(Komi Leto XLHI - št 68 - CENA 6 din IEEGLAS Kranj, petek, 31. avgusta 1990 stran 10 Praga in Berlin, ponovno razposajeni prestolnici stranu Ob izidu Črne maše pisatelja Tineta Debeljaka Stodnevna bilanca slovenske vlade Po stotih dneh, kot je v parlamentarnih demokracijah obi-?aJ in ko sta javnost in opozicija običajno prizanesljivejša do dela nove vlade, je slovenska ^lada pod vodstvom Lojzeta sedeta na časnikarski konferenci povedala, kaj je naredila ,n česa ni, javnost pa je tudi šepnila z gl avnimi nalogami. Njen program do konca leta 0rjsega sedem glavnih nalog 'Preprečevanje zloma gospodstva in stečajev, oblikovanje Šuštarska nedelja Tržič, 29. avgusta - Kot na-Vadno na angelsko nedeljo, to ]c Prva nedelja septembra, bo' ^fd| letos Turistično društvo p^'c v sodelovanju s tovarno ^eko organiziralo šuštarsko netijo. Program bo zapolnjen s Su^arskim sejmom, razstavo jj*lc. veselico, kulturnimi prire-ptvami, modnimi revijami,... 0tludba bo letos izredno pe-5*> saj bo postavljenih kar r30 stojnic, podjetij in obrtni-*0v, odprt pa bo tudi trgovski ^enter Deteljica. Prireditev se ,.? Zacela v petek z otvoritvijo "Kovne razstave v Kurnikovi J*, v nedeljo pa bo poskrblje- °.za brezplačen prevoz iz Bi-"tnce v Tržič in nazaj. lastne zakonodaje in pravnega sistema, konfederalna pogodba, ustavni zakon in nova slovenska ustava, priprava strategije razvoja Slovenije), od katerih jih namerava nekaj uresničiti že septembra. Vlada meni, da je delala dobro in da je ustvarila razmere za učinkovitejše ukrepanje, čeprav priznava, da pri gospodarstvu ni bila najbolj uspešna, kjer pa so bila tudi pričakovanja pretirana in nerealna. Če že drugega ne, je uspeia ustaviti stečajni plaz in vsaj deloma razbremeniti gospodarstvo. Opozicija v parlamentu, predvsem pa vlada v senci, ki je bila ustanovljena v ponedeljek, s kritikami vladi nista preveč prizanesljivi. Ko bo vlada prišla pred parlament s konkretnim programom, kar je obljubila na zadnji seji parlamenta, utegne biti razprava zanimiva in vroča. Več o delu vlade na Odprtih straneh. • J, Košnjek, slika G. Šinik SVETOVANJE MNANtNE AGENCIJSKE iN DRUGE STORITVE IG Global Kranj, d.oo. 6*000 Kiani. C ILA 4 »' (064)21320 •M (064 ) 28167 Čigav bo Elan Zadnji zapleti v zvezi z Elanom so pokazali, da mnogim vendarle ni vseeno, kakšna bo njegova usoda, bolje rečeno čigav bo Elan, ko bo mimo stečajni postopek. Gre torej predvsem za vprašanje lastnine in Elan potemtakem ni tako malo vreden, kot je moč sklepati iz ne povsem dokončnih podatkov o 220 milijonih mark izgube v lanskem letu, i/gubi v tekočem poslovanju, ki portuni odpust .Vm do 400 delavcev, ogromnih terjatvah upnikov, ki bodo dokončno znane na sodišču, ustavile pa se bodo nedvomno pri večji Številki, kot je znašala lanska izguba, pomanjkanju denarja za tekočo proizvodnjo, saj za dokončanje naročene potrebujejo'7 milijonov mark, neporavnanih terjatvah do dobaviteljev, izgubi poslovnega ugleda in deloma tržnega deleži, neznanih finančnih in komercialnih angažmajih, ki bodo svoje učinke šele pokazali. Mnijo, da je Elan za veliki posel vendarle mikaven, kar je najbolje potrdilo zanimanje švicarskih bankirjev, ki se z majhnim poslom zanesljivo ne bi ukvarjali. Tudi poseg slovenske vlade, ki j«? /uradi nerodnosti povzročil viharne odmeve, lahko razumemo predvsem v tem smislu, saj je z imenovanjem Lampiča preprečita Bogataju ustanovitev avstrijskega Novega Elana in nemudoma naročila radovljiški vladi, naj ustanovi slovenski Novi Klan. Vendar pa je z imenovanjem I ampiča zasejala nov dvom, saj je znana njegova naveza z bratoma Jakopin in s tem s francoskim izdelovalcem jadrnic Jeannoujem, zadaj pa je menda ameriška firma. Potemtakem je res še najmanj pomembno, kakšno izobrazbo in reference ima l.ampič, saj bo ob vprašanju, čigav bo Klan, moral poskrbeti le, da se proizvodnja ne bo ustavila, veliki posel pa bo nastajal v ozadju, sklepali ga bodo seveda tisti, ki imajo denar. Nemara bodo pomembno vlogo odigrati tudi Hanovi upniki, ki zadnje dni previdno molče, ne izrekajo se o rt sitnih, ki so praktično Je na mizi, kar daje slutiti, da bodo predložene še nove. Veliki posli so velikokrat podobni igranju pokra ali pa sprenevedanju oh žrtvovanju adutov, dokler ne pade najmočnejši, kdove kakšen bo padel /a Klan? • M. Volčjak Izberite svojo pot do znanja! DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA vas vabi k vpisu na strani 16_ Gora ni nora Na Gorenjskem nas je narava še posebej bogato obdarila s slikovitimi vršaci, kar je svojevrsten privilegij. Druga plat tega razkošja nam ža-libog razkazuje vso tragiko dejstva, da se dandanašnji že vsakdo čuti poklicanega povzpeti tja gor. Je že tako, da je v človekovi naravi dobršnja mera tekmovalnega duha, pa naj se želi izkazati v tekmi s sočlovekom ali zgolj premagati samega sebe. Do kod seže v gorah meja zdrave tekmovalnosti, od kod pa velja tista segava, ob tem pa tudi presneto resnična krilatica »gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor«? O tem lahko beremo v časopisnih črnih kronikah pod klišejskimi naslovi: Zdrsnil na melišču, Omahnil v globino, Planinec obtičal v steni, Odkrušil se mu je oprimek, Pomanjkljivo opremljen v gore... o tem nam v dolgoletnih reševalnih izkušnjah prekaljeni vedo povedati tudi prostovoljni gorski reševalci. Da ne bo pomote: ljubiteljem gora nihče ne oporeka njihovih izletov v gorske vrhove, če le ne prece- njujejo svoje vzdržljivosti, pripravljenosti, opremljenosti in ne podcenjujejo skritih pasti v vrhovih, če jim je le jasno, da vsak obiskovalec gora še ni alpinist, rekreativec pa mora prav tako vedeti, kakšnemu vzponu je dorasel pri svojih letih, vzdržljivosti in kondicijski pripravljenosti. Kot je ob zadnji reševalni akciji z Ledin, ki se je za planinca srečno iztekla, dejal eden od reševalcev, neredki prihajajo v gore samo v kratkih hlačah in majicah. Gorje, če jih pod vrhom tisočaka zaloti nevihta ali če jih okoliščine prisilijo v bivakiranje! Zaradi takih in drugačnih okoliščin so gorski reševalci vso sezono v pripravljenosti Morebiti