Ameriška Domovina ii-..'.v- i-. . . . , i- 'A fl/1’ E W €/lfill— HO/W1F AMERICAN IN SPIRIT EORCIGN IH LANGUAGE ONLY SLOV€NlAN MORNING NCWSPAPCR NO. 248 CLEVELAND 3, 0„ TUESDAY MORNING, DECEMBER 27, 1955 fiTEV. LV - YOL. LY Odhodmsa in počastitev dveh zaslužnih mož iiMi!!! CLEVELAND. — Preteklo sredo sta bila častna gosta na večerji, ki jima jo je priredil zavod St. Clair Savings and Loan Company v Willo Shore Club, Edward C. Knuth in Paul J. Hribar, pomožna podpredsednika o-menjenega denarnega zavoda. — Na večerji, ki je bila prirejena kot formalna odhodnica Mr.. E. C. Knuthu, ki je bil nedavno imenovan za mestnega finančnega direktorja, in M. Hribarju, ki odhaja v privatno prakso, Je Lilo mnogo slavljenčevih prijateljev, direktorjev in uradni- OGROMNA POVODENJ NAZAPADU Neprestano deževje in velike povodnji so zelo prizadele države Kalifornijo, Oregon in Nevado. SAN FRANCISCO. — Neprestano deževje, ki je trajalo ves pretekli teden, je povzročilo veliko povodenj v severni Kaliforniji, Oregonu in Nevadi. V Kaliforniji je tisoče in tisoče oseb brez doma. Ti in ostali tisočeri v Oregonu in Nevadi so prebili božične praznike po barakah, šolah in drugih javnih paslopjih, ker jim je voda zalila lastne domove. Južno od Marysville v Kaliforniji so morali evakuirati celo kov omenjenega zavoda. Mr. Paul J. Schneller, preds. družbe, je bil ravnatelj omizja jrezidenčno soseščino — deset titer je podaril vsakemu slavljen- soč ljudi: Poleg te velike so- cu torbo s kiji Za golf igro. — seščine je bilo izpraznjenih tudi Med govorniki sta bila tudi Mr. |mnogo malih krajev v omenje-Louis Drašler, service direktor nih treh državah. mesta Clevelanda, in William F. Burns, mestni sodnik v Euclidu. Mr. Schneller je tudi predstavil Leonarda J. Held-a, in Vic- Trgovski distrikt mesta Santa Cruz je pod pet čevljev visoko oz. globoko vodo. V bližini meje države Oregon tor Rožanca, ki sta bila oba po- sta bila kraja South Fork in prej zaposlena pri National City jWeot, ki sta imela vsak po 500 Bank in ki bosta zdaj nadome- prebivalcev, popolnoma uničena stila Knutha in Hribarja v po- po povodnji, sojilnem oddelku družbe. N6VI GROBOV! V kraju Rie Dell so ljudje sporočili, da so videli, kako je voda odnašala 25 oseb ven na Pacifični ocean. V poplavljenih pokrajinah so Frank Jackson (Jaksic) .dekliško ime je bilo Škufca. —'porušene ceste in železnice. — Včeraj zjutraj je umrl na svo-| Zapušča sina Georga, ki živi v ^Southern Pacific železnica je u- kinila promet med Kalifornijo jem domu na 198 Stockbridge ! Lake Geneva, Wis., brata Lottie Rd., Mentor, O., Frank Jackson J Škufca in sestro Dorotejo v Ju-(Jakšič), doma iz Žužemberka goslaviji. Pogrebni obredi bodo na Dolenjskem, odkoder je pri- jv sredo zjutraj ob 9:30 v cerkvi šel v to deželo" leta 1910. Tukaj jsv, Vida. Pogreb oskrbuje Grdi-zapušča ženo Albino, sestro Te-' nov pogrebni zavod na E. 62 St. režijo Fink in brata Jožeta, v Pokojna bo pokopana na Kalva-žužemberku pa sestro Jean Gli- riji. ha, hčerko Peggy Trippi in dva Neža Tomažin vnuka. Sestra Elizabet Bijek Na božično jutro ob 1:15 je je že umrla. Pogreb oskrbuje umrla Neža Tomažin v visoki Brunner Funeral Home, Route j starosti 97 let. Umrla je na do-20, Mentor, Ohio. — Naknodno mu svoje hčere Ivane Lunder na so nam sporočili, da bo pogreb j 1150 E. 60 St. Pokojna je bila pokojnega Jakšiča v četrtek po- doma iz Rašice, fara Vel. Lašče, Stevensonov sin John v težki avtomobilski nesreči; dva mrtva S Stevensonoviin sinom so se vozili tudi trije visokošolci s Harvard univerze, katerih dva sta bila ubita. ELKHART, In d- — Adlai Ste-vensonov sin John je bil preteklo sredo težko ranjen, ko je njegov avto kolidiral s težkim tovornim vozilom vzhodno od Elk-narta. V nesreči sta bila ubita Iva njegova sošolca s Harvard univerze, ki sta se vozila z njim lomov na božične počitnice. John, 19-letni sin demokrat-kega predsedniškega kandidata leta 1952, je bil piepeljan v bolnišnico v Coshen, ker ima zlomljeno koleno, ureze po obrazu in devet zob izbitih. Četrti dijak, ki se je vozil z njimi, ni bil ranjen. Adlai Stevenson je nemudoma naročil privatno letalo, s katerim je odletel k ranjenemu sinu. S seboj je vzel dr. Jamesa Stacka, kostnega specialista v Chicagu. Voznik truka, k: je povzročil to veliko nesrečo, je sam in prostovoljno izjavil, da je bil nesreče on sam, voznik; kriv, ker je hotel prehiteti neki drugi truk, pri čemer je zašel Stevensonov avto v sredo med obe težki vozili. Nehni o sovjetskem potvarjanju zgodovine NEW DELHI, Indija. — Ind-jtere ugotovitve premierja Bul- ski ministr. predsednik Nehru je obtožil sovj. voditelja “potvarjanja zgodovine”, kar sta delala v svojih govorih po Indiji. Na seji svoje kongresne stranke je Nehru dejal, da so ga neka- ganina in Nikite Hruščeva spravile v zadrego in mučen položaj. Dejal je, da sta Rusa potvarjala zgodovino, ko sta dejala, da so zapadni zavezniki naščuvali naciste v vojno proti Rusiji. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Ogenj v samostanu; tri redovnice zgorele GULFORD, Conn. — V noči duhovnik so izbegnili požaru, ki od četi tka na petek Je nastal v je uničil tri samostanska poslop-ženskem katol. samostanu ogenj v katerem so zgorele tri nune. Ja- 0genj Je verietno Povzročil Nadaljnih 41 redovnic in neki kratek električni stik. Egiptska policija aretirala nadškofa KAIRO, Egipt. — Egiptska po-'icija je aretirala nadškofa, štiri duhovnike in več lajikov, ker so razpečevali protestne okrožnice proti nekemu zakonu, ki postavlja kristjane pod muslimanske verske zakone. Duhovnike in lajike so pozne-:e izpustili pod varščino na svobodo, nadškofa Eliasa Zogb-hija, vikarja patriarhata mel-kitskega obreda za Egipt pa so pridržali v zaporu. Vse krščanske organizacije v Egiptu zahtevajo amendiranje o-menjenega zakona, preden postane polnomočen, kar bo na Novega leta dan. Ta zakon odvzema n. pr med drugim kristjanom pravico poravnavanja ta-, kih problemov kot vprašanja veljavnosti porok v krščanskih sodiščih. Zadevno jurisdikcijo daje zakon muslimanskim sodiščem. Slovenska pisarna 611G Glass Ave., 'Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717 in Oregonom. Enaka in podobna poročila Opozorilo: Ta teden bo pisarna odprta ob sledečih urah. V torek, četrtek in petek od 5:30-7:30, v sredo od 10-12 in od 5:30- prihajajo od vsepovsod iz priza- v soboto bo pisarna odprta !le zjutraj od 9-12. poldne ob dveh. Mathew Zakrajšek V petek popoldne je umrl Ma- p. d. Bamčeva mati. — Pred desetimi leti se je Lundrova družina umaknila na Koroško, kjer so thew Zakrajšek s 6030 Carry bili štiri leta v Spitalu ob Dra-Ave. Bil je star 77 let in rojen jvb Pred 6 leti so vsi prišli k si-v Mohorjah fara Rob, odkoder !nu Damjanu v Cleveland. Ves je prišel leta 1902. Star je bil čas je živela pri hčeri Ivani 79 let in vdovec. Zapušča sina P^der. Pokojna je bila vdova Matta, hčer Fanny Kollin v I ^er zapušča v Jugoslaviji hčer Mansfield, O., in brata Franka Angelo Zakrajšek, sedem vnu- detih pokrajin. Materialna škoda znaša mi- j Vaja: Vaja za veseloigro Moč lij one in milijone dolarjev. — uniforme bo danes zvečer ob Predsednik Eisenhower je že sedmih v slovenski pisarni in si-proglasil nujnostno stanje v cer za prvo in drugo dejanje, treh najbolj prizadetih državah, 1 Knjige: Koledar Svobodne ki bodo dobile od zvezne vlade Slovenije je prišel. Čudovita in Aretacija vohuna Johna v Zapadni Nemčiji BONN, Nemčija. — Vlada Za- ke varnostne službe, pred 17 me-padne Nemčije je dne 23. dec.