Murska Sobota, 16. decembra 1954 Leto VI. — Štev. 49. — Cena din 10.— Izdaja časopisno in založniško podjetje » Naš tisk« M. Sobota. — Urejuje uredniški odbor. Direktor in odgovorni urednik Jože Vild. Uredništvo in uprava M.Sobota Trubarjev drevored 2. — Čekovni račun pri podruž-nici NB FLRJ v M.Soboti št. 641- T- 500 — Telefon št.138 — Tisk Obmurske tiskarne v M Soboti. — Naročnina četrtletna 100, polletna 200 in celoletna 400 din. Izhaja vsak četrtek. — Poštnina plačana v gotovini. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE TOVARIŠ TITO SREČNO IN USPEŠNO BIVANJE M ED PRIJATELJI V AZIJI! Predsednik republike je danes zjutraj stopil na indijska tla Jugoslavija in njeno vodstvo odločno zavračata politiko dveh blokov. vzhodnega in zahodnega, ker vidita v njej nevarnost za nova mednarodna trenja, spore in celo novo vojno. Prav tako odklanjata politiko nekakšne » tretje«, »nevtralne« sile ki naj bi ločena od ostalih dveh živela sama zase ter si skušala pridobiti čim več pristašev med doslej »neopredeljenimi« državami. V svetu obstojajo samo sile napredka, miru in poštenega mednarodnega sodelovanja, ter nazadnjaške sile, za katerimi se skrivajo vojnohujskaške, šovinistične, diktatorske ter celo kolonialne težnje. Na tako razdelitev sil na svetu mislimo, ko spremljamo na njegovi poti v Indijo predsednika republike maršala Tita in na izraze prijateljstva, občudovanja in ljubezni, ki ga kažejo širom Indije za obisk visokega jugoslovanskega gosta in njegovega spremstva. Nikakor ni samo naključje ,da so tudi indijski časniki zapisali takoj prve dni potem, ko je Maršal sprejel povabilo za obisk: » Odklanjamo politiko blokov in prav zaradi tega tudi načrte o nekakšni tretji sili, katere temelje naj bi po zlobnem prišepetavanju tvorili prav Jugoslavija in Indija.« Zelja, da pred vsem svetom dokažemo, kako je možno mednarodno sodelovanje med državami z različno družbeno ureditvijo, oddaljenimi več tisoč milj med seboj, je vodila jugoslovanske državnike, da so se odločili za tako dolgo pot. Obe državi, Indija in Jugoslavija, tudi čutita, da sta postali resnično svobodni šele po tej vojni in da je njuna prva naloga čimprej in čimbolj temeljito odpraviti ostanke preteklosti na gospodarskem. socialnem in kulturnem področju, dediščino polkolonialne preteklosti. Od sestanka predsednika Tita z indijskim premierom Nehrujem ni treba pričakovati kdo ve kakih bučnih deklaracij. Toda eno je zanesljivo: oba državnika — borca za mir in mednarodno sodelovanje — bosta temeljito proučila sedanji položaj o svetu in skušala najti poti, kako odpraviti mednarodno napetost ter rešiti pereča evropska in azijska vprašanja, ki še tarejo svet »med dvema blokoma«. Skupne izjave takih mož, ki predstavljajo danes na svetu resničen simbol miru in mirnega sožitja, bodo brez dvoma močno odjeknile tudi med takim svetom, ki še gradi mednarodno sodelovanje na združevanju v vojaške bloke in grupacije in sicer o času, ko nevarnost pred napadom ali vojno ni niti velika, niti nepremostljiva. Politika mirnega sožitja danes ni več samo fraza, na kateri gradi propaganda. To posebno velja za one azijske narode, ki so se šele o pretekli vojni otresli kolonializma in se sedaj trudijo v miru izboljšati svoje življenje. Te države rade sprejemajo v goste ljudi trdne volje, odločnosti in državniške modrosti, ka- kršni so maršal Tito in njegovi tovariši - državniki. Pozdravi, čestitke in dobrodošlice, ki jih indijsko ljudstvo iz oseh krajev naslavlja na jugoslovanske goste, so hkrati pozdravi mednarod- nemu sodelovanju, ki ne pozna ne nacionalne, ne verske in ne rasne diskriminacije, temveč gradi na dobri volji, medsebojnem spoštovanju in odločnih, miroljubnih dejanjih. To velja poudariti še posebno o času, ko se o Evropi ustvarjata dve novi vojaški tvorbi, Zahodnoevropska zveza, o kateri se bodo o decembru in januarju pomenili prizadeti parlamenti, in vzhodnoevropski blok, ki si je udaril temelje na nedavni konferenci o Moskvi. Tako se je nesrečno končal prezgodnji in očitno neodkriti sovjetski predlog, naj bi se vse evropske države združile o varnostno organizacijo, s katero bi zagotovili mir v Evropi. Namesto pomiritve torej dve vojaški tvorbi, načelno naperjeni samo proti napadalcu, toda o bistvu le zarodka vojne nevarnosti. Ob koncu pa naj omenimo še razveseljivo dejanje: o želji, da čim dosledneje izpolni ukaz Generalne skupščine, naj posreduje pri kitajski vladi o 11 obsojenih ameriških letalcih, je glavni tajnik OZN Dag Hammarskjöld o posebni brzojavki predložil najvišjim kitajskim predstavnikom, da se z njimi sestane o Pekingu. Za ta korak se je odločil po posvetovanju z ameriškimi, britanskimi, francoskimi in drugimi predstavniki o OZN. Sodeč po naj-novejših uradnih ameriških izjavah lahko pričakujemo, da bodo o Washingtonu sčasoma omilili svoj odločen, sovražen kurz do Mao Ce Tun-gove Kitajske. Pristanek na Ham-marskjöldov predlog pomeni torej posreden korak o tej smeri. Če bo temu res tako, potem bodo nastopili tudi lepši dnevi za daljni Vzhod, za oni del sveta, ki ga politični in diplomatski opazovalci danes še ocenjujejo kot najbolj vroč, vnetljiv in — eksploziven. Lovska koča o gozdu pri Motvarjevcih, kjer je bila v zimi 1944/45 ustanovljena prva Prekmurska partizanska četa in kjer se bodo o nedeljo. 19. t. m., ob deseti obletnici zbrali preživeli borci in aktivisti, udeleženci zbora aktivistov OF, ki je bil v Strehovcih prav tako pred desetimi leti. Vedno bliže k zmagi: Prlekija bo drugo leto morje električnih luči Ob prazniku republike je prvič zasvetila električna luč na Zagaj-skem vrhu in v Spod. Ščavnici, nekaj mesecev prej pa so dobile elektriko vasi Bolehnečice, Selišče, Murščak, Zasadi in Kupetinci. Delovni kolektiv radgonskega DES je letos s pomočjo prebivalstva zgradil 22 km daljnovoda, postavil in do- gradil več transformatorskih postaj in napeljal okrog 200 km nizkonapetostnega omrežja. Postavili so tudi transformatorsko postajo za žago v Logarovcih. Sedaj gradijo transformatorski hišici za potrebe industrijskega podjetja »Žica« v Stročji vasi in rudnika v Presiki. Spomladi bodo sezidali tudi transformatorsko postajo v Hercegovščaku. Ta postaja je zdaj na drogovih. Prav tako bodo začeli graditi transformatorski postaji na ljutomerskem področju — pri odcepu Veličane in na Gomili. Tako se ljutomerski okraj približuje dokončni zmagi, ko bodo lahko vsi kraji dobili elektriko, najprej za razsvetljavo, sčasoma pa tudi za pogon kmetijskih strojev. Okrajni ljudski odbor je za elektrifikacijo podeželja prispeval lepe zneske, največ na so žrtvovali pre-bivalci sami, saj so s prostovoljnim delom in materialom aktivno pomagali pri napeljavi daljnovodov in omrežja. Vse priznanje pa zasluži tudi kolektiv radgonskih električarjev, ki se požrtvovalno prizadevajo, da bi podeželje v tem pogledu kar najbolj napredovalo, -rj Ob severni meji se izobražuje mladi rod V letošnji zimski sezoni uspešno delujeta Kmetijski gospodarski šoli v Zgornji Ščavnici z nekaj nad 60 slušatelji in pri Lenartu s 35 udeleženci, v obeh šolskih središčih Apaške kotline pa obiskuje pouk okrog 70 fantov in deklet. Izobraževalne tečaje so priredili tudi pri Gradišču, v Drvanji, Cerkvenjaku in Gor. Radgoni. Letos so dali prednost strokovnim predavanjem iz kmetijstva in gospodinjstva. Socialistična zveze radg. občine je priredila vrsto predavanj v posameznih vaseh. Najbolj aktiven je vaški odbor SZDL v Spodnji Ščavnici. V Apaški kotlini pa se pripravljajo na občne zbore osnovnih organizacij SZDL. Zbori bodo še ta mesec ali pa v začetku januarja. V vrstah članov SZDL je na tem področju 70% volivcev ali 2300 ljudi. Vodstva se potegujejo za čimbolj čvrsto in živo zvezo s članstvom. Svoj smoter hočejo doseči s strokovnimi predavanji iz kmetijstva. Odborniki OLO M. Sobota. so ustanovili svoj klub Po končani zadnji seji OLO M. Sobota so se odborniki zbrali na ustanovnem občnem zboru Kluba odbornikov.. Izvolili so iz svoje srede 13-članski upravni odbor. Pred šestimi dnevi se je upravni odbor že konstituiral in izvolil za predsednika Kluba Alojza Benka, za tajnika Štefana Šabjan in blagajnika Ivana Debelaka. V razpravi o deln in nalogah Kluba je upravni odbor ugotovil vrsto slabosti pri delu ljudskih odbornikov. Našteli so celo primere, da posamezni odborniki od svoje izvolitve sem niti enkrat niso poročali svojim volivcem o delu OLO. Še več! Rečeno je bilo, da se posamezniki ne udeležujejo zborov volivcev, niti takrat, ko jih skliče predsednik občine v njihovi volilni enoti. Imenovane slabosti izvirajo predvsem iz tega, ker so naši odborniki večinoma kmetje in delavci, sicer dobri gospodarji, vendar ne dovolj poučeni o naših splošnih predpisih in