bi ljudje manj prostodušno zajemali gore z veliko žlico, ko jim reševalci ne bi priskočili na pomoč brezplačno, pač pa bi bilo tako kot v tujih alpskih državah za težavno (in drago) reševanje plačati ekonomsko ceno. • D. Z. Zlebir Začenja se šola — V ponedeljek se bodo spet odprla vrata osnovnih in srednjih šol. Tega ne občutijo le starši z vse bolj praznimi denarnicami in šolarji, temveč tudi cestarji, ki so se te dni lotili cestnih oznak pred šolskimi poslopji. — Foto: Jure Cigler Srečanje borcev in aktivistov Kranja Kranj, 30. avgusta 1990 - Jutri, v soboto, 1. septembra, ob 14. uri, bo v Gamsovemu raju pri turističnemu domu Bela -Bašelj srečanje borcev in aktivistov kranjske občine. V kulturnem programu bodo sodelovali borci - recitatorii in har- monikarji, narodnozabavni ansambel pa bo igral za ples. Če bo vreme slabo, bo srečanje ob istem času v domu družbenih organizacij na Zgornji Beli. Redni avtobus do Bašlja ima odhod iz Kranja ob 12.25. Redni avtobus do Preddvora pa odpelje iz Kranja ob 10.25 in 12.25. Od Preddvora do Gamsovega raja je slabo uro hoje. Povratek avtobusa iz Bašlja je ob 16.55 in 19.55. Občinski odbor Zveze združenj borcev obvešča, da bo septembra še več prireditev in sicer v petek, 7. septembra, ob 17. uri v Prešernovem gaju komemoracija v počastitev 60. obletnice Bazoviških žrtev, v nedeljo, 9. septembra, ob 11. uri proslava na Kriški planini na Krvavcu v spomin na boje Kokrškega odreda in II. grupe odredov z okupatorjem in v petek, 14. septembra, ob 10. uri v Strahinju v spomin na boje ^ Udinem borštu. Sodelovali bodo učenci osnovnih šol Simon Jenko in France Prešeren s pohodi po Udinem borštu. OBNOVA PUŠTALSKEGA GRADU - Te dni hitijo z zadnjimi deli na dvorišču starega Puštalskega gradu v Skofji Loki. Obnova za potrebe Glasbene šole je bila uvrščena v referendumski program izgradnje in obnove šol v občini tam nekje sredi sedemdesetih let. Ker so najprej prišle na vrsto "prave" šole, so delavci v Puštalu poprijeli šele maja letos. Slabo kaže, da bi to prvo fazo obnove zaključili do roka (31. 8.), a v šoli stoično pravijo, da bodo že potrpeli in se prilagodili, saj so končno le dočakali popravilo dotrajane strehe, ki je na srečo vzdržala, ker ni bilo sneženih zim, odvodnjavanje meteornih vod, delno hidroizolacijo temeljev, iz katerih so stene vlekle vlago v pritlične prostore, obnovo sanitarnega vozla v pritličju ter zvonika nad grajsko kapelo in tlaka v njej, saj tam prirejajo glasbene nastope. Stari grad se je (s prestavitvijo v zemljo) končno rešil gozda po stenah napeljanih žic (elektrika, telefon, javna razsvetljava), na novi strehi pa je le ostal okrasek, vreden kulturnozgodovinskega objekta: že šest let tam kraljuje sirena, ki "pokriva" Puštal. (T. J.) ,—,"'"v,j" "......... r—r------- — /,vna samomoru, je bila na njihovo zahtevo opravljena ponoy jj|a dukcija na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani, ki je P Ltfjp prvotne ugotovitve vojaške bolnišnice iz Niša, obenem pa čila tujo krivdo. • J. K. Jesenice, 29. avgusta - "Upam, da smo pri gospodu De Stefaniu zapustili dober vtis, in da bo, ko bo čas za to, rekel dobro besedi) v prid zamisli o skupni organizaciji zimskih olimpijskih iger v Sloveniji. Fin laniji J uh jsk i Krajini in na Koroškem. Povedali smo mu, da smo še naprej pripravljeni delovati v tej smeri in da imamo tudi sposobnosti, kar smo dok,i/ali tudi s pomočjo pri organizaciji zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Pokazali smo mu tudi predvidena olimpijska lekmovališča," je obisk gospoda De Štefania ocenil njegov gostitelj, predsednik Za srednješolski center v Radovljici Radovljica, 30. avgusta - ZSMS - Liberalna stranka pripravlja podpisovanje peticije za srednješolski center v Radovljici. Peticijo lahko podpišete v ponedeljek, 3. 9., od II. ure dalje pred srednjo gostinsko šolo na Bledu. Za boljše razpolo ženje bo igral ansambel Fi-lomena. jeseniške občine dr. Božidar Bru-dar. De Štefani, član italijanskega nacionalnega olimpijskega komiteja in član Mednarodnega olimpijskega komiteja ter dolgoletni sodelavec predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Antonia Sumarancha, je bil v sredo najprej v Trbižu in Beljaku, nato pa pri nas, v Kranjski Golt, Planici, na Vršiču in v Gozd Martuljku. Na pobudo organizatorjev skupnih iger iz Trbiža, Beljaka in Slovenije, predvsem sekretarja slovenskega organizacijskega odbora, pomočnika republiškega sekretarja za vzgojo, izobraževanje in telesno klutUrO Vlada Vohovnika, je De Štefani zadnji dan dopusta v Cor-tini izkoristil za ogled predvidenih olimpijskih prizorišč. V Planici še nikdar ni bil. Obljubil je, da bo podpiral idejo o možnosti skupne organizacije iger. To je za zdaj po veljavnem olimpijskem statutu šc nemogoče, saj |e lahko organizator iger ena država. Na zasedanju Mednarodnega olimpijskega komiteja 10. septembra v Tokiu pa bo razprava o spremembi statuta, gospod De Štefani gre tja in bo njegova beseda v prid več organizatorjem iger dobrodošla. Kaže, da je zagovornikov lake spremembe statuta vedno več. Ce bo sprejeta, bo mogo-i e v ložiti uradno kandidaturo • J. Kosnjek Triiški župan sprejel alpinista - Predsednik trži.ike občine '"Lj^ ter Smuk je v sredo popoldne sprejel uspešnega tržiš sta Jožeta Rozmana iz Loma, ki se je 31. julija skupni :'''r0(Ju, ko Marijo Frantar, ki je po očetovi strani tudi tržiškeg je. povzpel na 8125 metrov visoki Nanga Parba t v /' lklstanX[' aspl, J^a}«" sest vzponov nad H(HH) so že opravili tržiški alpinisti: Rt>- fr I -Ink Tornazin po dva. lleme in pokojni liergant pa {>" '"'nii vT*" :iški župan inž. Peter Smuk je izročil Rozmanu v spomin ^ iunje in kot priznanje sliko, ob tem pa zaželel, da tO 2. i| nji uspeh tržiškega alpinizma. • J. Košnjek, slika (»■ ' Petek, 31. avgusta 1990 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN (g®mHKioIJ©IEIIGLAS AlUlHlAlUlS Kranjski sindikat nasprotuje splošni stavki Zgolj demonstracija sindikalne moči Predsedstvo sveta kranjskih sindikatov je na včerajšnji seji sklenilo, da splošne! stavke, ki jo napovedujejo Svobodni sindikati Slovenije, ne podpre, vendar pa ob L . tem opozarja vlado, naj se s svojim ignorantskim odnosom do stavkovnih zahtev ygg SpeCialiSt Z3 delaVilICO, "ISO inVTl (tudi upravičenih) ne igra predolgo z ognjem. ^ _____T^T ^SOSBDJBl izberite med VOL TOMA T de Luxe PROGRAM VTIČNIC IN ŠALTERJEV za zahtevni stanovanjski design, ki pokažejo stil in raven, popolnoma tehnično dovršeni! De Luxe da vsakemu prostoru posebno vrednost, v zlatu. ?