^ seči pobegnil h komunistom v aretirala Otto Johna. Obtožila Vzhodno Nemčijo, odkoder se je ga je špionaže ter ga zaprla, da pred tremi tedni nepričakovano mu onemovvgoči ponovni beg v vrnil. — Njegov beg je tedaj iz-Vzhodno Nemčijo. zval veliko presenečenje in za- Kakor znano, je dr. John, ki prepaščenje po vsem zapadnem je bil načelnik zapadno - nems- svetu. Eisenhower izraža Slevensonu obžalovanje CHICAGO. — Urad Adlaija bo mladenič kmalu popolnoma Stevensina je sporočil, da je okreval. presednik Eisenhower poslal A. ! (Kakor poročamo na drugem Stevensonu brzojavko, v kateri mu je izrazil obžalovanje nad avtomobilsko nesrečo njegovega sina, ter mu izrazil upanje, da mestu, je bil Stevensonov sin nevarno ranjen v avtomobilski nesreči, v kateri sta bila dva njegova tovariša in sošolca ubita). vso razpoložljivo pomoč. ------o------ Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same! obsežna knjiga stane $3.25, po pošti $3.50. Sezite po njej. Nikomur ne bo žal. Mohorske knjige: Dospele so. Koledar, Domislice p. Bernarda, DUH BOŽIČA ALI DUH KOMERCIALIZMA! BOŽIC je najlepši družinski praznik v vsem letu, ker obuja — zlasti nam, Slovencem — naj-dražje in najtoplejše spomine. V Ameriki je ta praznik v velikih časteh, ker je tradicionalni pra- v Barbertonu, O., Pogreb bo da- kov, tri pravnuke na Dunaju, — nes ob desetih iz Zakrajškovega ^va vnuka salezijanca Jos. Jak-pogrebnega zavoda. V Evropi še v Kanadi, hči Ano Jakše ter zapušča sestro Marjeto Zadnik. % Lawrence Cornell V soboto je umrl v bolnišnici Lawrence Cornell, star 72 let in 3 vnuke in 5 pravnukov v Argentini, 3 vnuke in 5 pravnukov. V Clevelandu zapušča hčer Ivano Lunder ter sina Damjana Torna- doma iz Norveške. Pogreb pok. žin ter 6 vnukov in 5 pravnukov, ki je stanoval na 7115 St. Clair, ^>ogre^ Pok°jne k° v četrtek ob Ave., bo jutri ob 9:15 iz Grdino- devetih iz pogrebnega zavoda A. vega pogr. zavoda na E. 62 St Grdina in Sinovi na St. Clair Marie Winters ’ Ave‘ V cerkev sv‘ Vida ob 9:30 in V petek ponoči je umrla v St. od tam na Kalvarijo. Vincent Charity bolnišnici Ma- Victoria Keller rie Winters, stanujoča na 6223 v Euclid Glenville bolnišnici. — Pogreb oskrbuje Mary A. Svetek pogrebni zavod na E. 152 St. Anna Koesel Za srčno kapjo je umrla v Kent, O., Anna Koesel, rojena Hoge, stara 75 let, stanujoča na 677 East Lakeview Drive, Brady Lake, O., Bila je vdova; soprog Louis ji je umrl pred 47 leti. Tukaj zapušča sina Adol-pha v Brady Lake, pri katerem je živela zadnje poldrugo leto; hčer Gertrude Planinc, soprogo znanega Louis Planinca, solastnika W. F. Hann and Co. Heating, pri katerem je živela več let; dva vnuka, sestro — Mrs. Louise Lehman in popol brata Johna Hoge ter več sorodnikov. Rojena je bila v Kočevju. Po- V ponedeljek je umrla na svo-Glass Ave. Bila je stara 66 let -i6™ domu na 620 E- 14°- Street 'sreb l6 bil danes zjutraj ob 8:45 in rojena v Butte, Mont Njeno Victoria Keller Paneski, rojena jiz Jos- Zele in sinovi pogrebne- v Varšavi. Bila je vdova. Zapu- sa zavoda na 458 E. 152. St., v šča sina, šest hčera, 16 vnukov ;cerkev St Jerome ob 9:30 in od in 14 pravnukov. Pogreb bo v 4am na Kalvarijo. Sima Kalilič Umrl je Sima Kalilič stanujoč CLOUDY P remenski prerok pravi: Danes deloma oblačno in podnevi ter ponoči ne premrzlo. petek zjutraj ob 9:15 iz Mary A. Svetek pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev St. Joseph in 'na 6152 Stanbury Road., Parma, od tam na Kavarij o. Otrok umrl Staršem Ernest in Ethel Win- rel Mauser in zgodovinska knjiga. Naj bi vsak po možnosti plačal naročnino tudi za drugo leto. “Miklavž” - vlomilec in morilec ALEXANDRIA, La. — Policija išče nekega vlomilca in morilca, ki je vdrl v neko stanovanje, kjer sta spala dva otroka, ki sta se zbudila. Rekel jima je, da je sv. Miklavž, ko pa so se tedaj odprla vrata njune spalnice, v katero je stopil oče otrok, letalski kapitan Edward Felk-nor, ga je vlomilec ustrelil. Vojaki — “Miklavži” korejskih sirot SEOUL, Koreja. — Ameriški vojaki in letalci, ki so potovali iz kraja v kraj z jeepi, letali in hodili celo peš so v raznih krajih priredili božičnice 18,000 korejskim sirotam. Italijani pojdejo v Azijo RIM. — Zunanji minister G. Martino in njegovi pomočniki bodo z letalom odpotovali na Večernice, ki jih je napisal Ka- zn'k posebnih radosti in izmenjavanja daril, kar gre često do pretiravanja, ker je pri vsem tem poudarjan v prvi vrsti komercialni, ne pa resnični božični duh. Letos, ko vlada v deželi veliko blagostanja, je znašala vrednost daril milijone in milijone dolarje. Trgovine so bile že več mesecev pred Božičem vsak dan natrpane ljudi, ki so kupovali svojim dragim potrebne in nepotrebne stvari. Pregleda vsot, ki so bile letos izdane za ta darila, še ni, lahko pa navedemo nekaj zadevnih primerov lanskega leta. Neki posestnik petrolejskih vrelcev v Texasu je potrošil v e-nem samem dnevu za božična darila — $80,000. V mnogih mestih so izdali starši po sto dolarjev za “space suits” (obleke za potovanje v vsemirje) svojih otrok in po $375.00 za igrače, ki predstavljajo industrijske tovarne in katere je družba v New c Yorku, ki jih izdeluje, prodala do zadnje. Moški pasovi z zlatimi zapon- jih je, vse preveč! Starši s nizkimi in skromnimi dohodki gredo, če treba, tudi v dolgove, da morejo kupiti svojim otrokom drage in nepotrebne igrače. — Kako naj se otroci nauče ceniti vrednost dolarja, če vidijo tolikanj potratnosti za stvari, brez katerih bi prav lahko shajali? Kaj je postalo iz nekdanjega božiča, toplega praznika družine in otrok? Zlasti če primerjamo z njim naš slovenski Božič z jaslicami v kotu in z belo javorovo mizo pod njimi, na kateri je bil poleg peharja jabolk, lešnikov in orehov — bojični kolač?! In: ali niso bili i starši i otroci morda srečnejši takrat v radosti svoje skromnosti kakor so danes v tem vsestranskem izobil-ju, ko je duh Božiča prevladal duh komercializma? NAJNOVEJŠE VESTI V DNEVIH od petka do danes je bilo v prometnih nesrečah najmanj 574 oseb ubitih, vendar število še ni popolno in V bolnišnici— V nedeljo je bil odpeljan v Polly Chnc bolnišnico Alex Smith, stanujoč na 14126 Sylvia Ave! Peta obletnica— Jutri ob 8:20 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Amalijo Kraieh v spomin pete obletnice smrti. —i Nov odbor— Društvo sv. Jožefa št. 169 — KSKJ ima za leto 1956 sledeči odbor: častni duh. vodja V. Rev. V Hribar, duh. vodja Rev. M. Jager, predsednik John Habat, podpreds. Frank Janša, tajnik Joseph Ferra, KE 1-7131, bolniška tajnica Mary Korošec, tel. PO 1-1642, blagajnik Louis Mervar, zapisnikarica Anna Kožel. Nadzorniki: Anna Skolar, Frances Supanic, Frank Žnidar, — vratar Anton Maskovic, zastopnik KSKJ federacije John Pez-dirtz, Louis Mervar, voditeljica ženske aktivnosti Dorothy Ferra; zastopniki Slov. doma: Joseph Ferra, John Habah, Felix Korošec, Frank Janša; zastopnik Slov. zadruge John Habat; zdravniki: dr. C. Opaškar, dr. A. Skur, dr. L. Ukmar, dr. L. Perme, dr. Ray Stasny. Nov odbor— Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ ima za leto 1956 sledeči odbor: duh. vodja Rev. A. Bombač,- predsednik Anton- Tckavec. podpreds. Frank Drobnič, tajnica Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., KE 1-8325, blagajnik Matt Tekavec, zapisnikarica Ana Debeljak. Nadzorniki: John Bradač Matt Intihar, Julia Kovačevič; zdravnik dr. A Skur, zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh pop. v šolski sobi sv. Kristine. Rev. Vinko Zaletel— bo za svoje slovo iz Amerike v sredo, 27. dec., ob pol os-thih (7:30) zvečer v cerkveni dvorani pri sv. Vidu kazal barvne slike, ki jih je posnel po Ameriki (California, Arizona, puščavsko življenje, življenje na “ranchi”, parada v New Mexico, Washington, New York, Toronto in še marsikaj). Obenem boste slišali krasne koroške narodne pesmi in gosposvetske in šmihelske zvonove. Vsi ste na ta lepi in zanimivi kulturni večer prisrčno vabljeni! Namizni prt v narodni ornamentiki— kot ste jih videli v barvnih slikah Rev. Vinka Zaletela, je mogoče naročiti. Informirate se lahko v sredo zvečer pri Rev. Vinku Zaletelu ali pišite na: V. Z., 1064 Addison Road, Cleveland 3, Ohio. Oprostite — napačni prst! LONDON. — Tukaj toži neki-pacient za $1400 odškodnine _ _ zdravnika, ki mu je “po pomo- bo teh smrtnih slučajev še ti” odrezal napačni prst. Mesto dvotedensko potovanje po Indi- , • , . ji, Cejlonu in Pakistanu. . .V.^ 50 stah P° $30 vsak> ni- disch, stanujočim na 384 E. 327 dalmatinskega društva. Rojen je St. Wickliffe, O,, je umrl novo- .bil v Dalmaciji. Pogreb bo jutri rojeni otrok, eden od dvojčkov, i ob devetih iz Golubovega pogr. Mati in drugi otrok sta zdrava 2avoda- .i O. Bil je vdovec. Zapušča sinova Anthony in Johna in staro . _ . _ ____ mater. Star je bil 71 let in član RIM. — Dne 23. decembra je $2>000 Par: medvedki — $299.00 Konec stavke učiteljev so bili nobena redkost; posteljne več. EUREKA, Cal. — Indijanca, brata Bill in Greeley Frye, sta ob lastni smrtni nevarnosti rešila najmanj 33 oseb, ko je narasla voda dobesedno odnesla s seboj kraj Klamath, kjer so ljudje živeli. bolnega sredinca, mu je odrezal mezinec. rjuhe in preobleke za plazine — WASHINGTON! — Najvažnej- 91,000 učiteljev italijanskih sred- |kos; zlatnina od $2,000 do $10,000 njih šol končalo svojo osem dni in veb trajajočo stavko, katero so pri- čeli za višje plače. Seveda niso vsi ljudje tako ši politiki države Ohio napovedujejo, da bo v tej državi predsedniška borba med demokratom Stevensonom in __ razsipni in potratni, toda mnogo ) podpredsednikom Nixonom. KAIRO, Egipt. — Države Egipt, Saudi Arabija in Sirija so včeraj postavile svoje oborožene sile pod eno samo komando. TOKIO. — V ponedeljek ponoči je kardinal Spellman odletel nazaj v Tokio, ko je v Korejci daroval v daleč