TEDNIK
KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	p„ b. b.
LETO XXIV / ŠTEVILKA 21	CELOVEC, DNE 25. MAJA 1972	CENA 2.50 ŠILINGA
Važne izjave
Člena 7 državne pogodbe ni moč razumeti kot seznama posameznosti, ki se lahko vsaka zase izpolnjuje v celoti, na pol ali pa tudi ne, marveč kot kompleksno zaščito, ki mora v celoti izpolnjevati in ki mora biti Uresničena glede vseh določb!
Te besede so bile izpovedane na seji republiške skupščine v Ljubljani, dne 16. maja 1972, in govoril jih je podpredsednik Izvršnega sveta SRS dr. France Hočevar. Za nas koroške Slovence je ta ugotovitev velikega pomena, kajti SR Slovenija je preko visokega predstavnika jasno povedala, da ne more in noče pristati na nobeno »rešitev11, ki bi jo pripravila avstrijska oblast in ne bi odgovarjala zgoraj izpovedanemu načelu.
načinu in kraju izvajanja avstrijske dr-i_ ne pogodbe pa pravi dr. Hočevar: „Dr-zavna pogodba ne govori o nobenih posebnih pogojih za namestitev dvojezičnih krajevnih imen, edini pogoj, katerega pozna Pogodba je, da tam živi slovenska manjšina.11
Razveseljivo je, da Hočevar posveča svo-i° pozornost tudi gospodarski problematiki Koroškem in ugotavlja, da se vršijo na °zem!ju, kjer prebiva manjšina, procesi de-agrarizacije (=beg s kmetij) in prestrukturi-ranja prebivalstva In gospodarstva. „Mož-n°sti za izobraževanje in za zaposlovanje Postajajo najpomembnejše za življenje manjšine. Brez urejenega izobraževanja v lastim jeziku je manjšina obsojena na odtu-iovanje in zaostalost, brez urejenih možnosti za zaposlovanje morajo pripadniki manj-s'ne iskati delo zunaj domačega kraja. Ta vPrašanja pa niso zadovoljivo urejena na Koroškem. Slovenska manjšina upravičeno Tda, da se vprašanju šolstva posveti več Pozornosti.11 Vse lepo in prav. Z njim vred jPno mnenja, da je Avstrija dolžna podpreti kulturne in gospodarske težnje slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Pohabil pa je z isto težo ugotoviti, da je prav 'ate težnje manjšin v zamejstvu dolžna pod-Pfeti tudi matična domovina. Ne pozabimo, uživajo danes manjšine v Evropi, ki v Vsakdanjem narodnem življenju ne poznajo več problemov, največjo podporo s strani P'atične države!
Nam vsem je dobro znana gonja okoli Podjetja GORENJE pred dvemi leti, ko je bi| svetovno znan obrat končno pripravljen Postaviti tovarno na nerazvitem predelu juž-P® Koroške. Zagnali so vik in krik koroški casopisi in politiki od desne do leve, toda ^aman smo čakali na odločno stališče iz Ljubljane. Dejstvo je, da danes podjetja ni, Pejstvo je tudi, da se naši delavci slej ko Prei vozijo petdeset in več kilometrov da-le6 na delo.
S Hočevarjem vred smo mnenja, da so u r e j e n i dobrososedski odnosi sami po sebi velika vrednota in velikega pomena za vsako državo. Ne moremo pa smatrati do-■"ososedske odnose med Avstrijo in Jugoslavijo za urejene, dokler ni urejeno manj-. lnsko vprašanje na Koroškem, Štajerskem P Gradiščanskem in dokler vzdušje v de-®ti nikakor ne odgovarja dobremu sosedstvu.
Narodni svet koroških Slovencev je ponov-P° Poudaril, da je za najboljše odnose med osednima državama, da pa morajo taki od-°si sloneti na pravici, ki je koroškim Slo-er>cem zagotovljena v državni pogodbi — v esedilu in duhu.
Kakor opozarjamo politike zvezne in ko-°Ske deželne vlade, naj besedam o tole-snci, spravi in dobrososedskih odnosih sle-t J® 'udi dejanja, smo upravičeni opozoriti udi politike Socialistične republke Sloveni-6 na dolžnosti do zamejskih Slovencev v 6|°tl in na vseh področjih.
NIX0N V MOSKVI
Salzburg, Nixonova postaja na poti v Sovjetsko zvezo
Ameriški predsednik Nixon se je pred obiskom Sovjetske zveze ustavil za dva dni v Avstriji, in sicer v lepem Salzburgu. Z njim so prispeli poleg njegove soproge tudi zunanji minister Rogers, avstrijski veleposlanik v VVashingtonu Gruber, predsednikov svetovalec Kissinger, trideset političnih svetovalcev in okoli 250 tehnikov, tajnikov, funkcionarjev Bele hiše in Pentagona ter novinarjev.
Na letališču v Salzburgu so Nixona pozdravili kancler dr. Kreisky, zunanji minister dr. Kirchschlager, ameriški veleposlanik v Avstriji Humes, salzburški deželni glavar in salzburški župan. Po obhodu častne straže, je Nixon v kanclerjevi družbi odpotoval v grad Klesheim, kjer je ameriški poglavar prebival do ponedeljka. Vzdolž poti do rezidence je Nixona pozdravljalo na tisoče meščanov Salzburga, med katerimi so bili tudi demonstranti, ki so vzklikali sovražna gesla zoper Nixona.
V	nedeljo dopoldne je imel zunanji minister Rogers pogovor s svojim avstrijskim kolegom, nakar se je Nixon okrog poldneva sestal s kanclerjem Kreiskim. Ameriški predsednik je pozneje izjavil, da je bil pogovor s kanclerjem „sila koristen11 za informacije o evropskih in svetovnih problemih.
Hladen sprejem v Moskvi
V	ponedeljek, ob 14. uri so Nixona na moskovskem letališču Vnukovo pričakali državni poglavar Podgorni, ministrski predsednik Kosigin, med tem ko je voditelj partije Brežnjev ostal v Kremlju. Šele kasneje je le-ta sprejel Nixona v privatnem pogovoru v kremeljski palači. Na obeh straneh ceste od letališča do vladne palače, kjer se je pomikala kolona avtomobilov z visokimi gosti, je tvorilo špalir okoli sto tisoč Moskovčanov.
V svoji zdravici na svečani večerji, je Ni-xon poudaril, da je prišel v Moskvo z namenom, da bi potrdili mirno kooperacijo. Kot temo pogajanj je imenoval konferenco SALT, trgovinska vprašanja, vendar Vietnama ni nič omenil. Podgorni je v odgovoru podčrtal pomen pogovorov. Le-ta je izrazil upanje, da se tudi Amerikanci lotevajo pogovorov z istimi nameni, to je realistično in v skladu z načeli, ki usmerjajo sovjetsko politiko, da bi storili vse, da bi prišli do pozitivnih rezultatov in da bi izpolnili prčako-vanja, ki jih gojita obe državi in svet. Sovjetska zveza si prizadeva, da bi obvarovali sedanje in poznejše generacije pred grožnjo atomske vojne in da bi odpravili vojna žarišča.
Nixon in Podgorni podpisala sporazume
Že prvi dan pogovorov predsednika Nixo-na v Kremlju, to je v torek, je prišlo do konkretnih rezultatov: podpisali so sporazume o sodelovanju na medicinskem področju, o varstvu okolja in o znanstvenem In tehničnem sodelovanju v vesolju. Čeprav so glavni pogovori osredotočeni na svetovno-politične probleme, veljajo sporazumi kot dokaz dobre volje obeh strani. Tudi v torek se je Nixon nenadoma sestal z vodjo sovjetske partije Brežnjevom.
Pravijo, da je pri pogovorih sodeloval tudi Nixonov osebni svetovalec Kissinger.
Na šentjakobski razstavi in prireditvi
V nedeljo, 14. majnika, so vabile sestre in gojenke šentjakobske enoletne gospodinjske šole in politehničnega letnika na gospodinjsko razstavo in zaključno prireditev. Dopoldne so nebo še zagrinjali temni oblaki, vmes je rosilo, popoldne pa se je zvedrilo — kot na ljubo pridnim šentjakobskim prirediteljicam.
Dvakrat je občinstvo za zaključno prireditev napolnilo veliko samostansko dvorano. Došli so starši gojenk iz naših dolin In še iz Slovenije, k drugi prireditvi so se pridružili domačini in če bi bile gojenke nastopile še tretjič, bi bila dvorana prav tako napolnjena. Udeležba in vedro nebo sta bila prva nagrada sotrudnicam, veliki uspeh prireditve pa so nagradili gledalci sami z aplavzom.
NA ZAKLJUČNI PRIREDITVI
Uvodno je pod vodstvom prof. J. Ropitza zbor gojenk zapel dovršeno več njegovih za dekliške glasove prirejenih pesmi. Gojenka Pepca Lederer je v rožanski narodni noši recitirala Župančičevo „Miklovi Zali" in z zanosom prednašala pomembne njegove verze, ki se zaključujejo:
»Kadar me skrb za nas napade, in več nikjer ne vidim nade, se spomnim Zale na kolenih, poln zopet upov sem ognjenih in vem: naj pride kar še koli, za nas še zvesta Zala moli.“
Slavnostni govor g. župnika Lovra Kašlja nas je uvedel v kulturno žaloigro naših dolin — ko pozabljamo biser materne govorice — in le Župančičev verz je odmeval v vzpodbudo ob pretresljivi sliki našega jezikovnega položaja. Dekleta pa so nam nato v obleki belih gozdnih vil zaigrale in zaplesale v veselem ritmu prijetnega valčka.
„MADONA V GOZDU11
je dekliška štiridejanka. Prikazuje boj dveh hčerk za materino ljubezen. Materin prvi mož je bil umetnik in ji je zapustil umetniško nadarjeno hčerko, katere pa mati ni marala in je rajši dajala prednost hčerki iz svojega drugega zakona. Ob slogi in vzajemnosti obeh deklet in še po vmesnem nastopu ciganskega tabora in baleta, ki vede dogajanje na odru v zaplet, se znajde trojica v skupnem objemu.
Igra je bila nekako darilo materam k materinskemu dnevu, gojenke so jo podajale z (Nadaljevanje na 5. strani)
PREDSEDNIK TITO 80-LETNIK
DAN MLADOSTI V JUGOSLAVIJI
Današnji četrtek, to je 25. maja, je rojstni dan predsednika Jugoslavije maršala Tita. Vsako leto praznujejo pri naši sosedi ta dan kot „Dan mladosti". Letošnji 25. maj so praznovali še posebno svečano, saj sovpada z visokim jubilejem tega zaslužnega jugoslovanskega državnika. Osemdeset let v življenju človeka je že samo po sebi častitljiva doba. Če pa tako starost doseže poglavar države, pa dobi le-ta na važnosti in teži, kajti pot, ki jo je moral jugoslovanski predsednik Tito prehoditi v osemdesetih letih, priča o zgodovinski veličini njegove o-sebnosti. Tito, ki se je rodil kot Josip Broz v hrvaški vasici Kumrovcu, je v drugi svetovni vojni od okupatorja razdeljeno ter po državljanski vojni razkosano Jugoslavijo ponovno združil v eno celoto.
Osemdeseti Titov rojstni dan so praznovali v Jugoslaviji z raznolikimi prireditvami in svečanostmi, s katerimi je mladina proslavila svoj praznik, hkrati pa manifestirala tudi svojo angažiranost v skupnih prizadevanjih za nadaljnje razvijanje samoupravnega socializma ter utrjevanje enotnosti jugoslovanskih narodov.
Lerthov proces ?
Že dolgo časa opažamo v Volkszeitung strupene izpade proti Slovencem in dobrikanje nemškim nacionalcem. Če so mogoče skušali dolgo zagrinjati svoje pravo obličje, pa so se razkrinkali docela pri poročanju o sodnem postopku proti uglednemu celovškemu kavarnarju Lerchu. Znano je, da je Lerch stal pred celovškim sodiščem od 15. do 17. maja, ko so postopek preložili zaradi pomanjkanja prič in dokazov. Pred sodiščem se ni izcimilo v vsej jasnosti, ali je Lerch moril Jude ali ne. On je seveda vse tajil. VZ je ustvarila povsem jasen videz, da zagovarja nedolžnega Lercha. V četrtek, 18. maja 1972, so napisali pri poročilu o postopku naslov: „Der ProzelB .gesprengt’ “. V „zagovor“ se sme reči, da je v Avstriji svoboda tiska in da vsak lahko piše, kar se mu zljubi. To pa v nobeni meri ne bi smelo preti v hujskanje in ščuvanje ter v posmeh rednemu sodnemu postopku. Dejstvo je, da Lercha in Pohla niso obsodili. Ali ju bodo ali ne, sploh ni mogoče reči. Vse je pač odvisno od preprečljivih dokazov, ki jih bodo prinesle priče.
e V nedeljo zjutraj je 34-letni Madžar, avstralski državljan, Laszlo Toth močno poškodoval v baziliki sv. Petra v Rimu znameniti kip „Pieta“, ki ga je pred stoletji izklesal kipar Michelangelo.
Slovenščina za otroške vrtnarice
Na vlogo obeh osrednjih organizacij, Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij z dne 5. maja 1972 v zadevi izobrazbe otroških vrtnaric, nam je Deželni šolski svet za Koroško, dne 17. 5. 1972, štev. 31-131/72 odgovoril sledeče:
»Deželni šolski svet za Koroško Vam sporoča k Vaši vlogi z dne 5. 5. 1972, da se more voditi prosti predmet slovenščina na Zveznem izobraževalnem zavodu za otroške vrtnarice v Celovcu po odloku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost, štev. 040.177-ADM/71, izjemoma še s 5 učenkami. Ravnateljstvo šole je obveščeno o tej ureditvi.
Glede sposobnosti za vodenje otroških vrtcev tudi v slovenskem jeziku bo Deželni šolski svet pravočasno poročal in predlagal Zveznemu ministrstvu za pouk in umetnost.
Poslevodeči predsednik:
Guttenbrunner, I. r.“
Ugledna „Die Presse" z Dunaja
spet poroča
Nemčija na poti v Evropo
Pojem Evropa je povezan s prizadevanji evropskih narodov in držav po vsestranskem sodelovanju s ciljem Združene Evrope. Kot je za vsakega posameznika težko, preboleti preteklost, tako velja to tudi za večje skupnosti in narode. In vendar nam je pokazal ravno II. vatikanski koncil, da je možno premostiti celč nasprotja stoletij ter usmeriti vse v novo ureditev medčloveških odnosov.
Mejnik, ob katerem se je odločila pot nemškega naroda v Evropo, je ratifikacija moskovskega in varšavskega sporazuma, ki jo je odobril 17. maja 1972 nemški parlament. Oba „vzhodna sporazuma" ne potrjujeta le stanja, kakršno je v Evropi nastalo po drugi svetovni vojni, temveč je Nemčija z odobritvijo „vzhodnih sporazumov" priznala obstoječe meje.
Ta odločitev je bila možna le, ker je nudila zapadno-nemška republika po 2. svetovni vojni nemškim beguncem iz vzhodnoevropskih držav vsestransko pomoč in jih je vključila v vsakem oziru kot enakopravne ude v družbeno-politični in gospodarski razvoj Zapadne Nemčije.
Vendar pri odobritvi »vzhodnih sporazumov" ni šlo le za premostitev ovire, ki so jo predstavljali pri tem nemški begunci. Šlo je za to, ali bo spoznal nemški narod svojo vlogo v družbi evropskih narodov ob spremembah, ki so nastale po drugi svetovni vojni. Svoj odnos do Zapada je uredil že pod kanclerjem Adenauerjem, ureditev odnosov do vzhodnoevropskih držav pa je bila po skoraj treh desetletjih, odkar je minila druga svetovna vojna, še vedno odprta.
Vzrok, da je do ureditve prišlo šele sedaj, je treba iskati v zgodovini, v kateri je zavzemal nemški narod vodilno mesto. Kot vladarji nemško-rimskega cesarstva so določali nemški kralji skozi stoletja usodo evropskim narodom. Ko je zavladala po nemško-francoski vojni 1870/71 nad Nemčijo pruska vladarska hiša, je usmerila Avstrija svojo politiko proti jugu in jugovzhodu. Na Berlinskem kongresu, na katerem je odigral nemški kancler Otto von Bismarck odločilno vlogo, je dobila Avstrija leta 1878 nalogo, da zasede Bosno in Hercegovino. S to usodno odločitvijo je povezan začetek prve svetovne vojne. Posledic te vojne Nemčija ni hotela vzeti na znanje. Pod Hitlerjem je padla v Berlinu leta 1939 tako odločitev za drugo svetovno vojno, ki je imela za posledico zasedbo Berlina po Amerikancih, Rusih, Francozih in Angležih ter novo ureditev nemških meja.