[*ni> 29. avgusta - Stavkam kot skrajnemu sredstvu sindikalnega °ja predsedstvo kranjskih sindikatov sicer ne nasprotuje, prav ta-0 nve dvomi v upravičenost zahtev za 10. september napovedane Plosne stavke, dvomi pa, ali ta čas delavcem ne bo prinesla več kode kot koristi. V sedanjih ekonomskih in političnih razmerah *'° pozitivni učinki stavke najbrž ne bi odtehtali velike gospodaril * la Pa D' naJbuje prizadela spet delavce. Socialna varnost aJnižjih kategorij delavcev je resda na robu preživetja, tudi raven Pravnega varstva delavcev je nižja kot kdajkoli. To dvoje bi stavko utemeljeno, ce bi resnično kaj pripomogla k boljšemu stanju. Toda zgolj k°t »množična demonstracija s!ndikalne moči« pri kranjskih s'fdikatih ni bila deležna podpore. Namesto splošne stavke bi na-mreč kazalo podpreti stavko v "ajbolj kritičnih okoljih. V obrazložitvi takšnega stališča do generalne stavke se predsed-*tvo kranjskih sindikatov vsaj tako obsežno kot z razlogi proti ubada tudi z argumenti v prid za splošne stavke. Pravijo namreč, £a si mora sindikat v najkrajšem času zlepa ali zgrda priboriti sta-lus enakopravnega partnerja v °dnosu do tistih, ki imajo vliv na P°ložaj in pravice delavcev, saj * zdaj tako vlač1* kot managerji * Podjetjih do njega obnašajo ne-°°Pustno ignorantsko. Tak odnos k? treba vsekakor spremeniti, tu-đl s stavko. Toda stavko zoper vlado ta čas v kranjskih sindikatih razumejo kot preuranjeno, ni pa nujno, da to velja tudi za samovoljna vodstva tovarn, ki niso voljna prisluhniti sindikatom. Vrh vsega je »presahnil« še en razlog, ki bi utemeljeval splošno stavko, namreč splošna kolektivna pogodba, ki je vendarle uča-kala podpis in registracijo, ali pa bodo te pravkar ustoličene pravice tudi uveljavljene, je treba najprej dati čas tako vladi kot vodstvom podjetij. Če ne bodo, je še vedno čas tudi za splošno stavko. V tem smislu bi bila vsebinsko edino opravičljiva stavka v družbenih dejavnostih, kjer še vedno zaman čakajo na kolektivno pogodbo. Kot je po seji predsedstva povedal predsednik kranjskih sindikatov Jože Antoiin. večina večjih kranjskih podjetij (vsaj tistih, ki imajo svoje zastopnike v sindi- Kranjski sindikati poudarjajo, da njihovega odklonilnega stališča do splošne stavke ne gre razumeti kot podporo vladi in Tomšičevim sindikatom, še manj kot oporekanje legitimnosti in prizadevanjem Ravnikovih. Pač pa njihov odnos temelji povsem na lastni presoji, brez kakršnegakoli političnega predznaka, ki bi bil v nasprotju s programsko koncepcijo Sveta kranjskih sindikatov. Pravijo tudi, da bodo podprli ali celo sami spodbudili vse stavke, za katere bodo presodili, da so v prid delavskim pravicam in interesom. Pa tudi obratno. kalnem predsedstvu) soglaša s takimi stališči, če pa bi se v katerem podjetju vendarle odločili stavkati, jim seveda ne zapirajo! vrat. • D. Z. Žleblr Vlad a v senci Prav je, da kdo gleda oblasti pod prste |j f 0ven"j' smo po stotih dneh slovenske vlade dobi-ktiti v'at*° v senci« kar smo doslej poznali le iz iz-■ ^nJ večstrankarskih demokracij. Našo je sestavini . Stranka demokratične prenove o tihem so-* *sJu ostalih opozicijskih strank, ki so po volitvah na i Drez °blasti. Kot je slišati »iz sence«, neurad-ali i * nasIa'a u nasprotovanja legitimni vladi .kritike za vsako ceno, temveč zaradi učinkovitej-družbenega nadzora. Vlada naj torej vlada, sta* \senci P* nai J» gled" pod prste! Kako njen na-k> "i v'°8° komentirajo državljani, se bo se podi i"' N,aJ nanizamo le nekatera razmišljanja Iju-' k> se šele navajajo na take in drugačne pridobi-e strankarske demokracije. Bojan Zorjan iz Žirov: »Ce ves zahodni svet pozna to obliko kontrole obstoječe oblasti, zakaj vlade v senci ne bi bilo v sedanjih razmerah tudi pri nas? Vlada v senci ni bitka za oblast, če bo uradna vlada delala napake, bo pač pogorela na volitvah. Sicer pa v tem tre-yeč pričakujem od prave vlade« nie-UNitv n sn Poskušali uskladiti nJartti fn' n:,erl Ks Kri/C Rrad" *err,|ij»»n °hr»ovitvenimi deli na n'Ce o objektih bivše vojaš-!a Je žeSnhUtCk urcdi«venegu načr-v °s turi' Pf'PravlJCI1 in aprila Krj> ,U| Predstavljen krajanom ^errib p, zahe v Žireh ena treh pihalnih godb v občini. Nastala je pred Vec kot šestdesetimi leti iz Manjšega orkestra. Po vojni Jlrn je bilo v okviru Zveze kul-v,"0 Prosvetnih organizacij na olJo sorazmerno dovolj sred-lev za nemoteno delovanje, ki Pa so se kasneje razdelila med ^vonastajajoče pevske zbore. Rešitev \z nenehnih finančnih ?agat so poskusili najti s pridobijo stalnega pokrovitelja, a so šele pred nekaj leti uspeli podpisati sporazum z večjimi loškimi delovnimi organizacijami. Žal te naročajo premalo reklamnih storitev, dotacija Zveze kulturnih organizacij zadošča le za najemnino prostora za vadbo, izkupiček redkih nastopov pa komaj pokrije potne stroške za člane, ki na vadbo prihajajo iz okoliških krajev. Kako plačati dirigenta, nakupiti nove inštrumente, uniforme in znake, pokriti potne stroške in šolnino na glasbeni šoli mladim glasbenikom, ki jih v tudi sicer mlademu glasbenemu kolektivu vedno manjka, kako nenazadnje brez denarja organizirati koncerte, da bi svoje dosežke večkrat javno predstavili? Za sodelovanje na tekmovanjih se sploh ne odločajo, ker brez pravega zunanjega izgleda ne bi bili konkurenčni, morebitna dobra uvrstitev zaradi kvalitetnega igranja pa bi pomenila veliko obvezo kakovost povečevati ali vsaj obdržati, za kar pa v sedanjem neugodnem položaju seveda ni nobenega jamstva. Kljub pomanjkanju sredstev za redno delo razmišljajo celo o vsebinskem razvoju orkestra, ki naj bi tekel v dveh smereh. Poleg igranja