vsaksebi ležečih krajih štiri maše za ameriško vojaštvo. , Ameriška Domovina "* " "'dlTi I » telL i f «tk «."i 8117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-062S — Cleveland 3, Ohio PaMiabed dally except Saturday,^Sunday«, Holldaya and the flrit week la Jnly General Mantaer and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Es Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Z* Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00. ' ___________________________________ SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 (or $ months. Canada and all other countries outside United States I12.00 par year; $7 for 6 months; $4j£pr 8 months. za oboroževanje, ki ga je sprožila korejska vojna, je pogumno omejil izdatke za socialno skrbstvo, med drugim je zahteval plačilo za očala in umetne zobe, ki so jih dotlej dobivali britanski državlani zastonj — pa zato prišel v oster spor z Anerin Bevanom. Gaitskell je, prepričan, da je delavstvo doseglo svoje cilje le v sodelovanju s srednjim stanom. On je nasprotnik marksističnega nauka o razrednem boju in je zato pomaga pognati komuniste iz delavskih unij. Dejal je: “Hočem, družbo enakopravnih mož in žena, hočem, da ima vsakdo priložnost razviti polno svojo osebnost, hočem tovarištvo in bratstvo, doseženo po demokratični poti ... To so po moje, socialistične ideje. Nacionalizacija (podržavljenje) /e za me samo sredstvo, ne cilj!” Enttred as second class matter January 6th, 1908, at the Pott Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. «3111»” 83 No. 248 Tues., Dec. 27, 1955 Clement Attleeja je nasledil Hugh Gaitskell V Veliki Britaniji sta se letos umaknila z vodilih mest moža, ki sta v vojnih in povojnih letih krojila njeno usodo. Najprej je odšel v zasluženi pokoj Winston Churchill, vodja konservativne stranke, nato mu je sledil ta mesec še vodja delavske stranke Clement Attlee. Britanska javnost jje dolgo ugibala, ali bo Attlee sledil svojemu političnemu nasprotniku v pokoj ali bo skušal še enkrat pod svojim vodstvom priboriti delavski stranki politično vodstvo v deželi. Tisti, ki so menili, da naj bi se stari delavski voditelj umaknil s političnega pozorišča šele po novi zmagi, Attleeja niso poznali. O tem, možu je rekel nekoč Churchill, da je “ovca v ovčji koži.” S tem je hotel pokazati na njegovo skromnost in povprečnost, pa menda tudi na njegovo tiho in vstrajno delo, ki je prineslo deželi obilno korist. S Clementom Attleejem odhaja s politične pozornice človek, ki je napravil za Britance toliko, da bo po mnenju nekaterih njegovo ime ohranilo še trajnejši blesk kot Churchillovo. Ni povezano z vojnami, ne z zmagami orožja pač pa s stremljenjem za izboljšanje življenjske ravni in socialne varnosti milijonskih množic, ki naseljujejo mesta in vasi Velike Britanije. Pod Attleejevim vodstvom je britanska laburistična stranka izvedla mirno in nekrvavo socialno revolucijo, ki je globoko in temeljito spremenila britansko gospodarsko in družbeno življenje. Prav tako kot je v notranji politiki spremenil preživela načela z novimi, posrečeno poiskal novo skladje med svobodo in novimi družbenimi odnosi, tako je brez oklevanja zamenjal rudi preživela imperialistična načela nekdanje Velike Britanije z novo, na prijateljstvu, skupnih koristih in enakopravnosti slonečo povezanostjo članov britanske skupnosti narodov, pri kateri so začeli sistematično opuščati celo naziv “britanska,” da ne bi tako ranili ponosa tistih članov, kot Pakistan Indija, Ceylon, ki niso Britanci. Britanska kraljica |e sprejela Clemente Attleeja v poslovilno avdienco in ga je povzdignila med dedne “viscoun-te” — grofe. V britanski delavski stranki so že nekaj let močnejši notranji spori. Med tem ko je Attlee skušal hoditi vstrajno zmerno pot in uvesti v deželi pravičnejši družabni red brez sile in postopno, je levo krilo stranke pod vodstvom A. Be-vana zahtevalo več udarnosti, večjo zvestobo “socialističnim” načelom. V zadnjih letih se je Bevan ponovno postavil po robu strankinemu vodstvu tako v notranji kot v zunanji politiki. V zunanji politiki je Bevan zavzemal včasih naravnost ostro protiameriško stališče in zagovarjal sodelovanje s Sovjeti in drugimi komunističnimi deželami. V vseh teh sporih je večina stranke držala z Attleejem in za nekaj časa je strankino vodstvo Bevana celo izključilo iz parlamentarne skupnosti delavske stranke. Kljub sorazmerno majhni podpori v vodstvu stranke se je Anerin Bevan po Attleejevem odstopu potegoval za mesto vodnika stranke. Poleg njega sta bila kandidata tudi strankin podpredsednik in zvest sodelavec odstoplega voditelja Morrison ter nekdanji finančni minister v delavski vladi Hugh Gaitskell. Pri volitvah je nekam nepričakovano dobil Gaitskell s 157 glasovi absolutno večino, med tem ko je bilo oddano za Bevana 70, za Morrisona pa 40 glasov. Nasprotniki Hugli Gaitskella v delavski stranki pravijo o njem, da je “anti-socialistični socialist,” “desni levičar,” A. Bevan se je nekoč izrazil o njem, da je/‘presušen računski stroj,” sodelavci in prijatelji pa vidijo v njem novega sposobnega voditelja britanskega delavstva. Novi vodja delavske stranke je bil rojen 1. 1006 v Londonu in preživel svoja otroška leta delno v Angliji delno v Burmi, kjer je bil njegov oče v kolonialni službi. Študiral je na najboljših šolah dežele in se pri tem začel zanimati za socialna vprašanja. Ko so pri velikem delavskem štrajku drugi študentje pomagali voziili avtobuse in skladati ter nakladati ladje v pristaniščih, si je mladi Gaitskell preskrbel unijsko izkaznico in delil po cestah časopisje stavkajočega delavstva. Neka teta ga je hotela pregovoriti, naj bi stopil v vojaško službo. Odgovoril ji je: “Moja bodočnost pripada delavskemu razredu!” Po končanih študijah je deloval med delavstvom kot vzgojitelj in učitelji, pa postal nato predavatelj gospodarstva na londonski univerzi. L. 1938 je bil že načelnik celotnega oddelka. V času druge svetovne vojne je stopil v vladno službo in pomagal urejati gospodarstvo dežele. Ob koncu vojne je bif kljub bolezni., ki mu ni pustila poseči v volilno borbo, izvoljen v parlament. V delavski vladi v prvih povojnih letih je kot minister za gorivo in pogonsko moč izvedel podržavljenje britanskih oremogovnikov, pa postal potem, ko je bolezen zlomila -c- Crippsa, Tnančni minister. Prisiljen najti denar •i BESEDA IZ NARODA :: " • ! Joliet, 111. — V soboto popoldne pred Miklavževo nedeljo smo sedeli v veseli družbi. Kje, lahko uganete. Pod Juretovo streho, kjer stanuje prava slovenska gostoljubnost in domačnost. Kar ne zmore Jure, zmore njegova boljša polovica. Bog res ni mogel dati boljše tovarišice Juretu, kakor mu jo je dal. Zlata slovenska duša je v vseh ozirih. Kaj mislite, s čim je nas obdarovala in s čim nas pogostila? Spekla je tako okusno “špe-hovko,” da še danes čutim njen prijeten in nebeško dober okus. Ne vem, po kakem receptu jo naredi, a dobra je, da bi jo človek jedel tri ure pred smrtjo. Prav. zares. Po prigrizku “špehovke,” je pa teklo okusno vince, kakor da so nam sami angeljci mazali grlo z naj večjim tekom po dobrem vincu. Slednjega pa je nam serviral naš stari znaneg Jure, po njegovih običajih. Pa ne boš v takih okoliščinah vesel in razigranega srca? Saj bi moral biti človek lesen ali pa iz kamna, pa še tak bi se ne mogel upirati veselemu razpoloženju. Za vse te prijetne trenotke, ki smo jih preživeli zadnjič pod Juretovo streho, naj dobri Bog obilno poplača Juretu in njegovi boljši polovici z vsem, kar si sama najbolj želita. Dal njima zdravja in še dolgo let življenja, kajti taki ljudje so potrebni za svet. Saj je veselih ljudi in ljudi dobre volje itak vedno premalo na svetu. Well, v veseli družbi je navadno tudi dosti besed. Beseda da besedo in marsikaj se pove v razgovorih. Govorili smo o preteklostih, sedanjosti, bodočnosti, itd. Tudi v politiko smo zašli in čudno bi bi!o; če ne bi. Med tem smo prišli na razgovor o bodočnosti Slovanov. Pri tem sem jaz posegel vmes in izjavil, da zanimanje za slovanstvo je nekam izginilo. Zakaj, Kako to? Ali smo Slovani kar tako za v kot? Saj vendar se vse države pehajo, da bi postavile svoje interese in svoj pomen v ospredje. Zakaj je vse utihnilo med Slovani za slovanstvo? Ali smo se Slovani odpovedali jutrišnjemu dnevu in bodočnosti? Ali so nas tuje miselnosti čisto podjarmile m osvojile in v nas ubile težnje po slovenski bodočnosti? Navzoči so se pri mojih opazkah znašli na nekih neizhodnih potih. Zmigavali so z rameni, kakih pojasnil pa niso izrazili! Ali jih morda niso mogli najti v zakladih svoji mislih. Med tem se premakne na svojem stolu Jure in z nekim napetim