problemih okraja kot celote. Razprave na sejah OLO so povečini kratke in ustvarjajo vtis, da posameznikom ni dovolj jasno, za kaj so glasovali. Razmeroma malo so razpravljali o okoliščinah, ki narekujejo uveljavljenje določenih sklepov. Spričo teh slabosti je upravni odbor sestavil delovni program za Klub. Na področnih sestankih, ki bodo v M. Soboti, Lendavi, Gradu, Gor. Petrovcih in Turnišču, bodo odborniki razpravljali predvsem o komunah, zadružništvu, prosveti, gospodarskih problemih v okraju in konkretnih nalogah odbornikov med svojimi volivci. Klub odbornikov je organizacija, ki bo mnogo pripomogla k temu, da bo delo ljudskih odbornikov boli plodonosno in da bodo sprejeti sklepi zares odraz stvarne volje delovnih ljudi Prekmurja. K. R. Z VSEMI NAPORI za zboljšanje stanovanjskih razmer v Soboti Na razširjeni seji Sveta stanovanjske. skupnosti so ugotovili, da je v Soboti 190 stanovanj, ki nikakor niso primerna za prebivanje. So ali mokra, temna, tesna, nekatera so preurejena iz bivših hlevov ali kleti, pri nekaterih se rušijo stene, ponekod gnijejo tla in podobno. V teh 190 stanovanjih prebiva poleg odraslih še 440 otrok. Kakšno je zdravstveno stanje teh otrok, si lahko mislimo. Podvrženi so raznim boleznim, ki se bohotno širijo. Da so v nehigienskih stanovanjskih prostorih najugodnejša tla za širjenje tuberkuloze, je jasno. Preprost račun nam pravi, da bi bilo pametneje in tudi v gospodarskem oziru koristneje, če bi gradili nova stanovanja za one, ki so prisiljeni stanovati v skoraj nemogočih prostorih, kot pa pozneje enkrat izdajati ogromne vsote za zdravljenje tuberkuloznih in na drugih boleznih obolelih, ki so se jih nalezli v slabih stanovanjih. Koliko je še neprimernih stanovanj, kjer ni najemnine in jih uporabljajo lastniki sami, ne vemo točno. Verjetno jih je pa tudi nad 150. Vemo pa, da se ponekod stiskajo v enem samem stanovanju po dve, da celo tudi tri družine. Že odrasli otroci so se poročili in ker niso dobili svojega stanovanja, so ostali kar doma. Marsikje spi v eni sobi po osem do deset ljudi. Družinske razmere niso povsod ugodne. Pogosto se stanovalci med seboj prepirajo, otroci slišijo in vidijo stvari, ki zanje niso in le kvarno vplivajo na njiho- vo vzgojo, ki se v mnogih primerih ne da več popraviti. Že v takih okoliščinah je pogosto začetek pokvarjenosti in poznejšega kriminala. V Soboto prihaja vedno več ljudi, kar je seveda potrebno in razumljivo, če pomislimo na nagel gospodarski razvoj mesta po vojni, ko so nastala nova podjetja, tovarne in uradi. Vsi bi radi imeli stanovanje. Le neradi se vozijo iz vasi v mesto, kar ni ravno prijetno, posebno pozimi ne. Nad 250 prošenj za stanovanja leži na stanovanjskem uradu, nekatera že dolgo časa in čaka ugodne rešitve, ki pa priti ne more iz preprostega razloga, ker pač ni stanovanj. Svet stanovanjske skupnosti je mnenja, da je nujno potrebno napraviti vse, kar je le možno, da se stanovanjska kriza v Soboti vsaj omili, popolnoma odstraniti se v kratkem času itak ne da. Zato že moramo v prihodnjem letu dobiti nova stanovanja, bodisi z nadzidavo pritličnih hiš ali pa da zgradimo nove stanovanjske hiše. Skrajno kritično stanovanjsko stanje pa ne more rešiti mestna občina sama, vsa podjetja, večja in manjša, ustanove in drugi, prav vsi morajo sodelovati in pomagati. Vso možno pomoč pa mora dati tudi okrajni ljudski odbor. Le s skupnimi napori in močmi bomo lahko dosegli izboljšanje sedanjega obupnega stanja. Vodovod za Apaške dolino Na radgonskem področju in v Apaški kotlini so v zadnjih letih zabeležili več obolenj; gre predvsem za tifus in druge nalezljive bolezni, ki so bile posledica uživanja neprimerne vode. O gradnji vodovoda za mesto Radgona so že pred vojno razpravljali takratni občinski možje. Med vojno so začeli kopati večji studenec v gozdu pod Poličkim vrhom, vendar svojega načrta niso docela uresničili. Pred kratkim pa se je na področju apaške občine mudila posebna komisija, ki je v Plitvici na- šla primeren izvir vode; od tu bi lahko napeljali vodovodne cevi v vasi Apaške kotline in v samo Radgono. Tako široko zasnovana gradnja vodovoda bi terjala mnogo denarnih sredstev, vendar pa bi jo bilo treba izpeljati zaradi zaščite zdravja prebivalcev tega področja. Potrebna sredstva bi bilo treba zagotoviti iz virov okrajnega ali republiškega proračuna, saj gre za zdravje obmejnega prebivalstva, ki mora že desetletja uživati nezdravo vodo. -jh Večjo skrb partizanskim otrokom Pred kratkim je bil v Križevcih pri Ljutomeru občni zbor članov Zveze borcev. Udeležba je bila komaj 50-odstotna. Predsednik odbora je v svojem poročilu kritično ocenil delo organizacije. Letos je bila glavna naloga članov, da so zasledovali naš družbeni razvoj in ga znali pravilno pojasnjevati občanom. Precej so razpravljali o komunah. Člani Zveze borcev morajo prvi o tem največ vedeti. Organizacija je letos zaslužila pohvalo, saj je postavila dostojen spomenik padlim borcem. Graje pa so vredni člani, ki pasivno stojijo ob strani in so premalo disciplinirani. Prihodnje leto se bodo še bolj zavzeli in skrbeli za otroke padlih borcev. V tem odgovornem poslanstvu naj bi sodelovali prav vsi člani. (ob) VREMENSKA NAPOVED za čas od 17. do 26. decembra. Še nadalje nestalno s pogostimi padavinami. Pomembnejša izboljšanja ali razjasnitve pričakujemo proti koncu tekočega tedna (okoli 18. dec.), proti sredini prihodnjega tedna (nekako 21. ali 22. dec.) in proti koncu prihodnjega tedna (okoli 25. dec.). V jasnih nočeh mraz, sicer v splošnem milo vreme. Koncem prihodnjega tedna ali v začetku naslednjega tedna (t. j. nekako 26. ali 27. dec.) močna ohladitev s snegom do nižin. S tem bo podana prva možnost nastopa zime. Prekmurski živinorejci so zborovali V prvih dneh decembra letos so v M. Soboti zborovali prekmurski živinorejci. Prostor nam ne dopušča, da bi danes obširneje objavili ves potek tega zborovanja, skušali pa bomo kdaj pozneje bolj podrobno obdelati nekatere probleme, kar bodo naši živinorejci gotovo z veseljem sprejeli. Živinorejci so na zadnjem zboru ugotovili, da ima Prekmurje vse pogoje za nagel razvoj živinoreje. Sprejeli so tudi ustrezne sklepe, njih uresničitev pa bo gotovo že v bližnji bodočnosti ugodno vplivala na razvoj živinoreje v Obmurju. Ustavimo se na kratko pri nekaterih ugotovitvah zbora. Po zadnjih podatkih rede na 64.113 ha kmetijske površine 50.000 glav goveje živine, od tega 30.000 krav, okrog 70.000 prašičev, 200.000 perutnine, 4500 konj in 1500 ovac. Ta živina, preračunana na govejo živino, kaže, da na 1 ha kmetijske površine rede več kakor eno govedo, kar je daleč nad republiškim povprečjem. Bruto dohodek živinorejske proizvodnje (mesa, mleka, jajc) je znašal leta 1953-54 približno 1.170,000.000 din, ne upoštevajoč vrednosti gnoja in ostalih koristi v zvezi s tem. Razen tega pa uporabljajo nad 80 odstotkov krav za kmetijska dela. DONOSNOST JE TREBA ZBOLJŠATI Če so prekmurski živinorejci lahko v glavnem zadovoljni s številčnim stanjem živine in strukturo, pa nikakor ne morejo biti zadovoljni s sedanjo donosnostjo. Predvsem je slaba molznost; letno pride na kravo le okrog 1300 kg mleka. Prav tako je nizka klavnost goveje živine. Prašičev prodajo letno sicer 18.000, vendar so povprečno težki le po 70 kg. Perutninarstvo daje 20 % vsega dohodka živinoreje, vendar pride letno na kokoš le 80 jajc. Ob enaki prehrani daje selekcionirana Štajerka okrog 150 jajc, vendar redijo v prekmurskih vaseh vse mogoče mešanice. POSPEŠEVANJE ŽIVINOREJE IZVAJAJO ZADRUŽNE ORGANIZACIJE Vse pospeševanje živinoreje vodi okrajni živinorejski odbor pri OZZ v Murski Soboti, pospeševanje pa izvajajo kmetijske zadruge. Živinorejske odbore ima 66 zadrug, delavnih pa je 36 odborov. Zadruge se v glavnem zavedajo, da so poklicane za pospeševanje kmetijstva, vendar pa nekatere gledajo vse le skozi trgovska očala. Največ zanimanja sta v tem letu kazali zadrugi Šalovci in Črenšovci, ki imata tudi plemenilne postaje. Dobro pa delajo tudi zadruge v Te- šanovcih, Puconcih, Lemerju, Puževcih in še nekatere. V okraju imajo 242 plemenskih bikov. Rodovniških krav je 2843, pod molzno kontrolo jih je pa 1896. Predvidoma bo znašala molznost rodovniških krav 2200 kg na kravo, na kmetijskem gospodarstvu Rakičan pa celo nad 3000 kg. Letos so zadruge nabavile 82 bikov za pleme, 90 merjascev in iz Anglije je bilo uvoženih šest merjascev. Za zboljšanje kokošjereje so nakupile 300 petelinov čistokrvne štajerske pasme in nad 6000 jajc za valjenje. VELIK POMEN UMETNEGA OSEMENJEVANJA Posebno vlogo pri dvigu govedoreje ima osemenjevanje krav, kar opravljajo v Prekmurju že tretje leto. Lani je bilo osemenjenih 2368 krav, letos pa se ta številka približuje že 