PSIHOSOCIALNI POMEN DOJK ZAZENSKO . NJENO PODOBO O SEBI IN SAMOZAVEST Vesna Radonjič - Miholič osebnost _ dinamično ravnovesje telesa, duševnosti in socialnĺh povezav Govoriti o človeku in hkrati ločevati telesno od duševnega, je vedno nepopolno, okmjeno' človekovo integriteto, ki ni nekaj statičnega in dokončnegą vsakokrat opredeljuje vzpostavljeno ravnovesje med seboj soodvisnih dogajanj v telesu, duševnosti in socialnih povezavah posameznika. Sprememba v katerem koli od naštetih podroěij spremeni to ravnovesje in poseže na preostala podľočja. Še posebej izraz itaje soodvisnost nďtetih področij v kĺiznih situacijah ali pri bolezni. Čeprav vsi poznamo, kako nas telesna bolezen lahko potľe, prestraši, naredi bolj čustveno krhke in ranljive in obratno, kako dobro razpoloŽenje ali prijetno druženje zzanas pomembnimi osebami lahko povzroči, đa se počutimo lahkotnejši, pozabimo na utrujenost ali bolečíno, teh medsebojnih prepletenosti in vplivanja pogosto zavestno niti ne prepoznamo. To prepletanjeje tolikšno, da gaje včasih težko ľazĺĺrejiti. Samopodoba in samospoštovanje Človek se praviloma doživljakot celota in je živo povezan z drugimi v svojem okolju. Sprva otrok ne loči sebe od okolice, šele sčasoma in mnogokrat tudi boleče ugotavlją da mama in on nista eno. ob tem pa intenzivno ľaziskuje zdaj de|e svojega telesa, drugič spet obdajajoče okolje. Razvoj gibanja in govora mu odpira nove priložnosti in hkrati oblikuje temelje zavedĄa, da je zĺnožen aktivnosti, ki je odvisna od njegove volje. Skozi igro ugotavlja, da lahko deluje, ustvarja, spľeminja in celo vpliva na druge. okrog drugega leta raziskuje svojo podobo na slikah in v zrcalu. Podoba o sebi in pomen te podobe za lastno samozavest se postopoma spreminjata od otroštva napľej in sta v tesni povezavi s socialnim okoljem, v katerem Živimo' Pn tem gre za primerjanje podobe s tistimi, ki nas obkroŽajo. Podoba dĺugih živi v nas in nam daje prijeten občutek vamosti, ko se anana oseba pojavi pred nami. Hkrati tudi poteze zaželjene osebe oblikujejo prvotno shemo o tem, kaj je dobro in lepo. Med telesno zunanjostjo, med občutkom lastne spľejemljivosti in občutkom lastne vrednosti obstaja določena povezava. Z |eti se spreminja odnos do telesa in qjegov pomen za samopodobo in samospoštovanje, pa vendar ne enakomerno in v vseh okoljih. Dr. Vesna Radonjič - Miholič' spec. klin. psih., Inštitut za rehabilitacijo ínvalidov, Ljubljana 5 In prav pri opazovanju telesa drugih okľog nas in pľek učenja v socialnem okolju dobivajo ľazliěni deli telesa poseben pomen. Tako labko v svojem okolju že iz medijev ľazbeľemo, kakšen pomen pripisuje telesni podobi in kako pomembna je ta za socialno uspešnost (sprejetost in cenjenost v nekem okolju). Pomen telesne privlačnosti se spreminja z razvojno stopnjo' glede na spol, prav tako tudi z oziromnaraz|ična okolia in različne odnose' Zahteve socialnega okolja po telesni privlačnosti so veliko višje in bolj toge za ženske kot za moške. Tako se že stoletja podoba ženske pojavlja kot simbol lepote pri slikarjih ľazliěnih stilov in obdobij, Žensko telo je na naslovnicah in reklamah, z njim skušajo pľitegniti pozomost ipd. Uspešna ženska mora ustrezati tudi estetskim merilom. Kot posledico tega vidimo tudi' da ženske praviloma posvečajo več pozomosti telesu in svojemu videzĺl, so bolj pozome na oblačenje in ličenje, a so hkrati tudi bolj ľanljive ob spremembah' ki so lahko posledica staĺanja ali bolezni. Tako lahko že sam naŕaven proces spreminjanjatelesne podobe zaradi staranja zaprenekatero žensko postaja vir strahu in grožnja, da ne bodo sprejete.To skušajo premagovati z vajami, kozmetičnimi preparati in celo z operativnimi posegi. Lepazunanjapodoba, ki ustreza trenutnim estetskim vľednotam ali bolje zahtęvam socialnega okolja, je pomemben dejavnik pri oblikovanju pozitivne samopodobe in lahko pomembno prispeva k samospoštovanju, a obenem obstaja tudi nevamost' da tak človek ne krepi drugih pomembnih dej avnikov samospoštovanj a' Pomen lastnega telesa za samospoštovanjeje še posebej pomemben v obdobju pubertete, ko se pojavi tudi povečana sĺamežUivost v zvezi z lastnim telesom. S tem so povezani tudi pľvi strahovi in misli, kot so: " Kaj če nisem dovolj rurvita, če moje prsi niso dovolj