pogledom predse spregovori: Možje, zanimanje za slovenstvo je res zadnjih par let nekam poleglo. Zdi se mi, da je to zanimanje ubil pojav komunizma v slovenskih deželah. Komunizem je počenjal za svoje uveljavljenje taka vnebopijoča grozodejstva, da je močno umazal dobro ime Slovanov iz razlo- ga, ker je vpregel slovanske ljudi v krvavo borbo, kakoršne svet še ni videl za uveljavljenje komunizma. To je šlo v tako skrajnost, da Zapadni svet, danes ne dela razlike med Slovani in komunisti. Večina Zapadnega sveta, zavestno ali nezavestno klasificira Slovane v nositelje komunizma, kar je sicer zelo krivično pojmovanje, ampak tako je. “Sam za svojo osebo sem pa prepričan, da pomena in važnosti slovanstva, nazadnje tudi komunizem ne bo uničil. Ni mogoče! Preveč slovanske krvi se pretaka po žilah slovanskih ljudi. Velika škoda je povzročena in najžbrže še bo. Ampak slovanstva to uničilo ne bo! Ga ni uničila tisoč letna borba Germanov in Romanov, pa ga ne bo niti komunizem, če tudi ga vpre-za v borbo za nesrečni in nepraktični mednarodni komunizem. Tako mislim jaz za svojo osebo, jaz ubogi plebejec Jure.” To je izjavil Jure tako nekako resno, da mu je kar žarelo nekaj iz njegovih oči. Potem smo govorili, o Slovanih in njihovi preteklosti. Vmes so padala vprašanja, zakaj zapadni svet vedno ovira slovanstvu pota v svet, ne le sedaj, ampak v preteklosti se je to dogaja P kakor to priča zgodovina. Tu je pa zopet povzel Jure besedo in nam začel slikati zgodovino in preteklost Slovanov ter ugotavljal, da Slovani niso za svet tako brezpomembni, kakor jih slikajo nekateri zapadnjaki, marveč baš Slovani so doprinesli človeštvu precej omike in napredka. Dokazoval je, da so od Slovanov prevzeli drugi narodi marsikako kulturno pridobitev. O tem je obširneje spregovoril: Omika se je vedno širila tako, da so si narodi, izmenjavali med seboj kulturne dobrine. Glede domačih živali in gojenih rastlin pa je Evropa mnogo več dobila od drugod, kakor pa je sama ustvarila. Največ ji je dala Azija. Iz Azije je prišlo v Evropo večji del domačih živali in vse žitne rastline razen koruze, potem sočivja, predivne in najvažnejše oljne rastline, sadno drevje; iz Afrike so dobili prav malo; nekaj pa, kar ji je dala Amerika, je postalo za Evropo silne važnosti, tako v prvi vrsti koruza, krompir in fižol. Iz Azije so dobili največ domačih živali in raznih rastlin. Nastane torej vprašanje, kateri narodi so bili pri tem posredovalci? Tu moram takoj povda-riti, da so Slovane tuji učenjaki, zlasti nemški, tako tudi angleški, hudo omalovaževali v tem oziru. Trdili so, da so prihajale pridobitve omike iz Azije v Evropo le po posredovanju Feniča-nov in Italcev. Pri tem se pomen Slovanov kot kulturnih posredovalcev kratko malo prezira. Dejstva pa se takemu na-ziranju očitno upirajo. Vprav Slovani so bili silno važni posredovalci v pridobitvah poljedelstva in živinoreje. Tako na-primer je sprejela Evropa edino po Slovanih: oves, rž, konopljo in še nekatere druge rastline. Po Slovanih so dospeli v Evropo tudi ovčarski pes, stepna ovca, konj, koza in ?e nekaj drugih domačih živali. Zgodovinska dejstva torej pričajo, da so bili v stari dobi za omiko Srednje Evrope Slovani večjega pomena nego drugi narodi. To bi rad na nekaj primerih tudi dokazal. “V kmetijstvu vsega sveta igra danes oves jako važno vlogo. Izvira najbrže iz znanega divjega ovsa, ki raste danes kot plevel med drugim žitom. Začetek gojitve ovsa je treba najbrže iskati v današnji južni Rusiji. Splošno se misli, da so začeli oves sejati najprej Slovani. Ti so gojili oves mnogo preje, kakor stari omikani narodi Grki in Rimljani. Jezikoslovna in zgodovinska dejstva govore naravnost za to, da so dobili Rimljani oves od Slovanov. “Tudi rž je rastlina slovanskega izvora. Pridelovala se je najbrže v južni Rusiji. Divja rž je večletna rastlina. Tudi v južni Rusiji sejejo rž tupatam kot večletno rastlino. Keltski in germanski narodi so dobili to rastlino od Slovanov. Stari južni narodi rži niso pridelovali. “Tudi jesenko ah srakonogo, sorodnico prosu, ki je bila pa pri nas jako redka, so Slovani prvi sejali. Zrnje jim je bilo za živež. “V dobi brona so sprejeli Slovani od Skitov konopljo. Skiti so jo rabili za predivo, izdelovali pa so iz semena tudi neko opojno pijačo. Od Slovanov so dobili konopljo tudi Germani. “Stari Slovani so se naučili kisati zelje od Fincev, v druge predele Evrope pa se je ta pridobitev zanesla po naših prednikih. “Med živalmi so bili Slovanom najbolj pri srcu čebele. Pradomovina Slovanov v današnji Rusiji in Poljski je bila večinoma poraščena z lipovimi gozdi. Zato je lipa Slovanom narodno simbolično drevo. Zato je bilo tam tudi izredno veliko čebel. Slovani so pridelovali s čebelarstvom velikanske množi ne medu in voska; iz medu pa so pripravljali izvrstno medico. Te stvari so čez mejo prodajali in so bile v čislih pri drugih narodih. Saj je med nadomeščal današnji sladkor in so Germani cenili slovansko medico nad najboljše vino. “Omenil sem le nekatere pridobitve slovanske omike, s katerimi so se okoristili drugi nhro-di, a že to priča, kako nekateri učeni možje delajo Slovanom hote ali nehote krivico, ker jim nočejo priznati to, kar jim po vsej pravici gre. To pa dokazuje in jasno govori o važni vlogi, ki so jo igrali Slovani v preteklostih pri ustvarjanju in širjenju one omike, ki je podlaga današnji visoki stopnji kulture evropskih in drugih narodov. Pošteno in pravično ni, da marsikje te zasluge Slovanom zanikujejo.” Z velikim zanimanjem smo sledili Juretovim izvajanjem, ki jasno govore, da Slovani torej nismo brez zaslug za kulturo, če tudi nam svet tega rad ne priznava. — Znano je že, da imamo v Jolietu novo mestno upravo, ki posluje pod takozvanim načinom in sistemom “City Manager.” Sem že zadnjič omenil, na naš City Manager je Chester B. Lewis. Mož je službo sprejel z resno in najboljšo voljo. Trudi se, da bi upostavil vse mestne posle na striktno poslovno stališče. To se pravi, kdor dela za mesto, mora delati tako, kakor služba zahteva in napraviti to, kar se od njega pričakuje. V političnih službah ni vsepovsod tako. Saj veste, kaj bi razlagal. City Manager, ki bi pa rad pokazal, da se da z vestnim poslovanjem in z vestno službo mestu tu in tam kaj prihraniti in zraven dati javnosti boljšo in bolj točno postrežbo, mora pa pač paziti, da kolikor mu je mogoče, da v službah ki jih daje raznim ljudem mesto, nihče ne “puca” ali Šajna” knofe davkoplačevalcem. Tudi ta “kšeft” Je vam znan. Mr. Lewis se v tem prav-cu prizadeva. Poklical je na posvetovanje vodstvo mestne policije in mu razodel svoje načrte. Svetoval je, da naj bi se mestni policaji poslužili posebnega treniranja za svoj poklic in službo, ki ga nudi in vodi država Illi- nois na svoji državni Univerzi s tem, da daje posebne tečaje za treniranje in vežbanje policistov vsako leto po 4 tedne, kar stane za osebo $100. Iz tega treniranja pridejo izvežbani policisti, ki so kos svoji nalogi in služ' bi. Lewis je končno povdaril, da želi, da bo naše mesto imelo najboljšo policijo, tako tudi vso drugo poslugo drugih depart-mentov naše mestne vlade. Lep namen in lep načrt, da bi ga le mogel v polni meri izvesti, da bomo mogli reči, nova metla boljše pometa. — Kakor poroča Agriculture Department iz Wash ingtona, znašajo letos dohodki ameriških farmarjev nad 10% manj, kakor v letu 1954. V letu 1954 so znašali dohodki ameriških farmarjev okrog $11,800,000,000.00 (to je 11 bilijonov, 800 milijonov dolarjev). Letos pa kaže, da dohodki ameriških farmarjev ne bodo dosegli niti $10,600,000,000, kar je več kakor 10% manj. Ni čudno, da se farmarji hudujejo nad vlado, da ne stori ničesar, da bi se stabilizirale cene far-marskim produktom. — Božič je tukaj. Vse nas objemajo krasni spomini na preteklost in naše božiče v naših mladih letih. Razveselimo se ob teh spominih in naj nas vse spremlja dobra volja in veselje in mir božji, ki je določen ljudem dobre volje o Božiču. V tem duhu želi vsem srečne, zadovoljne in vesele božične praznike. Tone s hriba. Novica si iinnesota Ely, Minn. — Dne 17. decembra smo položili k večnemu počitku sodnika Johna Kapsch, starega 53 let. Pokojni je bil rojen v Ely, kjer je imel njegov oče John trgovino. Po očetu je sin kasneje prevzel mesnico in se v letih, ko je delal v njej, navzel hudega revmatizma. Na vse načine se je skušal te bolezni znebiti. Potrošil je dosti denarja, pa ni dosti dosegel. Vdano in brez godrnjanja je nosil svoje težave vse do smrti. L. 1928 je bil izvoljen za mestnega odbornika, nekaj let kasneje je bil župan, nato pa več let sodnik. Med ljudmi je bil vse splošno priljubljen. Bil je član Društva sv. Cirila in Metoda ABZ in več drugih društev. V Ely zapušča soprogo Katarino, roj. Agnich, sinove Matijo, Pavla in Stefana ter hčer Terezijo, por. Roesler, dalje dva vnuka in sestre Ano Stol v Ely, Katarino Špehar v Virginia, Margareth Haley pa v Gary, Ind. Pogreb je šel iz Banovčeve pogrebne kapele v cerkev sv. An tona, kjer je župnik Fr. Mihelčič daroval za pokojnega sv. mašo in opravil pogrebne molitve, nato pa dalje na pokopališče. Pogreba se je udeležilo tudi več sorodnikov iz Michigana in drugih krajev. V Chisholm je umrl John Žnidaršič v starosti 70 let. Rojen v Sloveniji je prišel pokojnik v Chisholm 1. 