5000. Osemenjevalni zavod v Murski Soboti ima v okraju 17 osemenjevalnic, seme pa pošilja tudi v okraje Ljutomer in Maribor. Naraščaj je zelo zadovoljiv, prve potomke že dajejo pri istih pogojih krmljenja 20—30 odstotkov več mleka kot matere. Na postaji je trenutno 6 bikov, dva bodo izločili, še letos pa bodo uvozili 5 prvovrstnih bikov iz inozemstva. Veterinarski zavod tudi zdravi živino. ZBOLJŠANJE MOLZNOSTI, VZREDITI DOBER ZAROD ZA PLEME IN ZAKOL, PREDVSEM PA PRIDELATI DOVOLJ KRME — GLAVNE NALOGE Da bi obstoječo živino pravilno prehranili, bi potrebovali 135.000 ton osnovne krme. Ob normalnih letinah je pa pridelajo komaj 94.000 ton, ob suši pa seveda veliko manj. Živinorejci krijejo primanjkljaj s slamo in repo. Poskušali bodo travnike bolje gnojiti in tudi zasejati nove. Pašnike, ki so na vodoplavnih legah, bo potrebno meliorirati in regulirati. Krmo, predvsem deteljo, bo treba pridelovati na njivah. Prav tako bo potrebno graditi več silosov, poskrbeti za zadostne količine močnih krmil. Živinorejci računajo že tudi na odpadke tovarne za predelavo sladkorne pese, ki naj bi jo nekje v tem kraju gradili. Ker ima samo en odstotek kmetovalcev urejena gnojišča in gnojnične jame, jih bo potrebno načrtno graditi. Pomoč bo potrebna samo pri cementu, večino del bi opravili kmetje sami. TOVARNO MESNIH IZDELKOV V MURSKI SOBOTI JE POTREBNO MODERNIZIRATI Z ureditvijo moderne mlekarne v Murski Soboti in treh večjih zbiralnih centrov s hladilnimi in ostalimi potrebnimi napravami bo gradnja mlekarskih objektov v pokrajini zaključena. Potrebno bo samo izboljšati odkup mleka na zbiralnicah. Tako ne bodo imeli- živinorejci skrbi, kam prodati mleko, kajti tovarna ga bo lahko predelala dnevno do 30.000 litrov. Nujno je pa potrebno ukreniti vse potrebno, da bo tovarna mesnih izdelkov v Murski Soboti povečala sortiment izdelkov, predvsem konzerv, in da bo prostore modernizirala. Tudi to bo ugodno vplivalo na nadaljnji razvoj živinoreje v pokrajini. Še nekaj o našem gostinstvu V eni izmed zadnjih številk Obmurskega tednika sem bral prispevek o prekmurskem gostinstvu; prebral sem ga z zanimanjem in zato želim primakniti nekaj svojih pripomb. V zadnjem času se borimo proti alkoholizmu kot družbenemu pojavu, ki mnogo škoduje zdravju naših ljudi in jim odtujuje sredstva za dostojno preživljanje. Borba proti al- koholizmu pa ni le stvar ene ali morda dveh organizacij, temveč življenjska naloga oseh, ki jim je pri srcu napredek našega mladega rodu. V že omenjenem članku je poudarjeno, da je o prekmurskem gostinstvu po reorganizaciji storjen velik korak naprej. Tej trditvi nimam namena oporekati, vendar pa menim, da v boju proti alkoholizmu le nismo dovolj storili. V predvojni Jugoslaviji smo imeli v M. Soboti brezalkoholno restavracijo, ki jo danes močno pogrešamo. O tem naj bi razmislili tudi' na Okrajni gostinski Zbornici. Priporočljivo bi tudi bilo, da bi ose gostilne točile brezalkoholne pijače. Naši ljudski odbori so dolžni skrbeti za socialni in kulturni napredek svojega prebivalstva. Tudi v boju proti alkoholizmu lahko marsikaj storijo. Neprimerne gostinske obrate bo treba zapreti in posvetiti več pozornosti poslovanju kolektivnih gostinskih obratov. V njih naj bi točili tudi brezalkoholne pijače, vodili pa naj bi jih trezni in pošteni ljudje. Kakor že rečeno: v M. Soboti, Lendavi in v večjih središčih bo treba brez odlašanja odpreti brezalkoholne in mlečne restavracije. T e ustanove naj bi vodile ženske organizacije ali pa Društva prijateljev mladine. Soboški delavci in uslužbenci pa močno pogrešajo tudi menzo, ki bi jo bilo treba znova priklicati k življenju, posebno še sedaj, ko so za te ustanove predvidene nekatere olajšave pri izpolnjevanju obvezno- sti do družbe. Mnogi delavci in uslužbenci s povprečno plačo se morajo sedaj hraniti o hotelih ali restavracijah. Mesečni abonma jih velja čez štiri tisočake, kar je za njih dokaj težko breme, saj jim zelo malo ostane od plače, če upoštevamo še njihove izdatke za stanovanje in pranje perila. Morda bi kazalo, da bi več delovnih kolektivov stopilo skupaj in ustanovilo svojo menzo, v kateri naj bi delavci in uslužbenci dobili bolj raznoliko hrano po dostopnejših cenah, kot pa so sedaj o veljavi v gostinskih obratih. Besedam naj sledijo dejanja, kajti le s takimi konkretnimi ukrepi bomo zajezili pijančevanje in pomagali delovnemu človeku do večjega blagostanja. Za uresničenje takih smotrov pa se je vredno odločno potegovati! F. Friškič Prešernovci pri Gradu so se pomenili Predzadnjo nedeljo so imeli občni zbor člani našega KUD »France Prešeren«. lz poročil posameznih voditeljev se je dalo razbrati, da je društvo letos kar dobro opravilo svoje poslanstvo. V svoje vrste je privabilo nad 100 odraslih vaščanov, ki so v tej ali oni sekciji sodelovali na vseh proslavah. Dramska skupina je uprizorila Nušičevo veseloigro »Navadni, človek« in priredila »Veseli večer« s pestrim programom. Lahko pa bi žela še večje uspehe, saj ima nekaj dobrih igralcev, ki so že nastopali na soboškem odru. Pionirski pevski zbor je redno vadil in sodeloval na proslavi v Lendavi, na proslavi občinskega praznika in Praznika republike. Mešani pevski zbor so nekoliko grajali, predvsem zaradi tega, ker posamezniki niso redno prihajali na vaje. Dvakrat je nastopil doma in gostoval v Kuzmi. Tamburaški zbor je tudi že pričel z vajami in je dvakrat nastopil, primanjkuje pa mn instrumentov. Pod okriljem društva deluje šahovska sekcija. Mladi šahisti so priredili več brzoturnirjev, simultank in kvalifikacijski turnir. Srečali so se tudi s sosednimi šahisti in sodelovali v Lendavi na šahovskem tekmovanju v počastitev 20-letnice Ljudske pravice. Na zadnjem brzoturnirju, prirejenem v čast Dneva republike, je zmagal dijak Pučko. Tudi folklorna skupina je že nastopila, vendar je želeti, da bi se še večkrat pokazala na odru z lepimi prekmurskimi plesi. Manjkala pa so predavanja Ljudske univerze, čeprav so na zadnjem občnem zbo- ru sklenili, da jih bodo imeli. V društveni knjižnici so si ljudje pridno izposojali knjige. Knjižnica ima še vedno premalo knjig, čeprav je občinski ljudski odbor zanje prispeval 5 tisočakov, zato so na občnem zboru z veseljem pozdravili gesto Sveta za prosveto in kulturo pri OLO, ko jim je tov. Tone Novak v njegovem imenu izročil zbirko 45 knjig. Po živahni razpravi so sklenili, da bodo povečali število rednih obiskovalcev knjižnice, zbirali zanjo knjige in denarna sredstva, pridobivali redne naročnike za Prešernovo družbo, poslali svoje zastopnike v razne tečaje, pripravili program za proslavo 10-letnice osvoboditve, povabili v pevski zbor še več občanov, kupili instrumente za tamburaše, poživili delo v folklorni skupini in pridobivali naročnike za dnevno Časopisje. Soglasni so bili tudi v obveznosti, da bodo s prostovoljnim delom pomagali pri gradnji občinske hiše. -M V Bodoncih bodo povečali število knjig Tudi v naši vasi zbiramo knjige za občinsko knjižnico. Prvi se je izkazal občinski ljudski odbor. Knjižnici je podaril za 7000 din knjig. Z akcijo pa še vedno nadaljujemo, saj se nadejamo, da nas bodo posnemale tudi ostale vasi in sosedne občine. Bogojinčani so zvesti tradicijam V znani prekmurski vasi — Bogojini — je najmočnejše izobraževalno umetniško društvo, ne le po številu članov, marveč tudi po svojih delovnih uspehih, ki dajejo dovolj jamstva, da bo tudi v prihodnosti kos svojim nalogam. V svoj delovni načrt za prihodnje leto so zapisali lepo število nalog, ki pa jih ne bodo z lahkoto uresničili; uredili bodo občinsko knjižnico in zbrali zanjo knjige in denar. Sedaj ima knjižnica 462 knjig, kar je za tako velik kraj še vedno premalo. Dramatska sekcija in pevski zbor bosta nadaljevala s svojim plodnim delom. Letos so igralci naštudirali tri igre in jih enajstkrat uprizorili. Pevski zbor je večkrat nastopil v domačem kraju, gostoval v vseh večjih prekmurskih krajih in nastopil na proslavah v Ljutomeru in Lendavi. Uvrstil se je med najbolj delavne prekmurske zbore. Društvo se vneto pripravlja na proslavo 10-letnice osvoboditve v domačem kraju in okrajnem merilu. Z ureditvijo knjižnice in prirejanjem predavanj v okviru Ljudske univerze bo društvo mnogo prispevalo k izobrazbi svojega prebivalstva. Predavanja nameravajo prirediti tudi v sosednih vaseh. Na društvenem področju so pridobili 125 naročnikov Prešernove knjižnice. V društvu je včlanjenih lepo število fantov in deklet. Mladi naraščaj se je v njem že dokaj uveljavil. Če bodo z delom tako uspešno nadaljevali, potem lahko pričakujemo, da se bo njihovo društvo sčasoma uvrstilo med najboljše v Prekmurju. N. Čudna pravda za knjige Prav gotovo nam je dobro znano, da v Prekmurju združujemo vaške knjižnice in ustanavljamo večje v občinskih središčih; da je to koristno, ni težko razumeti, saj je v večjem številu knjig mnogo lažja izbira in ustreženo bo večjemu krogu bralcev. V občini Martjanci so zbrali knjige iz vseh vasi in zdaj urejujejo občinsko knjižnico, ki bo lahko kmalu poslovala. Dosedanji lastniki knjižnic so z razumevanjem podprli to akcijo, le med mladino v Tešanovcih je zavrelo: »Knjige so naše, mi smo jih kupili in čemu mora biti kulturno središče v Martjancih, zakaj ne pri nas!