Z izvanredno vztrajnostjo in pridnostjo si je ustvaril nemški narod v Evropi spet položaj, ki ga uvršča v gospodarskem oziru med najbolj napredne narode sveta. Dve leti trajajoča ostra diskusija o ratifikaciji »vzhodnih sporazumov" pa je pokazala, da se je posrečilo Nemcem, otresti se svoje preteklosti in vloge »nad-naroda" ter se vključiti s parlamentarno odobritvijo »vzhodnih sporazumov" v proces ustvarjanja skupnih pogojev Združene Evrope. Na tej poti se začenja tudi za Berlin novo obdobje njegove zgodovine.	Dr. V. Inzko
EGIPTOVSKA LETALA
NAD IZRAELSKIMI POLOŽAJI
Predstavnik izraelskih oboroženih sil je sporočil, da sta dva egiptovska lovca tipa „mig-23“ preletela izraelske vojaške položaje na Sinajskem polotoku. Izraelska letala so dobila ukaz, da morajo takoj vzleteti, vendar vojaški predstavnik v Tel Avivu ni povedal, če so prišli „v stik z egiptovskima letaloma".
TITO OBIŠČE SOVJETSKO ZVEZO
Jugoslovanski predsednik Tito bo na povabilo sovjetske partije in prezidija vrhovnega sovjeta v prvi polovici junija uradno obiskal Sovjetsko zvezo.
BERLINSKI SPORAZUM JUNIJA?
Zahodnonemški zunanji minister Scheel je na tiskovni konferenci izjavil, da bodo sporazum štirih velesil o Berlinu verjetno podpisali junija, ko naj bi tudi začel veljati. Pogoj za podpis tega sporazuma je bila ratifikacija »vzhodnih sporazumov" s Sovjetsko zvezo in Poljsko.
G. Oberleitner obiskuje slovenske kraje na Koroškem
Tokrat v dolgoveznem zapisu samega g. Wolfganga Oberleitnerja, člana njenega u-redništva, od 8. maja.
Ne vemo, ali si je ta gospod in njegovi tovariši naše priporočilo tako silno k srcu vzel, da je sedaj osebno prišel na Koroško in šel po vaseh in selih, da bi izmeril (mogoče tudi podžgal) »ljudsko voljo" in jo potem naznanil Dunajčanom. Priporočili smo bili namreč v naši številki od 20. aprila, da naj si »Die Presse" ogleda Institut fiir Publi-zistik na dunajski univerzi, da bo v prihodnje bolj stvarno poročala. Komaj je preteklo pol meseca, že nam (in Dunajčanom) vsiljivo predstavlja:
»Krajevne table na zalogo — Slovenske table na koroškem jugu zagrevajo stara čustvovanja. (Ortstafeln auf Vorrat beschafft — Slovvenische Beschilderung heizt im Sii-den von Kamten alte Ressentiments an).
Korošci bi morali biti ob pozornosti tako visoke ustanove do naših skromnih krajevnih zadev pravzaprav zelo počaščeni, če nas ne bi rahlo motila banalnost in šarla-tanstvo, ki si ga tako ugledno glasilo le ne bi smelo privoščiti.
Kaj bodo vendar rekli v ljubljanski kavarni »Union", kjer je »Die Presse" redno na ogled vsem, ki se jim še toži po dunajskih kavarniških časih? Mogoče pa si bo kavarna »Union" naročila še »Naš tednik", da bi gosteje lahko slišali obe plati zvona in si mimoidoči ne bi česa narobe tolmačili.
G. Oberleitner od »preše", ki se tokrat podaja po koroškem svetu, je najprej ganljivo zaskrbljen za koroško socialistično večino in se kot zastopnik neodvisnega glasila ob zadevi dvojezičnih napisov celo zboji, kaj da bo z njo. Potem pa se poda na pot in z ljubko preproščino ugotavlja »ljudsko voljo", prav nič mu ne uide.
Obisk Hodiš
Poda se najprej v Hodiše (Keutschach), naravnost v gostilno „Bachwirt“ in tam prisluhne vindišarski govorici. Tukaj strokovnjaško ugotovi, da se vindišarščina razlikuje kot narečje od slovenščine po velikem številu nemških besed, od katerih tudi on razume »hmojna" (Gemeinde), »sitsinga" (Sitzung) in še kaj. Potem pa še meni in tebi nič veljavno ugotavlja, da so prav ljudje, ki doma ne govorijo nemško, tukaj največji nasprotniki slovenske stvari. Torej, tega, česar vsa štetja ne morejo dognati, dožene g. Oberleitner takorekoč po navdihu. Za nameček naj mu povemo, da na Dunaju lahko naroči v gostilni tudi »klobase". Mogoče pa to ve in zato ni šel zapisat, da je vindišar-sko narečje nemško. Če je kaj brskal po starih listinah, potem bo odkril, da je „Win-disch" stara nemška beseda za »slovenski" in da so šele v novejšem času začeli tudi Nemci pisati „Slowenisch“.
Pot v Kotmaro vas
Obogaten s takimi izkušnjami se ta zanimivi gospod drugi dan odpravi v Kotmaro vas (Kottmannsdorf), občino, kjer bi 11 od 21 krajev moralo dobiti dvojezični napis. Tu je slišal, da so v Gorjah zbrali podpise proti dvojezični tabli. Ker je to očividno manj kot nič, izzivalno in nesramno zapiše: »In v drugih 10 krajih, bodo mar privolili v dvojezične oznake?" Slišal je tudi, da so nekateri fantje rekli županu, da naj si dvojezične table priskrbi kar na zalogo, da jih ne bo treba vedno znova naročati. Potem iznese še prostaško podtikanje, češ da se slovenski duhovniki čutijo bolj vezane na svoje ljudstvo kot pa na vero in da izostajajo ljudje od maše, ker kotmirški župnik noče pridigati po nemško. Dalje, kako da je bil nagrobnik nekega Abwehrkampferja na pokopališču izginil, namesto njega pa da je bil leta 1945 postavljen spomenik padlim partizanom. Če se je to utegnilo zgoditi, bi človek komaj mogel sklepati, da izginuli nagrobnik ob toliki zavzetosti (ne za pokojne) za ideologijo obrambnih bojev ne bi bil postavljen nazaj. To pa ta dostojni gospod zamolči in noče povedati ali se zanimati, če je bil ali ne, raje prepusti bralca prvemu slabemu vtisu in se potem spravi na padle partizane. Je mogoče »Die Presse" poročala, ko je bil tolikokrat oskrunjen spomenik padlim v Žrelcu?
V Logo vas
S takimi manirami pride zastopnik »Die Presse" še v Logo vas (Augsdorf), kjer pa
očitno ne najde nobenega podobnega o-cvirka za svoje dvomljivo pisanje, zato od same jeze zlobno napiše, da je zaradi dvojezičnih tabel več nevolje kot pa zaradi u-kinitve občine in njene priključitve k Vrbi. Preden se poslovi in obljubi, da bo svoje popotovanje še nadaljeval, se pomudi še v Galiciji, po nemško Galizien in kot dokaz, kako da so vsi proti Simovemu načrtu, privleče na dan obrabljeno zgodbo o slovenskih knjigah v občinski knjižnici, ki jih občina ni hotela kupiti, pa je morala zato dežela seči v svoj žep.
V nedeljski številki dunajske »Die Presse" nas na tretji strani zopet pozdravlja napis: „Wir Slovvenen kampfen ums Oberle-ben“ (Slovenci se borimo za preživetje).
Obisk Bilčovsa
Za vsak slučaj pogleda imenitni član u-redništva še v Bilčovs (Ludmannsdorf), ker ga močno zanima Janko Ogris, župan in deželni poslanec. Kako potuhnjeno je na-tolčevanje tega gospoda, se jasno kaže iz naslednjega stavka:
Da 90 od sto prebivalcev te občine govori oba jezika, v cerkvi pa da prevladuje slovenščina in da stoji na prvem mestu napisano »Oznanilo" potem šele »Bekannt-machung". In spet ne da miru padlim partizanom ter se spravi na samo slovenski na-
Indija je po številu prebivalstva največja demokracija na svetu, saj živi v njenih mejah okoli 550 milijonov ljudi. Vse od svojega početka je bila pod vlado Nehruja povezana s svobodnim svetom, pa je pri tem ubirala socialistična pota in skušala živeti v dobrih stikih in odnosih tudi s komunističnim svetom. Tako že v korejski vojni ni bila pripravljena pomagati napadeni Južni Koreji z orožjem, ampak je nudila le pomoč pri oskrbi, posebno pri oskrbi ranjencev.
Kmalu nato se je pomirila z novim komunističnim režimom na Kitajskem in Nehru je bil njen glavni zagovornik in širitelj ban-dunških petih načel. Prav tako je Nehru izboljšal svoje odnose s Sovjetsko zvezo. Na mednarodnih zasedanjih, tudi na zasedanjih OZN, je bil na splošno bolj naklonjen komunističnim silam kot bloku Združenih držav Amerike. Skupaj z Naserjem v Egiptu, Sukarnom v Indoneziji, Nkrumahom v Gani in Titom v Jugoslaviji je organiziral skupino »neblokovskih" držav, ki so izjavljale, da nočejo biti odvisne ne od ameriškega in ne od sovjetskega bloka, ampak da bodo hodile lastna pota v mednarodni politiki.
Amerika podpira Indijo gospodarsko
Pri tem je Indija dobivala iz leta v leto obsežno gospodarsko pomoč iz Združenih držav Amerike. Brez nje bi milijoni Indijcev trpeli hud glad iz leta v leto. Indijskim voditeljem se je to zdelo naravno in samo po sebi umevno. Kdor ima, naj pač podpira tiste, ki nimajo!
Amerika in ostali svobodni svet je podpiral Indijo, ker je videl v njej tekmeca Kitajske kot zgled za novo nastale svobodne države Azije. Indijski uspeh naj bi služil za zgled drugim azijskim državam. Indija se na te načrte in želje ni ozirala, pomikala se je vedno dalje proti Sovjetski zvezi in s to lani v avgustu, ko je zašla v oster spor s Pakistanom, sklenila celo zavezniško in vojaško obrambno pogodbo.
V mednarodni politiki neodvisna
S sovjetsko podporo je Indija razbila Pakistan v dve državi, v Pakistan in Bangla deš. Sedaj, ko je svoj cilj dosegla, je Indira Gandhi, predsednica vlade in glavna voditeljica Indije, izjavila, da Indija ni na nikogar vezana, da bo ostala v svoji mednarodni politiki neodvisna, kot je bila doslej. Misel, da bo podpirala sovjetsko politiko iz hvaležnosti, je nesmisel, kajti države ne poznajo v medsebojnih odnosih nobene hvaležnosti ali prijateljstva, ampak le korist. Tako so v New Delhiju pripravljeni pozabiti, da so jih Združene države Amerike označile za napadalca v lanskem decembru, ko so indijske čete zasedale Vzhodni Pakistan, in se odkrito razgovarjati z Washingtonom, seveda ne toliko o tem, kar je bilo, ampak o bodočem sodelovanju in seveda — ameriškem podpiranju Indije.
'Indija je dejansko po številu prebivalstva
pis na njihovem spomeniku. Za poduk naj mu bo ob tej priliki povedano, da je v Ijub-Ijani spomenik padlim Avstrijcem z napisom samo v nemščini. In naj tega zavzetega o-pomnimo, da spomin pokojnih povsod spoštujejo, ne glede na njihovo prepričanje.
V nadaljnem članku se ta čudno dostojni gospod pomeni z Jankom Ogrisom in Joškom Tischlerjem, upajmo, da brez potvarjanja smisla odgovorov. Toda na koncu spet zaključi, kakor se nam je že v prvem članku od 8. maja dozdevalo, da bo.
»Čisto na splošno," pravi, »moremo vsekakor reči, da je ne le velik del nemške večine, ampak tudi merodajni funkcionarji slovenske manjšine s Simovo kompromisno predlagano rešitvijo nezadovoljen." Torej meče slovenske in nemškutarske nezadovoljneže kar v isti Žakelj in proti Simi.
»Die Presse" začela izhajati 1848
»Die Presse" je začela izhajati še v c. kr. časih leta 1848, kot glasilo dunajskega kapitala, torej tistega, ki je hotel podjarmiti Slovence, jih nasilno ponemčiti in zgraditi nemški most do morja pri Trstu. Danes je le še odsev starih časov in nekakšen spomin na svojo sorodnico »Neue freie Presse". Toda očividno jih ni ne prva ne druga vojna katastrofa nič izučila in nam hočejo še vedno s starimi naklepi svetiti v novi čas. Monarhija je razpadla, Avstrija je bila priključena in po zadnji vojni cela leta zasedena. Bojimo se, da ji bodo tudi današnje protislovenske gonje in oproščanje nacističnih zločincev vsej škodovalo na ugledu. Komu služi »Die Presse" s takim pisanjem?
poleg Kitajske največja država sveta in reš prevelika, da bi bila satelit komurkoli. Zaradi gospodarske šibkosti in nerazvitosti je kljub temu pri naporih za svoj razvoj vezana na pomoč razvitih držav in mora biti z njimi vsaj v kolikor toliko sprejemljivih, če že ne dobrih odnosih, ako hoče tako pomoč dobiti. »Nevezanost" je torej za Indijo politična gospodarska nujnost!
DVE INTERVENCIJI DR. DRAGA ŠTOKE
Slovenski deželni svetovalec v Italiji dr. Drago Štoka je vložil pri deželnem odboru interpelacijo glede razlastitve obdelovalnih površin v Štandrežu in Sovodnjah za cesto SS 55 in priključek avto ceste Villesse-Go-rica; druga interpelacija na predsednika deželnega sveta prof. Michelangela RibezzP ja zadeva škodo, ki jo prizadevajo tržaf" izletniki na Krasu.
V	prvi interpelaciji pravi interpelant, da so slovenski posestniki sicer pripravljeni prispevati k napredku, toda ne morejo prenašati silne škode, ki jim jo prizadevajo razlastitve.
Dr. Štoka vprašuje, kaj misli deželni odbor storiti za varstvo gospodarskih interesov razlaščenih, to je pripadnikov slovenske narodnostne skupine.
V	drugi interpelaciji opozarja dr. Štoka na ogromno škodo, ki jo povzročajo tržaški izletniki na zasebnih posestvih v tržaški o-kolici s teptanjem trave in s športnimi igrami. Dogodilo se je celo v okolici Bazovice, da so izletniki napadli dve ženski, ki sta hoteli preprečiti škodo, ter ju žalili z rečeni-cami iz fašistične dobe.
Dr. Štoka vprašuje deželni odbor in pristojnega odbornika za kmetijstvo, kaj bosta storila za varstvo naravnih lepot Krasa Pa tudi za preprečitev požarov, ki se širijo p° Krasu in za obrambo našega kmetijstva pred nedeljskimi izletniki.
NA MILIJONE BEGUNCEV
Po podatkih Organizacije združenih narodov, ki imajo poseben oddelek za begunce, je na svetu trenutno med 30 in 40 milijonov beguncev v raznih delih sveta. Okoli 10 milijonov je bilo bengalskih beguncev Vzhodnega Pakistana v Indiji, ki pa so se skoraj vsi že vrnili v svojo novo, neodvisne državo Bengalijo ali Bangla deš.
Arabskih palestinskih beguncev naj hi bilo po arabskih podatkih okoli 2 milijona; Velika večina živi še vedno v taboriščih, ^ jih vzdržuje Organizacija združenih narO' dov v glavnem na račun Amerike. Palestine1 premišljujejo in kujejo zaroto, ki bi naj jih1 pomagala do vrnitve v domovino, ki pa ie sedaj pod oblastjo Izraela.
Ogromno pa je še vedno število begun' cev iz komunističnih dežel.