maršev se že poskušajo v igranju v stilu big-banda, kar je za pretežno mlade člane posebej privlačno. Za pravo tovrstno igranje bodo morali vpeljati celotno ritem sekcijo. Za člane, ki se želijo bolj dokazovati, nameravajo znotraj orkestra oblikovati skupino, ki bi igrala komorno glasbo. Tudi sicer vsako leto prizadevno pripravljajo nov program, ki ga na začetku pomladi tudi javno predstavijo. Ugotavljajo, da bi morali tako zaradi lastnega zadovoljstva, kot tudi zaradi stalne navzočnosti v kulturnem utripu mesta večkrat nastopati. V ta namen se bodo lotili iskanja akustično primernih prostorov za koncerte v bližini občinstva (čeprav bo to v spalnem naselju) in oblikovanja skupine mažuretk, ki bi bi- stveno vplivale na privlačnost nastopa. Želijo privabiti tudi nove mlade glasbenike, ki imajo za seboj vsaj nekaj let glasbene šole in bi bili pripravljeni na dveletno učenje inštrumentov, ki jih orkester nujno potrebuje v svoji sestavi. Najbolj potrebujejo rog, pozavno in trobento. Pri kadrovanju sicer že ves čas uspešno sodelujejo z glasbeno šolo, a ta bi potrebovala več sredstev, da bi omenjene inštrumente kupila in jih ponudila zainteresiranim. Godbeniki vidijo svoje mesto tudi v prizadevanjih za oživitev mestnega življenja in v turistični ponudbi. Najbolj si želijo pridobiti status mestnega orkestra, kot so ga imeli pred vojno, da bi jim tako kot enemu mestnih simbolov namenili ustrezno pozornost in jim omogočili dobro delo. Mestu s toliko industrije najbrž ne bi bilo težko zagotoviti relativno majhnih sredstev v višini petnajst tisoč nemških mark, kar bi pomenilo le tri dinarje letno na vsakega zaposlenega v občini. Poleg finančnih sredstev bi potrebovali tudi ustrezen prostor za vadbo, saj so sedanji prostori v gradu Puštal premajhni in premalo akustični. Podroben program svojega razvoja in potreb so predstavili že prejšnjemu občinskemu vodstvu, o vsem so obvestili tudi sedanje, odziva pa ni. Brez stalnega pokroviteljstva in s tem sistemskega zagotavljanja sredstev načrti najbrž ne bodo uresničeni, mladih glasbenikov za igranje v orkestru pa bo zaradi neurejenih razmer najbrž še naprej vse manj. • T. Jurje-vec SPOZNAJMO AJDOVSKI ___ GRADEC_ 'n n h °'tv'ru Dneva Triglavskega narodnega parka bo to soboto s|r.ns i^'J° v Bohinju vrsta prireditev. Med njimi bo zanimiv po-v s0u '*evanJ» s preteklostjo in našo kulturno dediščino. Tako bo «tL <>to ob 16. uri na Ajdovskem gradcu pri Bohinjski Bistrici z v0 D °škimi spoznanji, utrinki iz literature in glasbeno spremlja-2fj Podstavljen del slovenske kulturne krajine. V soboto bo ob "JU r' v kulturnem domu v Stari Fužini o kulturni krajini v Bohi-v° ha daVa' ■'anez BizJak, odprli pa bodo tudi fotografsko razsta-Skjji ,em° Triglavski narodni park. V nedeljo bo ob 13. uri pod ka, y °, °srednja prireditev ob dnevu Triglavskega narodnega par-pr»H; a,eri bodo sodelovale folklorne skupine, pevski zbori in iz Srcdnjt vasi. KLEMEN RAMOVŠ V ^__SALZBURGU_ ^itrijfr,^' av8us(a je skupaj z Andreasom Kroperjem iz Mann-Ur»ch ročna prečna flavta) in Bernhardom (iillitzerjem in Sfc |j0 ena (čembalo) nastopil pred izbrano publiko na treh enour-r\C'ernaCert'n baročne in zgodnje klasične glasbe. Izvedli so dela antznna' ^c Boismortiera, Schnitzerja, Naudota, Harsantija in N^H ^J*\glasbeniki sodelujejo tudi pri drugih projektih. Na le-Ja in v e*Jnar'>dni akademiji za staro glasbo, ki je bila konec juli-!S$trsjjiHt'tlui avgusta v Radovljici, sta Ramovš in Kroper vodila ^rrjpCr .* ra*reda za kljunasto flavto in baročno prečno flavto, ?'*sb0 , n Jp'IKtzer pa bosta kot člana Enscmble PAvantgarde z a na p_8°.^nitf klasike za prečno flavto in hammerklavir nastopili Gl Kalu RadovU«ca "91 in festivalu Bled Antigua '91. kotilo . K,e men Ramovš je julija ustanovil tudi lastno ^* 'jtibit \ aKenc'J0 z namenom približati vrhunske glasbene dosež-s?CraVa v m K,asbf v Sloveniji V sodelovanju s hotelom Lev nabiti n„LnjC8ovi restavraciji Panorama že v sezoni 90/91 pred- ikat ere vodilne svetovne glasbenike. NOCOJ V KIESELSTEIN Nocoj ob 20. uri vabijo na zanimivo in kvalitetno folklorno prireditev Po Koroškem, po Kranjskem. Nastopila bo domača skupina Iskra Kranj, drugačne, koroške plese pa bo predstavila skupina KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem. Posebna točka večera bo nastop predic iz Srednje Vasi v Bohinju, ki ohranjajo tradicijo naših babic. Prikazale bodo večer na preji. PODVODNO FOTOGRAFIRANJE Blejsko društvo za podvodne dejavnosti prireja to soboto in nedeljo že peto srečanje podvodnih fotografov. Glavni namen srečanja je podvodni "foto-safari", v okviru katerega bodo udeleženci tekmovali za najboljšo kreativno fotografijo in najboljšo fotografijo s fotolova na ostriža. V nedeljo bodo uspele posnetke tudi prikazali. V žiriji, ki bo odločala o priznanjih, bodo priznani strokovnjaki fotografije, ocenjevanje pa bo v skladu s pravilnikom Foto Kino zveze Jugoslavije. Za tovrstne posnetke seje začel zanimati tudi Naravoslovni muzej Slovenije. JESENSKE SERENADE V okviru letošnjih glasbenih večerov pod skupnim imenom Jesenske serenade bodo v Kosovi graščini na Jesenicah od 3. do 13. septembra pripravili štiri večerne koncerte. Prvi bo v ponedeljek, 3. 9., ob 20.30 uri, nastopil pa bo Novi ljubljanski pihalni trio. Zaigrali bodo Mozartove Divertimente. GOSTOVANJE V MOSTARJU Teater Ante Portas bo z dramo Witkiewicza "Norec in nuna" v režiji Iztoka Alidiča v soboto sodeloval na gledališkem festivalu v Mostarju. V vlogi nune bo nastopila Špela Trošt, ki je nosilka diplome s festivala v Trebinjah. Teater Ante Portas bo predstavo, ki obravnava zanimivo temo človekove psihe in prekletstva moči, odigral tudi v Kranju. Vabljeni v ponedeljek, 3. 9., ob 20.30 uri v modro dvorano gradu Kieselsiein. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Kranj, kakršnega ni več. V Prešernovi hiši bodo še do nedelje, 2. 