« Treba se je vprašati, kako bi akcijo še lahko izpeljali, če bi vse vasi imele take zahteve. Na mladinskem sestanku so »borci« za knjige izjavili, da so bile knjige tatinsko od-nešene, ker sta pri popisovanju sodelovala le dva člana Prosvetnega društva, čeprav smo o tem problemu govorili in pisali (konkretno tudi o Tešanovcih) v domačem časopisu in razpravljali na sestankih. »Branilci« knjig so tudi aktivno posegli vmes; iz mladinskega doma so odnesli radioaparat, ki je last Prosvetnega društva Tešanovci. Ko pa smo na sestanku o tem razpravljali, so se izgovarjali, da je poškodovan in da v neki privatni hiši čaka na popravilo. Mladina in člani Prosvetnega društva v Tešanovcih bi se po vsej pravici morali vprašati, ali so res vedno tako vneto pazili na knjige. Saj jim vendar okrog 150 knjig manjka! Ali so res tako vneti bralci in so našo lepo slovensko knjigo s takim zanosom vzljubili? Če je temu tako, potem bi že morali spoznati, da so tokrat zabrenkali na napačne strune. -ca Predavanje Gustava Šiliha Pretekli petek je Ljutomerčane obiskal znani pedagog in profesor Gustav Šilih. Pod okriljem Društva prijateljev mladine je predaval o vzgojni temi .Katera mati je najboljša matic. Številni poslušalci so bili s predavanjem zelo zadovoljni in so tov. Šiliha nagradili s toplim priznanjem. V razpravi so navzoči izrazili željo, naj bi taka predavanja še večkrat priredili. V bodoče je treba pričakovati še večji obisk in zanimanje za vzgojna predavanja, ki so koristna staršem in mladini. Knjižni program Prešernove dražbe za leto 1956 Člani Prešernove družbe bodo najkasneje do 1. decembra 1955 prejeli naslednjih pet knjig: 1. Koledar za leto 1956. 2. Ivan Potrč: Zločin, romati. 3. Vjekoslav Kaleb: Čar prašine, povest. 4. Anton Ingolič: Deček z dvema imenoma, mladinska povest. 5. Gustav Šilih: V z g o j a n a š ih otrok, poljudnoznanstveno delo. Kdor bo doplačal 50 din, bo prejel še 6. knjigo: Zdrav človek v zdravem okolju. Letna članarina, za katero prejmejo člani gornjih pet knjig, je samo 3OO.— din. Člani, ki prejmejo knjige po pošti, doplačajo za opremo 20 din. Da bi o proslavo 10-letnice osvoboditve čimbolj razširili knjige Prešernove družbe, pripravljamo veliko nagradno žrebanje katerega se bo avtomatično udeležil vsak član. Razdeljenih bo več sto dobitkov v večmilijonski vrednosti. Zato pohitite z vpisom. Člane vpisujejo vsi poverjeniki in knjigarne. Če pri vas ni poverjenika, bodite vi in nam javite vaš naslov. Članarino lahko vplačate v 3 obrokih. Naš naslov: Prešernova družba, Ljubljana, Ulica Toneta Tomšiča 9, telefon 21-048. Pred premiero v Soboti Mladost pred sodiščem Na soboških deskah bo dobila mesto drama, ki je v kratkem času devetih mesecev doživela v Sloveniji visoko število uprizoritev. Gre za Mladost pred sodiščem nizozemskega dramatika Hansa Tiemeyerja. Prvič so dramo uprizorili letos marca v Celju, nato pa se je hitro pojavila še na drugih slovenskih odrih. Drama obravnava nadvse zanimiv sodobni problem — kriminaliteto današnje mladine na Nizozemskem. Povojni čas neurejenih razmer, slaba družinska vzgoja, črno-borzijanstvo privedejo tri mladince pred sodnika. Pred gledalcem se odvija sodni proces, ki je napet in pretresljiv. Dramo bi lahko primerjali z najboljšimi filmi, ki obravnavajo sodne procese, francoske ali angleške proizvodnje. Posebnost je njena zunanja oblika, saj se dogaja ves čas pri odprti sceni, ki predstavlja sodno dvorano. Igralci so iz dveh dramatskih sekcij — KUD Štefan Kovač in MKUD Štefan Cvetko z gimnazije. Dramo je zrežiral prof. Bruno Hartman, sceno pa je zasnoval prof. Franc Vrtačnik. Ob tej priliki bo izšel prvi soboški gledališki list. Mimo podatkov o drami in njenem pisatelju bo gledališki list vseboval prispevke, ki bodo obravnavali zgodovino gledališča v Soboti in Prekmurju, poživljale pa ga bodo nekatere slike. Premiera Mladosti pred sodiščem bo v soboto, 18. decembra ob 20. uri v dvorani TVD Partizan v Soboti. Ponovitvi pa bosta v nedeljo, 19. decembra ob 16. uri in v ponedeljek, 20. dec. ob 20. uri. Na nedeljsko predstavo opozarjamo zlasti okoličane. Dramo bi morali videti vsi starši in ljudje, ki jim je mladina pri srcu. Tov. Boris Kocjančič v Mačkovcih in pri Gradu Občinski odbor SZDL se je sestajal redno in polnoštevilno... je bilo med drugim rečeno na zadnji občinski konferenci SZDL v Mačkovcih. Tak odbor je lahko tudi pravilno usmerjal delo vaških organizacij SZDL, temu odgovarjajoče pa je tudi politično stanje v občini. Letos so našteli 624 članov, kar pa je še vedno premajhna številka, zlasti če upoštevamo število volivcev. Tudi važni gospodarski dogodki niso šli mimo SZDL, ki je družno z ljudskim odborom zadovoljivo opravljala svoje naloge. Socialistična zveza je vedno pravočasno posegla v gospodarsko in kulturno dogajanje v občini. Tudi na konferenci so delegati trezno in živahno razpravljali o gospodarskih zadevah, zadružništvu in vzgoji članov. Iz njihovega razgovora je moč izluščiti zaključek: če bi se tudi v vaških organizacijah SZDL bolj smelo lotili reševanja življenjskih problemov, bi število članstva lahko poraslo za 100 %. Občinski ljudski odbor je posvečal posebno pozornost zadružništvu. Kmetijske zadruge v občini niso svojega delovanja usmerile zgolj v trgovino, marveč tudi v kmetijsko proizvodnjo. Omislile so si kmetijske stroje in dosegle precejšnje uspehe v sadjarstvu. V občini imajo dva vzorna sadovnjaka; enega v Kuštanovcih, drugega pa v Dankovcih. V prihodnosti nameravajo urediti manjše drevesnice v Prosečki vasi in Mačkovcih, vzorne sadovnjake pa naj bi dobile vse vasi v občini. Sadike dobivajo iz drevesnice pri Gradu. Socialistična zveza je v tem pogledu odigrala pomembno vlogo, saj ni dopustila, da bi se v vodstva zadrug vrinili ljudje, ki si iščejo zgolj osebne koristi. Vzgojno izobraževalno delo je v zadnjih letih precej nazadovalo, letos pa so občani priredili prvi občinski teden, združen s kulturnimi prireditvami. Sedaj pridno zbirajo knjige za občinsko knjižnico. Zbrali so že nad 100 knjig, z akcijo pa nadaljujejo v Mačkovcih, Moščancih in drugih vaseh. Odprli so tudi kmetijsko gospodarsko šolo, ki jo obiskujejo vsi mladi fantje in dekleta. Premalo pa so skrbeli za mladinsko organizacijo, ki je pognala svoje korenine komaj v polovico vasi. Mladina je preveč prepuščena sami sebi, zato ji bo treba bolj pomagati in jo pravilno usmerjati. Beseda je nanesla tudi na elektriko, ki bi jo radi čimprej dobili. Med občani je veliko zanimanje za elektrifikacijo, saj so pripravljeni pri delu tudi aktivno pomagati, zato lahko pričakujemo, da jih bo nevidna pomočnica obiskala že prihodnje leto. Tudi gasilcem ni kaj oporekati. V Pečarovcih so postavili nov gasilski dom, v Dankovcih ga bodo kmalu izročili svojemu namenu, v Mačkovcih pa za njega pripravljajo material in vse potrebno. Na konferenci so delegati izrazili željo, naj bi Obmurski tednik bolj redno obveščal volivce o delu komisij za ustanavljanje komun v Prekmurju. Zavzemali so se tudi za gradnjo ceste Mačkovci—Šalovci, ki so jo začeli graditi že pred leti, vendar pa se je pozneje nekje zataknilo. Za gradnjo ceste naj bi se zavzel OLO. Topot so pozdravili v svoji sredini tudi ljudskega poslanca in sekretarja Izvršnega sveta LRS tov. Borisa Kocjančiča, ki jim je odgovoril na mnoga vprašanja z gospodarskega področja in obljubil, da jih bo v kratkem spet obiskal, ko bo prišel na zbore volivcev in jim pojasnil aktualna vprašanja v zvezi s komunami. Zatem se je tov. Kocjančič udeležil občinske konference SZDL pri Gradu, kjer je med drugim dejal, da ni dovolj, če v njihovem kraju pripravljajo sedež bodoče komune, marveč je treba teren tudi gospodarsko in politično pripraviti in pri tem upoštevati želje volivcev posameznih krajev. Franček Drvarič Lendavske cene in se kaj Živilski trg v Lendavi je bil pred zadnjo soboto dobro založen. Tudi nakupovalcev ni manjkalo. Razen smetane, sira, surovega masla in mleka so bila na trgu tudi jajčka, koruzna moka, ajdova in prosena kaša, čebula, razna solata, sadje in perutnina. Cene so bile naslednje: jajca 20 din komad, koruzna moka 30 din liter, prosena kaša 60 din, ajdova kaša pa 100 din liter, jabolka in hruške so prodajali po komadih: jabolka 3 komade za 10 din, hruška 10 din itd. Navedel sem le nekatere cene, ki nam znova povedo, da v Lendavi še ne vemo, kaj je kulturno trgovanje. To še posebno velja za tiste, ki bi morali preskrbeti tehtnico za lendavski trg. Ali ni žalostno, ko stoji mati z več otroci ob kupu hrušk, od katerih vsaka velja »le« 10 din? Nič boljše ni pri jabolkah. Zakaj niso trgovine prej kupile sadja za svoje potrošnike? Po drugih mestih delajo tako. Trgovine so dobile sadje šele pred dnevi, toda cene so enkrat višje, kot so bile pred mesecem. Potrošniki vse to občutijo in upravičeno kritizirajo. Prav bi bilo, da bi to zadevo tudi v Lendavi že enkrat premaknili z mrtve točke. -ce 2 »OBMURSKI TEDNIK« PO PREKMURJU IN PRLEKIJI Tam ob meji - okrog Lendave... Pred nedavnim je priSlo do skupnega sodelovanja med prosvet-n in i delavci Lendave in Murskega Središča. Medsebojno zbližanje bo vsekakor koristilo prosvetar jein obeh krajev, saj bodo lahko izmenjali svoje izkušnje in se strokovno bolje izpopolnjevali. Letos je bilo tu ob meji doseženo dobro sodelovanje in sožitje na prosvetnem pod- ročju, kar je nedvomno zasluga lendavskega DPD Svoboda in KUD »Karlo Mrazovič« iz Središča. Delavsko prosvetno društvo Svoboda pripravlja za Silvestrovanje poseben program, ki ga bodo iz-vedli v dvorani Nafte. -ce Bolj živahno je tudi med lendavskimi tehniki. Posebno aktivni so kajpak člani radioamaterske sekcije, ki se zbirajo na tečaja že od meseca oktobra. Za tečaj sc jih je prijavilo 16. Večina redno obiskuje predavanja in tudi praktično preizkuša svoje znanje. Klub ima amaterski cevni zamer za učenje radiotelegrafije, prav tako pa so sestavili tudi dvocevni amaterski koncertni aparat. V bližnji prihodnosti nameravajo izgotoviti trocevni sprejemnik za kratke valove, ki bo koristno služil pri sprejemanju in oddajanja vesti. Predavajo domači predavatelji, kljub temu pa so dosegli prav dobre uspehe, do katerih bi se prav gotovo lahko dokopali tudi v Šoferski šoli, če bi obiskovalci in predavatelji bili bolj vztrajni in disciplinirani. Na občnem zbora SZDL v Dolgi vasi se je zbralo mnogo ljudi. Med njimi so bili tudi nečlani. Bolj slabo pa so bili zastopani člani iz naselja. Pogovorili so se o skupnih problemih in pogojih za bodoči razvoj komun. V vasi bi bilo treba popraviti nekaj mostov, navzoči pa so izrazili tudi željo, naj bi bila njihova vas z ulično električno razsvetljavo povezana z Lendavo. To bi bilo treba storiti že zaradi živahnega prometa v jutranjih urah. ko odhajajo Številni delavci na delo v bližnje podjetje Nafta. Premalo pa so storili na kulturnoprosvetnem področja, čeprav imajo v vasi lepo Število mladih ljudi. Slednje bi bilo treba povabiti v lendavsko Svobodo, v kateri je sekcija za madžarsko narodnostno manjšino že dosegla vrsto uspehov. ,ce Zadnji teden je bil zbor volivcev v naselja starega Mostja. Vaščani so bili na zbora dobro zastopani in so se pomenili o važnejših vaških problemih. Največ govora je bilo o elektrifikaciji. Na elektriko čakajo več mesecev. Vse že imajo pripravljeno, potegniti je treba še samo za en kilometer omrežja. Ce jih bodo v kratkem obiskali strokovni delavci, bodo lahko že letos svetili. • Praznik JLA bodo v Lendavi dostojno proslavili. Na predvečer bo svečana akademija, ki jo prirejajo rezervni oficirji in Člani Zveze borcev s pomočjo DPD Svoboda. Nastopili bodo dijaki z obeh Šol. Priredili bodo tudi tekmovanje v streljanja in šaha. • Zadnje mesece je lendavska lutkovna skupina dosegla prav dobre uspehe in poživila svoje delovanje. Nabavili so oder in potrebne lutke. Za mesec januar pripravljajo samostojno prireditev. Številni pionirji že nestrpno pričakujejo ta dogodek. • Pretekle mesece je bilo v okolici Lendave precej padavin. Bližnji potoki so večkrat preplavili svoje bregove. Na polju je voda napravila ogromno škodo. V bližini Petišovce pa grozi nevarnost, da bo Mura podrla nasip. V letu 1948 zgrajen nasip je voda že precej izpodjedla in omajala. Treba bo resno misliti na popravilo nasipa; kajti če se to zgodi, bodo sosedne vosi utrpele ogromno gospodarsko škodo, razen tega pa je treba vedeti, da so v bližini tudi naftina polja. Kulturno življenje v Bistrici »Radi gledamo igre. Igrali smo že pred vojno in potem kar na prostem. Radi bi imeli svoj pevski zbor.« Take izjave slišiš, ko govoriš s starejšimi ali mlajšimi Bistričani. Sedaj imajo svojo dvorano in dana jim je možnost, da v večji meri zadostijo svojim življenjskim težnjam. Z električno razsvetljavo pa bo odstranjena velika ovira na tej poti. Šele sedaj bodo lahko prišli na svoj račun, posebno pa še oni, ki se ogrevajo za odrske stvaritve. Lansko leto so v Bistrici ustanovili IZUD »Mura«. Že na ustanovnem sestanku so sklenili, da bo pod okriljem društva delalo več sekcij. Najbolj sta se izkazali dramska in folklorna skupina. Dramska skupina je delala pod težkimi pogoji. Vaje so imeli v mrzli dvorani, ob petrolejki in na skoraj praznem odru. Dobra volja igralcev pa je premagala tudi te nevšečnosti. Naštudirali so kmečko igro s petjem »Slaba vest«, Gervaisovo komedijo »Zaradi stanovanja« in Berdakovo dramo »Metež«. Igre so večkrat ponovili in z njimi gostovali tudi v sosednih vaseh. Plesna skupina je naštudirala več prekmurskih narodnih plesov in nastopila tudi v M. Soboti ob prazniku prekmurske kmečke mladine. V Bistrico pa radi pridejo igrat tudi sosedje. Polna dvorana in z zanimanjem spremljajoče občinstvo sta jim najboljše plačilo za vse prizadevanje. In kako bo v zdajšnji sezoni? Za 29. november so naštudirali kakovosten program in ga tudi izvedli. Z vso vnemo pa se pripravljajo na uprizoritev Žižkove drame »Miklova Zala«. Sodelovale bodo tudi organizacije SZDL in Ljudske mladine. R. Če trgovskih inšpektorjev ne bi bilo... bi se v ljutomerskem okraju še bolj razpasle kršitve naših gospodarskih predpisov. Trgovinska inšpekcija pa je na srečo budna, zato je marsikaj preprečila in omejila. Kaznovanih je bilo največ zasebnih mlinarjev. Njeni organi so odkrili nepravilnosti tudi pri trgovskem podjetju »Zadružnik«, kjer se niso držali uredbe o mletju žitaric. Mariborsko gospodarsko sodišče je kaznovalo direktorja z globo 5000 din, podjetje pa z odvzemom dobička v znesku 118.000 din. Spričo takega prestopka je bil obsojen tudi zasebni mlinar Jože Šeruga z Noričkega vrha. Državni blagajni bo moral odriniti 150.000 din. Imenovani je že bil enkrat obsojen na radgonskem sodišču zaradi utaje žitaric, vendar ga kazen ni spametovala. Manjše kazni so prisodili Ivanu Zamudi iz Sejanec in Francu Stanjku s Krapja. Posamezniki so opravljali mlinarsko obrt brez obrtnega dovoljenja. Morali so se zagovarjati pred sodnikom za prekrške. Kaznovani so - bili Jože Jelen iz I.ukavec, Leopold Trbuc iz Grabšinec, Franc Fašalek iz Lastomerc in Marija ščap iz Žepovec. Imenovani niso oddali predpisane merice in so tako kršili uredbo o prometu z žitaricami. Zaradi nepregledanih in odpeljanih svinj je ljutomersko sodišče kaznovalo Kmetijsko delovno zadrugo iz Dolnjega Kra-ljevca. Trgovinska inšpekcija pa je prijavila tudi soboško Tovarno mesnih izdelkov, ker je odvažala živino iz ljutomerskega okraja, ne da bi jo poprej pregledali živinozdravnik!. (nb) Peto mesto v republiki za Radgončane Tudi radgonski telovadci so letos dosegli nekaj prav dobrih uspehov. Kljub pomanjkanju prostorov vodi redno osem oddelkov, med njimi tudi oddelka članov in članic. Našteli so 193 aktivnih telovadcev in telovadk. Radgonsko društvo »Partizan« je letos priredilo zelo uspešen društveni nastop, na katerem je sodelovalo čez 700 telovadečih, poslalo na okrajni telovadni zlet 160, na republiški zlet pa 110 članov, z izbranimi točkami so njegovi člani sodelovali na treh akademijah, priredili na predvečer občnega zbora samostojno akademijo in množično sodelovali v spomladanskem krosu, v Titovi štafeti pa je teklo Čez 690 aktivnih pripadnikov. Sebeborčani za svojo knjižnico V vaseh martjanske občine še vedno tekmujejo pri zbiranju knjig in prispevkov za občinsko knjižnico. Plemenito akcijo z velikim razumevanjem podpirajo domala vsi občani. Vaščanom Nemčavec so se. te dni pridružili sosedje iz Sebeborce. Dosedaj so obiskali četrtino hiš v vasi in nobena družina ni odklonila prispevka za občinsko knjižnico. Nadejajo pa se, da se to ne bo nikjer zgodilo. V denarju so darovali za knjižnico: Koloman Fartelj 190, Adam Fartelj 125, Karel Kerčmar, dijak, 450, Ludvik Škraban 70, Janez Fartelj 55, Štefan Cipot 60, Alojz Matis 170, Ana Farič 90, Zinka Bejek 100, Karel Norčič 30, Julijana Rituper 50, Štefan Novak 70, Štefan Lutar 15, Štefan Janža 120, Olga Sukič 125, Karel Gojdina 50, Štefan Podlesek 95, Šarika Lutar 10, Leopold Car 69, Ludvik Šiftar 60, Marija