Indija ostane „neblokovska“ država
Slovenska izbira
Svitanje na Koroškem
Tudi na Koroškem ni stanje več tako, kot je bilo nekdaj. Počasi prodira prepričanje, da domovinstvo ni monopol ene same narodne skupnosti, kar pa ne pomeni, da se je tako prepričanje že utrdilo. Samo tisti, ki vztraja, doseže uspeh in na vsakem od nas je, da se tega čim globlje zaveda. Tudi pri nas nastopa trenutek odločitve, ali se bomo odločili za lastno nastopanje ali pa za dvomljivo povezovanje in taktiziranje. Slediti moramo predvsem naravnemu čutu naših ljudi, saj še ljudska modrost pravi: Ljudski 9las — božji glas. Vsak od nas mora postati po svojih močeh dejaven član naše skupnosti in narediti tisto, kar more. Kajti veliki uspehi se dosežejo predvsem takrat, če se rešujejo tudi majhne stvari, ki jih je cela množica. Ena takih majhnih na prvi pogled, a v resnici za našo lastno in za skupno samozavest tako pomembnih, je redno in javno pogovarjanje v slovenščini, ki je naš najbolj naravni in pristni narodni znak. Ena drobnih, a prav tako pomembnih stvari je v tem, da našim javnim delavcem čestitamo 2a dosežene uspehe v prid vsej naši skupnosti, kajti veliko moč čuti v sebi tisti, ki se zaveda, da ni prepuščen samemu sebi in da ima pri svojem prizadevanju veliko množično oporo; koliko lahko potem več doseže. Vsak posameznik mora odpreti svo-
Akademik Bratko Kreft na Dunaju
Dekanat filozofske fakultete dunajske univerze je pred kratkim povabil akademika dr. Bratka Krefta. V inštitutu za slavistiko je le-ta predaval o slovenski Moderni. Razen tega je imel tudi seminar s slušatelji, v katerem so razpravljali zlasti o umetniški in idejni problematiki Cankarjevega Hlapca Jerneja. Predavanja so se udeležili tudi profesorji slavistike dr. J. Hamm, dr. G. Wytrzens in dr. J. Mareš. Ob tej priliki je prof. dr. Hamm povabil dr. Krefta, da bi prišel predavat tudi naslednje leto. Tako naj bi se vezi med slovensko in avstrijsko slavistiko, ki sta jo utemeljila na dunajski univerzi F. Miklošič in V. Jagič, v prihodnje bolj utrdi-le- Kot naslednji je povabljen akademik Prof. dr. A. Slodnjak.
TC
jo osebnost in se trudi, da ustvarja veselo razpoloženje v slovenski družbi in vzdušje medsebojnega zaupanja. Naj nam bo za
zgled srenja, ta prastara slovenska skupnost in ne malomeščanska prevejanost ali namišljena zvijačnost, po tujih vzorih, kajti vse, kar je bilo zgrajeno na prevari ali preveja-nosti, preide (tudi mogočni Habsburg se je zrušil, ko je postala mera polna), samo pravi narod je živa tvorba in dokler ustvarja, živi.
Bogata kulturna dejavnost
Slovenska Koroška ni tako revna. V primeri s Primorsko nikoli ni doživela takega rušenja in dolgoletnega nasilnega uničevanja, razen v času vojne, ko je bil celotni slovenski narod namenjen uničenju. Slovenski Korošci imajo zelo razvejano kulturno dejavnost s številnimi prosvetnimi društvi in pevskimi zbori, gospodarsko dejavnost z razvejanimi hranilnicami in posojilnicami, knjižno založbo, nekaj šol, dalje prosvetne domove, skratka kapital, ki je več kot zadostna osnova za uspešen start in bi z jasnimi programi in cilji mogel biti kar krepka politična in gospodarska sila, če bi ga preveval duh povezanosti.
Tudi na Koroškem bo prej ali slej postala nujna potreba po osrednjem slovenskem kulturnem domu, slovenskem gledališču, o-srednji bančni ustanovi, trgovsko-gospodar-ski ter industrijski šoli, kot jih zahteva sodobni družbeni razvoj. To so pravzaprav cilji, za katere je treba mobilizirati vse naše in vse napredne sile. Tisti, ki odneha in ne vztraja, ne dobi ničesar. Toda naša prastara demokratična narava nas ne sme zapeljevati, da bi medsebojno za vsako ceno vodili dolgotrajna pogajanja za enotni nastop. Kadar nas pritiskajo od zunaj, se moramo vsi enotno postaviti v obrambo kljub našim različnim nazorom in pogledom. Naj nas tudi ne razkrajajo filozofije in vsemogoče ideje, spočete na tujih tleh, ki jih najdemo v morju tujega tiska. Če zasledujemo svetovno dogajanje, to ne pomeni, da ga moramo kopirati. Treba si je izoblikovati duha presoje in imeti pred očmi predvsem našo domačo skupnost, tako, kot je, z vsemi njenimi potrebami. In ne si misliti, da jo bomo odreševali, potem ko smo prebrali kako knjigo, ki jo je razvpila kaka protestnika moda, po kakšnih francoskih, ameriških ali kitajskih modelih. Temu rečejo slovenski ljudje: zatelebanost. Taka miselnost je muzejska.
france Kropivnik:
(6. nadaljevanje)
Na morje, oj, na morje Adrijansko!
Prelepi Portorož
Tedaj pa se ogsali g. Janko Hutter in Pravi:
. » Ge smo že tu, gremo še dalje v Savudri-1°, kjer so naši otroci na letovanju.«
Avtobus nas zapelje proti zapadu. Skozi z°lo kar zdrčimo. V daljavi vidimo ob 'aorju velik stolp. Uganemo, da bo to mor-s z svetilnik za ladje, kakor v Barkovljah PTl Trstu. Avto zavije bolj na levo. Vozi-> se po ozemlju, širokem hrbtu, poraženim z nizkim drevjem in grmičevjem, aelo se mi je kot na betlehemskih polja-paša za ovce in koze. Kar naenkrat Pa se pokrajina spremeni v prelepo čarob-n° okolico z južnim tropskim drevjem in Nemogočim grmičjem. Prelepe, mogočne •Javbe, hoteli, bari, igralnica, vse je tu. To K Portorož. V avstro-ogrski monarhiji je ' a tukaj poletna rezidenca avstrijskega ctesarja. Prav tako južno ležeča Opatija. V I' d-va kraja navaden zemljan ni smel. Cel žal /e bil strogo zaščiten. Le s posebno iz-J'znico si mogel tja in še to le za kratek as- Le oficirji, aristokracija, cesarska dr-al s svojimi pazi, vlačugami, bigamisti in rdela onih za najbolj nizka tlačanska de-Cesarja in vso buržoazijo je pometla £,Va svetovna vojna, ali kakor bi rekel naš °vek, odnesel jo je vrag. Danes je mož-vsakemu malemu človeku biti tukaj na l°višču, le da je v poletni sezoni precej rago. Ogromen je avtobusni in ves pro-T>l,ct' F- Kopru in v Portorožu sega sloven-a zemlja do morja.
Napisi v petih jezikih Napisi so tu in povsod v slovenščini, hr-vaSčini, nemščini, italijanščini in še v angle-
ščini, pa se nihče zaradi tega ne razburja. Najbolj se odlikujejo prav koroški Nemci ali vsaj taki, ki bi po vsej sili bili radi Nemci v razširjanju lažnih klevet, da tudi v Jugoslaviji nikjer ni nemških napisov. Kaj pa hočete vi na Koroškem s slovenskimi krajevnimi napisi? Saj tudi nemških nikjer ni v Jugoslaviji. Gospodje politiki, župani in drugi, ki govorite o železni zavesi in kažete na Karavanke, češ tu je „železna zavesa". Morda bo to držalo, toda ne za jug, ampak na sever. To pa drži! V Trstu, v Italiji, ki je menda v svobodnem svetu, smo se v hotelu, kjer smo obedovali, zastonj ozirali v jedilnem listu po nemških ali slovenskih oznakah, četudi smo ga obračali na vse kraje vedno isto: italiano. V tej prekleti Sloveniji pa kar v štirih ali petih jezikih.
V Savudriji — otroški koloniji
Naše vozilo nas popelje še v Piran. Na levi morje, na desni pa skalnata stena. Pred nami se pokaže tisti svetilnik, katerega smo videli iz Izole in mesto Piran: mesto pomorščakov in ribičev. Zdelo se mi je, kot kaka trdnjava morskih roparjev. Na misel mi pride grad v romanu francoskega pisatelja Alexandra Dumasa »Grof Monte Cri-sto«, v katerem je bil zaprt. Tukaj ni več vrtov ne njiv in ne travnikov, vse, kar človek potrebuje, pride čez morje in delno iz bližnje okolice. Avtobus ima 20 minut postanka in vozi zopet 7iazaj v prelepi Portorož, kjer zavije na desno. Peljemo se po prav taki, že opisani pokrajini, le, da vidimo več kmetij. Zemlja, ki je bila grobo preorana, je vsa rdeča in ne vem, če se tako zemljo splača obdelovati. Na tej cesti kar mrgoli turistov vseh mogočih registra-
Slovenski dosežki naj nam bodo v ponos
Ko svet odkriva slovenske vrednote, uvaja poučevanje slovenskega jezika na univerze, uvaja slovenske radijske oddaje in odkriva slovensko prastaro poreklo, nam mora to vzbujati le občutek zadoščenja. Po drugi strani pa nas navdajajo s ponosom vsi uspehi in dosežki, ki so jih Slovenci doprinesli svetu. Ta veliki slovenski delež nam bo kmalu predstavila knjiga o pomembnih Slovencih, ki jo v Združenih državah v slovenski in angleški izdaji pripravlja slovenski profesor na univerzi Kent v Ohiu prof. Edi Gobec. Poročajo, da je slovenskih profesorjev na univerzah po svetu skupno okoli dvestopet-deset, torej bi mogli reči, da imamo Slovenci v svetu še eno univerzo. Številni pa so znanstveniki, podjetniki in vsi drugi poklici, kjer so se naši ljudje uveljavili. Slovenstvo je pravzaprav izredno ustvarjalen duh, iz katerega črpamo ustvarjalnih moči. Hudo zablodo delajo tisti, ki v sebi zatajujejo to ustvarjalno silo in se prepustijo romantičnim predstavam, ki jim jih nenehno slika tuji svet preko televizije in živo pobarvanih revij. Toda ta romantika je več ali manj votla in prazna, slepi nas in nam zakriva pot do pravega notranjega spoznanja in notranje rasti, ki že po naravi izhaja iz našega porekla.
Naš mladi svet bo osvobodil samega sebe šele takrat, ko se bo osvobodil te omame, s katero ga v obliki tiskane povodnji revij in večerne TV potrošniško zasipa današnji, povečini vtuje misleči svet; ko se bo zavedel, da dirigirane modnosti, razpihnjene erotične problematike, protestništvo brez vzroka in vse podobno ni nič drugega kot taktika kupčijskega sveta. Prave osebnosti in značaje pa si je mogoče pridobiti le z jasno odkritostjo svojega slovenskega porekla in zavestjo vsega bogastva, ki ga to poreklo vsebuje in ki ga moramo vedno na novih področjih odkrivati. To je pot do naše notranje polnosti.
AMERIŠKE NACIONALNE NAGRADE ZA KNJIŽEVNOST
Triindvajsete ameriške nagrade za književnost so dobili naslednji avtorji: Flanne-ry 0’Connor za „Zbrane povesti", Joseph Lash za biografijo „Eleanor in Franklin", Stevvart Brand za aktualno tematiko v knjigi „Zadnji katalog vsega sveta: pristop k orodju". Nagrado za prevajalsko delo je dobil Austryn VVainhouse, ki je iz francoščine prevedel „Slučaj in nujnost — esej o filozofiji v sodobni biologiji" avtorja Jacguesa Monda.
cij: Italijani, Avstrijci, Nemci itd. Vse hiti na morje. Kako blagodejno vpliva morski zrak in voda na človeka, ki je bolan na dihalnih organih in druge. Kmalu se ustavi vozilo. Tu je Savudrija. Prvi vtis je dokaj slab. Pred nami je stavba, v kateri je turistični urad. Vprašujemo, kje naj bi bila otroška kolonija oz. počitniški dom? Čez nekaj časa pridemo do borovega gozda. V tem gozdu je na stotine avtomobilov vseh mogočih dežel. Tu ostanejo 2 do 3 dni in se peljejo zopet nazaj. Ker se tu nihče ne prijavi, je policija stalno za njimi. Vse pregledajo in vsak mora plačati prijavno takso. Zgodilo se je baje že, da so pri taki kontroli naleteli na zločince, katere je že dolgo iskala »Interpol«. Ni čuda, saj se v tej gneči še kar dobro skriješ. Ne daleč od tega gozda vprašamo nekoga, kje je otroška kolonija. Prav tukaj, nam pojasni. V vodi opazimo nešteto kopalcev in kričanje otrok. Opazimo tudi lepo stavbo. Nek fantek je sedel na stopnicah. Ko smo bili že mimo njega, zavpije v globaškem narečju: »Koj pa vi, dedej, iščete štu?« Janko Hutter pogleda nazaj in vidi svojega nečaka. Fantek se je ranil nekaj na nogi in čakal na gospo, da ga popelje k zdravniku.
V	jedilnici se prijavimo ekonomu in prosimo, če bi smeli odložiti naše reči in če bi mogli dobiti kosilo. Gospod ekonom je vse uredil in nam dejal: »Vse dobite. Plačajte pri blagajni, tam tudi dobite listek za kosilo. Dobili boste isto kot naše osebje in vaši otroci. Imate pa še eno uro časa.«
V	tem času gremo k morju in sedemo v senci na klop. Kmalu priteče še sestra onega fantiča. Nadvse začudena reče: »Dedej, mi pridemo že v torek domov.« Iz Globasnice je bilo več otrok. Vsi so se zbrali po kosilu okrog nas. Na našo prošnjo so bili vsi oproščeni obveznega počitka in smo se šli kopat. To je bil živžav.
Ni pa sreče brez nesreče. Za mojo osebo
SLOVENCI
doma in LOtiu
IZ ŽUPNIJE MARIJA POMAGAJ V TORONTU
Župnijo Marija Pomagaj v Torontu v Kanadi je v marcu t. I. obiskal p. Jože Kokalj D. J., slovenski misijonar v Zambiji. Kazal je film in skiop-tične slike na sestanku Misijonskega krožka.
Prav tako v marcu so župnijski mladinski zbori priredili vokalni koncert ob sodelovanju solistov in instrumentalistov. Mladinsko prireditev je pripravil in vodil Tone Zrnec CM. Na cvetno nedeljo pa je slikar Božo Kramolc v župnijski dvorani priredil razstavo svojih slik.
JAKOB MAČEK — 80-LETNIK
V Ramos Mejii v Argentini je te dni praznoval 80-letnico svojega življenja Jakob Maček. Rodil se je v Dolenjem Logatcu. V prvi svetovni vojni je bil večkrat odlikovan, a končno ranjen in invalid. Ni prevzel kmetije, kot je želel oče — bil je namreč sedmi edini še živeči izmed osmih otrok — marveč je začel z lesno trgovino, ki jo je počasi razvil v veliko industrijsko podjetje. Vihra druge svetovne vojne ga je vrgla iz domovine, prišel je v Argentino in tu z dvojnim delom kljuboval usodi. V Buenos Airesu je zaoral ledino takorekoč praznih rok, a poln trdoživosti in vere v uspeh. In uspel je. Iz te vere pa živi dalje v Ramos Mejii skupno s svojo ženo Marijo. Čas mu hodijo krajšat štiri hčere s številnimi vnuki.
NAGRAJENI SLOVENSKI GRAFIKI
Na jugoslovanskem grafičnem bienalu v Zagrebu so med slovenskimi likovnimi u-metniki, prejeli nagrade oziroma priznanja: Riko Debenjak je prejel posebno priznanje za izredno kvaliteto svojega dela, premijo Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti je prejel Janez Bernik, odkupne nagrade pa Andrej Jemec, Dževald Hozo, Adriana Maraž, Bogdan Borčič, Metka Krašovec in Gorazd Šefran. Žirija zadarskega Plavega salona pa je prvo nagrado prisodila Andreju Jemcu, drugo Ljubi Ivančiču (Zagreb), tretjo pa Bogdanu Borčiču.
AVSTRIJSKI UMETNIKI V MURSKI SOBOTI
V razstavni paviljon arh. F. Novaka v Murski Soboti so povabili troje uglednih avstrijskih likovnih umetnikov: Georga Eislerja, Alfreda Hrdlicko in Rudolfa Schonvvalda. Od ponedeljka, 15. maja, dalje visijo v tem razstavišču njihovi grafični listi. Avstrijski umetniki bodo v Murski Soboti razstavljali do nedelje, 28. maja.
bi se to kopanje lahko zelo usodno končalo. Od obale je kakih dvajset metrov dolg betonski most. Ob koncu pa betonske poševne stop?iice. Znano je, da se morje stalno giblje. Voda enkrat upade, nato zopet naraste. Temu se pravi, kot je znano, oseka in plima. Tistega dne je bila oseka. Grem po betonskem mostu in po stopnicah dol. Zaradi nizke vode moram do zadnje stopnice. Tedaj mi šine misel v glavo: Pazi! Stopnice so tako polžke kakor polž. A bilo je že prepozno. Z desno nogo zdrknem in se z bliskovito naglico postavim z glavo v vodo. Voda je bila le 80 do 100 cm globoka in polna čeri in kamenja. Priletel sem na srečo med dve veliki ostri skali. Z levo roko sem udaril na skalo. S tem pa sem ublažil padec, a kljub temu sem si levo roko v zapestju malo izpahnil, z desno nogo sem udaril po tisti irražji stopnici. Roka mi je začela otekati in me bolela še štiri dni. Le za las je manjkalo, da se ni srečala namesto moje leve roke z ono ostro skalo tista buča, ki se ji pravi tudi glava. Četudi je precej trda, ne vem, če bi zdržala.