1908. Zapustil je soprogo Heleno, dva sinova in dve hčeri. Pokopan je bil iz cerkve sv. Jožefa, kjer je opravil zanj sv. mašo č. g. John Schif-rer. Ta teden je bil tu hud mraz. V nedeljo smo imeli 24 stopinj pod ničlo, v nekaterih drugih krajih v okolici pa celo še več. J. Peshel. Slovenska Korofka Javnj napisi Zaradi objektivnega zunanjega prikaza narodnostnega stanja v deželi je treba, da so tudi vsi javni napisi temu odgovarjajoči. Slovenska Spomenica dunajski vladi je tudi glede tega postavila svojo zahtevo, in sicer v sledeči obli kj : “Z zakonitimi ukrepi je treba poskrbeti, da bodo v teku enega leta po veljavnosti Državne pogodbe v smislu zgornjih zahtev izvedeni dvojezični napisi na vseh javnih po- slopjih, na zveznih, deželnih, okrajnih in občinskih uradih, institucijah, šolskih, poštnih in železniških ustanovah, službe, nih in uradnih mestih samoupravnih ustanov, na krajevnih in hišnih ter cestnih in potnih označbah.” Referati za slovenske zadeve če1 uradna Avstrija res želi stalno in smotrno izpolnjevati svoje dolžnosti do slovenske manjšine, so tudi za njo in ne le za naše rojake nujno potrebne posebne uradne ustanove, katerih skrb naj bi šla samo za tem. Tudi za te ustanove se slovenska Spomenica zavzema, ko govori o referatu za ljudsko prosveto odnosno o referatih za narodnostne zadeve pri zvezni odn. deželni vladi. Po našem mnenju bi bilo umestne j e govoriti o posebnih tozadevnih oddelkih aii vsaj odsekih, ker je ta poj m širši od pojma referat. Glede teh referatov stoji v Spomenici : “V smislu odstavka 4 člena Državne pogodbe se naj za avstrijske državljane slovenske narodnosti čimprej ustanovi pri koroški deželni vladi predlagani posebni referat za ljudsko prosveto.” ‘Da se zagotovi izvajanje določil člena 7, naj se čimprej ustanovita pri Uradu zveznega kanclerja in pri Uradu koroške deželne vlade narodnostna referata.” In ker vse take stvari veljajo denar, ki pa naj ne bi pal na ramena samo Slovencev, postavlja Spomenica v tej zvezi zahtevo, da “iz izvajanja člena 7 Državne pogodbe avstrijskim državljanom slovenske narodnosti ne smejo nastati nobena dodatna - finančna ali druga bremena.” Drobne novice V zvezi z zadnjim jugoslovanskim državnim praznikom je bilo, kakor poroča celovški Naš tednih, izpuščenih iz zaporov tudi 18 duhovnikov; večjemu številu kaznjencev pa so bil«, ri tej priliki znižane naložene kazni. Akademija slovenskih bogoslovcev” v Celovcu, ki letos obhaja stoletnico obstanka, je priredila 15. t. m. v dvorani Marijanišča na Velikovški cesti javno slavnostno akademijo, h kateri so bili posebej še povabljeni vsi še živi bivši udje akademijo in vsa slovenska katoliška lanska inteligenca na Koroškem. V začetku t. m. se je začela v Belgradu konferenca za splošno ureditev gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Avstrijo. Na Dunaju je posebna železniška konferenca za ureditev prometa med Avstrijo in Trstom, kateri prisostvujejo tudi jugoslovanski zastopniki. Centralni avstrijski statistični urad je izračunal, da bo leta 1958. število avstrijskega prebivalstva doseglo 6 milijonov 980,000 oseb in s tem svoj vrh. Leta 1970'. bodo pa predvidoma našteli le še toliko ljudi kot 1. 1951., v naslednjih 10 letih pa se bo število prebivalstva znižalo za 2 odstotka. Dne o. t. m. je bil v Celovcu občinski zbor Kmetijske družbe za Koroško. če ima zob globoke korenine Kmet pride k zobozdravniku, da bi mu izdil zob. Toda kakor hitro sede na stol, ga prime tak strah, da kar noče odpreti ust. Zdravnik se odloči za majhno zvijačo; od zadaj zbode moža v stegno in ko pacient od bolečine zdaj res odpre usta, mu hitro izpuli zob. “No, ali je bilo res tako strašno?” “Tisto ne. Ampak nikdar ne bi mislil, da ima ta vražja škrbina tako globoke korenine,” odgovori kmet in si drgne stegno. s-yuAtice /liiERi$k/i Domoviro/t Pk/1/1’ E RI«r/% HI— HO IW1E AMCRICAN IN SPIRIT FORSIGN IN LANGUAGG ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Voščila župnega urada Marije Pomagaj Toronto, Ont. — Ob obletnici blagoslovitve cerkve Marije Pomagaj se s hvaležnost j o* spominjamo vsestranske pomoči, ki jo je nudila “Ameriška domovina” naši cerkvi. Ne dvomimo, da bo Bog urednike tega zanimivega katoliškega dnevnika za to velikodušno delo blagoslovil in ganil še več vernih Slovencev v Kanadi in v Združenih državah, da se bodo na “Ameriško domovino” naročili. Ta dnevnik je budil zanimanje med Slovenci za cerkev Marije Pomagaj v Torontu. Bralci tega lista So se tako začeli zanimati za zidanje naše cerkve in so nas izdatno podprli. Vsem naj Marija Pomagaj obilno povrne. Tolaži naj jih tudi zavest, da s tem niso pomagali le Slovencem v Torontu, ampak tudi Slovencem po ostalih delih Kanade in Združenih držav. Kajti od vseh strani prihajajo pisma, v katerih se Slovenci zahvaljujejo Mariji za uslišane prošnje; še več se jih pa v potrebah zateka k Mariji Pomagaj, da bi jim pomagala. V teku enega leta obstoja cerkve Marije Pomagaj je Marija jasno pokazala, da je pripravljena pomagati vsem Slovencem, le zaupanje in vero morajo ohraniti vanjo in se otroško zaupno k njej zatekati. Uredništvu in upravi “Ameriške domovine “kakor tudi vsem čitateljem tega zanimivega dnevnika želi slovensko župnišče in vsi župljani prav vesel božič in srečno, blagoslovljeno novo-leto 1956. Iz slovenskega Toronta Drugi kraji, druge navade! ( Neka francoska novinarka je bila hudo presenečena, ko je na potovanju po Turčiji videla, da ljudje s kimanjem gor in dol pravijo ne, torej prav nasprotno, kot delajo prebivalci Srednje in Zahodne Evrope. Še bolj nenavadne reči pa je doživela kasneje na Japonskem. Naj naštejemo nekaj njenih ugotovitev: Zaprt dežnik nosijo Japonci tako, da ga držijo za gornji konte in ne za ročaj, kot je navada pri nas. Sladkarije jedo najprej, juha pa pride na vrsto ob koncu kosila Iglo natikajo na n.!, vino pa pred kosilom skrbno segrejejo. Račun napišejo tako, da so na prvem mestu številke, šele povem blag/. Vedno in povsod gredo moški spredaj. .Ktr.ja ne ženejo v hlev z glavo naprej, marveč ritensk’, tako da je z glavo obrnjen proti vratom. Kadar govorite s kom, ki ste Ob novem letu 1956. Človek, na pragu novega leta stojiš. Preden se posloviš od starega, privošči mu še en pogled. Preden stopiš v novega, vsaj za trenutek postoj v starem. Pre- | lahko kot pred den zaželiš novoletne sreče sebi spoznanje jasnih in jo voščiš drugim, pomisli, kako si srečo užival in kako si jo delil v preteklem letu; leto, ki odhaja, naj boi učitelj prihajajočemu! Leto 1955 za Slovence v Torontu ni bilo slabo. Cela vrsta porok, krstov in nekaj malega smrti. To je gotovo napredek, ki ga skupnost mora biti samo vesela. Bil je narejen velik korak naprej tudi v gospodarskem oziru tako posameznikov in skupnega doma — cerkve in dvorane. Tudi pri organiziranju in utrjevanju slovenske skupine v Torontu so vidni lepi uspehi. Eno leto urejenega farnega življenja z lastno cerkvijo in dvorano je minulo. Vihar, ki se je v to ogromno delo zaganjal v tem prvem letu, se je zlomil in skrhal. Na polju župnije so nastale nove njive — prosvetno društvo “Baraga” in Vincencijeva konferenca — za urejeno delo kulturnega in dobro delnega udejstvovanja. Po prvih sadežih obetajo biti rodovitne. Mladina se uri in giblje po njih; odkriva- le z njim pravkar seznanili, bo-Le dokazali dobro vzgojo s tem, čc ga boste pogostil prekinjali z gr mrkim ha-ha. Gost, ki pri je-:u glasno cmoka, daie vse pri-znrnje gospodinji za kuharsko spretnost. Zelo uglajen gost pri 1 di tudi kolca in riga. Če prinese Japonec v dar bonbone reče nekako takole- “Prinašam vam te neokusne slaščice najslabše vrste.” — Pri pogrebu nosijo tele obleke, na svadbah pa slavnostno črnino. Otrok, ki pride na svet 31. decembra je star naslednje jutro že kar dve leti. — Na Japonskem ničesar ne kupujejo na ducate, marveč vedno le po pet ali deset. Če vam Japonec pripoveduje, da mu je umrl ta ali om sorodnik, se smehlja. Rajši ko je imel umrlega svojca, prisrčnejš! je