Lutar 20, Franc Gostanj 40, Franc Šebjanič 50, Ernest Kardoš 50 in Ludvik Siplič 71 din. Knjige so darovali: Koloman Podlesek (2), Julius Albert, Ivan Bedek, Aleksander Lutar, Ludvik Šavel, Franc Cigit, Štefan Banfi (11), Ernest Kerčmar, Štefan Hujs, Katarina Belec (10) in Emil Sep (10). LJUTOMER V naši kinodvorani nameščajo nove projektorje, zato ne bodo več dni vrteli filmov. Da pa občinstvo ne bo preveč prikrajšano za razvedrilo, mu je sindikalna podružnica trgovskih uslužbencev pripravila veseloigro .Poslednji može. Uprizorili jo bodo v soboto ob 20. uri zvečer. Igra je primerna tudi za otroke in mladino, ponovili pa jo bodo v nedeljo ob 5. uri popoldne. Vabljeni stari in mladi! KURŠINCI V živčni zmedenosti se je obesil naš vaščan Kolar-Marinič. Pravi vzrok samomora še ni znan. Spričo pomanjkanja vadbenih prostorov se je aktivna društvena uprava s tov. Strajn-šakom na čelu zavzela za gradnjo telovadnega doma. Uspeh tega prizadevanja je že viden, soj bo dvorana kmalu pod streho, kar je prepričljiv dokaz, da se da tudi s skromnimi sredstvi marsikaj doseči. V tekmovanju za pokal »Ljudske pravice« so zasedli peto mesto v Sloveniji in si razen ugleda pridobili tudi lepo darilo. B. ... in v Apačah že nekaj let uspešno deluje v Apačah telesnovzgojno društvo »Partizan«. Združuje nad 300 aktivnih članov, med njimi tudi starejše telovadce v starosti od 30 do 50 let. Letos je bilo dostojno zastopano na številnih javnih prireditvah; na meddruštveni nastop v Radgono je poslalo 213 članov, na okrajni telovadni zlet v Ljutomer 193 članov in na republiški zlet v Ljubljano 85 članov. Večkrat so se pomerili tudi na nogometnem igrišču; srečanja s »Papir-ničarjem« s Sladkega vrha in radgonskim »Partizanom« so se ponavadi končala z njihovo častno zmago. Največ zaslug za razvoj telesne vzgoje v Apaški kotlini ima domači zdravnik dr. Toplak s svojimi sodelavci. Pod okriljem društva se uspešno uveljavlja tudi dramska skupina. Zadnjo nedeljo je nastopila na domačem odru z Golarjevo veseloigro »Vdova Rošlinka«, v kratkem pa bo gostovala v Žepovcih, Radgoni in na Sladkem vrhu. Ob prazniku republike so priredili slavnostno akademijo, zdaj pa se pripravljajo na praznovanje 8. februarja — Prešernovega dne, ko bodo imeli večji nastop. Prihodnje leto nameravajo k zadružnemu domu prizidati poslopje, v katerem bodo imeli društvene prostore. -jh Oderimo vsakega prašiča Pri nas že od nekdaj uporabljamo svinjsko usnje kot nadomestek za goveje usnje. Svinjsko usnje ni najboljše, vendar pa siro-mašnejši kmet nima dovolj denarja za dražjega in boljšega. Potreba je kmetovalce v nekaterih predelih Slovenije privedla do odiranja prašičev. Iz malih stro-jarn so nastali večji obrati, ki lahko strojijo tudi boljše svinjsko usnje za tapetnike in galanterijske izdelke. Galanterijsko usnje je zaradi izredne kakovosti kož naših svinj prodrlo tudi na svetovni trg. Potrebe po njem so is leta v leto naraščale, zlasti pa so bile očitne takoj po osvoboditvi, ko je svinjska koža močno pridobila na svojem pomenu. Našim strokovnjakom je uspelo iz nje narediti kro-movo usnje za čevlje in podlogo. Njihov napredek je narekoval gradnjo specialnih tovarn za predelavo svinjskih kož. Tovarni na Vrhniki in v Kamniku sta ponos naše usnjarske industrije zaradi svojih modernih naprav in odličnih izdelkov. Domala vse svoje proizvode prodajo na inozemskem trgu. Tudi predelovalna industrija za domače potrebe v Domžalah in Beogradu se poteguje za čimvečje količine usnja, saj zlahka plasira vse svoje izdelke na zunanji in notranji trg. Sedaj je sezona klanja prašičev. Pričela se je borba za odiranje svinj in zbiranje kož. Da bi v letošnji sezoni zbrali čimveč dragocenih svinjskih kož, smo se odločili za boljše odkupne cene. Prvovrstno in lepo odrto kožo plačujejo podjetja po 200 din za kg. Rejce svinj pa želimo posebej opozoriti, da naj bodo pazljivi pri odiranju, TRNJE Tudi v naši vasi smo marsikaj naredili, da bi čimprej dobili električno luč. Postavili smo transformatorsko hišico in pripravili potreben material: drogove in žico. Vendar se delo v zadnjih mesecih ni premaknilo nikamor. Vse kaže, da se bo naša želja uresničila šele prihodnje leto, vendar ne samo po naši krivdi. Zelo delavni so naši gasilci. V njihovem društvu je tudi pionirska skupina. Precej preglavic pa jim dela staro poslopje gasilskega doma. V prihodnosti ga nameravajo vsaj delno popraviti. Priredili bodo tudi veselici, čisti dobiček pa dali za nove obleke. Trnje ima tudi prostorno poslopje zadružnega doma. Zgradba je le delno urejena. Razen zadružne trgovine imajo v njej še kleparsko delavnico. Precej pa je vaščanov, ki menijo, da bi bilo treba prostore uporabiti v prosvetne namene, saj je v vasi precej delavoljne mladine. -ce kajti pri klanju zarezano in drugovrstno kožo plačujejo za 20% , tretjevrstno za 40% slabše itd. Posamezni rejci tudi menijo, da je koža koristna za uživanje, vendar so v precejšnji zmoti. Dokazano je namreč, da svinjska koža nima nobenih hranilnih snovi. Tudi koža na slanini prav nič ne koristi. Mnogo bolje je, če slanino pretopimo v mast, ki ne bo žarka, če jo bomo dobro shranili. Slanina brez kože se bolje suši. žarka slanina je namreč človeku zelo škodljiva. Za kg prodane kože lahko prodajalec dobi kg masti ali pa kg dobrega mesa. Zato rejcem priporočamo, da svoje prašiče oderejo in kožo oddajo podjetja »KOTEKS«, ki ima svoje odkupne postaje v vseh večjih krajih, drugod pa prevzemajo kože kmetijske zadruge. RADIO, RADIO... Sedaj, ko je tudi v vaseh ob Muri zasvetila električna luč, se tamkaj pojavljajo prvi radioaparati. Želja po tem razvedrilu je posebno živa pri kmečki mladini, pa tudi starejši ljudje se trudijo, da bi jim v hiši čimprej zaigral domači radioaparat. Nekoč v stari Jugoslaviji, ki jo še tu in tam kdo rad hvali, so bile te naprave redke kot bele vrane. Danes pa je drugače; tudi radioaparati v čedalje večjem številu kmečkih hramov so prepričljivi znanilci napredka in teženj po izobrazbi na našem podeželju. G. GRAD Zdrava kritika včasih pomaga! Naši občinski možje so končno le dali popraviti aparaturo, da lahko nemoteno gledamo filme. Samo ton še ni popolnoma čist. Morda bi se lahko pogodili s kakšnim strokovnjakom, četudi iz Ljubljane, da bi to pomanjkljivost pravočasno odpravil. Bolje zdaj kot pa pozneje, ko bo še več škode! In še nekaj! Bilo bi tudi prav, da bi graški kino imel svoj kotiček v Obmurskem tedniku, da bi bili sproti obveščeni, kaj bomo gledali prihodnjo nedeljo. -M Traktor in zguba Revizija v tišinski zadrugi je pokazala, da ima trgovina dobiček, zadružni traktor pa zgubo, predvsem zaradi tega, ker niso z njim opravljali letošnje mlačve. Z njim so sicer mlatili, toda poleg njega so se v tem času vrteli še trije stroji. Prihodnje leto se bodo morali zadružniki bolj potruditi, da bo traktor tudi v času mlačve docela izkoriščen. G. RAZPIS Ljudski odbor mestne občine v M. Soboti sprejme s 1. januarjem 1955 v službo večje število uslužbencev na sledeča delovna mesta: PRI TAJNIŠTVU LOMO 1. Pravnega referenta. Pogoj: pravna fakulteta, lahko tudi brez prakse. 2. Referenta za proračun. Pogoj: popolna srednješolska ali njej podobna izobrazba z nekaj prakse pri tem poslu. 3. Strojepisko. Pogoj: nižja srednja šola in znanje strojepisja. Zaželjeno je znanje iz stenografije. PRI TAJNIŠTVU SVETA ZA GOSPODARSTVO 1. Upravno pravnega referenta. Pogoj: pravna fakulteta, lahko tudi brez prakse. 