lepe, velike, enake ipd.',, se pogosto podijo v dekliških glavah in polnijo njihove medsebojne zaupne pomenke. Vsi deli telesa niso enako pomembni pri vrednotenju telesne podobe; tako imajo posamezni deli večji pomen zaradi \zrazne možnosti, drugi spet nosło večjo simbolno sporočilnost. Tako imajo ženske prsi prav posebno vlogo pri oblikovanju samopodobe, saj so povezane tudi s spolno identiteto. Deklice sę kmalu pričnejo opźVovati in s pričakovanjem opazujejo naraščajoče prsi. Hkati pa ostajajo prsi s svojo izľaznostjo in občutljivostjo pri ženskah skozi vse življenje posebej pomembne. Mnoge ženske po operaciji dojke tako samę sebe ne jemljejo več kot celoto. Potrebujejo čas, da se navadijo na novo podobo, ne da bi jim ta vzbujala gnus' sľam ali zadrego. Mnoge ženske v svojem življenju dogĺajujejo svojo samopodobo in samospoštovanje s številnimi drugimi dejavniki, ko se postopoma povezujejo njihovi načrti, želje in uľesničena 6 Življer{ska pot, ko so uspešne v svojem družinskem, poklicnem in družbenem življenju, ko se jasneje zavedajo sębe in v sebi odkľijejo številne odgovore o smislu Življenja. Samopodoba in samozavestpostaneta kompaktna, homogena celota in sploh ne vemo več, kateri njen element k tej celoti največ prispeva. V samopodobo postopoma vgrajujejo odvečne kilogľame, prve sive lase, značilne gubice in z njimi lahko postopoma umirjeno in blagohotno ľečemo:''Sem že na tej poti''. Pa vendar lahko to dokaj stabilno samopodobo močno omaja bolezen in z njo povezaĺa sprememba podobe lastnega telesa. Velja pa fudi obratno. Včasih je celo tak hud pretres, kot je soočenje z rakom in amputacijo dojke, priložnost, da se ženska jasneje zave sebe, svoje vľednosti in predvsem do tedaj neizkoľiščenih moŽnosti v sebi. To pa ponuja priložnost za polnejše Življenje in ustvarjanje popolnejše haľmonije s samo seboj in s svojim okoljem' Razvijanje dobrega stika s seboj: zavedanje svojih potreb, čustev in občutij, zavestno odločanje o sebi, prevzemanje dejavnega odnosa do življenja (občutek, dajaz odločam, namesto da se doŽivljam kot žrtev okoliščin, na katere ne morem vplivati), aktivno soustvaĺjanje socialne mreže, vse toje dobĺa osnova za razvijanje stabilne osebnosti, ki se bo učinkoviteje spopadala z večino stresov, kijih pľinaša Življenje. Pomen telesa v komunikacijĺ odnos z drugimi je nemogoče ločiti od komunikacije. Podobo o sebi, ki jo bodo dľugi oblikovali in se bodo glede na to do nas tudi vedli, v veliki meri tudi sooblikujemo sami. Zato je prav, da se zavedamo pomena in možnosti komunikacije. Ta nas povezuje, lahko pa tudi moěno oddalji. Vsako srečanje med ljudmi oblikuje komunikacijo med njimi. Za uspešno komunikacijoje treba vedeti, dajo oblikujeta oba udeleženca: tako tisti, ki posreduje, kot tisti, ki sprejema. Komunikacijo, ki poteka na besedni ravni, zlahka prepoznamo; a nič manj pomembna sporočila ne potekajo na neverbalni ravni. Neveľbalna sporoěila, ki jih posľeduj emo z držo telesa, gibi, mimiko, pogledom, glasom, zgovorno povedo mnogo o tem, kaj čutimo, česa nas je strah, kaj bi želeli prikľiti ipd. Ta sporočila pa niso vedno povsem skladna s tistim, kaľ sporočamo z besedami. Če je ta ľazkorak med sporočili zelo velik, postane odnos napet, neudoben. če svojih misli, potreb in želja ne posredujemo jasno, je majhna verjetnost, da jih bodo drugi razumeli in upoštevali. Prav tako paje lahko sklepanje iz neverbalnih sporočil dokaj zavajajoče. Tako lahko ženske, ki jih skrbi spremenjena telesna podobą spremenijo držo in običajno gibaqje ter s tem posredno opozarjajo prav na tisti del, ki ga prikrivajo alijiĺn vzbuja skrb. Velja pa tudi obratno, da lahko po operaciji dojke, umirjen pogled na brazgotino močno opogumi žensko, dalažje spĘme svojo novo podobo. 7 Pĺav pri spremembi telesne podobe in pri ponovnem vzpostavlja1ju omajanega samospoštovanja ima komunikacija med žensko in drugimi, zanjo pomembnimi osebami, poseben pomen. Líterutura: 1. Ronnie Kaye. Dober dan, življenje! Ženske po operaciji raka na dojkah. Ljubljana: Forma 7;1994 2. Ŕót..t ł. Johnson. ona. Knjiga o Ženski duši. Ljubljana: Vodnikova zaloźba, L997 3. Maľtina Tomori' Psihologija telesa. Ljubljana:DiŽavĺaza\ožba Slovenije' 1990 4. Samy Molcho: Govorica telesa' Ljubljana: Za\ožbaMlaďiĺska knjiga' 1996 8