njegov nasmeh. — Knjigo začno brati od zadaj, pika pa je na začetku poglavja. Če vprašate na postaji: “Ali ni vlaka proti Kio-tu?” vam bo železničar odgovoril: “Da.” To pomeni: “Da. Ni vlaka proti Kiotu.” Japonec zida hišo takole: najprej postavi streho, ki jo podpirajo bruna, šele nato zgradi glavne in vmesne zidove. —cp. jo se novi talenti. Še en uspeh in napredek v preteklem letu: Premnogi so si razbistrili poglede. V kalnem se ne da več ribariti, vsaj ne tako leti. Prodira in preprostih načel: Zvestoba Cerkvi in poslušnost njeni hierarhiji vsak čas, bilo to lahko, bilo osebnemu okusu težko. Samo tako ravnanje prinaša blagoslov delu in slovenstvu v novi domovini. Poleg uspehov in napredka v preteklem letu, pa more vsakdo priznati, da medsebojno sožitje ni bilo v znamenju izboljšanja. Veliko zagrenjenih ni uživalo notranje sreče. Organiziranega obrekovanja, širjenja neresnice in groženj je bilo preveč med Slovenci. Vse to povzroča razdvojenost, nemir in grenko občutje ter zbeganost v načelih. Največ teh neprijetnosti so v dušah občutili tisti, ki so z oma-deževanjem časti bližnjega hoteli dosegati skrivne in nečedne namene. Druge žrtve tega nepoštenega ravnanja so bili tisti, ki so obrekovanju in neresnicam verjeli, ker niso mislili s svojo glavo, ker niso iskali resnice pr-pravem viru. še najmanj prizadeti so bili obrekovani, ki so z mirno vestjo gradili in ničesar dobrega podirali. In kdo je imel korist od tega neolikanega in nekulturnega ponašanja nekaterih? Samo razdiralni komunizem. Po tej kratki in nepopolni bilanci preteklega leta: SREČNO IN NA USPEHIH BOGATO NOVO LETO VSEM SLOVENCEM V TORONTU, PO ŠIRNEM SVETU IN DOMA! Človek, na pragu novega leta stojiš. Sreče si želiš in drugim jo voščiš. Od Boga je odvisna sreča in od Njega prihaja uspeh. Pa tudi od tebe! če Tvoja misel v novem letu ne bo nikdar hudega želela, če tvoja beseda ne bo igralce. V prvem in drugem j je v Torontu sedaj prvič nasto-dejanju je pozorišče kmečka so- pila na njem. Tudi gospodični jaslice, velik ba. Bogkov kot rožnivenec na steni, velika kmečka peč: vse to je spominjalo na naše verne kmečke hiše. Posebno lepa je bila scenerija pri tretjem dejanju. V ozadju gorenjske planine, vse v snegu; pod hribom slovensko znamenje križa. Dobil si občutek kot da si kje v hribih na Gorenjskem. To sceno je naslikal g. Anton Furlani, ki je sicer samouk, pa slika prav lepe pokrajinske slike. Ostalo scenerijo je oskrbel Otmar Mauser, ki je tudi kos slikarja, pisatelja in pesnika. Igro je režiral Lojze Ponikvar in kar dobro izpilil vse igralce. Obenem je pa še sam igral najvažnejšo vlogo — Janeza, ki se po 16 letih prav na sveti večer vrne domov. Igral je res doživeto svojo vlogo. Njegovo tragiko smo čutili v njegovih besedah, pogledih in sploh v vsem njegovem obnašanju. Prav tako njegovo plemenito srce, ki se je izčistilo v trpljenju. Ponikvar sicer malokrat nastopa na odru, vendar se za gledališko umetnost že od otroških let zanima, je že doma veliko igral in režiral; zato je le želeti, da bi videli še veliko iger, ki bi jih on režiral in tako vršil važno katoliško kulturno poslanstvo pri slovenski župniji v Torontu. Tudi Valentin Strah, ki je igral vlogo Petra, drugega moža žene Lenke, je dober igralec. Nekatere prizore je naravnost mojstrsko igral. Postava, glas in geste: vse je odgovarjalo trdemu, močnemu, v notranjosti razdvojenemu gorenjskemu kmetu, kakršnega je moral igrati. Tudi tisto mehkobo, ki se skriva na dnu vsakega, na zunaj še tako trdega gorenjskega kmeta, je v trenutkih razneženosti dobro zadel. Le sem pa tja se mu ni kak prizor v celoti posrečil, zlasti ker se je moral boriti s tekstom. Zelo težko vlogo je imela gdč. Tončka Pogorelc, ki nikdar parala src, če boš v dej a- ie igrala vlogo Lenke. V Toron- nju dobro vrh dobrega nalagal, potem boš srečen sam ter drugi s teboj in ob tebi. Bog daj. . .! I xy. Vombergarjeva drama “Vrnitev” na slovenskem odru V nedeljo, 18. dec., je slovensko prosvetno društvo “Baraga” tu se je letos prvič pojavila na odru; doma je pa že veliko igrala. Težko vlogo je kar dobro rešila. Bili so sicer prizori, katerim ni bila povsem kos; vendar je v glavnem svojo vlogo dobro rešila in nekatere prizore tako dobro igrala, da .župniji Marije Pomagaj igralo zala svoj igralski talent, le za-prvič povsem samostojno lepo, a nemarila ga je nekoliko. Gdč. zelo zahtevno božično dramo | Anica Grilc je dobro rešila vlo-Vrnitev.. Igra je dobro uspela. Igo stare dekle Jerice. Se ji po-Pohvaliti je treba scenerijo in |zna da je že vajena odra, čeprav ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pjšete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedb a'starega naslova je nujna. AMERIŠKA 6117 St. Clair Ave. Moj stari naslov;... Moj novi naslov; DOMOVINA Cleveland 3, Ohio MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO. TRG SV. PETRA — No Trgu sv. Petra v Rimu stoji avto poleg avtomobila, med tem ko so njihovi lastniki ogle, dujejo cerkev sv. Petra in bližnje vatikanske muzeje. Julka Košir in Martina Marn sta pokazali velik napredek od zadnjič, ko sta igrah pri igri “Kaplan Klemen.” Obe vedno bolj kažeta igralske sposobnosti, le razviti jih še morata. Vlogo Anžka je kar dobro rešil Stane Ulčar, star prosvetni igralec. Starega hlapca Štefana je dobro podal mladi Franc Brence, ki se bo razvil v odličnega igralca, čeprav je šel že skozi angleške šole in mu včasih kaka nenavadna slovenska beseda malo čudno zveni. Tudi Janez Tratnik je pokazal lepe igralske sposobnosti. Vlogo malo omejenega hribovskega pastirja je prav dobro rešil, zlasti nekatere bolj komične prizore. Francu Žonti, ki je igral malega hlapca Tineta, se je poznalo, da še ni vajen dovolj odra, vendar vsaj v glavnem njegovi vogi ni kaj reči. Petrovi otroci so igrali preprosto in pogumno ter lepo blažili žalostne prizore v igri. Imela je sicer igra nekaj nedostatkov, vendar je bila v celoti dobro naštudirana in dobro igrana. Vsa čast režiserju in igralcem, pa tudi zahvala, da so toliko časa in truda in ves čisti dobiček darovali za potrebe farne dvorane. Igro bodo ponovili v soboto 7. januarja 1956. zvečer. Tri leta sem že, v Torontu in sem šel na vsako igro, ki so jo v tem času tu Slovenci igrali, pa moram čisto iskreno priznati, da ta igra tako po napeti vsebini kakor lepi sceneriji in po dobrem igranju,pr#v,;oič me zaostaja za igrami, ki smo jih doslej videli na slovenskem odru. Še celo eno prednost imajo ti igralci pred drugimi, da ves čisti dobiček dajo za cerkev in dvorano in tako pomagajo župljanom izpopolnjevati njihov skupni dom in odplačevati dolg pri cerkvi. Zato sem prepričan, da bodo naši župljani radi obiskovali farne prireditve kljub vsemu kritika-strstvu od strani župniji nasprotnih hujskačev, katere razsodni Slovenci v Torontu že dobro poznajo in ne verjamejo več njihovim intrigam in lažem. Rev. Janez Kopač, C M. 15. obletnica smrti dr. Antona Korošca Člani slov. krščanske demo-je poka-| krači j e v Torontu so počastili spomin velikega Slovenca “očeta slovenskega naroda” dr. Antona Korošca, ki je 14. decembra 1940. umrl v Beogradu. V soboto zjutraj 17. decembra je bila v slov. cerkvi črna peta sv. maša za pokoj njegove duše. Zvečer istega dne pa je bila v dvorani spominska prireditev. Pročelje odra so krasile zastave: slovenska in kanadska. V sredi pa je bila Koroščeva slika ovita s črnim trakom. Po pravici je bil dr. Korošec nazvan “oče slov. naroda” in “gospodar slov. usode” v svojem času. Zato bi bilo mogoče bolj prav, da bi njegov spomin počastila slovenska društva, kot so to napravila v Clevelandu. Uvodni govornik je to pojasnil pravilno; “krščanski demokrati so sami pripravili to proslavo spomina, ker veličina dr. Korošča raste iz dejstva, da je bil samo politik in to kat. politik ves prežet demokratskih načel.” Po uvodnem govoru je moški zbor lepo občuteno zapel dve pesmi. Nato je spregovoril glavni govornik, predsednik S. N. O. in načelnik SLS g. dr. Miha Krek. Govoril je skoraj poldrugo uro in še bi ga poslušali; saj, kdo bi mogel lepše in z večjo avtoriteto govoriti o pokojnem velikanu! Orisal je življensko pot dr. Korošca, ki je iz njegove rojstne vasi vodila v nemčursko gimnazijo, v bogoslovje, do kaplana, do urednika, do deželnega in državnega poslanca, do predsednika jugoslovanskega kluba, do proklamatorja majske deklaracije, do predsednika narodnega veča v Zagrebu, v Paris, v Beograd, do ministra vseh mogočih resorov, do ministrskega predsednika, v internacijo na Hvar, nazaj v vlado, do predsednika senata, do groba, h kateremu ga je slovenski narod pospremil v kraljevskem sprevodu. Govornik je dr. Koroščevo