9., razstavljena dela akademskega slikarja Josipa Pejše iz Splita. V Galeriji Lipa v Mestni hiši je na ogled prodajna razstava del članov Likovnega društva Kranj. V Galeriji Tai Tai je na ogled prodajna razstava del Franceta Slane in Izidorja Jalovca. V Galeriji Bevisa razstavljata akademska slikarja iz Sarajeva Vito in Dejan Šalvarica. BRDO - V avli hotela Kokra je na ogled prodajna razstava olj in risb akademske slikarke Maje Kocmut. VRBA - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 16. ure. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta v petek, soboto in nedeljo od 9.30 do 17. ure. JESENICE - V galerijskih prostorih Kosove graščine je na ogled razstava razglednic in fotografij Gorenjski kraji in ljudje pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama. KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija (etnološki muzej) je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 16. do 20. ure. BLED - Jutri, v soboto, bo ob 21. uri v čolnih na jezeru prome-nadni koncert Pihalnega orkestra Kranj. V cerkvi na otoku bo v ponedeljek, 3. 9., ob 20. uri večer komorne glasbe. Nastopila bosta Tomaž Lorenz (violina) in Maks SirffiCtiik (orgle). RADOVLJICA - V okviru prireditev Radolško poletje bo uS-nes, v petek, ob 17. uri na dvorišču pred knjižnico jubilejni koncert ob 35-letnici Godbe na pihala DPD Svoboda Lesce. V Šivčevi hiši je na ogled razstava Pletarstvo v Radovljici V prostorih Ljubljanske banke so do konca avgusta na ogled slike Albina Polajnarja. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji na Mestnem trgu razstavlja slike in risbe akademski slikar Marko Butina. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. JAVORJE - V prostorih osnovne šole bo le še v nedeljo, 2. 9., na ogled razstava slik in plastik Petra Jovanoviča. NOVI LJUBLJANSKI PIHALNI TRIO V okviru prireditev kofjelo-ški poletni večeri bo jutri, v soboto, ob 20.30 uri v atriju Starega farovža na Mestnem trgu nastopil Novi ljubljanski pihalni trio v sestavi : Dušan Jovanovič - oboa, Darko Brlek - klarinet in Zoran Mitev - fagot. Ta zasedba od septembra 1987 uspešno koncertira po Sloveniji, ves program pa snema tudi za arbiv Radia Ljubljana. Izvedli bodo dela Iberta, Mozarta, Noel - Gal- lona, VI a rosa in Tomasija. NOVI RAZSTAVI Danes, v petek bodo ob 18. uri na Gorenjskem odprli dve razstavi. V Kurnikovi hiši v Tržiču je razstavil svojo dveletno produkcijo slikar Uroš Žitnik iz Ljubljane, ki ima za seboj že 36 samostojnih razstav doma in na tujem in nekaj nagrad s prireditev ex-tempore. Na Jesenicah je v razstavnem salonu Dolik svoje akvarele, podobe Krasa, razstavil slikar Marjan Miklavc iz Sežane. na iVrrfl KRANJ Prešernovo gledališče RAZPISUJEMO ABONMA ZA GLEDALIŠKO SEZONO 1990/91 repetroar: — Harold Pinter: HIŠNIK (predstava Prešernovega gledališča, režija Jasa Jamnik) — Edtvard Albee: KDO SE BOJI V1RGINIJE VVOOLF (predstava Prešernovega gledališča, režija Barbara Hieng - Samobor) — Ivo Svetina: KAMEN IN ZRNO, krstna izvedba (predstava Prešernovega gledališča, režija Boris Kobal) — Niccolo Machiavelli: M A NDRA GOLA ali Pierre Marivaut: TRIUMF UUBEZNI (predstava Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica) — Alexandre Dumas: POKVARJENEC ALI LEPOTA IN MOČ ali Mihail Bulgakov: ŠKRLA TNI OTOK (predstava Slovenskega ljudskega gledališča Celje) Zijah Sokolović: IGRALEC JE... IGRALEC (predstava Zijaha Sokolovića) ali Milan Grgić: SARMICA (predstava Teatra u gostima, Zagreb) vpisovanje: vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah) od 8. do 12. ure ter od 14. do 16. ure v prostorih gledališča in sicer: — dosedanji abonenti od 3. do 7. septembra 1990, — novi abonenti od 11. do 21. septembra 1990 Informacije in rezervacije sprejemamo po telefonu 064/21-355 ali 064/24-885. (GLAS 6. STRAN TELEVIZIJA, RADIO, PODLISTEK Petek, 31. avgusta 1990 TVSPORED PETEK 31. avgusta 9.00 TV mozaik 9.00 Spored za otroke in mlade 9.20 Delfin Flipper 9.55 Na valovih spoznanj 10.30 Mihajlo Lomonosov, sovjetska nadaljevanka 15.15 Video strani 15.25 Žarišče, ponovitev 15.55 Poletna noč, ponovitev 18.00 TV dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 TV mozaik Kot potovanja - mesta mostovi - Sanski most 18.40 Spored za otroke in mlade, Pet prijateljev, angleška nanizanka 19.05 EP Video strani 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 19.54 Zrcalo tedna 20.15 V 80 dneh okoli sveta 21.10 Zakon v Los Angelesu ameriška nanizanka 2135 TV dnevnik 22.15 Poletna noč Cosbv show, ameriška nanizanka Sin z otoka, ameriška nadaljevanka Alo, 'alo, angleška nanizanka 0.25 Video strani _2. program TV Slovenija 17.00 Izbor iz JRT 2 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.00 Domači ansambli 19.30 TV dnevnik 20.00 EP v atletiki 22.30 Satelitski programi - poskusni prenosi HTV 9.50 TV koledar 10.00 Skrivnostni otok, slovaška nadaljevanka za otroke 10.30 Risanka 11.05 Poletni program Mali koncert 12.35 Poletno popoldne in ameriški film 14.15 Izobraževalna oddaja 14.35 Znanstveni program 15.05 Oddaja za otroke 15.35 Poročila 15.45 Program plus, ponovitev 18.00 Poročila 18.20 številke in črke 18.45 Noro, norejše, norišnica, serija za otroke 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 V Citvju, angleška nadaljevanka 21.00 Domači show program 21.45 TV dnevnik 22.05 Kulturni magazin 23.10 Program plus SOBOTA 1. septembra 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: Grad 9.10 Zlata ptica 9.15 Moja družina in ostale živali, angleška serija 9.45 Čudežna leta, ameriška nanizanka 10.10 Zgodbe iz školjke 15.15 Video strani 15.55 Poletna noč 18.00 TV dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Živeti z naravo, poljudnoznanstvena oddaja TV SA 18.55 Spored za otroke in mlade: Cvetlične zgodbe 19.10 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.54 Utrip 20.15 Žrebanje 3 x3 20 30 Bom, bom... za sedaj, ameriški film 22.05 TV dnevnik 22.25 Poletna noč Cosbv show, ameriška nanizanka Sin z otoka, ameriška nadaljevanka Rožnata nanizanka, franc. nanizanka 0.30 Video strani _2. program TV Slovenija 17.00 EP v atletiki 19.00 Danes skupaj 19.30 TV dnevnik 20.30 Program JRT 2 in satelitski programi ___HTV 10.00 Program plus, ponovitev 13.00 EPP magazin 14.30 