Ker pa si tega dogodka nisem vzel preveč k srcu, sem se ponovno spustil v vodo. Tu v Savudriji voda zdaleka ni tako slana kot v Kopru. Če bi bil tukaj sam, bi gotovo ostal še en teden.
Po dobrih dveh urah zlezem iz vode. Začutil sem v želodcu neko praznino. Ne daleč od obale so stale zasilne barake, ob njih pa veliki pisani sončniki. Pod košatim hrastom je pekel na žaru Ljubljančan izvrstne čevapčiče, ražnjiče itd. Naročim čevapčiče. Ker so bili močno popapricirani, me je žgalo še v želodcu. Zato naročim vina Tokajca, da te dobrote dobro zalijem.
»En deci, dva?« poi/praša natakarica.
»Kaj boste tiste frakeljne nosili, to je za žganje, ne pa za vino,« rečem glasno in na videzno jezno. »Prinesite mi ga dva litra ali enega.«	(Dalje prihodnjič)
Ob cabu- povedano’
PRIVILEGIRAN NAROD BREZ PRAVIC...
Zanimiva „logika“ se poraja v možganih vseh kričačev po svojevrstnem ugotavljanju manjšine in to predvsem v svobodn(jašk)ih glavah tako imenovanih koroških patriotov: trdijo, da smo koroški Slovenci lahko deležni naših osnovnih pravic le v primeru, ko se izvrši ugotovitev južnokoroških glav. Kajti tako pridigajo razni branitelji tistega, še zmeraj ogroženega grencland-teritorija. Saj bi bil brez ugotavljanja koroških Slovencev nemški narod sila prikrajšan; Slovenci so namreč privilegirani in bi najraje požrli vsakega ne-Slovenca z dušo in telesom.
Res zanimivi zaključki, zanimiv logičen proces. Slovenci so v očeh nekega Scrin-cija šele tedaj upravičeni zahtevati svoje življenjske pravice, ko bo naš „edini zdravnik v dunajskem parlamentu" zvedel, kje je pravzaprav južna Koroška z svojim grenc-landom. Sicer pa koroških Slovencev še niso ugotovili ter zaradi tega le-ti tudi še ne uživajo svojih osnovnih pravic, zagotovljenih v državni pogodbi. Smo pa privilegirani... ! Z drugimi besedami: ker smo privilegirani in ker potemtakem uživamo tako imenovane posebne pravice (Sonderrechte), nimamo osnovnih pravic. In zato nas je treba ugotoviti.
Ha-ha-ha. Lahko bi dejali: koroški narod — fleten narod ...
-Kuj-
KAJ JE „VINDIŠ"?
V Kleine Zeitung, 17. maja 1972, str. 6, objavljajo pismo bralcev pod naslovom „Na-tionalpolitische Intrige" (narodnopolitična spletka). Prvi odstavek se bavi z vprašanjem, zakaj koroški Nemci ne bi imeli pravice do nemških krajevnih imen. Neki Rudolf Panse iz Celovca je 6. maja predlagal v pismu bralcev, naj bi „Sirnitz“ prekrstili v „Adolfsberg“. Zaradi take »narodno-politične spletke" se razburja neki Franz Pochmann, prav tako iz „Sirnitza“ in nadalje ugotavlja, da se je nemško-govoreče prebivalstvo na Koroškem dokončno odpovedalo narodnemu šovinizmu leta 1945.
Koroški Nemci pa si želijo, da bi se odpovedalo narodnemu šovinizmu „vindiš“ prebivalstvo. Potem bi lahko na Koroškem končno vladal mir. Nadalje pa piše: Pričakovati bi bilo, da bodo postali koroški Slovenci zdaj, ko so jim dovolili dvojezične krajevne napise, končno mirni.
Vprašanje: Kaj bo poreklo „Društvo koroških vindišarjev" (menda šteje celih 17 članov), eden najvažnejših članov hajmatdin-sta, ko mu je nekdo iz „Sirnitza“ očital narodni šovinizem?
Ali pa je mogoče vse skupaj okoli tega čudnega retortnega naroda „vindišarjev“ samo preostanek iz Adolfovih časov?
Pričakujemo jasnega odgovora.
ježek
„BUNDESHEER“ TUDI NA PARTIZANSKEM SLAVJU?
Na spominskem aktu na grobu Hansa Steinacherja je slavnostni govornik Karl Stu-kovnik iz svojega nagovora napravil eno samo ščuvanje proti Slovencem. Končalo se je s stavkom: „Unser Schvvur sei allezeit: Karnten deutsch, frei und ungeteilt!" Po govoru so položili na grob tudi pripadniki avstrijske zvezne vojske svoj venec. Bilo je to vidno soglašanje z organizatorji te prireditve ter slavnostnim govornikom in počastitev dvomljivega patriota.
Zakaj je poslala zvezna vojska svoje zastopnike v Velikovec? Je hotela priznati in počastiti Steinacherjev „Sieg in deutscher Nacht"? Soglaša zvezna vojska s stavkom „Karnten deutsch, frei und ungeteilt"?
Pri tem ne smemo pozabiti, da morajo k vojaški službi vsi avstrijski fantje, Slovenci kakor Nemci. In tudi slovenski davki financirajo zvezno vojsko.
Če torej predstojniki zastopnikov zvezne vojske niso vedeli za izpade Karla Stukov-nika, zahtevamo, naj se vojaška oblast distancira od spominskega govora! Molčanje v tem primeru bi pomenilo soglašanje s prireditelji ter govornikom.
Dne 28. maja bo na Komlu odkritje spomenika padlim partizanom, ki so bili borci proti Hitlerjevi strahovladi in padli v boju za svobodno Avstrijo.
In najbrž bomo zaman čakali, da bodo zastopniki avstrijske zvezne vojske počastili padle s kakim vencem.
Župnik Mucher proti sinodi
Nadvse zanimivo je tudi pisanje »Volks-zeitung" o koroški sinodi. V četrtek, 11. maja 1972, so dali poročilu o zasedanju koroške sinode naslov: „Pfarrer vvarnt Synode“ (Duhovnik svari sinodo). Ta naslov najdemo že kar na prvi strani. Popolnoma jasna je manipulacija, s katero hočejo zagrniti važnejše stvari. V cerkvenem in verskem o-ziru docela brezpomembnemu besedičenju gospoda gosposvetskega župnika VVilhelma Mucherja posvečajo približno dve tretjini članka.
VZ piše v navadnem članku tudi o vprašanju dvojezičnosti, s katerimi se bo bavi la sinoda jeseni. Po mnenju pristojnega odbora rtaj bi bile vse župnije južne Koroške dvojezične. Vsi dušni pastirji v teh župnijah naj bi znali oba jezika, bogoslovcem naj bi bil omogočen študij tudi v Mariboru ali Ljubljani, da bi se izpopolnili v znanju slovenščine.
Mucher, znan po svojih skrajno neznanstvenih pripombah k resni znanosti, je dosegel vsekakor nekaj: Postal je še nekam znan. Zgraža se nad tem, da bi mogla sinoda skleniti, naj so vse župnije južne Koroške dvojezične. V slehernem primeru naj bi župljani sami ugotovili, ali naj so župnije dvojezične. To bi se lahko zgodilo samo z ugotavljanjem manjšine. Za silo bi tudi še zadostovalo ljudsko štetje. Logika gospoda
Isti mojster v nerazlikovanju med državo in cerkveno pristojnostjo se oglaša v VZ tudi še v četrtek, 18. maja, na strani 4 pod pismi bralcev. Pismo se glasi: »Zvveispra-chigkeit" (Dvojezičnost). Podpis: VVilhelm Mucher, Pfarrer, Maria Saal. (Isti dopis objavlja tudi glasilo FPO »Karntner Nachrich-ten" od prejšnjega tedna).
Takoj v začetku obžaluje, da v VZ, 11. maja, niso tudi zapisali, da je pri raznih ugotovitvah manjšine potreben 30-odstotni ključ. Če bi se torej pri kaki ugotovitvi manjšine izreklo v kaki župniji 30 odstotkov ljudi za Slovence, lahko velja župnija pravno za dvojezično. Samo v takih župnijah potrebuje župnik izpit iz slovenščine, sicer mora biti „čisto nemški", to se pravi, ni mu treba znati slovensko. Isto naj bi veljalo tudi za zastopstvo pri župnijah, v dekanijah in v škofiji. Če te meje ne bi upoštevali, bi se godila ..kričeča krivica" in bil bi »večni nemir", ker bi tako neznatna manjšina, ponekod samo 10,5 odstotka, ponekod še manj — zasedla vsa mesta in odrinila »preveliko večino Nemcev". Majhni brat bo požrl velikega. Ugotovitev manjšine in 30-odstotni ključ sta edini osnovni pogoj za pravično rešitev, kajti to pravilo velja (tudi za razne nemške kraje, recimo Božen v južnem Tiro-lu? op. p.) vsepovsod na zahodu. Na necerkvenem področju je ta meja še večjega
GRADEC
(Promocija)
Na graški univerzi je zaključil pravni študij Zdravko I n z k o iz Sveč v Rožu. Mladi pravnik je maturiral na Slovenski gimnaziji leta 1967. Promocija bo 31. maja.
Iskreno čestitamo!
Slovensko prosvetno društvo „Danica“ v Št. Vidu v Podjuni vabi na
PEVSKI KONCERT
ki bo v soboto, 27. maja 1972, ob 20. url pri Voglu v Št. Primožu.
Nastopajo graški študentje pod vodstvom Aleksa Šušterja.
Prisrčno vabljeni!
svoje jasno — in seveda vselej edino pravilno in za večno življenje zveličavno — mnenje. Najsi smo to koroški Slovenci, najsi sta to naša učenika in apostola Ciril in Metod. Ko se že zgraža gosposvetski župnik zaradi »premočnega" zastopstva Slovencev pri sinodi, naj poišče vzroke. Morda jih bo našel tudi pri svojem delovanju. Dejstvo je, da je na Koroškem več slovenskih duhovnikov, kot bi jih »smelo" biti. Dejstvo je, da je versko življenje med Slovenci bolj razgibano in živo kot med Nemci. Dejstvo je tudi, da župnija Gospa Sveta ni ravno primer zdravega in močnega verskega življenja. Če bi gospod župnik gosposvetski skrbel malo bolj za dušno pastirstvo in ne bi hujskal stalno popolnoma nekrščansko proti Slovencem, bi se mogoče to poznalo celo v njegovi častitljivi župniji.
Poznamo nesrečne dobe, ko se je Cerkev preveč brigala za posvetno oblast, ff’’' črt deželnega glavarja in njegove vlade predvideva za dvojezične napise 20-odstot-ni ključ. Gospod Mucher je bolj papeški kot papež, zaganja se na 30-odstotni ključ. Skupno z najbolj včerajšnjimi pripadniki nemškega nacionalizma, ki so svojemu narodu bolj škodovali kot koristili, zahteva u-gotovitev manjšine. Seveda v zastrupljenem koroškem ozračju, ki ga zastruplja tudi »duhovnik Kristusov", »katoliški" župnik VVilhelm Mucher, ki dokazuje s svojim ravnanjem, da nikoli ni razumel, najbrž ni hotel razumeti Kristusovega nauka. Zdaj, ko je sinoda dala upati, da se bo tudi uredilo razmerje med škofijskim ordinariatom ter cerkveno hierarhijo in koroškimi Slovenci — in kazalo je dobro — se oglasi človek, ki upravlja kot župnik Gospo Sveto, da bi pomagal uničiti vse, kar se je zgradilo z veliko truda. Dela se zagovornika »zatiranih in o-groženih", zbuja tiste strahove preteklost ki na Koroškem »najbolj vlečejo", kot glL sil pa se poslužuje časopisa Avstrijske ljudske stranke in, če je potrebno, tudi tednika Svobodnjaške stranke.
S tem pa bi se krog tudi že zaključil.
SVEČE V ROŽU (Materinska proslava)
Tudi letos je prosvetno društvo »Kočna" pripravilo materinski dan. Na materinsko nedeljo zvečer smo se pri Adamu zbrali in proslavili naše matere s petjem, godbo in deklamacijami. Poleg moškega zbora, ki ga je vodil prof. dr. Anton Feinig, je nastopil pod vodstvom učiteljice Marije Inzko tudi otroški zbor. Iz svežih grl so prepevali: Han-zi, Andrej, Lucija, Tatjana, Marija, Barbara, Joži in Danijela. Solist je bil Joži, ki je s čistim glasom zapel pesem o zajčku. Ves večer je potekal v prijetnem, domačem vzdušju.
Število akademikov v naši vasi se je spet povečalo. Imamo enega zobozdravnika, sedem profesorjev in v teku pol leta še tri doktorje prava. Decembra lani je promoviral Tomi Partl, Uštinov iz Mač. Maja letos pa Oskar Feinig, sin poštnega predstojnika in Zdravko Inzko.
Za tiskovni sklad so darovalk
Friderik Mak, Ruda	100.-"
Janko Janežič, Leše/Podrožčica 50.-" Hubert Bernot, Nikolsdorf	50.-"
Janez Miiller, Vodiča vas	50.—
Janez Markič, Pečnica	40.-"
Jože Perdacher, Holbiče	20.—
Karel Samonig, Beljak	20.-"
Franc Gasser, Radentheln	20.-"
Jožefa Tazol, Miklavčevo	30.-"
Marija Košir, Loga vas	20.-"
Uršula Valentinič, Malošče	20.-"
Ana Nagrašek, Železna Kapla
VSEM, KI SO DAROVALI, ISKRENA HVALA!
Mladinski dan v Železni Kapli
28. MAJA 1972 V OBČINSKEM ŠOTORU CERKEV VEDNO MLADA Spored mladinskega dneva:
10.00	Zbiranje mladine in skupna vaja za sv. mašo.
10.30 Slavnostna sv. maša
o Posamezne farne mladine naj pridejo z zastavami
•	Med sv. mašo spovedna priložnost
•	Po sv. maši opoldansko okrepčilo
•	Poskrbite si že doma pri farnih vodstvih ali župnikih bone za jed in pijačo.
13.00	Popoldanski program s pestrim sporedom.
Prisrčno vabimo dekleta in fante, mlade, odrasle in vse prijatelje mladine!
Na veselo svidenje!
Pokrajinsko vodstvo
župnika gosposvetskega je vsekakor jasna ko blisk. Tudi načrt deželne vlade za dvojezične napise ne proglaša cele južne Koroške za dvojezično ozemlje, ampak sloni na ljudskem štetju 1961. Če bi torej sinoda sklenila, naj veljajo vse župnije južne Koroške za dvojezične župnije, bi se prekršila zoper pravico o samoodločbi.
Ker pa zna itak večina duhovnikov na južnem Koroškem slovensko, se zdi, kot da je zahteva, naj imajo vsi izpit iz slovenščine, samo stranskega pomena. Toda gospod župnik gosposvetski je zapazil tu ogromno nevarnost. Če bi sinoda privolila temu predlogu (izpit iz slovenščine), bi Slovenci že takoj zahtevali od države isto, kar jim je privolila Cerkev. Zahtevali bi torej izpite iz slovenščine za uradnike pri občinah, na šolah, pri žandarmeriji, carini, sodiščih itn. Kajti to področje bi vendar veljalo po sklepu sinode za dvojezično.
Izpod Božjega groba
Bilo je pred 27 leti, 5. maja. Splošno veselje, da je strašne vojne vendarle konec, je našo okolico zagrnil težak oblak žalosti. V čirkovškem grabnu se je nahajalo veliko skladišče raznovrstne težke municije. Tja so zašli, gotovo po mladi radovednosti, Brdnikov Jozej, Kogelnikova dva, Tonej in Adolf, Krevčev Peter in Lajmižev Igo. Strašna eksplozija je pretresla celo okolico. Mali fantje so bili mrtvi. Neizmerna žalost se je naselila v štirih družinah; z njimi je žalovala cela okolica.
Fantov ni, živi pa še spomin nanje, kar je očitno pokazala lepa udeležba na praznik Vnebohoda, ko je bila blagoslovitev obnovljene kapelice, postavljene tem zadnjim žrtvam velike vojne. Ta spomenik so postavili starši oz. svojci rajnih fantov par let po nesreči. Minilo pa je že domala četrt stoletja, in zob časa jo je začel razjedati. Dobila pa je zdaj novo, lepo skodlasto (šintlasto) streho. Poslikal pa jo je naš domači umetnik
pomena. Sicer bi morali napraviti izpit iz slovenščine tudi vsi uradniki mesta, dežele, države (vsi bi morali na Slovensko gimnazijo) v Celovcu, kajti tudi v Celovcu živijo Slovenci; sicer jih tam ni niti za en odstotek, „a številčno več kot v večini vasi na južnem Koroškem." Če bi odobrili ta sinodalni predlog, bi to južni Korošci odklonili prav tako odločno kot slovenske krajevne napise. Oboje bi napravilo iz pretežno nemške južne Koroške umetno tisto »Slovensko Koroško", ki bi se ponujala Jugoslovanom za naslednji poskus priključitve. Žrtve ne bi bili sinodali, ampak nemški južni Korošci, ki, kot je znano, nimajo zastopstva pri sinodi. Zaradi tega odrekajo vsakemu in vsakemu zborovanju pravico, da bi »z njimi razpolagala".
