Alarm-blagajna
prikladna, ponlklova-na ročna kaseta s posebno električno napravo Vas varuje pred vlomom in tatvino
Pojasnila In naročila:
„Jngoantomat" - Maribor
Aleksandrova cesta 11/1.
Sprejmejo se zastopniki
* i
»Povej, ti mala, koliko let pa imaš?« »Sedem let. Pravzaprav bi jih morala imeti osem. Ampak sem bila bolna in sem eno leto zaostala.«
•J3
Zvežite številke po vrsti in boste našli prijatelja teza downa.
Srečno in veselo Novo leto 1934 7Z:Z't	rr:•		
Manufaktura KARL JANČIČ Maribor, Aleksandrova cesta 11	KAVARNA BRISTOL Maribor, Vetrinjska	Hotel in restavracija HALBWIDL Maribor, Jurčičeva
los. Kariticmk	FELIX SKRABL modna in manufakturna trgovina Maribor, Gosposka ulica 11	'ilti IVAN PREGRAD manufaktura in konfekcija Maribor, Aleksandrova
MARIBOR, GLAVNI TRG ŽT. 11 Tovarniška zaloga perila Modna trgovina		
Bogata izbira!
BETKA LEŠNIK
Specijalna
trgovina
dežnikov
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA $T. 14
Prva tvornica
najlepših albumov za fotografične slike in razglednice, kakor tudi spominskih knjig in diugih brezkonkurenčnih predmetov je danes le
industrija in veletrgovina
Vilko Weixl
v Mariboru
Kdor hoče kupiti najboljše in tudi zares poceni, naj zahteva povsod in vsikdar le te domače izdelke pod znamko „ Wevimax"
LEBEN-EIGL
DAMSKI ČESALNI SALON
Trajni kodri / Vodna ondulacija Barvanje las / Negovanje lic in rok
Maribor, Gosposka ul. 28, na dvorlSCu
Dobro in poceni blago dobite
u lelutilnem bazarju i
J. Trpin, Horlbor, miška 15
Najcenejše in najboljše usnje in čevljarske potrebščine dobite v
utajami Viktor Kosi
na Kralja Petra trgu 9 v Mariboru
Ovojni papir
z natiskom, v raznih barvah, na podlagi najnovejših osnutkov, izdeluje najhitreje in po najnižjih cenah
Mariborska tiskarna d. d., Jurčičeva ul. 4.
Grajski kino.
Od petka, 29. decembra 1933 pa do vključno četrtka, 4. januarja 1934 najnovejša in najboljša vesela opereta
Skandal v Budimpešti
(Oprostite, zmotila sem se...)
Frančiška Gaal, Szöke Szakall, Poul Hörbiger, Oskar Sima.
MALI OGLASI
Za odgovor na pismena vprašanja priložiti znamko 2 Din.
JJnilsko
snmopomoi
registrlr. pomožna blagajna za slučaj smrti
MARIBOR,
Uralski trt Štev. 7
sprejema vse zdrave osebe od 17.-70, leta
drogerija, parfumerija, Foto-manufaktura
HarMor
Gosposka ulica itev. 33
Pisarniško opremo
dobro ohranjeno, klubsko garnturo, omaro za knjige, ameriško pisalno mizo, kupimo. — Ponudbe pod »Pisarna« na upr. »Razgleda«.
Foto-kamera
Leonar aplanat 10Xl5, izborna za pokrajinske slike, je z vsemi pripadki na prodaj po ugodni ceni. — Ponudbe pod »500« na upravo »Razgleda«.
Majhno posestvo
z gosposko vilo, velikim vrtom, gozdičem, v idealni legi na Gorenjskem, nedaleč od Ljubljane, pod ugodnimi Pogoji na prodaj. — Ponudbe pod »Idealno« na upravo »Razgleda«.
Iščem stanovanje
komfortno, najrajši v kaki vili, z vrtom in ev. garažo za 1. februar. Ponudbe pod »Lepo stanovanje« na upravo »Razgleda«.
Štelaže
pulti in lesena stena s steklom poceni na prodaj. — Vprašati Ruška cesta 2 — Konfekcija perila.
Lepo vilo
z vrtom in stranskimi poslopji na Prijaznem kraju v ljubljanski okolici 1 prodam ali zamenjam z vilo v Mariboru. Ponudbe pod »Vila« na upravo »Razgleda«.
Naprodaj
šivalni stroj, električna peč, Elektro-Lux-aparat, violina.
mandolina, stare knjige itd. — Vprašati v konfekciji L. Verdnik, Maribor, Ruška 2.
Sobo in kuhinjo
iščem za januar. Ponudbe z navedbo cene pod »Dve osebi« na upr. »Razgleda«.
Avto
lepa limuzina, izvrstno ohranjen, je na prodaj. Naslov pove uprava »Razgleda«.
KUPIMO
stare letnike nemških ilustri-t ranih revij, kakor »Lustige Blätter«, »Berliner Illustrierte«, »Münchener Illustrierte« in druge. Ponudbe pod »Re-vte« na upravo »Razgleda««
Otroški voziček
dobro ohranjen, in moderna plinska peč, malo rabljena, ugodno naprodaj. Vprašati Trstenjakova 12 (Fras).
TUJSKO-PROMETNA ZVEZA MARIBOR
TOURIST-OFFICE, Zastopništvo društva „PUTNIK“ d. d.
Aleksandrova cesta 3S
blizu kolodvora / Tol. 31SS
Brzojavni naši.: Putnik Maribor Poštni čekovni račun štev. 14.720
Prodaja železniških voznih kart za tu- in inozemstvo po originalnih cenah brez pribitka. Izdaja voznih kart za plovbe po Jadranu. Zastopništvo društva Wagon lits. Oskrbovanje potnih vizumov za vse države. Reklamacije za železniški promet. Zavarovanje proti nezgodam na potovanjih itd. Kupujte vozne karte le pri .Putniku*. Nakup in prodaja vseh valut po najboljših dnevnih tečajih. Brezplačne informacije za potovanja itd. itd. Menjalnica: Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22 in Glavni kolodvor, telefon 26-69
>
ZAVAROVALNA DELNIŠKA DRUŽBA V ZAGREBU 4 Podružnica za Slovenijo v Ljubljani
^	Aleksandrova cesta v lastni oalači
Generalna reprezentanca v Mariboru
Aleksandrov a cesta 11, I (nad Celjsko posojilnico)
obavlja vse zavarovalne posle
Izdaja konzorcij »Razgleda«, predstavnik Andrej Oset. ureja Josip Fr. KnafUč; tiska Ljudska tiskarna d. d., predstavnik Josip Ošlak — vsi v Mariboru.