Mladinski film 16.00 SedemTVuPi 16.45 TV dnevnik 17.00 Narodna glasba 17.30 Dramska serija 18.30 Dokumentarna oddaja 19.15 Lokalni program 19.30 TV dnevnik 20.15 Humoristična serija 21.05 Igrani film 22.35 TV dnevnik 22.55 Športna sobota 23.15 Poročila za goste iz tujine 23.20 Program plus 1.20 Poročila NEDELJA 2. septembra 9.20 Video strani 9.30 Živ žav 10.20 Pet prijateljev, angleška nanizanka 10.45 Zgodbe starih mest, dokumentarno glasbena oddaja 11 30 Čez tri gore... vokalni kvintet Gorenjci iz Naklega in Miha Dov žan 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Video strani 15.50 Praški Panoptikum, češko slovaška nanizanka 17.00 TV dnevnik 17.05 Poslovne informacije 17.10 Mačka na vroči pločevinasti strehi, ameriški film (čb) 19.05 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 19.50 Vreme 20 00 Kazimir Klarić: Pozitivna ničla, nadaljevanka HTV 20 55 Zdravo 22.15 TV dnevnik 22.35 Sova: Doktor Doogie Hovv-ser, ameriška nanizanka, Sin z otoka, ameriška nadaljevanka _2. program TV Slovenija 11.00 Oddaja za JLA 14.00 Nedeljsko športno popoldne 19 30 TV dnevnik 20.00 Veliki tektonski jarek, angleška poljudnoznanstvena serija 20 55 SP v športnem ribolovu, reportaža iz Maribora 21.25 Pop ročk boks, oddaja TV Novi Sad 21.50 Reportaža z nogometne tekme Željezničar - Crvena zvezda 22.20 Športni pregled 22.50 Zaječar: Ročk maraton, vključitev »VAJA DELA MOJSTRA... Ste se že odločili za nakup katerega od izdelkov GORENJE VARSTROJ Lendava, BLACK & DECKER Grosuplje, TIK Kobarid, ISKRA ERO Kranj, LIV Postojna in ELMA Črnuče v prodajalnah kranjskega MERKURJA?Do 20 septembra vam nudimo 15 do 35 odstotno znižanje cen posameznih proizvodov. Da bo vaša odločitev lažja, vam predstavljamo dosedanje in cene, ki veljajo od 20. avgusta do 20. septembra. • varilni aparat VAREX 120/150 (VARSTROJ) • šestdelna garnitura izvijačev (TIK) • garnitura vvidia svedrov za beton (5-12 mm) • baterijski izvijalnik IZ 105 (ISKRA ERO) • garnitura orodja v kovčku BC 108 (ISKRA ERO) • povratna žaga BD 531 (BLACK & DECKER) • poljedelska samokolnica (LIV) • cvrtnik KG 05 (ELMA) +.21 olja za cvrtje brezplačno Morda v tej kratki predstavitvi niste našli želenega izdelka. Obiščite katero od prodajaln kranjskega MERKURJA. Pri naših prodajalcih boste dobili dodatne informacije. 3.408,90 101,20 185,90 682,20 2.556,50 1.201,50 607,90 1.401,70 2.215,80 70,80 139,40 545,80 ... MOJSTER DELA VAJO! « PONEDELJEK _3. septembra 9.00 Spored za otroke in mlade 9.15 Alice in njena druščina, ameriška nanizanka 9.30 Mladinski pevski festival Celje '83 0.152*calo tedna 15.35 Sova, ponovitev 17.05 Zdravo, ponovitev 18.30 Spored za otroke in mlade 18 30 Radovedni Taček 19.10 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.50 Vreme 20 00 Peter Kostov: Trgovec iz Soluna, drama TV Skopje 21.20 Osmi dan 22.10 TV dnevnik 22.30 Pregled modernega baleta: sodobna generacija 22.25 Poletna noč Alfred Hitchcoock vam predstavlja Sin z otoka, ameriška nadaljevanka 0.10 Video strani __2. program TV Slovenija 17.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.00 Rab, izobraževalna oddaja HTV 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Po sledeh napredka 20.55 Sedma steza, oddaja o športu 21.15 Svving, svving, svving, glas bena oddaja 22.10 Igre brez meja TOREK_ •_4. septembra 9.00 Zgodbe iz školjke 9 30 Šolska TV 14 55 Video strani 15 05 Žarišče, ponovitev 15.35 17.00 17.05 18.00 19.05 19.20 19.30 1950 20.00 21.05 21.50 22.15 005 Sova, ponovitev TV dnevnik 1 Šolska TV Spored za otroke in mlade Risanka TVokno TV Dnevnik 2 Vreme Music hali, francoska nadaljevanka Splitski biseri 1980 1990. glasbena oddaja HTV TV dnevnik Sova Dekameron, nizanka Srce mesta, nizanka Video strani slovenska na-ameriška na- _2. program TV Slovenija 17 00 Satelitski programi 18 30 Mostovi 19.00 Mednarodni folklorni festival 1930 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.25 Umetniški večer SREDA 5. septembra 9.00 TV mozaik 9.00 Alice in njena druščina 9 15 Trgovec iz Soluna, drama TV Skopje 10 25 Music hali, francoska nadaljevanka 14 20 Video strani 14.30 Žarišče, ponovitev 15.00 Sova, ponovitev 17 00 TV Dnevnik 1 17.05 TV Mozaik 18.20 Spored za otroke in mlade Moja družina in ostale živali, angleška nadaljevanka 19.10 Risanka 19 20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 1950 Vreme 20.00 Smešne stvari so se zgodi- le na poti v forum, ameriški film 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.00 Sova Alf, ameriška nanizanka Srce mesta, ameriška nanizanka _2. program TV Slovenija 16.30 17,25 19.30 20.00 20.30 21.25 22 25 22 55 Satelitski programi Sarajevo: finale EP v nogometu (mladi) Jugoslavija - SZ, prenos TV dnevnik Žarišče Operne zgodbe, angleška serija Svet poroča Mednarodna atletska mitinga Celje in Novo mesto, reportaža Nočni program iz kulture TV Bg PLES 1.9.1990 od 19.00 do 23.00 v restavraciji in na terasi hotela. Zabaval vas bo kvintet SAVA. ČETRTEK 6. septembra 900 9.00 11.00 1450 15.00 15 30 1600 17.00 17 05 18.25 19.05 19.15 19 30 1950 20 00 21 20 22.25 22 20 TV mozaik Grizli Adams Zakon v Los Angelesu, 10. del Video strani TV mozaik Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev TV Dnevnik 1 TV mozaik Spored za otroke in mlade Čudežna leta, ameriška na nizanka Risanka TVokno TV Dnevnik 2 Vreme Mihailo Lomonosov, sovjetska nadaljevanka Tednik TV dnevnik 3 Sova Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka rezervacije po tel.: 23-650 0.00 Srce mesta, ameriška r>a nizanka Video strani 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 21.10 21.55 Regionalni proflrartii Slovenija - stud.o LjublJ« "Alo. 