Znano je, da gospodu Mucherju ne moreš do živega z nobenim še tako temeljitim in neizpodbitnim dokazom. V vsaki stvari ima
Mikcev Jozej. V naše veselje smo ugotovili, da mladi slikar vidno napreduje v svoji u-metnosti, tako da se s svojimi deli lahko povsod pokaže. Nad sto ljudi je prisostova-lo sv. maši in blagoslovitvi. Gospod župnik je govoril o največji čednosti — ljubezni. Razšli smo se vsak s svojo mislijo v srcu: Morda na rajne fante, kakšni postavni možje bi danes lahko bili, morda kaj drugega.
Ali pa smo kaj pomislili, kakšen božji dar uživamo, ko imamo mirne čase?
#
Rajni muzikant Hren je bil veseljak. Pa se je pod to razposajeno skorjo skrivala le tudi resna ideja. Tudi ta je že zdavnaj, gotovo po kaki zaobljubi, postavil ličen leseni križ. Njega ni več med živimi. Pa so se bližnji sosedje zavzeli za to znamenje in čedno obnovili. Tudi ta križ smo obenem blagoslovili. Hvala in priznanje vsem, ki na tak lep način skrbite za ohranitev teh lepih spomenikov!
#/Bela knjiga" o dvojezičnih napisih
Pri seji koroške deželne vlade 2. maja 1972, je predložil deželni glavar dokumentacijo o vprašanju dvojezičnih napisov. Ves papir, ki obse-
ga nekaj več kot pol tiskane strani v „Karntner Tageszeitung", glasilu koroške vladne stranke (3. maj 1972, str. 3), imenujejo „Belo knjigo".
Koroški deželni zbor
obljubil vse pravice Slovencem
Uvodoma navajajo obljubo koroškega deželnega zbora od 28. septembra 1920. Takrat so zagotovili Slovencem vse pravice, narodne in jezikovne. Nadalje pišejo v „Beli knjigi", da prva republika Slovencem ni dala nobene manjšinske zaščite. Po drugi svetovni vojni je bila južnokoroška meja zopet Pod vprašanjem. Državna pogodba pa ni vrnila samo svobode, naložila je tudi dolžnosti, predvsem zaščito narodnih manjšin v Avstriji. Koroška je že izpolnila nekatere obveznosti (šolstvo, uradni jezik itd.), ni pa še rešeno vprašanje dvojezičnih napisov, ki jih prav tako zagotavlja državna pogodba.
Šolsko vprašanje še ni rešeno
Ker se dokument zatem bavi samo z vprašanjem dvojezičnih napisov, je treba nekoliko podrobneje presvetiti trditev, da je Avstrija oz. Koroška izpolnila vse druge zahteve člena 7 državne pogodbe. Šolsko Vprašanje še ni rešeno. Danes je ureditev mnogo bolj krivična kot je bila leta 1945 in tudi še 1955, ko so podpisali državno pogodbo. Dokler se Slovenci kot prizadeta skupnost ne strinjajo s kako ureditvijo, ki ie namenjena njim, vse dotlej se ne more 7'soriti, da je vprašanje rešeno. Isto ve-'1° seveda za dvojezično uradovanje. Kar dokument navaja pod „itd.“ (usw.), je pa 9otovo najbolj zanimivo. Člen 7 vsebuje tudi zahtevo, da mora Avstrija prepovedati Vse organizacije, katerih delovanje je naperjeno proti obstoju koroških in štajerskih Slovencev ter gradiščanskih Hrvatov.
vprašanja. Izpolnjevanje državne pogodbe spada pod dunajsko pristojnost. Koroška je morala preskrbeti primerne podlage, ki jih je poslal deželni glavar 12. januarja 1972 zveznemu kanclerju.
Kje postaviti dvojezične napise?
Vprašanje je bilo samo, kje postaviti dvojezične krajevne napise. Najbolj primerno sredstvo bi bila tajna ugotovitev manjšine. (V izvirniku: Zur Klarung der Frage, wo ..., ware zweifellos eine geheime Minderheiten-feststellung das am geeignetsten erschei-nende Instrument.) Vsekakor smo lahko Slovenci hvaležni deželnemu glavarju za to odkrito besedo, ki bo mogoče odprla oči marsikateremu človeku, ki vidi zagovornike u-gotavljanja manjšine samo pri drugih strankah, kot sta OVP in FPG.
Kam napise?
Nadalje se bavi dokument podrobneje z raznimi stališči, kam napise. Slovenci zahtevajo teritorialni princip. Zaradi razmer na južnem Koroškem je po mnenju deželne vlade ta princip nesprejemljiv. Zaradi tega so vzeli za podlago ljudsko štetje, prvo po podpisu državne pogodbe. V poštev pridejo vasi, kjer je bilo po ljudskem štetju 1961 vsaj 20 odstotkov slovenskega občevalnega jezika v kakršnikoli kombinaciji. Ključ 20 odstotkov je običajen tudi v drugih državah. Ta predlog bi vsekakor ustrezal določilom državne pogodbe, pišejo v dokumentu.
Stališče GVP do dvojezičnih napisov
Deželni glavar nadaljuje s stališčem OVP. 20. aprila jo je vprašal, kaj sodi o načrtu deželnega glavarja oziroma če zahteva ugotavljanje manjšine, kot podlago za postavitev dvojezičnih napisov. 22. aprila 1972 je odgovorilo glasilo OVP „Volkszeitung“, da je Ljudska stranka izdelala načrt o uradnem jeziku in dvojezičnih krajevnih napisih. Ta načrt je predvideval rešitev na občinski ravni in vsebuje vprašanje prizadetemu prebivalstvu, torej ljudsko glasovanje. Načrt Ljudske stranke presega po mnenju deželnega glavarja v močni meri zahtevo po ugotavljanju manjšine, zavrnili pa so ga že zastopniki koroške deželne vlade 5. junija 1967.
Na koncu se bavi dokument še z vprašanjem učiteljev in ravnateljev na „dvojezič-nem“ šolskem območju.
Nasprotniki enakopravnosti na Koroškem diktirajo notranjo politiko
Veliko ta „Bela knjiga" vsekakor ne pove. Je nizanje datumov in pogledov. Dokazuje nam pa, zlasti pri podanju o podlagi za dvojezične napise (ugotavljanje manjšine!), da je sicer konec dobre volje, da pa se silno bojijo vseh nasprotnikov enakopravnosti na Koroškem. Jasno bi jim moralo že biti, ko so celih 17 let razmišljali, kam dvojezične napise, ko so že celih 17 let študirali državno pogodbo, da člen 7 vsebuje pravice in zaščito Slovencev in Hrvatov, da pa ne govori z nobeno besedico o kakršnihkoli „koncesijah“ večinskemu prebivalstvu. Nikjer ni razvidno iz besedila državne pogodbe, da šele čaka ljudskega štetja 1961, podlaga je kvečjemu 1951. Govori o upravnih enotah, o pravicah Slovencev In Hrvatov in dolžnosti Avstrije, nikjer pa o kakih okrnitvah določil člena 7.
ijjiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiinmimiiiiiiiiiiffliiiimiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiMiiiimiffliiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiMimiiMim^
Slovenske zahteve po dvojezičnih krajevnih napisih
Dokument deželne vlade nadaljuje s prizadevanji, da bi le postavili dvojezične krajevne napise. Navajajo Klausov predlog, ki 9a je dobila koroška deželna vlada 27. aPrila 1967. Člani deželne vlade so ga do-bili 9. maja 1967, pri seji 29. maja 1967 so sklenili, naj se udeležijo predvidenih pogovorov na Dunaju 5. junija 1967 namestnik deželnega glavarja VVeiBmann (ČVP), ter deželna svetnika Schober (SPO) in Knaus 7^0). Koroški zastopniki so ta predlog na Uunaju zavrnili. Najvažnejši pomislek je bil, da bi glasovanje po občinah privedlo do neprestanega narodnostnega boja na Kolškem. Tudi zastopniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev so zavrnili >a predlog pri pogovorih s kanclerjem Klau-s°m 27. junija 1967.
V zvezi z 10. oktobrom 1970 so se okrepile slovenske zahteve po dvojezičnih krajevnih napisih, zlasti v časopisih, letakih, pa tudi z nočnimi „mazaškimi“ akcijami. (Zna-je, da je bila prva taka akcija v noči od ■ na 9. oktober 1970.) Ta položaj je skalil ■■dobrososedske" odnose z republiko Slovenijo. Kajti tudi predstavniki SR Slovenije so ako uradno kot neuradno pogosto zahte-Va|i> naj Koroško končno reši to vprašanje. . Ta položaj in bojazen, da bi ugled Avstri-I® trpel zaradi očitnega (v izvirniku: ekla-sntnega) neizpolnjevanja državne pogodbe, sta privedla do tega, da so se le lotili tega
I	V A B I L O	I
1	Zvezna gimnazija za Slovence	v Celovcu	prisrčno vabi na	|
]	Šolsko	akademijo	j
| ki bo v nedeljo, dne 4. junija 1972, ob 14.30 v Delavski zbornici (Arbeiterkammer) | | v Celovcu.	|
|	Na sporedu bo godba	in petje	s prizori.	|
Vstopnice dobite v šolski pisarni Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. | |	Ravnateljstvo |
..........m.umu...IIIIIIIIII.....milil.....................umu..
Na šentjakobski razstavi in prireditvi
(Nadaljevanje s 1. strani)
jasno besedo in posrečeno kretnjo in občinstvo jih je nagrajalo po vsakem dejanju. Posebno navdušeno je bilo ploskanje ob posrečeni Melitini igri na gosli. Igralka se je izkazala tudi kot dobra violinistka.
Prireditev je zaključila vedra dekliška pesem, povezana v baletni ples in vigredno cvetje.
NA GOSPODINJSKI RAZSTAVI ROČNIH DEL
Izredno presenečenje je nudila gospodinjska razstava, ki je zadivila tudi strokovnjake. Bila je nenavadno okusen prerez moderne gospodinjske izobrazbe, kakršno ter-
Odprli elektrarno Džerdap
V torek, 16. maja 1972, sta odprla predsednik Tito in Ceaucescu velikansko elektrarno Djerdap (Železna vrata), ki sta jo gradili Jugoslavija in Romunija sko-raj 8 let. Svečanosti so se udeležili tudi zastopniki podonavskih držav Avstrije, Madžarske, Češkoslovaške in Sovjetske zveze ter jugoslovanskih republiških in pokrajinskih skupščin. Slovensko delegacijo je vo-I*1 dr. Jože Brilej. Predsednika Tito in t-eaucescu sta v svojih nagovorih opozorila na izredni gospodarski pomen te velikanske elektrarne, poudarila trdno prijateljstvo aied Jugoslavijo in Romunijo ter pozvala vse s,le’ naj se bore neomajno za vsestranski Napredek in ohranitev miru.
Elektrarna Džerdap bo proizvajala 11.5 prlijard kilovatov in je peta največja elek-rarna na svetu. Uradno so jo začeli graditi ■ septembra 1964 ob navzočnosti predsed-
nikov Tita in Deja. Zbirno jezero, ki je nastalo za 72.5 metra visokim jezom, bo segalo skoraj do Beograda. To jezero bo tudi omogočilo, da se bo plovba skozi Železna vrata, doslej najbolj nevarno točko na Donavi, skrajšala od 120 na 30 ur. Na vsaki strani državne meje so vgradili po šest generatorjev, ki bodo, kot že rečeno, proizvajali 11.5 milijona megavatov električne energije, ki si jo bosta Jugoslavija in Romunija delili na polovico. V primerjavo lahko navedemo, da proizvajajo vse avstrijske donavske elektrarne približno 5 milijonov megavatov. Nova elektrarna Džerdap bo s svojo proizvodnjo precej ublažila občasno električno stisko v Jugoslaviji. Precejšnja ovira pa je, ker še ni dograjen sistem daljnovodov v tiste kraje, kjer je uporaba električne energije največja, to je na sever in zahod države.
ja od žen in mater sodobni čas. Razstavljali sta osemmesečna kmetijsko-gospodinjska šola in politehnični letnik. V učnem načrtu šole je poleg običajnih teoretičnih predmetov in dnevne prakse v kuhinji, hlevu in na vrtu še celo strojepisje, moderno hranoslovje in ročna dela. Politehnične gojenke pa imajo dnevno 6 ur teorije, štiri ure neposredne prakse, tedensko pridejo na 14 ur kuhanja, 12 ur šivanja in 2 uri ročnosti (Basteln). U-spehe šolanja je predočila razstava.
V prvi dvorani smo gledali okusno pripravljene mesne narezke, različne solate in prikuhe, umetniško prirejene sladice, pecivo v košaricah, torte, sladkorna jagnjeta, krape, kreme, likerje i. dr. Obiskovalci so v misli na svoje matere — bil je materinski dan — imeli krasno izbiro med ježki, srninimi hrbti, poticami, čokoladnimi, sadnimi, kavnimi in drugimi tortami. Sestra-kuharica nam je v poznejšem intervjuju razlagala, da mora moderna kuharica znati v najkrajšem času pripraviti pravilno sestavljena jedila. Posebno važen je pri tem pouk v hranoslov-ju, kako naj uporablja razna živila, kako naj sestavlja dnevni jedilni list, da odgovarja zdravi in tečni prehrani. Zmrzovanje živil je najmodernejša oblika konzerviranja in se mora z njim seznaniti vsaka moderna gospodinja. Končno je važno tudi, kako se jedila servirajo. Tudi ljudje na deželi so danes glede prehrane razvajeni in podeželska kuhinja mora ustrezati sodobnim zahtevam. Gojenke z velikim navdušenjem sodelujejo pri tem pouku, ker jih seznanja delno s popolnoma novo gospodinjsko disciplino. Zato ni čuda, da so pri svoji razstavi same žarele od veselja nad svojo umetnostjo in so rade razlagale gostom podrobnosti.
Gojenke-šivilje so v ostalih prostorih razgrnile gledalcem okusne obleke, krila, bluze, otroško perilo i. dr. Ta del razstave je bil prava visoka šola dobrega okusa, har-moniranja barv in sodobnega prikrojevanja. Moderne gospodinje pa morajo vedeti tudi o drugih ročnostih kot so vezenje, tritika-nje, jedkanje, nitkanje in emajliranje. To so gospodinjske discipline, o katerih nam bodo sestre-strokovnjakinje povedale same kaj več. Vsekakor so se možje sami čudili, kako mnogostranski postaja gospodinjski poklic, in so sledili razstavljenim predmetom z rastočim občudovanjem.
POHVALA GOJENKAM IN SESTRAM Zaključna prireditev je v gledalcih zapustila najboljši vtis in je gotovo najboljša reklama za sestrinsko gospodinjsko vzgojo. Učiteljice same trdijo, da sta bila letošnja letnika posebno nadarjena in marljiva pri delu in učenju, mi pa smo bili še priče dekliške odrske umetnosti v nastopu, melodiji in pesmi. Bodi zato izrečena mladim in starejšim prirediteljicam šolskega zaključka naša iskrena pohvala in zahvala.
DOBRLA VAS (Tatovi na delu)
Za Binkošti so tatovi vlomili v nemško zadrugo v Dobrli vasi, napravili precejšnjo škodo, vendar do zaklada niso prišli. V isti noči pa so imeli tatovi v gostilni pri Martinu Mačeku ob kamensko-tinjskem mostu več sreče. Odnesli so cigarete, žgane pijače in našli tudi denarni zaklad, skupna škoda znaša nad deset tisoč šilingov.
PROBOJ PRI ŽITARI VASI
Na binkoštno nedeljo, ko sta bili mati in hčerka Ana in Marija škof pri maši, so tatovi skozi hišno streho vdrli v hišo. Našli so zaklad nad deset tisoč v gotovini ter nabasali nekaj perila in prekajenega mesa. Napadom na banke v mestih sledijo že ropi v posameznih domačijah.
PLIBERK
Na binkoštno soboto sta skupno življenjsko pot nastopila Herman Žele in Irena Vau-ti, učiteljica na šoli v Pliberku, hčerka šolskega ravnatelja pri Božjem grobu.
Čestitamo!