2. Finančnega knjigovodjo pri upravi za dohodke. Pogoj: srednja šolska izobrazba in praksa v tem poslu. Za navedena mesta, razen za mesto strojepiske, so predvidene dopolnilne plače do 2 do 5000 din. Ponudbe je poslati najpozneje do 28. decembra 1954 tajništvu LOMO M. Sobota. BELTINCI Ni dolgo tega, ko je bil pri nas seminar za predavatelje, ki bodo sodelovali na tečajih za žensko mladino. Prisotni so bili predavatelji iz beltinske in črensovske občine, kjer so prav v teh dneh odprli tečaje. Otroški vrtec v Beltincih obiskuje 4? otrok. V njem je tudi kuhinja. Pravilno delo jim otežkočajo premajhni prostori. Pred kratkim so izvolili tudi poseben odbor za to vzgojno ustanovo. * Naše TVD »Partizan« je vzlic pomanjkanju primernih telovadnih prostorov dokaj aktivno. Vsak teden redno vadijo pionirji, mladinci in člani. Sedanji telovadni prostor v starem gradu še zdaleč ne odgovarja rastočim potrebam. Če namreč upoštevamo, da v društvu aktivno sodeluje čez 100 članov, potem je pač več kot potrebno, da se občinski činitelji bolj resno zavzamejo za ureditev prostorov, kar bi bilo najlaže napraviti v zadružni dvorani. KMETIJSKE ZADRUGE! Obveščamo vas, da že imamo na zalogi zimsko škropivo za sadno drevje RUMESAN ki ga lahko nabavite. Škropivo je poceni, ker je OLO M. Sobota prispeval 50% k nabavni ceni. Sadjarski odbori KZ! Organizirajte čiščenje in škropljenje sadnega drevja. Izkoristite ugodno vreme in urejujte starejše nasade. Na zalogi imamo tudi ročne prevozne škropilnice. Kmetijske zadruge lahko dobijo prispevek OLO k nabavni ceni škropilnic. Podrobnejša navodila dobite pri nas. Od 15. decembra naprej vam lahko tudi dobavimo vsako količino SUPERFOSFATA NAROČAJTE GA! AGROMERKUR — M. SOBOTA TRI VAJENCE sprejme takoj podjetje »Elektro« Maribor, obrat v M. Soboti. Zaposleni bodo pri elektrifikaciji Prekmurja. Pogoj: uspešno dovršeni 4 razredi gimnazije in opravljen izpit (mala matura). Interesenti naj se zglasijo najpozneje do 20. decembra 1954 na upravi obrata v M. Soboti, Lendavska št. 8. UPRAVA »KOTEKS« odkupuje v svojih poslovalnicah in po kmetijskih zadrugah SVINJSKE KOŽE Nepoškodovano kožo svinje domače bele pasme plača po 200 din za kilogram. Kmetovalci in delovni kolektivi klavnic — oderite vse prašiče in oddajte kože naši industriji, ki vam jih dobro plača! »OBMURSKI TEDNIK« 3 Lepo darilo za Praznik JLA Vojak Franc Maršič zadel prvo nagrado -1.500 din V ponedeljek je bilo v uredništvu našega lista nagradno žrebanje dobitkov, ki so bili namenjeni za reševalce nagradne križanke »29. november«. Pri žrebanju so bili navzoči trije naročniki iz M. Sobote. Uredništvo je prejelo 101 rešitev; od tega je bilo 52 pravilnih in 49 napačno rešenih križank. Največ preglavic je reševalcem povzročila beseda pod št. 14 — navpično. Pogana pravilno imenujemo ajd in ne aid in and, kot so mnogi zapisali. Prva beseda je sploh zgrešena, pod drugo pa so nekateri reševalci prav gotovo merili na Stare Slovane. Vendar so se ti pravilno imenovali Anti. Tudi pri znani ribici »krap« so se nekateri usekali; pravilna rešitev se glasi: karp — sicer manj znana stanovalka v naših vodah. Par reševalcev je obtičalo pri št. 25 — vodoravno, tam, kjer je večina zapisala »lov«. Zdaj pa še nekaj besed onim, ki so nam sporočili svoje posebne želje! Naš zvesti bralec F. M. iz Gor. Bistrice nam je sporočil, da je 100-odstotni invalid z mesečno pokojninsko osnovo 5000 din. Izrazil je željo, da ga žreb ne bi zgrešil. Toda prav ta žreb je bil muhast in ga je tokrat prezrl, čeprav je bila tudi naša želja, da se to ne bi zgodilo. Bo pa morda drugič bolj pravičen za našega znanca? Tudi reflektantki za prvo nagrado N. T., učenki IV. razreda nižje gimnazije iz Črenšovec bi radi ustregli, toda stric Žreb je odločil drugače; prisodil ji je tretjo nagrado in — če bo tudi v prihodnosti pridna — ji bo morda kdaj vendarle bolj naklonjen. Naj spet poizkusi srečo, ko bomo objavili v našem tedniku kakšno križanko. Do takrat pa: pridna bodi! PRAVILNE REŠITVE SE GLASE TAKOLE: VODORAVNO: 1., 39. in 77. K Dnevu republike čestita naročnikom Uprava;'9. iva; 10. enak; 11. Po; 13. aga; 15. ako; 16. era; 18. AJD; 20. ar; 21. Reka; 23. DOZ; 25. LOV; 28. lata; 30. kal; 33. pik; 35. dolg; 37. mak; 43. ris; 44. sem; 45. ipak; 46. Iran; 48. pir; 50. sram; 52. Anam; 54. kol; 56. atom; 59. itak; 61. vek; 63. Ika; 64. Ra; 66. osli; 68. SAP; 70. ar; 71. akt; 73. tega; 75. Rim. NAVPIČNO: 1. Koper; 2. ni; 3. Eva; 4. vaga; 5. re; 6. ena; 7. Paka; 8. ukori; 12. orel; 14. AJD; 17. akademik; 19. dok; 22. Atos; 24. zamakati; 26. opisani; 27. vik; 29. alti; 31. lan; 32. Obri; 34. kes; 36. gips; 38. kap; 40. lira; 41. čep; 42. tara; 47. nato; 49. rov; 51. moka; 53. masti; 55. les; 57. marka; 58. urar; 60. KLEK; 62. KARP; 65. ako; 67. igo; 69. pir; 72. TČ; 74. AM; 76. MA. Žreb je določil nagrade naslednjim reševalcem: Prvo nagrado 1500 din vojaku tov. Francu Maršiču, V. P. 3914/11 Leskovac, Ljudska republika Srbija; drugo nagrado 1000 din tov. Feliksu Kardinarju, Bučečovci št. 38, p. Križevci pri Ljutomeru; tretjo nagrado 500 din tov. Nadi Tomar, učenki IV. razreda nižje gimnazije Črenšovci; četrto nagrado 150 din tov. Andreju Horvatu, poljedelcu iz Bogojine št. 68; peto nagrado 150 din tov. Vladu Bavčarju, dijaku iz M. Sobote, Vrtna ulica. ZDAJ PA SE KRATKO SPOROČILO VAM — DRAGI PIONIRJI! Bili ste pridni — to lahko rečemo. Poslali ste 41 rešitev dveh premikalnic. Ali nekaj Vam moramo povedati! Drugič se boste morali bolj potruditi, kajti kdor hoče dobiti nagrado, se mora dobro zavedati starega pregovora: »Nič ne pade samo na krožnik.« Pri pregledu rešitev smo namreč ugotovili, da vas je 22 nepravilno razvozljalo uganko. Največ jih je, ki so prav zadeli po dve reki, toda tretjo so napačno imenovali. Koliko pa jih je prav rešilo, kar sami uganite — saj ste dobri računarji! Kdor izmed Vas je poslal rešitve, ki se pravilno glase: Mura, Sava, Soča — Žila, Raba, Soča — je prišel v poštev pri nagradnem žrebanju. Stric Žreb pa je določil nagrade naslednjim: prvo nagrado 250 din dobi Alojz Horvat, dijak iz M. Sobote, Zvezna 8; drugo nagrado 150 din Franc Lajter, učenec III. razreda osnovne šole iz Dobrovnika; tretjo nagrado 100 din Viljem Leskovšek, dijak II. razreda gimnazije iz M. Sobote; četrto nagrado 100 din Janez Gorza. dijak gimnazije iz M. Sobote; peto nagrado slikanico »Uganke« Otilija Gider, učenka IV. razreda osnovne šole iz Vanča vesi; šesto nagrado slikanico »Uganke« Marta Časar, pionirka iz Boreče št. 41; sedmo knjižno nagrado Franc Horvat, gimnazijec iz Kuštanovec št. 52; osmo knjižno nagrado Ambrož Preatorin iz Ljubljane, Mostje št. 19; deveto knjižno nagrado Robert Zickero, dijak iz Lendave, Partizanska 65; deseto knjiž- no nagrado Štefan Kumin. učenec iz Veščice št. 64. V M. Soboti in okolici živeča in izžrebani reševalci naj pridejo po svoje dobitke v upravo našega lista, ostalim pa bomo dobitke poslali po pošti. Pričakujte jih v par dneh! Ob Novem letu pa pripravljamo za naše bralce posebno presenečenje: v novoletni številki, ki bo po obliki zajetnejša in po vsebini dokaj bogata, bomo razpisali nagradno anketo o vsebini in ureditvi našega tednika. Želimo zvedeti za želje in predloge naših bralcev. Za pionirje pa bomo spet pripravili kakšen oreh — seveda za nagrade. Kaj več o tem pa v prihodnji številki! Ali smo kmetijske stroje pravilno shranili čez zimo? Kmetijske zadruge v Obmurju so do sedaj izdale velike denarne vsote za kmetijske stroje. Čeprav je tako, pa v marsikateri zadrugi še vedno malomarno ravnajo s stroji; ne merimo samo na tiste traktoriste in strojnike, ki imajo brezdušen odnos do zaupanih jim strojev, marveč tudi na tiste zadružne upravne odbore, ki so jim stroji deveta skrb. Glavna kmetijska dela so za nami. Napočil je čas, ko bi morali kmetijske stroje pravilno shraniti čez zimo. In vendar še vedno lahko vidiš na odprtih in nezavarovanih prostorih traktorje, pluge, sejalnike in druge kmetiJske stroje, ki so tamkaj izpostavljeni zobu vremena in časa. Res, skrajni čas je že, da zadružne organizacije storijo vse, da bodo stroji pravilno shranjeni in zavarovani. Mnoge naše zadruge doslej niso mogle postaviti primernih lop, vendar pa je v naših vaseh mnogo takih prostorov, ki bi jih lahko uporabili v ta namen. Ne zadostuje namreč, da stroje in orodje spravimo pod streho in tako zavarujemo pred dežjem ali snegom. Zavarovati jih moramo tudi pred škodljivimi vplivi vlage in tal, zato naj stojijo na suhem, nekoliko višjem prostoru. Stroje je treba poprej temeljito pregledati in ugotoviti, če je na njih kaj pokvarjenega ali zgubljenega. Pred skladiščenjem jih je treba torej popraviti in izgubljene dele nadomestiti z novimi. Če sami nismo kos temu poslu, potem se bomo obrnili do najbližje servisne postaje, ne da bi čakali na pomlad. Prav tako je treba stroje očistiti, da bodo prosti blata in rje, in jih zavarovati pred rjo in drugimi škodljivimi vplivi z mazanjem in barvanjem. Železne dele, ki pridejo v dotik z zemljo, bomo namazali s strojnim oljem, barvane dele pa ponovno prebarvamo, če pa to ni potrebno, potem jih namažemo z mešanico motornega olja in nafte (1/5 olja in 4/5 nafte). Prav tako namažemo gibljive dele strojev, saj bomo s tem preprečili, da bi se na njih naselila rja. Šele očiščene in namazane stroje namestimo v strojni lopi ali v drugi shrambi. Trud se nam bo bogato poplačal; spomladi bomo imeli pri roki uporabne stroje in podaljšali bomo njihovo uporabno dobo. Zadružniki naj bi se tudi sami zanimali, kako so shranjeni stroji njihove zadruge in sproti opozarjali svoja vodstva na ugotovljene napake. Saj so stroji tudi njihova lastnina! Š. RADENCI V radenski občini se zimsko izobraževalno delo odvija v kmetijskih gospodarskih šolah na Kapeli in Murščaku ter na zdravstvenem tečaju za žensko mladino v Radencih. Občinsko vodstvo SZDL bo v večjih krajih priredilo vrsto vzgojnih in strokovnih predavanj. Za organizacijo predavanj bo skrbela občinska kulturnoprosvetna komisija. V tem mesecu bodo predavali razni strokovnjaki na Kapeli, na Murščaku in v Radencih. Na programu so predavanja o sadjarstvu, živinoreji in cenah na tržiščih. Ob smrti starega očeta PETRA OSTERCA iz Beltinec se zahvaljujemo Micki šerugovi za nesebično ljubezen in požrtvovalnost, ki jo je izkazovala, ko je dolgih 13 let stregla bolnemu očetu, priklenjenemu na bolniško posteljo. Družina TONČKE OSTERC »ZIDAR« — GRADBENA OBRT M. SOBOTA sprejme v stalno službo GRADBENEGA TEHNIKA s prakso ali brez nje. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. Ponudbe poslati na gornji naslov. KMETIJSKA ZADRUGA ŠALOVCI razpisuje mesto UPRAVNIKA Pogoji: potrebna strokovna izobrazba z najmanj petletno trgovsko - komercialno prakso. Plača po veljavnih zakonskih predpisih. Prošnje je poslati Kmetijski zadrugi Šalovci. PEKARNA LENDAVA proda ENOETAŽNO PARNO PEČ znamke »Werner Pflederer A. G.« s kapaciteto 60 kg na uro. Potrebne informacije v pisarni Lendava. Zupančičeva ulica 1. Razglas Na osnovi člena 146, tč. 12 Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin sklicujem ZBOR VOLIVCEV za I. volilno enoto dne 16. decembra t. 1. ob 7. uri zvečer v Obrtnem domu; za H. volilno enoto dne 16. decembra t. 1. ob 7. uri zvečer v prostorih »Zvezde«; za III. volilno enoto dne 22. decembra t. l. ob 7. uri zvečer v Telovadnem domu; za IV. volilno enoto dne 22. decembra t. 1. ob 7. uri zvečer v osnovni šoli; za V. in Vl. volilno enoto dne 17. decembra t. l. ob 7. uri zvečer v gimnaziji; za Krog dne 20. decembra t. 1. ob 7. uri zvečer v šoli; Za Veščico v petek dne 17. decembra ob 7. uri zvečer; Za Černelovce v ponedeljek dne 20. decembra ob 7. uri zvečer v Zadružnem domu. Zbori volivcev so že bili v Rakičanu in Bakovcih. Dnevni red: 1. Poročilo odbornika ljudskega odbora. 2. Diskusija. Predsednik: Velnar Jože s. r. Okrajna gasilska zveza v Murski Soboti obvešča V času od 1. do 15. januarja 1955 bodo občni zbori v naslednjih gasilskih društvih: Soboško področje: V nedeljo, 2. jan. ob 13. uri: Lemerje, Brezovci, Predanovci in Polana. V torek, 4. jan. ob 13. uri: Moščanci, Pečarovci, Dankovci in Mačkovci. V četrtek, 6. jan. ob 13. uri: Grad, Kruplivnik, Radovci, Bodonci in Vadarci. V soboto, 8. jan. ob 13. uri: Pertoča, Večeslavci, Ropoča, Krašči in Domajinci. V nedeljo, 9. jan. ob 13. uri: Sotina, Serdica, Kramarovci, Fikšinci, Nuskova, Rogaševci in Jurij. V sredo, 12. jan. ob 13. uri: Košarovci, Kuštanovci, Križevci, Lončarovci in Kančevci. V soboto, 15. jan. ob 13. uri: Sebeborci, Krnci, Kukeč, Ivanovci in Andrejci. V nedeljo, 16. jan. ob 13. uri: Prosenjakovci, Motvarjevci, Čikečka vas, Fokovci in Selo. Lendavsko področje: 20. decembra ob 18. uri: Dolga vas. 21. dec. ob 14. uri: Dolina pri Lendavi. Ob 18. uri: Pince. 22. dec. ob 14. uri: Petišovci. 23. dec. ob 14. uri: Čentiba; ob 18. uri: Trimlini. 27. dec. ob 18. uri: Hotiza. 28. dec. ob 14. uri: Kapca; ob 18. uri: Gaberje. 29. dec. ob 18. uri: Gor. Lakoš. 30. dec. ob 14. uri: Pince — Benica; ob 18. uri: Lendava. 2. januarja ob 18. uri: Mostje. 3. jan. ob 14. uri: Dolgovaške gorice; ob 18. uri: D. Lakoš. 4. januarja ob 18. uri: Dolnja Bistrica. 5. jan. ob 14. uri: Srednja Bistrica; ob 18. uri: Gornja Bistrica. 6. jan. ob 18. uri: Črenšovci. 7. jan. ob 14. uri: Trnje; ob 18. uri: Žižki. 8. jan. ob 18. uri: Odranci. 9. januarja ob 18. uri: Brezovica. 10. jan. ob 14. uri: Velika Polana; ob 18. uri: Mala Polana. GASILSKE BRIZGALNE. — Naročamo strojnikom in orodjarjem, da takoj izpustijo vodo iz centrifugalnih (motornih) brizgaln in motorjev, da ne bo v njih zmrznila. Pred orodiščem je treba stalno odstranjevati nanovo zapadli sneg. OBMURSKI TEDNIK. — V OT stalno objavljamo službene objave in obveščamo o vseh važnejših zadevah voditelje in člane naših društev, zato naročamo upravnim odborom, da si list naročijo. Po Novem letu bo Obmorski tednik prinašal v posebni rubriki pregled vseh gasilskih prireditev, povezanih s kulturnim in strokovnim programom. Iz pisarne OGZ M. Sobota Tedenski koledar Nedelja, 19. decembra — Darij Ponedeljek, 2t. decembra — Svetozar Torek, 21. decembra — Tomislav Sreda, 22. decembra — Dan JLA Četrtek, 23. decembra — Vlasta Petek, 24. decembra — Eva Sobota, 25. decembra — Božič SONČNI VZHOD: 19. decembra ob 7.46 uri; ZAHOD: ob 16.18 uri; DOLŽINA DNEVA: 8,38 ar; LUNINA SPREMEMBA: 25. decembra mlaj ob 8,33 uri. SPOMINSKI DNEVI 20. 1920. — Uredništvo in tiskarna »Edinost« v Trsta že drugič razdejana. 22. 1941. — Ustreljen v Ljubljani narodni heroj Ljubo Šercer. 25. 1884. — Ustanovljena narodnoobrambna Družba sv. Cirila in Metoda. — 1897. V Ljubljani II. kongres Jugoslovanske socialne demokracije. — 1925. V Ljubljani konferenca zedinjenih strokovnih organizacij. — 1943. Začetek VI. ofenzive proti NOV v vzhodni Bosni med Sotlo in Savo. SEJMI OKRAJ M. SOBOTA. — Cankova v ponedeljek, 20. decembra živinski sejem; Dobrovnik v ponedeljek, 20. decembra živinski sejem; Beltinci v sredo, 22. decembra svinjski sejem; Lendava v četrtek, 23. decembra živinski in kramarski sejem; Lendava v torek, 21. decembra živinski sejem; Pečarovci v torek, 21. decembra kramarski sejem; Prosenjakovci v ponedeljek, 20. decembra živinski sejem; Puconci v sredo, 22. decembra živinski sejem; Turnišče v torek, 21. decembra živinski sejem; Turnišče v četrtek, 23. decembra svinjski sejem. OKRAJ LJUTOMER. — Radenci v torek, 21. decembra živinski sejem. KINO RADGONA — 18. in 19. decembra ameriški film »Skrivnost jezera obsojencev« in žurnal »Indijski kmet« — 22. decembra angleški film »Večna nevesta« in kratki film »Maroko« — 25. in 26. decembra ameriški film »Rdečelaska in kavboj« z žurnalom »športni pregled št. 3«. »PARK« M. SOBOTA — od 17. do 19 .decembra ameriški barvni film »Sestrična Rahela« — od 21. do 23. decembra finski film »Bela Košata«. »ENOTNOST« IVANJKOVCI - 19. decembra mehiški film »La Malqerida« — 26. decembra ameriški film »Prostor na soncu«. ČEPINCI — 19. decembra ameriški film »Tramvaj Poželenje«— 26. decembra italijanski film »Vrag vzemi slavo«. »MESTNI KINO« DOL. LENDAVA — od 17. do 19. dec. francoski film »Prijateljice noči« — od 21. do 22. dec. angleški film »Knjiga o džungli« — od 24. do 26. dec. meh. film »En dan življenja.« MALI OGLASI ESPERANTO SE LAHKO NAUČITE z dopisnim tečajem. Prvo lekcijo pošlje proti predložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva c. 7. OMARO, POSTELJO in OTROŠKO POSTELJO z žimnicami — prodam. Rožič, Bakovska 11. RADIOAPARAT znamke »Ardik«, 5-cevni, dobro ohranjen, prodam. — Franc Haleks, Hercegovščak 41 Radgona. RADIOAPARAT znamke »Rafimus«, nov, prodam. — Naslov v upravi lista. KONJSKO OPREMO v dobrem stanja prodam. — Viljem Mešič, Beznovci it. 39. STAVBNO PARCELO, velikost 13 oralov, prodam. — Poizvedbe M. Sobota, Lendavska 57. PREKLICUJEVA vse, kar sva neresničnega govorila o tov. Ernestu Kerecu iz Oto-vec št. 17 in se mn zahvaljujeva, da je odstopil od tožbe. — Janez in Frančiška, Ficko Otovci št. 18. 93 Čas počitnic je bil. Znanstveniki so v zadnjih letih kaj radi prihajali na Zapad. Tudi naravoslovci so bili med njimi. Gospod W. J. Gordon je bil eden od njih. Hkrati je bil tudi izvrsten in strasten lovec. Izredno se je zanimal za Šepavca, ko je poleti poslušal razne zgodbe o njem. »jeseni se vrnem s prijateljem,« je govoril Franko. »Prijatelj je ravnatelj živalskega vrta. Strokovnjak je za volčja vprašanja. Če ga ta ne odpravi, ga ne bo nihče!« 94 Gordon je bil mož beseda. Vrnil se je s prijateljem, ki so ga klicali za Nelsona. Oba tujca sta prosila za dovoljenje, da taborita ob najinem stanu. Ugodila sva prošnji, ker sta bila tujca prijetna človeka in pa, ker zemljišče ni bilo najina last. Stara podrtino, ki je stala kraj najinega stana, je bila pravzaprav brez gospodarja. Kdor se je torej hotel polastiti Šepavca, je tu našel najprimernejši prostor. 95 Vsa oprema Gordona in Nelsona je obstojala iz dveh konj in nekaj pušk. Psa nista imela. Dan za dnem sta že zgodaj zjutraj odjezdila in se šele zvečer vračala... Znanstvenika sta v tem časa videla volkove ob vseh dnevnih časih in vsepovsod. Nista jih zalezovala, še manj streljala. Jezdila sta brezbrižno dalje, kadar sta imela srečati žival. Nikoli nista napadala. 96 V zgodnji jeseni, ko je Šepavec prvič videl tujca, ki nikomur nista storila zla, je imel samo enega spremljevalca. Spremljala ga je ljubljenka, tista volkulja, ki je v žalo-igri minulo zimo igrala vodilno vlogo. Mala samičica je bila zelo bojevita in vsiljiva — pravcati nepridiprav! Sleherni volk se je je izogibal, veliki mojster pa jo je nadvse čislal. Zaradi tega je postala ohola in gospodar jo je moral često karati, včasih celo zelo ostro nastopati. A »OBMURSKI TEDNIK