'alo, angleška nam- zanka TV dnevnik Žarišče ... qq- Odlagališče Jedrsklnstv*-padkov. poljudnoznanstv na oddaja _,-iflnc»v Mali koncert nag j„ 19 tekmovanja HO""*1 študentov Slovenije dfl. Afera prisluškovanj^ $9, kumentarna oddaja rajevo , ^atoi W" Mednarodni rokom« ija nir Vassa: Behnka Ojy ]t . Debrecen, P°snel Varaždina MIHA NAGLIC Življenje in delo ljudskega poslanca Antona Peternela - Igorja Za kmeta in za komunizem Domobranci so bili s prisego Hitlerju sestavni del nemških esesovskih čet, belogardisti pa kot člani Milizia volontaria anticomunista (MVAC) Musolinijevi oprični-ki. Nekateri se sedaj na vso moč trudijo, da bi boj belogardistov in domobrancev na strani okupatorjev proti partizanski narodnoosvobodilni vojski prikazali kot državljansko vojno. To je povsem neupravičeno in nesmiselno početje. Tisti, ki so se kot sestavni del okupatorske vojske borili proti partizanom, so kolaboracionisti in izdajalci in kot taki nikakor ne morejo postati bojni partnerji borcem za svobodo proti okupatorju. Sovražniki OF in partizanskega narodnoosvobodilnega gibanja skušajo sedaj prikazati in dokazati, da so bile napake, ki jih je zagrešilo osvobodilno gibanje vzrok za nastanek MVAC, belogardizma in domobranstva. Vse to seveda ni čisto nič res. Stvari so potekale takole: najprej je bil tu okupator, nato so se ob njem pojavili njegovi hlapci, potem pa se je razmahnilo narodnoosvobodilno gibanje. Zatem so okupatorjevi sodelavci in hlapci (verjetno iz strahu, da bi utegnili izgubiti svoj dotedanji družbeni položaj in vlogo) začeli izdajati pripadnike narodnoosvobodilnega gibanja in Osvobodilne fronte, to gibanje pa je moralo nova izdajstva preprečiti, če se je hotelo obdržati. Izdajalci so nekaj najbolj gnusnega v vsakem narodu in se jim to nikoli ni pisalo v dobro. Brez izdajalcev bi bil povsem razumljivo okupator brez moči: lahko bi izvajal represalije proti celotnemu narodu ali pa proti nikomur. Izdajalec je tisti, ki okupatorju pokaže posameznike ali skupine in mu tako pomaga prt njegovem zasužnjeval-skem delu, s katerim želi iztrebiti in uničiti tiste, ki njegove oblasti ne priznavajo in se proti njemu borijo. S tem seveda ne trdim, da v našem narodnoosvobodilnem gibanju ni bilo napak. Katero gibanje pa je brez napak in to še posebno v vojnem času, ko mnogi ljudje naravnost podivjajo. Proti vsakršnim napakam smo se v partizanih borili in tiste, katerim opomini in opozorila niso zalegla, tudi ostro kaznovali, v najbolj hudih primerih tudi s smrtno kaznijo. Bistvena razlika je v tem, da so napake v narodnoosvobodilnem gibanju v pretežni meri naredili nerazgledani in nerazumni posamezniki, medtem ko so zločinska dejanja okupatorja in njegovih hlapcev dejanja sistema, ki je imel za cilj uničenje slovenskega naroda. Ena od številnih žrtev "državljanske vojne" je bil tudi vaš brat France Peternel - Miha. Njegov tragični konec ste popisali, vendar, kolikor vem, še ni bil objavljen? Res je, da je moj brat Franc padel, vendar ne kot žrtev "državljanske vojne", kajti boj domobrancev in drugih kolaborauo nistov proti partizanom na strani okupatorske vojske, katere se- .brat?' stavni del so bili, ni bila državljanska, temveč kvečjemu ^ moma vojna". Res je tudi, da bratov tragični konec oZ'r0|t0t si"? tega doslej še ni bil objavljen. Brat Franc (oz. Frenck, 0t>jt mu rekli) je bil rojen 23. 9. 1909 v Delnicah, umrl oziron ^.ha. pa je bil 18. novembra 1944. Brat je imel partizansko ltn i" Poleti in jeseni 1944 je bil sekretar okrajnega ^omiiV^oii je P° okrajnega odbora OF Poljane. Dne 18. novembra 1944 P ^»fl' nesrečnem naključju padel lažje ranjen, živ v roke doravil'? cem. Ujeli so ga v Poljanah, ko se je v meglenem jutru "P 3|tt*' Hotovlje od Bolantača, kjer je prejšnji večer imel sestan ^jke visti, člani vaških organizacij OF, ZSM in SPZZ ter čla ?q^c gospodarske komisije. Tisto noč so v poprej osvobojen ^0 je prišli domobranci, ki so potem tu ustanovili postojan |jafb3-po brvi prišel čez Soro in se približal Barbini hiši (tr8°vdo $\eW re Pintar v Poljanah), je naletel na domobransko zaseanjen je nazaj proti brvi in skočil v Soro ter bil pri tem lažje r uj,j v žal je po Sori navzdol proti Žagarju, kjer je verjetno vi ^ pO kritje in se rešiti. Potem ko so se mu domobranci.^» narrier^35, I* ... d°' bila samo Še dva naboja in oba sta zatajila. Tako so ga P v ?0 - na Vidmu faV travniku ob Sori, povsem približali in ga obkolili. se j^j nam^ ustreliti, vendar tega ni mogel storiti. Oborožen je ^ kateri staro avstrijsko pištolo stevr iz prve svetovne vojne, (ern mobranci zgrabili živega in ga odvedli v gostilno na ~ .^j 13 Ijanah. Tu je imel še srečo, da je lahko goitilrm\uk' veP čar, katere mož Jože je bil tedaj sicer župan občine rw tedie" dar pa je kol zaveden Slovenec bil naš" sodelavec - m«« p0[j3^ je bil na volitvah izvoljen za člana vaškega odbora v .fj, s skrivoma dal vse gradivo, ki ga je imel v torbici. Me i ■ hit bili tudi seznami članov odborov OF in Milka je vse s* t ^ porinila v zakurjeno kmečko peč, ki sojo kurili iz Kun so ga najprej privedli. Zatem so brata celo dopola" .^kli-in mučili, vendar niso iz njega kljub mučenju niccs Petek, 31. avgusta 1990 SPOREDI, KRIŽANKA 7. STRAN i glas pro- RADIO PETEK, 31. avgusta: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program - glasba - 9.05 Z glasbo v dober dan -11.05 Petkovo srečanje + glasba ■ 12.00 Poročila - na današnji dan • 15.30 Dogodki in odmevi - 1600 Od melodije do melodije + EP 17.00 Studio ob 17.00 in glasba -18.05 Vodomet melodij - 1900 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja - 23.15-4.30 Nočni 9ram - glasba SOBOTA, 1. septembra: Prvi program *-30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Počitniško popotovanje °d strani do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Kulturna panorama 1105 Radijski kabaret - 12.10 Na si poslušalci čestitajo in pozdra vljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -!5.