CELOVEC
V soboto pred Binkošti je brnški župnik Maks Stindl v provincialni kapeli šolskih sester v Celovcu, krstil hčerko prof. dr. Janka Zerzerja in žene zdravnice dr. Marije Zer-zer. Staršem želimo obilo veselja s hčerkico Nado Marijo.
Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi člane in prijatelje na
IZLET NA ŽINGARICO IN PSINSKI VRH Zbrali se bomo v četrtek, 1. junija, ob 7. uri zjutraj pred cerkvijo v Slovenjem Plaj-berku, od koder bomo obiskali že omenjeni gorski svet med ljubeljsko dolino in Medvedjim dolom.
S planinskimi pozdravi!
Slov. planinsko društvo
AVSTRIJA IMA ZMEROM VEČ ALKOHOLIKOV
Avstrijski zdravniki so v skrbeh. Ljudem vino tako dobro tekne, da je smrtnih žrtev alkohola prav toliko kot mrličev v cestnem prometu.
Po najnovejših statističnih podatkih popije vsak odrasli Avstrijec poprečno 40 litrov vina na leto, s čimer šestkratno prekaša Švicarje in zahodne Nemce.
Zaradi tega ima Avstrija v evropskem obsegu največ smrtnih žrtev skrčenih jeter. Kljub tej vznemriljivi, po vsej deželi znani ugotovitvi v Avstriji nenehno narašča število alkoholikov.
V ZDRAVILIŠČU ONSTRAN POLARNEGA KROGA ZELENJAVA VSE LETO
Na polotoku Tajmir v Sibiriji nedaleč od rudarsko-metalurškega centra Norilsk onstran tečaja imajo zdravilišče, katerega paviljone povezujejo pokriti hodniki, ob katerih raste okoli 1500 različnih rastlin, med drugim tudi banane. Tam preživlja vsako leto oddih okoli 4500 delavcev in inženirjev.
To niso bolniki, marveč ljudje, nagnjeni k boleznim, ki jih je treba preprečevati. Zdravilišče ima koncertno in filmsko dvorano, telovadnico in opremo za zimske športe. Na jedilniku so vse leto vrtnine, ki rastejo v tamkajšnjih toplih gredah.
v
Spori - 'spori
AVSTRIJSKA NACIONALNA LIGA
V	26. kolu avstrijske nacionalne lige so mogli izvesti samo štiri tekme; slabo vreme je preprečilo popolno izvedbo tega kola. Na vrhu lestvice je tokrat verjetno padla odločitev: slazburška Avstrija je premagala doslej vodečega SK VOEST z 1:0 (1:0), ter je s to zmago napravila avstrijsko prvenstvo še bolj napeto. Sicer so Linčani (VdEST) še zmerom na prvem mestu, zaradi boljše razlike v golih, a imajo enako število točk kot VVacker Innsbruck in dunajska Avstrija: vsak po 32 točk. Razlika v golih je VdEST: 46:19; Innsbruck (VVacker): 42:17; Avstrija Dunaj: 38:29.
Po zmagi nad VdEST ima sedaj celo salzburška Avstrija teoretično možnost, da zasede prvo mesto avstrijskega nogometnega prvenstva. Dve od skupno štirih igranih tekem so bile za obstanek v ligi izrednega pomena. Pri tem so vsa domača moštva zmagala. LASK je že v petek premagal doma Bischofshofen s 3:1 (3:0), Simmering pa je v nedeljo dobil tekmo proti Vienni z 2:1 (1:1). V štajerskem derbiju je graški Sturm premagal Donavvitz z 1:0 (0:0).
V	štirih srečanjih je padlo devet golov. Gledalo pa je tekme 28.000 gledalcev, od teh jih je bilo v Gradcu 12.000, v Salzburgu 10.000.
Na lestvici strelcev vodi še nadalje Ul-mer od VdEST s 13 goli. Sledijo: Flindt, Ko-gelberger, MiBfeld, Stendahl (po 12 golov); Hala, Pirkner (vsak po 11 zadetkov); Riedel, Leitner (po deset zadetkov) in Ritter, ki je zadel mrežo devetkrat.
JUGOSLOVANSKI NOGOMET
Od slovenskih predstavnikov v jugoslovanski 1. zvezni ligi uspeva le ljubljanska Olimpija. Brežigrajski nogometaši so dosegli tretjo zaporedno prvoligaško zmago, ki je bila to nedeljo izdatnejša kot obe prejšnji, ko jim je po enkrat uspelo premagati nasprotnega vratarja. Tokrat je Olimpija imela v gosteh doma močno moštvo Borca iz Banja Luke in ga visoko premagala z rezultatom 5:1 (5:0). S to zmago so Ljubljančani
AMERIŠKA FILMA NA KITAJSKEM
Kitajsko filmsko občinstvo bo prvič imelo priložnost, da se seznani z nekaterimi dosežki ameriške filmske industrije. Kitajci so namreč izbrali dva ameriška filma, ki ju bodo prikazovali po kitajskih kinematografih. To sta Jane Eyre, romantični film po romanu Charlote Bronte, ki je bil zelo priljubljen v Evropi v prvih povojnih letih, in Joe Hill, film o življenju ameriškega sindikalnega aktivista. Po besedah šefa prodaje ameriške producentske hiše „Sagitarrius“ Saymoura Meyerja so sporazum o nakupu ameriških filmov dosegli na kitajski ambasadi v Londonu pred približno tremi tedni.
"šport - šport
potrdili svojo dobro formo. S tem novim u-spehom se je Olimpija uvrstila s svojimi 27 točkami na deseto mesto.
Drugi slovenski predstavnik Maribor pa na žalost ne bo drugo leto več ostal v skupini najboljših moštev v Jugoslaviji. Mariborčani izgubljajo tekmo za tekmo. Sedaj se jim maščujejo neodločeni rezultati v jesenskem nogometnem prvenstvu. Tedaj so mariborski nogometaši najmanj osem tekem igrali doma neodločeno. Vse drugače bi iz-gledalo z njimi, če bi od teh neodločenih dobili nekaj tekem. Imeli bi gotovo okoli 25 točk. No, pa dajmo ugibanja na stran. Maribor je pretekli četrtek igral doma s Hajdukom in izgubil z 2:1. V nedeljo pa so slovenski nogometaši igrali v Beogradu z odlično Crveno zvezdo in izgubili tekmo. Maribor je na zadnjem mestu in ima le 18 točk.
Na lestvici jugoslovanskega prvenstva vodi še zmerom sarajevski Željezničar z 42 točkami, krepko mu sledi Crvena zvezda s 40 točkami, Beograd jih ima 37, Vojvodina pa 36. in tako naprej.
EVROPSKI POKAL NARODOV
Madžarska — Romunija 2:1 (1:1)
V sredo, 17. maja, je madžarska nogometna reprezentanca v Beogradu v tretji igri premagala ustrezno romunsko reprezentanco z 2:1 (1:1). Po prvih dveh tekmah je bil namreč izid neodločen (1:1 in 2:2). Tekmo je gledalo 50.000 gledalcev.
Madžari se bodo v polfinalu pomerili s Sovjetsko zvezo, v drugem polfinalu pa bo na vrsti tekma Belgija — Zah. Nemčija.
Pokal UEFA Tottenhamu iz Londona
Enajsterica Tottenham Hotspur je osvojila pokal UEFA, potem ko je v povratnem srečanju dosegla proti moštvu VVolverhampton
Rdeči križ spada med največje organizacije na svetu. Začetnik in ustanovitelj Rdečega križa je bil švicarski zdravnik Henry Du-nat.
Kot mlad fant se je udeležil strašne bitke pri Solferinu. Tam je doživel grozoto vojske. Videl je mrtve vojake, vojake brez rok in nog, nekatere brez čeljusti, za katere se nihče ni brigal. To ga je notranje tako razburilo, da je kratkomalo zbral nekaj ljudi okoli sebe in jih začel navduševati za sanitarno delo na bojiščih. Že kmalu je lahko pozval nekaj držav, naj njegovo delo ratificirajo; to se je zgodilo v Ženevski konvenciji 1804. Danes priznava njegovo delo 117 držav. 1917 in 1944 je bil Rdeči križ nagrajen z Nobelovo nagrado za mir.
Geslo Rdečega križa „pomagati“ so ponesli idealisti na vse kontinente sveta. Ni
VVanderers neodločen izid 1:1 (1:1). Tottenham je namreč v prvi tekmi zmagal z 2:1.
BRANKO ELSNER POMAGA
INNSBRUCKU
Znani slovenski nogometni strokovnjak Branko Elsner je močno zaposlen. Izpolnil je namreč željo svojega bivšega kluba inns-bruškega VVackra in mu v finišu priskočil na pomoč.
SLABA BILANCA JUGOSLOVANSKIH
BOKSARJEV
V	finalnih dvobojih 10. balkanskega prvenstva v boksu v Ankari, je izmed treh jugoslovanskih boksarjev le evropski prvak Mate Parlov obranil naslov prvaka z zadnjega prvenstva v Titogradu. V najlepšem finalnem boju je prepričljivo premagal Romuna Stumpfa, s katerim se je boril tudi v finalu evropskega prvenstva.
V	PODLJUBELJU BELGIJEC PRVAK
V	MOTOKROSU
Zmagovalec 5. dirke za SP v motokrosu z 250 kubičnimi motorji, je 29-letni tovarniški dirkač japonske tovarne Suzuki, 5-krat-ni svetovni prvak Belgijec Joel Robert, ki je na uspeli prireditvi v izjemno težavnih razmerah in ob lepem vremenu, ki je privabilo 10.000 zadovoljnih gledalcev, dobil obe vožnji. Sloviti Belgijec vodi v skupni oceni za SP s 57 točkami in ima vse možnosti, da na preostalih sedmih dirkah obrani naslov svetovnega prvaka.
ŠE TROJICA ZA OLIMPIADO
Za olimpijske igre v Munchnu so se kvalificirale vaterpolske reprezentance Romunije, Španije in Bolgarije, ki so zasedle prva tri mesta na kvalifikacijskem turnirju. Vrstni red: 1. Romunija 14 točk, 2. Španija 12, 3. Bolgarija 9, 4. Grčija 8, 5. Švedska 7, 6. Francija 3, 7. Anglija 2, 8. Avstrija 1 točko.
važno, da se pomagači zbirajo pod znakom križa, ali polmeseca, kot v arabskih državah, ali pod sončnim levom, kot v Perziji, važna je pomoč potrebnim. Tej organizaciji je u-spelo, da je premostila vse rasne in svetov-no-nazorske zapreke. Vsa organizacija sloni na prostovoljni osnovi, ker delo ne bi imelo nobenega učinka, če bi koga k delu prisilili.
Poleg tega ohranja ta organizacija univerzalnost in solidarnost med ljudmi. Cesto odstranjuje uspešno težave, ki nastanejo zaradi ideologij, različnih kultur in jezikov. Trudi se, da zmanjša razliko med bogatejšimi in revnejšimi sloji, konfrontira ošabnega bogatina s problemom proletariata. Zoperstavlja se analfabetizmu, epidemijam, revščini in skuša učinkovito pomagati ob naravnih katastrofah. V ta okvir spadajo tu-
Uspeh dijaka Slovenske gimnazije
Pred kratkim je bila na Dunaju „olimpia-da“ v ruščini. Tekmovanja, ki naj bi pokazalo, koliko so se avstrijski dijaki naučili ruščine, se je udeležil tudi Anton S c h e I -Sander, sedmošolec na Slovenski gimnaziji. Zasedel je častno četrto mesto. Upoštevati pa moramo, da je na Slovenski gimnaziji ruščina samo prosti predmet, in to od šestega razreda naprej. Vsi drugi udeleženci „olimpiade“ prihajajo z gimnazij, kjer je ruščina obvezen predmet. Nekateri se je menda že učijo sedem let.
Ruščino poučuje na Slovenski gimnaziji profesor Anton M a 11 e.
Dan Blocker — umrl
V soboto, 13. maja, zvečer, je po težki bolezni v Kaliforniji umrl televizijski junak Dan Blocker, star 43 let. Pri nas je bolj poznan kot „Hos Cartwright“ iz televizijske serije „Bonanca“. Zdravniki v bolnišnici so ugotovili, da je umetnik umrl za pljučno kapjo. Njegovi domači so ga prepeljali v bolnišnico, ker je že komaj dihal, tam je kmalu nato umrl. Ob smrtni postelji je bila zbrana vsa njegova družina. Dan Blockerjevo pravo ime je bilo Daniel Blocker in je svojo mladost preživel v Texasu, kjer je spoznal življenje rančerja, kot ga nam tudi prikazuje „Bonanca“.
„Največ časa v svojem življenju sem se moral boriti. Imenovali so me .velikega’, vsako soboto sem se moral pretepat z najmočnejšimi v vasi", je pripovedoval Dan Blocker.
Sprva je bil učitelj, pozneje je študiral na univerzi, toda tam mu ni bilo všeč, izsti', je ter se potem posvetil igralskemu poklicu. Velik je bil 1,90 m in je tehtal 136 kilogramov. Bil je zares najbolj priljubljen igralec „Bonance“; s svojo naivnostjo si je pridobil mnogo občudovalcev. Dan Blockerju je film prinesel milijone, saj se je od leta 1959 u-kvarjal le še s filmom. Najprej je imel manjše vloge, potem se je posvetil serijski filmski produkciji „Bonanci“. (Posnel je okoli 1000 serij.)
Od leta 1952 je bil oženjen, bil je oče štirih otrok ter je znal svoj denar dobro u-pravljati. S prijatelji je ustanovil družbo „Bonanca-lnternational“, ki ima svoje podružnice po vsej Ameriki, poleg tega pa še celo vrsto restavracij. Na Nizozemskem pa je imel tovarno za hitre čolne. Ker mu življenje samo v Združenih državah Amerike ni ugajalo, se je preselil v Švico.
di številne šole za reveže, kjer se ti duhovno obogate in zastonj nauče raznih poklicev.
Tudi v deželah z višjim standardom dela Rdeči križ aktivno. Tu posveča pozornost predvsem mladini, ki jo skuša prepričati, da se aktivno vključi in nekoč sama prevzame delo in vodstvo te edinstvene humanitarne organizacije.	Peter Millonig
Kako deluje Rdeči križ?
Udeleženec seminarja v Bad ischlu poroča:
gjhiiiiiiuiiiiimraiiimiHiMimiiiiiimiiiiiiiiimimmmiHiiiiiiHiiiiiiiimmiNiimiimiimiiiiimiiimnMiiiimiiimuiiiiimiuji
j Zadnja pravdaj
| Spisal J. S. Baar, iz češčine prevedel V. Hybššek 2 i
MiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Stari oče ni segel po biču, ampak je resno spregovoril: ..Martin, nisi več majhen otrok, enkrat že moraš začeti, torej hajdi pred vola; danes boš pokazal, kaj znaš. Spelji sam!" Vsi so tiho poslušali in vsi so si mislili: »Glejte, glejte, stari se je naveličal kmetovanja, odpoveduje se vladi." Martin pa se je z veseljem lotil danega mu posla. Dolgo ga je že jezilo, da mu oče še vedno ne zaupa, da vozi iz gozda prav na cesto sam in mu šele tam prepusti bič in vprego. „Oje držati in ne izpustiti, — pa naj se zgodi, kar hoče. Živina sme iti samo korakoma, bogvari v skok! To bi bilo napak, nihče na svetu ne bi mogel voza zadrževati. Voliči — jaz sam — in voz, — vse bi šlo na drobno. Za življenje gre," si je v duhu ponavljal mladi Porazil, ko je stopil pred vprego na sredi ozkega, po hudourniku razdrapanega pota, in vzel okovani konec ojnice v žuljavo desnico. Kakor oče, tako je tudi on naredil na tleh pred seboj križ z bičem in takoj nato zavpil: bij! Že ni bilo več časa, da bi se ozrl, dokler ni stal voz na trdi državni cesti pod gozdom. Šele tukaj je Martin ustavil in se ozrl. »Dobro si speljal," ga je pohvalil oče in pristavil: „Še bolje kot jaz. Videti je, da si močnejši, — oje držiš kakor s kleščami, s petami se upiraš, da kamenje kar leti
izpod nog." Kakor bi ga božal s svileno ruto, tako je prijala Martinu očetova pohvala, toda branil se je, kakor mu je velevala vljudnost in spoštovanje do očeta: »Hrust sem, oče, kakor vi, toda meriti se z vami vendar ne bi hotel!" In oba skupaj sta odvezala zavoro in jo vrgla na voz, da ne bo cestar zabavljal, da mu kvarita cesto. Gašperjevi so jo sedaj mahnili po bližnjici proti domu. In glej, stari Porazil ni krenil za njimi, ampak se je kot klešče držal voza.
»Oče, ne greste z nami?" ni dalo gostački, da ne bi vprašala.