delo za slovenski narod in borbo za njegove pravice postavil v duhovniški okvir. Duhovništvo je bilo namreč tista sila, ki mu je luč dajala, ki ga je vodila in krepila, da se ni prevzel, ko so ga v nebo povzdigovali, da ni obupal in klonil, ko je doživljal neuspehe in internacijo. Ta govor o pokojnem dr. Ko-rošču bi moral biti zapisan, da bi se stari in posebno mladi Slovenci v tujini greli ob njegovi vsebini. V njem bi spoznavali časovno sicer kratek košček, vendar slavne slovenske zgodovine. Z upravičenostjo bi lahko dvignili glave, v upanju, da bo narod, ki ima može Koroščevega kova, še ŽIVEL SVOJE PRAVICE V SVOBODI. Po govoru je moški zbor zopet zapel dve pesmi. Nato pa se je zavrtel film o Koroščevem pogrebu, ki ga je za to priliko posodil g. Anton Grdina iz Clevelanda. Spominska prireditev je bila lepa. Le obisk ni bil zadovoljiv. Kaj ima dr. Koroščev duh res samo še 65 pristašev na 1200 Slovencev?! Kje so njegovi “zvesti,” ki so se nekoč drenjali na njegovih taborih in ga spremljali po ljubljanskih ulicah? Takrat je bila zvestoba še poceni, še nagrajena. Dr. Korošec danes iz onostranstva pri Bogu rešuje svoj narod. Kakor nikdar v življenju ni obupaval, tako je tudi danes vesel zvestih, čeravno jih je samo peščica. Saj to so tisti, ki so za njegove ideale delali in živeli že zdavnaj, ki so zanje šli skozi ogenj borb in tudi v deželi boga-dolarja ne pozabljajo nanje. In ti ideali so: krščanstvo in demokracija, dva bistvena pogoja za svobodno, duhovno in. mater j alno rast naroda. Rojaki, pozor! Da se ne bo kdo čemerno in zaspano poslavljal od starega leta. Brez dobre volje začenjati novo leto, tudi ni priporočljivo. Vsega dobrega za telo boste v veselem razpoloženju deležni na SILVESTROVANJU v slovenski dvorani. Da bo to 31. decembra zvečer, menda ni treba posebej povdarjati. Da pa bo poskrbljeno za šaljive prizore, za tekoče dobrine, za godbo in še za druge vire veselja, to je pa že treba povedati. Vabi vas slov. prosvetno društvo “Baraga,” ki ima vse to na skrbi. Se boste odzvali? Menda ja . . .! DOMA IN PO SVETU Da bi zmanjšala nevarnost porasta cen, je zvezna banka povišala 'obrestno mero na 2.75%. To pa izgleda še ni popolnoma zadovoljilo gospodarske strokovnjake v deželi. - Posamezne banke dajejo menda še vedno velika posojila za kapitalne gradnje, med tem ko bi vodstvo glavne zvezne banke rado ta posojila malo zavrlo in s tem preprečilo prekomerno razširitev sedanjih podjetij. =i= * * Britanski arheologi, ki izkopavajo v okolici Jerihe v Palestini stare ruševine, so ugotovili, da bi utegnila biti Jeriha, ki je znana iz Sv. pisma stare zaveze, eno naj starejših mest sveta. Po njihovi sodbi je bila Jeriho mesto z obzidjem in okoli 3,000 prebivalci že v šestem tisočletju pred Kristusovim rojstvom. * * * Policija Vancouverja v B. C. ni bila zadnji čas na posebno dobrem glasu. Pri dolgotrajnih zasliševanjih so nekateri dolžili prejšnjega njenega poveljnika podkupljivosti, med drugim pa je prišlo na dan, da člani policije niso imeli potrebnih skušenj in vaje. Da napravi red, je župan mesta predložil poveljniku krajevne skupine “monti-jev,” naj on prevzame vodstvo mestne policije. Mož je predlog sprejel in bo nastopil službo, ker je zvezna vlada njegov sklep odobrila. * * • Ko so imeli hamiltonski gasilci nedavno vajo, se je njihov načelnik trudil pol ure, da je zažgal zapuščeno staro farmarsko poslopje. Ogenj je bil pogašen nato v 20 sekundah. Je že treba priznati, da so hamiltonski gasilci v svoji stroki dobro izvež-bani, kot požigalci pa ne bi bili bogvekaj prida. * * * Zastopniki pridelovalcev krompirja v New Brunswick in Prince Edward Island so poskušali dobiti pretekli teden pri zvezni vlado podporo. Zvezni poljedelski minister Gardiner je omenil v zvezi s to prošnjo, da bi bilo v tem slučaju potrebno dati podporo tudi sadjarjem Nove Škotske. Pridelovalci krompirja trdijo, da dobe za mernik krompirja komaj 40 centov, med tem ko stane nje 70. • * • Ko so nekega Vankuverčana oblasti prijele in našle v njegovem stanovanju preko 130 steklenic raznih tujih likerjev, se je mož zagovarjal, da on te pijače zbira, da pa sam ne pije in ne kupčuje z njimi. Oblasti njegove zgodbe niso verjele in so odredile natančno preiskavo. • • * Ko je prišla v javnost, da namerava jordanska vlada pristopiti k bagdadski zvezi, je prišlo v deželi do hudih nemirov. Nasprotniki te zveze so priredili hude demonstracije v Jeruzalemu in v prestolnici Anamu. Kralj Hussein je nato objavil, da bo o tem odločilo ljudsko glasovanje. » * * Preteklo sredo je bilo v Torontu precej bolj mraz kot na področju Južnega tečaja. V Torontu je kazal toplomer ničlo, med tem ko je bilo v Antarktiki okoli 20 stopinj F. Seveda ne smemo pozabiti, da je pri nas zima, tam doli pa imajo v tem času poletje! -----o------ Izredni raznašalci časopisov Trije prijatelji so se domenili, da bodo izmenoma, vsak po 2 uri, prodajali časopise na vogalu glavne ulice Perth Ambyo, mesteca v državi New Jersey. Hoteli so na ta način velikodušno pomagati slepemu in onemoglemu raznašalcu časopisov, ki je bil sam na svetu. Zdravnik mu je bil namreč predpisal počitek radi onemoglosti. Do tu še ni nič tako izrednega: posebnost je bila v tem, da so ti plemeniti možje izvrševali vsak svoj poklic. Eden Je bil namreč zdravnik, drugi odvetnik in tretji inženir. Požrtvovalno so se vrstili v izrednem poslu skozi ves mesec, dokler ni slepi mož ozdravel. Tedaj so mu s časopisi prislužen denar izročili. Prednost verskim radijskim uram Španska radijska družba je napravila anketo o svojih oddajah. Prvo mesto so dobile verske oddaje barcelonske postaje. Te oddaje, za katere je bilo oddanih 4-5 glasov, so posvečene preganjani Cerkvi. Te oddaje pogosto prenašajo vatikanske in druge evropske in ameriške postaje. Splošno priznanje poslušalcev priča, kako živo se zanimajo španski katoličani za usodo Cerkve molka, za spreobrnjenje preganjalcev in trpljenje katoličanov v svetu. TOMMASO GROSSI: KNEZ MARKO Zato je privzdignil čepico in pozdravil sorodnika svojega gospoda ter jezdil naprej, ne da bi opazil, kako se je oni nenadno začudil, ko ga je zagledal; tudi ni zdaleč slutil, da mislita, oba, on in sovražni vitez, čeprav različno na isto osebo in da zaradi nje potujeta, dasi vsak v svojo smer. Pustimo Lupa, naj gre svojo pot, in pojdimo za tistim, ki je prejšnji dan dobil od Pelagrua neko pismo in se je zato napotil v rosatski grad, da bi se z njim pogovoril o skupnih zadevah. Lodrisio, ki se je neznansko' začudil, ko je zagledal svojega ujetnika, ki si ga je predstavljal pač vse drugje kot v Milanu in vse prej kot popotnika, je zašepetal nekaj na uho enemu svojih oprodov, kateri je pokimal z glavo in zaostal. Ali ga je kak 'čarovnik ali kak hudič prinesel na svojih rogovih?” se je vprašal čmerni vitez in pognal konja po cesti, ki je držala v Rosate. "Da bi mi le niti ne zmešal! Vedno kaka smola! Vse gre narobe! Nesrečni planet! Preklet vpliv ima name v tem času! ... Le kam potuje tako opravljen ta hudič? Mogoče v svoje gore? . Ha, saj imajo tudi tisti puntarji še svoj račun, a pride dan, ko se pomenimo in ga bodo plačali!” Oproda, ki je spremljal Lod-risija in videl, da je gospod razdražen in strupeno mrkega obraza, si ni upal govoriti in je šel tiho za njim, geldaje ga od strani kakor pes, ki z gobcem pri tleh in s podvihanim repom gre za gospodarjem, od katerega jih je pravkar dobil. Vitez pa je kar naprej podil konja in se dalje ukvarjal s svojimi hudobnimi mislimi, ki so ga vznemirjale. Mislil je na Marka, na Biče in na Otorina in ugibal, kako bi vse uredil in izvedel. Tako je prišel v Rosate, ne da bi kaj spregovirl. Ko se je spravil s Pelagruom v neko odmaknjeno sobo, ga je vprašal: “Torej se je vrnil zadnji sel iz Lucce?” “Da, prišel je in tu so Markova pisma,’’ je odgovoril, o-skrbnik in mu dal zavitek. Lodrisio ga je razgrnil, sedel in ga liho bral, medtem ko je oni stal nastala, če bi bila res umrla! In vrh vsega sem moral misliti še na ono drugo, ki je z njo.’’ “Na deklo, hočeš reči. To je bilo treba premišljevanja, poslati jo h gospodinji, da bi se ne bala sama spati . . .No, kako se je pa spet opomogla?” “Ozdravilo jo je neko pismo njenega ljubčka, ki ga je dobila po moji volji . . “Otorinovo pismo?” je vprašal Lodriso vznemirjen, a ne da bi prav verjel. “Otorinovo, da . . a ne razburjajte se, ker Otorino sem bil jaz!” “Ti da si pisal pismo?” “Jaz, a sem posnemal njegovo pisavo.” “In kaj si ji pisal?” Naprej je bilo treba razloži s čepico v roki. Ko je prebral, .............. je dvignil glavo, skomizgnil z ^ zakaj se mudi in je ni prišel rameni in rekel: še obiskat- kajne? In sem ^ ta* “Kakor po navadi! Z Nemci kole natvezel: da me je Marko slabo, z Luccanci še slabše. Prvi zelo ljubeznivo sprejel, da me so kakor greznica brez dna, ki namerava Poslati v Toskano in bi je ne napolnil niti Pad 0b ba me ne pusti ne trenutek pro-povodnji, drugi pa stiskači in'stega ne podnevi ne ponoči, pa skopuhi, ki bi ne dali beliča, da da si mu šte ne upam omeniti rino tudi in tako dalje in tako dalje in dopisovanje se nadaljuje, da je veselje. In če bi slišali, kako sladko in nežno mi piše! In če bi videli, s kakšnim spoštovanjem odpira moja pisma, kako jih z očmi požira, kako jih moči s solzami, kako jih potem spet s svojimi belimi ročicami pripogiba in spravlja v nedrje, od koder jih spet jemlje, da jih znova bere in poljublja! Vsak dan sem tako vesel, ko gledam skozi neko razpoko v leseni steni, in reči vam moram, da mi začenja ta igra že kar ugajati.” “O ti suha mumija, ti okuženi farizejski gobec!” mu je rekel Lodrisio in mu za šalo pomeril zaušnico. “Tako si se torej s takimi otročarijami igral, namesto da bi kaj pametnega ukrenil. Na, pa je šlo dvajset dni, ki si jih zapravil!” 1955 DEC. 1955 [ŠalKrtiltotoFrilS. #19|i20l!2i![22f23 [24 25l!2l!Žf [28 [29 p [Sl \ KOLEDAR 114 DRUŠTVENIH PRIREDITEV — bi si odkupili lastno kožo iz rok Turkov ali iz hudičevih krempljev. Oni kričijo in zahtevajo, ti vreščijo in se upirajo. Marko je pa med njimi in su- „eTdaTsodLdai pa’nabija o- =>■ nadrobil sen, ji nešte.o - , , , takih marenj, zabeljenih z obi- broč: danes da zgrabiti kakega . . . . /’ ^ J. . , . . u • i i čajnimi neokusnostmi m zaljub- vojaka, jutri pa obesi kakega . . . v . , ,, _ • jemmi čenčami, osladkammi s meščana. Tako se guga sem m J . . . ’ . , , , . , .. prisegami in koprnečimi bese- tja, dokler se ne bo zameril o- “ s.. . ,, bema strankama. Kratko in ma- ‘ sr“, J*- 10, pravi, da je vsega sit in tako 11.™ “Oja dra- razočaran in zbit, pa da sicar “ 2 ^adnostm,. k, Ml pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo In Izvršujemo po pošti tndl za Cleveland ZUL1CH INSURANCE AGENCY FRANCES ZUL1CH. Agent Zavarovalnina vseh vrst z* ( važe domove, avtomobile in pohiitvo rVanfro« 1-4221 18115 NEFF ROAD ZIDARSTVO Zgradim novo hišo ali garažo; izvršim popravila in postavim klet pod staro hišo. Za pojasnila se obrnite na zanesljivega gradbenika JOHN YAGER IV 1-5702 CE HOČETE . . . »dati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamini First Aid SuppUe* Vogal SL Clair A ve In K. M Si IVanhoe j 16305 WATERLOO ROAD - 1......'N'" „ „ „„„ DECEMBER 31. — Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. prireja Silvestrov večer. JANUAR 28. — Društvo Ložka dolina ima v SND na St. Clair Ave. ples. 29. — Slovenski dom na Holmes Ave. ima ob 1:30 pop. delniško sejo. 29.—Društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ in Podružnica št. 25 SŽZ imata v šolski dvorani sv. Vida skupno prireditev v korist nove farne dvorane pri Sv. Vidu. FEBRUAR 4. — KOROTAN priredi ples v Slov. domu na Holmes Ave. 5. —Društvo Sv. Družine št. 207 KSKJ priredi v proslavo 30-letnice svojega obstoja banket v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Heights. 26. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi v šolski dvorani po popoldanski cerkveni pobožnosti zabavo. A. Grdina bo kazal slike. APRIL g. — Pevski zbor KOROTAN poda koncert v SND na St., Clair Ave. najine poroke, ker; sem videl, da ni še primerno razpoložen, a da upam, ko mu napravim neko važno uslugo, v kratkem z njim o tem uspešno govoriti. STORE HOURS: Monday, Thursday, Friday—Q AlM. to 9. P.M. • Tuesday Saturday 9 A.M. to 6 P.M.—Wednesday 9.A.M. to 12 Noon Nv.:'- r . ni doslej nikdar nameraval prodati svoje gospostvo Florentincem in da misli zato opustiti svoje načrte, ki so se tako neumno zmedli.” “Če se to zgodi,” je rekel Pelagrua, “potem se utegne vmešati tudi v te naše zadeve.” Gotovo; tako bo povodec, s katerim sva ga hotela držati, kakor vidim, poslej nepotreben!” “Nepotreben?” je odvrnil o-skrbnik in si grizel noht na mezincu. “Bog daj, da bi bil nepotreben! Bojim se, zelo se bojim, da nama dekletce še tako zmede karte, da ne bova prišla več do dobre igre.” “Od kod pa ta bedasti strah?” “Od tod, ker Marko, ki sem mu zdaleč namignil o njej, da bi ga pripravil in bi vedel, kako je vse, — kaj mislite?” “Kaj? Mu ni več mar zanjo?'1 “Prekleto mu je mar! Ubogega sla je hote kar živega snesti, meni pa je pisal, naj se glede nje in Otorina nič več ne trudim. Mar so mu opravki pregnali ljubezen?” Toliko boljiše! Če ga je ljubezenska norost minila, se bo toliko bolj lotil resnih in važnih zadev, ki jih zahteva njegova korist in končno, kakor veš, tudi naša.” “Razumem, razumem, a kaj naj medtem počnem z ono klepetuljo?” “Pač to, kar sva sklenila. Pripravi jo zlepa ali zgrda, da ugodi Marku. Ali misliš, da ti ne bo hvaležen, ako jo najde, ko se vrne, že lepo pridobljeno zase? Gotovo ti bo hvaležen, četudi bi se mu bil prvotni ogenj nekoliko polegel!” “Da bi le res tako bilo! O, ne veste, kake težave so z njo. Pomislite, dvajset dni je že tukaj, a še vedno misli, da je v Castel-lettu, in nisem si še upal . . “O, izvrstno delaš, da bi te vrag!” “Kako naj ibi pa? . . .” “Ha, ko si videl, da zlepa ne gre, ‘bi začel drugače! Zdi se, da nisi imel nikdar opravka z ženskami.” “A če za vsak nič omedli?” “Pusti jo, naj dela, kar hoče, ti pa lepo po svoje!” “Vi lahko govorite, a če< bi bili videli, kako jo je četrti dan po prihodu na grad napadla taka mrzlica, da sem se bal, da je ne pobere, in sem mislil, da zdaj zdaj umre, bi drugače mislili. Pomislite, kakšna zmešnjava bi jih uporabljajo taki parfumira-ni naskakovale!, da bi izvabili s svojo sladko kašo kako v ljubezni medlečo kuno.” Lodrisio se je zakrohotal, nato pa rekel: “In je nasedla, ne da bi kaj sumila?” Glede tega se lahko zanesete name,” je rekel oskrbnik. “Če bi prišlo pismo samemu Otori-nu v roke, stavim glavo, ako ne bi mislil, da je njegovo!” “In potem?” “Potem je ona odpisala in O-torino je spet odgovoril, nato je poslala spet drugo pismo in Oto- PARIZ SE PRIPRAVLJA NA POMLAD — Slika kaže nekaj novih krojev pariških salonov za prihodnjo pomlad. 78 RPM recording of Chopla% "Polonaiae -TU« Minut« W«IU" Ubmt&Hemd Dobite si vašo sedaj pri Society NOW AT ANY OP OUR 9 CONVENIENT LOCATIONS Main OffUa 127 Public Square Colllnwood Branch 14707 St. Clair Avenu* Klniman Branch 14006 Kinsman Read MamphU-Fulton Branch 6200 Memphia Avanua Uptown Branch 221 Huron Road Haightc Branch 2245 Lee Road lakawood Branch 14903 Detroit Avenua South ludld Branch 4461 Mayfield Road Van Akan Branch 10311 Van Akan Btvd. Želeli boste dodati to novo ploščo vaši zbirki—še en Liberace posnetek, razpoložljiv edino pri Society! Vprašajte za njo, kadar odprete vaš hranilni račun pri Society z zneskom $25 ali več ... ali če vložite ta znesek k vašemu dosedanjemu hranilnemu računu. Dobite si to ploščo sedaj v enem izmed 9 prikladnih Society uradov. IN T H K CUT OF CISVIIANO 'tir. Founded 1%49 "BARAGOVA PRATIKA" ZA PRESTOPNO LETO 10 5 6 ima za svojo petnajstletnico, ki jo obhaja letos izbrano zanimivo vsebino. Naročnike in čitatelje bo kratkočasila vse leto, posebno pa tekom zimske sezone s poučnimi obvestili, članki in spisi, posebno pa z zanimivimi črticami in povestmi. Stane s poštnino $(.25 kar je poslati v Money Ordru, čeku, ali gotovini. Znamk prosimo ne pošiljajte, ker jih ne rabimo. Naslov: BARAGOVA PRATIKA 6519 W. 34th Street Berwyn, 111. KORISTNO S PRIJETNIM ZDRUŽUJEŠ OB BRANJU MESEČNIKA KATOLIŠKI MISIJONI 1955 s prilogo “MLADI MISIJONAR” Po širnem svetu te vodijo in ob slikah povsod srečuješ slovenskega misijonarja v borbi za — . boljši svet. Tvoj rojak in prijatelj je. Za vse dobro bi te rad navdušil. Dva in pol dolarja letno stanejo V U.S.A. in Kanadi Na ogled brezplačno, če pišeš na naslov: REV. CHARLES W0LBAHG, C.M. 500 East Chelten Ave. Philadelphia 44, Pa. 0 Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 62. leto Premoženje nad $10,000,000 Članstvo nad 45,500 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 118.38%. Go hotei dobro s«bl In svojim dragim, zavaruj se pri nsjboljll, polteni In nadsolventnl d odporni organizaciji —* Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti kjer se lahko zavarujel za smrtnlno, razne poSkodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške In ženske od 1«. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5.000.00. , , , , „ K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov In sirot. Ce še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti M obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, III.