»Ne grem," jo je kratko odpravil Porazil; ko pa se je Gašperica že skoraj prav pri Klenči ozrla, je zagledala kmeta, kako maha z rokami v zaupnem govoru z Martinom, in da preti celo s pestjo.
Nekaj je gostački prišlo na misel, toda hitela je za možem in hčerjo, ki sta jo bila malo prehitela, in niti črhnila ni o tem. Oče in sin pa sta v resnici govorila resne stvari. Kar ustrašil se je Martin, ko je bil udaril stari nanj meni nič tebi nič: »Čas je, da se oženiš!" Martin se je v zadregi nasmehnil in rekel: »O, saj se ne mudi še tako!"
»Mudi se, da boš vedel," je vztrajal oče trdo pri svojem, »sit sem že gospodarjenja s tujimi ljudmi. Po materini smrti se nisem ženil zaradi tebe in Adama, hčere mi pa Bog ni dal, in tako sem se z gostači pretolkel in jih vzel k mizi, da nam je kdo kuhal in pral. — Pa mi bo morda še žal."
»Gašperjevi so dobri ljudje," se je oglasil Martin. Oče ga je ošvrknil s pogledom, a je nadaljeval, kakor bi ne bilo nič: »Gospodinja mora priti v hišo, in doto mora prinesti; z doto izplačamo tvojega brata Adama in zagospo-
darimo takoj z vsem skupaj. Z Manco menda, fant, ne misliš zares?" Voz je veselo ropotal po beli cesti, toda oče in sin sta po tem vprašanju umolknila. Porazil je trenutek potrpežljivo čakal na Martinov odgovor, a ko ga ni dočakal, je začel vnovič govoriti: »Za tri tisočake ti prepustim posestvo. Samo kot si izgovorim. Tri tisočake odšte-ješ Adamu in vse posestvo bo tvoje. — Deklet je povsod kakor cvetja, lepih in petičnih; silijo k nam, same se po-nujajo; povsod te bodo radi videli, kjerkoli potrkaš, povsod bodo odprli. — Kaj molčiš kot kamen? Govori, da bom vedel, kako in kaj!" je kar naravnost povedal stari kmet, ki je v vseh rečeh in povsod ljubil iskrenost in jasnost.
»Ne jezite se, oče," je odvrnil sin, »nobene druge ne maram kakor Manco."
»Našega gostača — Gašperjevo Manco?"
»Da, to — in nobene druge!" je pritrdil tiho in odločno Martin. Stari je čutil, kako se je nekaj podrlo v njegovih načrtih, kako se ruši — maje in pada, o čemer je tolik0 razmišljal, kar je tako dolgo zidal v svojem duhu kot temelj bodočnosti svoje in svojega rodu. Vse to se je raz-hlinilo v dim. Ta svojeglavni sin mu je prekrižal račun. Bi* je jezen in žalosten obenem, zmerjal in jokal bi bil najrajši obenem, toda premagal se je in je rekel čez trenutek ledenomirno: »Tako, tako, Martin! Ravnaj, kakor veš; tak° boš ležal, kakor si boš postlal; toliko pa si že razumen, da ne boš vzel posestva, če vzameš Manco; še enkrat pravim — izberi si! — Ali Manco ali posestvo!"
»Sem že zbral —“ je odvrnil sin; »brez posestva b°m živel, — a brez Mance ne."
»Dobro je," je pokimal Porazil z glavo, »kakor sem i"e'
Buialtisošli
MILČINSKI — NOVAK
Beljak /m solda
lutalcem je pošla solata in je bilo to Nerodno ne le za kuho in za gospodinje, Nego tudi za butalski žep, kajti niso kaj vedeli in kam, kadar so prišli v trgovino po solato in jim je od stotaka ostal le drobiž, in to ni bilo redkokrat.
Pa so moževali in nazadnje sklenili: Ni drugače, treba je vzeti obmejno prepustnico in z njo v Avstrijo po zelenjavo, kajti je tam lepša in cenejša. Dejali so, da bo pot dolga, zato bodo vzeli salamo in kruh s seboj, da ne bodo trošili šilingov po restavracijah. In še zastran „švercanja“ so moževali, ali bi kazalo vzeti kaj več dinarjev na Pot, kot je dovoljeno, kajti carina je neznansko sitna in so na meji vsake sorte pregledi.
Je dejal najpametnejši: „Stotaki se najbolje menjajo. Veste kaj, dajmo vsak svoj denar Piškurjevemu Ražmu, največjo ima številko čevljev, lepo naj spravi stotake pod Podplat in ne bo taka škoda, če ga cariniki dobe, kajti tako bodo pobrali denar samo eNemu, drugače pa se zna pripetiti, da ga Pobere dvema ali vsem."
Pa so sklenili, da je ta beseda modra, in so kupili povratno karto za vlak in se odpeljali.
__ Vozili so se skozi tunel in mimo dveh ca-
's da so prišli v prekrasno mesto Beljak. T&m je zelenjave, da pokajo izložbene šipe °d nje in se tej zelenjavi pravi nemško „Ge-Niuse".
Tam zelenjavo tudi prodajajo. Pa so nakupili Butalci dvanajst mrež razne zelenjave: solate, paradižnika, cvetače, paprike in kar je še take reči, in so Beljačani jako prijazni ^udje: dovolili so jim, da lahko še pridejo, ^edar jim bo česa treba, seveda za denar.
Butalci so bili silno zadovoljni in so stopi-'i še po drugih trgovinah, da zapravijo pretihotapljeni denar — potem bi krenili zopet domov.
pa je bila tudi v drugih trgovinah čisto drugačna postrežba kot v Butalah in se je “utalcem zgodilo, da so bili novi od podplatov do frizure, še preden so utegnili posedati, kaj bi pravzaprav radi. In so bili oble-Ceni in obuti tako lepo, da drug drugega niso več poznali, nego so se izpraševali, iz -Ctere občine si in kam si namenjen.
-Ta reč jim ni bila všeč. Natovorili so mre-
LE DOTIK — IN VODA ŽE TEČE
ATa nemškem trgu se dobijo naprave, ki e}ujejo ob lahnem dotiku roke. Statična stikala odpirajo zaklopke, iz elektronsko opravljanega grelca začne voda teči v tre-nutku, ko se roka približa armaturi.
že z zelenjavo, odpravili se na pot v Butale in so jim begale glave nemajhne skrbi, kako priti mimo carine.
Sedeli so v čakalnici in čakali na vlak; tedaj se jim je zahotelo južine.
Izvlekli so salamo in kruh in ju pričeli na-tepavati. K salami in kruhu gre zelenjava, postavim paradižnik ali paprika. Pa so ba-rali v kolodvorski restavraciji in prosili natakarja za paradižnik ali dva. Ni ga imel ali ga ni maral dati ali jih ni razumel: ne v tej restavraciji ne v drugi niso dobili paradižnika ne paprike. In so suho morali jesti salamo s kruhom. Ni jim dišala. Žejni so šli na vlak: salama in kruh brez zelenjave ni južina!
Ko pa so se pričeli z mrežami prerivati na
ALLAN MARSHAL:
vlak, so se jim lica zasmejala od ušesa do ušesa: „lskali smo paradižnik in papriko po restavracijah, pa ju imamo sami dvanajst mrež ... !“
Bili so potolaženi in so se žurili z vlakom proti Butalam.
Čim bolj pa so se bližali domači občini, bolj jim je rasla skrb, ali so pravi ali niso pravi. Preden so jih šilingi zanesli v trgovine, so bili še pravi, potem pa so se izpre-vrgli.
Pozno zvečer so dospeli v Butale in izstopili iz vlaka. S strahom je vsak stopil v svoj blok, ponižno pozvonil in vprašal, ali je gospodar doma.
Pa so povsod prejeli odgovor, da gospodarja ni in da je šel v Avstrijo.
Sedaj se je vsak oddahnil in je rekel: „Hvala .švercanju’, pravi sem! Če bi pa zdajle gospodar bil doma, joj meni, ne bi zvedel, kdo sem in kam naj se obrnem. Še pokojnine bi mi, rajtam, ne priznali!* 11
In so bili zelo veseli in, ko so jih izpraševali, kakšno mesto je Beljak in ali je postav-nejše od Butal, so dejali:
„Kaj bo postavnejše — niti enega kupa snega ni več na cestah, da bi človek za njim počeni, kadar je nuja!“
Prijatelji in moje zdravje
Pred nekaj dnevi sem s slastjo pojedel svinjske kotlete in kumarično solato. Zdaj pa me zaboli žolč, če pojem eno edino zrno suhega grozdja.
Do vsega tega je prišlo zaradi želje, da bi si »okrepil zdravje".
Drugi dan je prišel k meni prijatelj George. Dejal mi je:
„Bled si. Jej, kolikor je največ mogoče na pol surova jetra, pa boš dobil več krvi!"
„Toda jaz ne prenašam okusa surovih jeter!"
„Potem pa vzemi pilule! Vsaka pilula na-domestuje četrt kilograma jeter. Vzeti moraš po štiri pilule pred vsakim obrokom."
„To je skupno tri kilograme jeter na dan. Ali ni preveč?"
„Morda se motim," je odgovoril George; „morda vsaka pilula ne nadomestuje četrt kilograma jeter, ampak samo osminko. V tem primeru vzemi po šest pilul."
„Raje bi pričel s štirimi," sem pripomnil.
„Lahko,“ se je ljubeznivo strinjal George.
Naslednjega dne sem srečal Billa in sem mu pripovedoval, da sem pričel uživati jetrne pilule, da bi se okrepil.
„E, vidiš, jaz imam ravno to, kar je tebi potrebno," mi je dejal Bill. „Ali se spominjaš na okrepilno pijačo ,Tonic’, ki jo je jemala moja žena? Pripovedoval sem ti o tem."
„Da.“
„No, vidiš, tudi jaz sem jo jemal in se ni-
koli v življenju nisem bolje počutil. Izdelana je po receptu slavnega zdravnika. Prinesel ti jo bom!"
In res mi jo je prinesel.
„V njej je železo, strihnin in arzenik," je dejal Bill.
..Imenitno!"
„Kaj pa je s tvojimi lasmi?"
„Kaj pa naj bi bilo z njimi?
„Saj boš kmalu postal plešast kot jajce."
„Res je,“ sem pritrdil.
„Ne vznemirjaj se, vse to bom uredil!" me je prepričeval.
Odšel je in se kmalu vrnil s pločevinasto škatlo za tobak, napolnjeno z nekakšno rumeno mastjo.
„To sem sam pripravil," mi je dejal ponosno. „To je mešanica žvepla in posebne zdravilne masti. Prehajala je iz roda v rod."
„Kaj? Škatla?"
„Ne, mast!"
„Saj tudi tako diši, kakor da je ni uporabljal samo en rod," sem dejal.
„Ne oziraj se na to!" me je miril Bill. ..Masiraj z njo glavo trikrat dnevno!"
„Pred jedjo ali po jedi!"
„Po jedi."
#
Kmalu me je obiskal Ralph. Povedal sem mu, kako se krepim.
„Nič boljšega ni kot kava z glukozo," se je navduševal Ralph. „Pij jo zjutraj in zvečer. Ali piješ oljčno olje?"
„Ne,“ sem priznal.
„Moraš ga piti!"
Popraviti moje zdravstveno stanje ni bilo
njiiiiiiiiiimnitiitiiNmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniii|u
Od doma
Kakor biser solza	|
|	po licu je spolzela,
|	duše moje skrito
|	žalost razodela.
|	Ob slovesu tvoja	|
1	roka je drhtela,
|	tvojo srčno bol mi,
|	mati, razodela.	|
|	Ko so roke tvoje	|
|	blagoslov delile,	|
|	tvoje so oči mi	|
|	tiho govorile:	|
|	„Sin, zakaj odhajaš	|
|	v daljno tuje mesto,
|	le zakaj zapuščaš zemljo,	|
1	ki ti služi zvesto?	|
|	Kadar se sadov tujine
|	grenkih boš prevzel,
|	vrni se k nam, sinko:	|
|	dom te bo sprejel.11
|	ANČKA |
BiiiiiMiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiuim
lahko: pričel sem trpeti za slabo prebavo.
Tedaj mi je dal George prašek za boljšo prebavo, ki ga je bilo treba popiti pred jedjo, Ralph pa mi je dal prašek, ki ga je treba vzeti po jedi. Tašča mi je priporočila ribje olje in inhaliranje evkaliptusovih hlapov.
Moja prebava pa je postajala vedno slabša.
Prijatelji so sklenili, da moram jesti za zajtrk samo suho grozdje in orehe.
„Toda s suhim grozdjem in orehi si ne bom opomogel!
„To je naravna hrana," so me prepričevali prijatelji. „Poglej živali!"
Na nesrečo ni bilo nobene živali v bližini.
Ravnal sem se po nasvetu prijateljev. Moral sem hoditi bolj zgodaj spat, da bi lahko zjutraj opravil vse predpisane procedure. Zato pa zdaj ne morem zaspati.
„Veš,“ sem dejal Georgu, »trpim za nespečnostjo."
Odvedel me je na stran in mi dal drobne tablete. To so bile najdrobnejše tablete, ki sem jih kdaj koli videl.
»Vzemi po eno pred spanjem. Ampak nikomur ne pripoveduj, da sem ti jih jaz dal. To je prepovedano prodajati," je dejal. »Dobavil mi jih je neki bolničar, ki pozna nekega zdravnika. Treba jih je vzeti samo tedaj, kadar res ne moreš zaspati."
Vzel sem jih v nedeljo zvečer. Ko sem se prebudil — kako dolgo sem spal, sam nisem vedel — je bila hiša polna prijateljev. Ob postelji je stal doktor. Bilo je torek popoldne: torej sem se pošteno naspal.
Vsi moji prijatelji so stali okoli postelje gologlavi. Moram reči, da možje, kot so oni, snemajo klobuk samo v izjemnih primerih.
„el> ravnaj, kakor veš in znaš. Samo pazi, da ti ne bo kdaj Zal in ne boš drugih dolžil."
-Ne bom, oče."
»Fant, v gostaštvu se težko živi, — naše posestvo, to Pa je kaj drugega. Dninar je dninar, če ne dela, tudi jesti Nima."
»Samo da ima človek, kar ga veseli."
»Hm! — Žena veseli človeka eno leto; potem ga neha Veseliti, a zato začne pestovati otroke in podpirati moža."
»To vse bo Manca storila."
Stari se je vznevoljil: »Tak poženi, da boš že vendar d°ma! Danes moraš še steljo zmetati v listnico. Jaz bom ®kočil tja-le k Adamu, da nakosim nekaj redi detelje." In 6 je pogledal čez Bistro doli k Mejkosovcu, kjer je oral Adam z drugim parom deteljišče. Martin ni spregovoril niti csedice več. Le z bičem je visoko švignil nad hrbti pisa-
li1 voličev, da sta hitreje stopila; voz je glasneje zaropotal 'n stari Porazil, ki je bil na videz miren, je krenil okrog Pokopališča po stezi naravnost k Mejkosovcu. Volička sta . Nialu pozabila na bič in stopala počasnih korakov. Martin Je ob njih udobno razpletal svoje misli. »Kaj neki, — saj ne bo tako hudo, ne. Niti čutil ne bom, da sem brez grun-a- 6e premislimo dobro, gara kmet bolj kot dninar. Ko-Jko ima še samih skrbi! Delo opravim, za živež si zaslužim e Več kakor na posestvu. Spoštovan seveda ne bom tako akor posestnik, toda zato bom imel Manco."
»Fant pasjeglavi, trmasti," si je ponavljal po potu stari 0razil in hitel, da se mu je glava tresla. »Po materi je °bil to svojeglavnost, da mu niti s cepcem ne izbiješ, ar si je vtepel v glavo, pa če bi mu bučo razbil. S parom Vo|°v ga človek ne odtrga od onega dekleta. Tako se je
zagledal. — Pa je prvorojenec in posestvo mu gre. Če pa noče, tudi dobro, dobi pa Adam posestvo. Tisočak bo pridal za Porazilovo posestvo, ker je mlajši in ker moramo pomagati Martinu, tudi če vzame Manco, vsaj do bajte, da ne bo delal sramote svojemu rodu."
V Mejkosovcu je oral Adam od ranega jutra dvoletno deteljišče. Zjutraj v temi je že bil odšel z doma, ko še ne sitnarijo obadi in muhe. Zato pa je privoščil sebi in voli-čem več poldanskega počitka. Od enajstih do dveh, ko sonce meče skoraj navpično svoje žgoče žarke, leži Adam z vprego vred v senci. Opuščeni plug se sveti na soncu na sivi zemlji, volička prežvekujeta in si odganjata sitne muhe. In Adam? Leži na hrbtu pod vozom, šop hladne zelene detelje ima pod glavo, pol dremlje, pol razmišlja. Zdi se mu, da sliši peti:
»Dosti je oranja,
Janez, pojdi domov, od samega klicanja boli me že golt!"
Razločno sliši visok dekliški glas, kakor ga ima v celem Klenči ena sama — Krejčeva Dodlička (Doroteja). Pa Adam se ne da ugnati — saj je rojen pevec, in odgovori Dodlički in zapoje pod vozom:
»Nečem, ne pojdem, moram še brazdo zoršt, kaj pa je bilo treba pred ljudmi name klicSt!"
Nato čaka, da odgovori naslednja kitica. Toda nič, tiho je naokrog, le črički cvrčijo v bližnji meji, kakor da mu stržejo korenček. »Kaj pa to?“ si je mislil Adam in sko-
čil pokonci, obrača! je glavo naokrog, toda nikjer nič, nikjer o dekletu ne duha ne sluha.
»Samo sanjalo se mi je,“ se je zasmejal veselo, vnovič legel in vnovič zadremal; toda Dodlička se mu je neprestano spovračala v spanje, neprenehoma je mislil nanjo. Sliši jo, kako poje, vidi jo na plesu, smehlja se mu, zobčki se ji lesketajo za rdečimi ustnicami in v črnih očeh ji gorita dve lučici kakor angelčku. Preden se je zavedel, kdaj, je prelezla senca z ene strani na drugo. Adam vš, da je ura dve, da je čas zopet vpreči sebe in voliča v delo. Gnal je še napajat in se še sam napil in umil. Nedolgo zatem stoji zopet kakor sveča za plugom. Soparno, vroče je, težko je orati, toda orač ni ženska. Voličem se kar hrbti krivijo, tako vlečejo, vrvi ob straneh so napete kakor strune, črtalo škriplje ob kamenju in grivah, katerih je obilno. Adam sicer pritiska, da se plugu ročice kar upogibajo, toda sam koraka, kakor da orje v Močkah puhlico; požvižgava, smehlja se in samo kadar pride na konec in obrača, si briše z rokavom hodnične srajce pot in z veseljem začenja zopet novo brazdo. Veselo orje, ko se je odpočil, in se ozira po okolici. Aha, tam-le proti Kodovu gre Kutov stric. Na glavi ima črno čepico z našitkom in orlom, po eni strani mu visi čez ramo na jermenu usnjata torba s pismi in na drugi se lesketa rumena mala trobenta. Kutov stric je pismonoša. Adam mu sledi ne le z očmi, ampak tudi z mislimi. Zdaj je prišel poštni sel na kodovske grunte in zatrobi. Ob tej uri ni nikogar doma, moški so na Bavarskem, ženske na polju, pisma in nakaznice je pa treba oddati. Zato gre stric po potu in včasih zatrobi in ljudje hitijo k njemu ali pa pošljejo otroke vprašat: »Ali nam kaj nesete?"	(Dalje prihodnjič)
|tv| tedenski program fn/j
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 28. 5.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 29. 5.: 13.45 Informacije — Literarni studio (Lev Detela: Beseda o pesmih Humberta Pribca). — TOREK, 30. 5.: 9.30 Za vsakega nekaj. — 13.45 Informacije — Šport od tu in tam — Otroci, poslušajte! — SREDA, 31. 5.: 13.45 Informacije — L. Detela: Slovenska koroška povojna literatura (4) — Možnost .in perspektive nove slovenske literature na Koroškem — Zbori pojejo. — ČETRTEK, 1. 6.: 7.10 Duhovni nagovor — Posnetki pevskega koncerta spominske prireditve KKS in SPZ ob 30-letnici izseljevanja koroških Slovencev, 16. 4. 1972. — PETEK, 2. 6.: 13.45 Informacije — Narodnozabavna glasba. — SOBOTA, 3. 6.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
SOBOTA, 27. maja: 15.15 Za otroke od 5. leta naprej: Listamo po slikanici — 15.35 Hišica — 16.00 Za družino: Naš prijetni dom — 16.25 Čas brez rib — 17.00 Klub seniorjev — 18.00 Tedenski magazin — 18.25 Družina Petz, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Heinz Conrads v soboto zvečer — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Spori 20.15 To je bil Karl Farkaš — 21.35 Spori — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.15 Vražji stotnik.
NEDELJA, 28. maja: 15.30 Za otroke od 6. leta naprej: Kenguru Skippy — 15.55 Čarobni vrtiljak — 16.00 Za otroke od 11. leta dalje: Vodna bitka — 16.30 Avstrijske konjske dirke — 17.30 Rešen iz morja — 18.05 Družina Petz, lahko noč za najmlajše — 18.10 Cirkuški direktor John-ny Slate — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna
—	19.30 Spori — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Kraj dejanja. Kressin in slikarjeva žena — 21.40 Čas v sliki — nočna izdaja. Spori — nočna izdaja.
PONEDELJEK, 29. maja: 18.00 Znanje — aktualno — 18.25 Družina Petz, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Stan Laurel in Oliver Hardy — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v stiki in kultura — 20.06 Spori
—	20.15 Pustolovščine gospoda Vidocga — 21.15 Poštni predal 7000 — 21.30 Prometni obzornik
—	22.30 Čas v sliki — nočna izdaja.
TOREK, 30. maja: 18.00 Walter in Connie. Tečaj angleškega jezika — 18.25 Družina Petz, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika z Južno Tirolsko — 18.55 Grof Luckner — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Spori — 20.15 Kaj sem? — 21.05
Za naše podjetje iščemo pleskarske pomočnike in vajence.
Stanovanje na razpolago.
Kličite nas telefonsko 0 42 22 - 32 4 54, Klagenfurt — Celovec
Hans Scarsini
pleskarski mojster
Koningsberger StraOe 20
Salto mortale — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja. Spori.
SREDA, 31. maja: 10.00 Televizija v šoli: Brazilija — 10.30 Surovine in svetovno gospodarstvo: grafit — 11.00 Program za delavce: Nedeljski Izlet — 16.30 Za otroke od 5. leta naprej: Preselitev — 17.10 Mala risarska umetnost — 17.35 Za družino: Poletje z Nikolo — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.25 Družina Petz, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Kuhinja v televizija — 19.20 ORF danes zvečer
—	20.06 Spori — 20.15 Kratki film — 20.25 Mednarodno tekmovanje za pokal evropskih prvakov: Finale — 22.30 Lodynskijev bolšji sejem Company — 23.20 Čas v sliki — nočna izdaja.
ČETRTEK, 1. junija (Presveto Rešnje Telo): Za otroke od 6. leta dalje: Pravljice — 17.10 Za o-troke od 8. leta naprej: Tihotapska pivnica — 18.30 Družina Petz, lahko noč za najmlajše —
18.35	Pobeg — 19.05 Glasba zabava — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Šport — 20.15 Trotta —
21.45	Rangov panoptikum — 22.15 Čas v sliki
—	nočna izdaja.
PETEK, 2. junija: 10.00 Televizija v šoli: Renesansa — 10.30 Steklo — 11.00 Program za delavce: Vražji stotnik — 18.00 Preteklost filma
—	18.25 Družina Petz, lahko noč za najmlajše
—	18.30 Avstrija — slika — 18.55 Junak vvester-na — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Komisar
—	21.20 Prerezi — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja in kolesarske dirke po Avstriji — 22.45 Plešoče srce, film.
SOBOTA, 3. junija: 16.30 Za otroke od 5. leta naprej: Hišica — 16.55 Za otroke od 6. leta naprej: Pravljice — 17.05 Za mladino od 14. leta naprej: Kaj lahko postanem? — 17.35 Za družino: Potovalna služba Schvvalbe — 18.00 Tedenski magazin — 18.25 Družina Petz, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Heinz Conrads v soboto zvečer — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Revija Rudija Carella — 21.20 Šport — 21.50 Čas v sliki — nočna izdaja —
22.00	Zlikovci obračunajo med seboj.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
NEDELJA, 28. V.: 9.40 Po domače z dobrimi znanci — 10.12 Kmetijska oddaja — 11.00 Otroška matineja — 11.50 Mestece Peyton — 12.40 TV kažipot — Nedeljsko popoldne — 18.00 Elizabeta I. — II. del barvnega filma — 19.30 Kratek film — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Humoristična oddaja — 21.20 Zabavno glasbena oddaja —
21.35	Športni pregled — 22.05 Poročila. PONEDELJEK, 29. V.: 9.05 Odprta univerza —
9.35	TV v šoli — 10.30 Nemščina — 10.45 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe —
14.45	TV v šoli — ponovitev — 15.40 Nemščina
—	ponovitev — 15.55 Angleščina — ponovitev
—	16.10 Francoščina — 17.45 I. Rosič: Riki —
18.00	Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Sest srečanj z Barkerjem — 19.00 Mladi za mlade —
19.45	Kratek film — 20.00 TV dnevnik — 20.30 V ogledalu časa: Ubit boš 10. aprila — TV drama
—	22.15 Kulturne diagonale — 22.55 Poročila. TOREK, 30. V.: 9.35 TV v šoli — 10.40 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.35 Ruščina — ponovitev —- 15.55 TV vrtec —- 16.10 Angleščina —
STIHL 050AV
eine Universalsage fQr dieWaldarbeit.5,5DIN PS stark und 9,8 kg leicht,auBerdem hatsie den vibrati-onsdampfen-den STIHL-AV-Griff.
. ■ ■
KUMU
Gospodarski in poljedelski stroji — traktorji — motorne žage in vsi nadomestni deli — kuhinje — kuhinjski stroji in vse za gospodinjstvo — otroški vozički — televizijski in radioaparati — šivalni stroji — motorna kolesa — mopedi — mladinska kolesa za birmo
najugodnejše pri domačem podjetju
Johan Lomšek
ŠT. LIPŠ — TIHOJA 2 9141 Eberndorf — Dobrla vas Telefon 0 42 37 — 246
Oglejte si zaloge in kupite ugodnol
POHIŠTVO ZA DOM IN GOSTE
Rutar-Center
A 9141 Dobrla vas — Eberndorf
Telefon 0 42 36 — 281
17.45 Krojaček Hlaček — II. del — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Od zore do mraka: Plavajoča karavla — 19.05 Možganski valovi — I. del oddaje iz cikla Možgani — 19.30 Filmi z mednarodnega festivala v Varni — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Dragulj v kroni — poljski film — 22.35 F. Schubert: 8. simfonija v h-molu — 23.00 Poročila.
SREDA, 31. V.: 8.20 TV v šoli — 17.50 Sebastijan in Mary Morgan — 18.15 Obzornik — 18.30 Jazz na ekranu: Kvartet JRJ — 19.05 Na sedmi stezi — 19.30 Naš ekran — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Rotterdam: Nogomet Ajax : Inter — 22.25 Zabavno glasbena oddaja — 22.45 Poročila.
ČETRTEK, 1. VI.: 9.35 TV v šoli — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 17.45 Veseli tobogan — 18.15 Obzornik — 18.30 Boj za obstanek — film —
19.00 Umetniki — giganti — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Slovenska popevka — prenos — 22.00 Bos skozi pekel — japonska nadaljevanka — 22.50 Poročila.
PETEK, 2. VI.: 9.30 TV v šoli — 14.40 TV v šoli — ponovitev — 17.35 Planet dveh sonc — 18.15 Obzornik — 18.30 Glasbena oddaja — 18.45 Cesta in mi — 18.55 Ekonomsko izrazoslovje: Carine — 19.00 Mestece Peyton — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Slovenska popevka — 22.00 Rezerviran čas — 23.00 Poročila.
SOBOTA, 3. VI.: 9.35 TV v šoli — 16.40 Pokal pevcev — posnetek — 18.05 Obzornik — 18.20 Disneyev svet — 19.15 Humoristična oddaja — 19.45 Kratek film — 20.00 TV nevnik — 20.30 Slovenska popevka — 22.00 Tekmeca — serijski film — 22.50 TV kažipot — 23.10 Poročila.
Avstrijski promet čez Reko nazadoval
Hamburg močno konkurira Reki
Za Reko je Avstrija najvažnejša tranzitna naročnica: okroglo 25 odstotkov prekomorskega izvoza in uvoza Avstrije — razen prevoza po naftovodu Jadran-Dunaj čez Trst — odpade na to pristanišče. Južno od samega reškega pristanišča leži Bakar, pristanišče, ki ga dobro pozna avstrijska težka industrija. Tu razkladajo važne prekomorske rude za plavže družbe VOEST (Avstrijske jeklarne v Linzu). VOEST ima celo v načrtu možnost „pipeline za rude" iz Bakra do Donavvitza. Tudi magnezit in kro-move rude uvaža avstrijska industrija preko tega pristanišča, skritega v romantičnem zalivu.
Celotni avstrijski tranzit čez Reko je znašal v letu 1971 1,2 mil. ton proti okroglo 1,5 mil. ton v prejšnjem letu. Ti podatki govorijo jasno: Reka je nazadovala, presegel jo je Hamburg. Avstrijski promet čez Trst po železnici je lani nazadoval od 630.903 na
________j__________
RICCAR - ADLER
šivalne stroje
■ MENJALNA AKCIJA
V zameno vzamemo stare šivalne stroje ter razne rabljene kmetijske stroje. Plačamo šil. 300.— do 1.200.— za rabljen stroj.
Pridite ali pišite na trgovino
Adolf in Katarina
KRIVOGRAD
9143 Šmihel pri Pliberku
Telefon 0 42 35 - 341 97
Betonske izdelke in gotove gradbene dele, Katzenberger-strope,
Purator
čistilne naprave,
Leča votle opeke in Leča opeke za dimnike
ugodno nudi tvrdka
Ing. Alois Leeb
VVolfsberg - Priel, telefon 0 42 52 — 28 78 Kottmannsdorf - Kotmara ves,
telefon 0 42 22 — 7911 17
606.390 ton (nazadoval je tudi promet po cesti). Kljub temu je treba pripomniti, da je I. 1971 odpadlo 43,2 odstotkov reškega tranzitnega prometa na Avstrijo in le 30,5 odstotka na Češkoslovaško in okoli 1f'S odstotka na Madžarsko.
Celotni promet v reškem pristanišču se je povečal od 10,3 mil. ton v letu 1970 na 10,7 mil. ton v lanskem letu, tranzit je pa nasprotno v istem času nazadoval od 3,4 mil. na 2,8 mil. ton. Reka je pa v zadnjih mesecih pridobila vedno večjo važnost v trgovini s Kitajsko. Tudi avstrijska podjetja plemenitega jekla uporabljajo za izvoz na Kitajsko to pristanišče. Kitajski trgovinski partnerji pogosto izrecno zahtevajo nakladanje blaga v tem pristanišču.
Tudi letos bo Avstrija, kot vse kaže, imela manj tranzita čez Reko kot lani; v Jugoslaviji menijo, da je to v zvezi s pojemanjem konjunkture; vendar tarif nasprotno ne bodo povišali.
Slovensko prosvetno društvo „ Bisernica" v Celovcu vabi na
PREDAVANJE O NOVEJŠI SLOVENSf ZGODOVINI petek, 26. maja, ob 20. url
dr. Tone Zorn: Doba med obema vojnama
Predavanje člana ljubljanske univerz® bo ob navedenem času v Dijaškem domu v Tarviser StraSe 16.
BEOGRAD O PISANJU
FRANCOSKEGA ČASOPISA
Pariški list Combat je pred dnevi objavili da je bil v Beogradu podpisan sporazum 0 dokončni rešitvi meja med Jugoslavijo in Italijo in da je bilo s tem rešeno tako imenovano vprašanje „cone B“. V zvezi s vestjo so v zveznem tajništvu za zunanj® zadeve sporočili diplomatskemu uredniki1 Tanjuga, da pisanje pariškega lista „ne odgovarja bistvu in stvarnemu stanju vprašanja s katerim se ukvarja". V jugoslovanskih uradnih krogih pa pripominjajo, da se vprašanje statusa bivše „cone B“ (hkrati pa tudi „cone A“) neuresničenega Svobodneg® tržaškega ozemlja, kljub rešitvi na osnov1 londonskega sporazuma, pojavi, ko pride v Italiji do kakih važnih političnih dogodkov-kot so na primer bile sedanje parlamentarne volitve. To dokazuje, da bi hoteli nekateri krogi ribariti v kalnem na škodo dobrih odnosov med Jugoslavijo in Italijo.
V zveznem tajništvu za zunanje zadeve v Beogradu tudi tokrat z zadovoljstvom ugotavljajo, da se odnosi med Jugoslavijo i® Italijo skoraj na vseh področjih zadovoljiv0 razvijajo. Prav o tem sodelovanju, ugotavljajo v zveznem tajništvu, je nedavno govor'1 tudi italijanski minister Moro, katerega izjava je bila v Beogradu ugodno sprejeta.
IM tednik
> »;j. ' ■
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt — Telefon uprave 82-6.69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelK® 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., ^ Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik Janko Tolmajer, Radi še, p. Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.