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP 17.00 Tedenski aktualni mozaik 18.05 Znano in priljubljeno - 19.45 2 zabavnimi ansambli - 20.00 Ra d«o na dopustu 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra ■ 23.05 Literarni nokturno - Harrv Kuhner: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni Program - glasba NEDELJA, 2. septembra Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program, glas ba • 8.05 Radijska igra za otroke 9 05 Pomnjenja 10 05 Nedeljska matineja - 11.03 16.00 Naši po slušalci čestitajo in pozdravljajo -^OO Lojtrca domačih - 17.30 Hu nioreska tega tedna - 18.00 Prilju "Ijene operne melodije - 19 00 Radijski dnevnik - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno Jems Tate: Pesmi 23 15 04.30 Nočni program, glasba PONEDELJEK, 3. septembra: R'vi program 14.20 Mladi na glasbenih revijah •n tekmovanjih - 15.15 Radio da-nes, radio jutri 1555 Zabavna 9'asba - 17.00 Studio ob 17. in jD'aaba -18.05 Pihalne godbe vam 'Qrajo 20 00 Sotočja (prenos iz 8*udia Radia Maribor) 21.05 Za P'ešite z nami 2305 Literarni nokturno Anka Petričević. Po novno te kličem 23 15 4 30 No £ni program, glasba I9REK, 4. septembra: Prvi GOVI SO ZOPET PADLI NA GLAVO ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽIČ 31. avgusta: amer. trda erotika NEUTRUDNI LJUBIMEC ob 18. in 20. uri, 1. septembra: amer. trda erotika NEUTRUDNI LJUBIMEC ob 18. in 20. uri, 2. septembra: amer. trda erotika NEUTRUDNI LJUBIMEC ob 18. in 20. uri, 4. septembra: amer. ljub. film UMAZANI PLES (DIRTY DAN-CING) ob 18. in 20. uri, 5. septembra: premiera amer. trda erotika ZGODBA O NICOLE ob 18. in 20. uri, 6. septembra: amer. trda erotika ZGODBA O NICOLE ob 18. in 20. uri LETNI KINO 31. avgusta: predpremiera av-stral. komedije MLADI EINSTEIN ob 21. uri ŽELEZAR 31. avgusta: angl. znanstv. fant. film VESOLJSKI VAMPIRJI ob 18. uri, amer. trda erotika VEDNO PRIPRAVLJENA ob 20. uri, 1. septembra: premiera amer. pust. akcij, filma ERIK (V PEKLU VOJNE) ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika VEDNO PRIPRAVLJENA ob 21. uri, 2. septembra: amer. pust. akcij, film ERIK (V PEKLU VOJNE) ob 17. in 19. urr premiera amer. thriller f i I a MOŽ ZA REŠETKAMI ob 21. uri, 3. septembra: amer. akcij, film PEKLENSKA STEZA BMX ob 18. in 20. uri, 5. septembra: amer. thriller MOŽ ZA REŠETKAMI ob 18. in 20. uri, 6. septembra: amer. thriller MOŽ ZA REŠETKAMI ob 18. in 20. uri DUPLICA program JJjjj 2 zabavnim *°00 Radijska igra beni ansambli 20.39 Glas-jntermezzo - 22 00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno ~ar> Kochanovvski: Pesmi *3.15-4.30 Nočni program, glasba SJEJ)A, 5. septembra: Prvi program ^•00 Zborovska glasDa uu Poslušalcev 21 05 S knjižnega jr9a 23.05 Literarni nokturno -Leonardo Botf: Zakrament čigavega ogorka 23 15 4 30 No Cn' program - glasba - KINO ^__KRANJ CENTER *]• avgusta: amer. akcij, krim T"m BRATSKA KRI ob 17. in 19 /!• 1. septembra: amer. akcij. *nnv film BRATSKA KRI ob 17. in uri, premiera amer. krim. fil-"la POLICAJ POD KONTROLO 2 21 ur«, 2. septembra: amer ?5c'i krim film BRATSKA KRI ob '■ 'n 19. uri, premiera amer. boc-'anske komedije BOGOVI SO JOPET PADLI NA GLAVO ol fii1, 3- »eptembra: amer. krim 'k POLICAJ POD KONTROLO ?b 18., 18 in 20 uri, 4. septem 2?' amer. krim film POLICAJ 2^° KONTROLO ob 16., 18. uri, 5. septembra: amer. krir... P POLICAJ POD KONTROLO b° 16. 18 m 20 uri. 6. septem amer bocv komedija BO- 31. avgusta: amer. ljub. plesni film UMAZANI PLES (DIRTY DANCING) ob 18. uri, amer. pust film PEKLENSKA STEZA BMX ob 20. uri, 1. septembra: premiera amer. akcij filma IZSILJEVANJE ob 17. in 19. uri, premiera amer bocvanske komedije BOGOVI SO ZOPET PADLI NA GLAVO ob 21. uri, 2. septembra: amer ak cij. film IZSILJEVANJE ob 17. in 19. uri, premiera amer. krim PO LICAJ POD KONTROLO ob 21 uri, 4. septembra: amer. akcij, film KARATE KID II, 5. septem bra: premiera amer. trda erotika NEUTRUDNI UUBIMEC ob 20 uri, 6. septembra: hongkonški pust. film GUSARSKA PATRU UA ob 20. uri KOMENDA 31. avgusta: amer. krim. film POLICAJ POD KONTROLO ob 20 uri CEŠNJICA_ 31. avgusta: amer. akcij, film SLEPI BES ob 20. uri LAZE 31 avgusta: amer. bocvan. komedija BOGOVI SO ZOPET PAD Ll NA GLAVO ob 20. uri KRANJSKA GORA amer. akcij, film CASH ob 18. uri DOVJE TANGO IN 2. septembra: amer. akcij, film TANGO IN CASH ob 19.30 uri RADOVLJICA Nagradna Križanka 31. avgusta: hongkonški akcijski OBRAČUN V HONGKONGU II. del ob 20. uri, 1. septembra: amer. kriminalni film TATOVI PORŠEJEV ob 18. uri, amer. kriminalni FANTOM IZ MIDVVOOD MALI A ob 20. uri, 2. septembra: hongkonški akcijski OBRAČUN V HONGKONGU II del ob 18 uri, amer. kriminalni FANTOM IZ MIDVVOOD MALLA ob 20. uri, 4. septembra: amer. kriminalni TATOVI PORŠEJEV ob 20 uri, 5. septembra: amer. kriminalni FANTOM IZ MIDVVOOD MALLA ob 20. uri, 6. septembra: amer fantastični SUPERMAN III. del ob 20. uri _BLED_ 1. septembra: amer. pustolovski LETALSKA AKADEMIJA ob 18. in 20. uri. 2. septembra: japonski karate ŠOGUNOVA SENCA ob 18 uri, amer. grozljivka PEKEL PRAVICE ob 20 uri, 3. septembra: hongkonški akcijski OBRA ČUN V HONGKONGU II. del ob 20 uri, 4. septembra: hongkon ski akcijski OBRAČUN V HONGKONGU II del ob 20 uri. 5. septembra: amer. kriminalni TATOVI PORŠEJEV ob 20 uri, 6. septembra: amer. kriminalni FANTOM IZ MIDVVOOD MALLA ob 20 uri križanka: vodoravno aminokislina, srp, revolucionar, Trgovina TON ŠPORT VŠkofji Loki (pri hotelu Transturist) vam v poletnih mesecih nudi: - pestro ponudbo igrač za staro in mlado po najnižjih cenah (uvoz Italija) - avto radio, zvočnike vseh vrst ter kakovostno in hitro montažo (golt, Zastava, jugo, BMW in ostala vozila) - servis el. opreme, avtoradijev, prenosni kasetarji, priključitve, čiščenje videorekorderjev in nastavitve tudi na domu. -v komisijsko prodajo sprejemamo vse vrste el. aparatov. - v naši videoteki si lahko izposodite preko 1000 filmov različnih žanrov. Presnemavanje z mastrov za videoteke - fotokopiranje A4 in pomanjša-nje Canon PC 7 Vse dodatne informacije dobite po tel.: (064)621-261 Delovni tas vsak Jan od H -20. ure ioaola od 9. - i 2. ure__ sedežne garniture Kanin, Vitranc, kofce, Domino masivno borovo pohištvo dnevne sobe, otroške sobe, spalnice predsobe, kuhinje, jedilnice, svetila • ugodni prodajni pogoji • brezplačna dostava • svetovanje arhitekta • opremljamo apartmaje za kmečki turizem, počitniške hiiice, poslovne prostore itd... Informacije: 064/50-795 Odprto tudi v času ŠUŠTARSKE NEDELJE, 2. septembra, od 8. dol 7. ure! Tudi med štirimi stenami je prijetno, če vam prostor s pohištvom opremi SALON POHIŠTVA ZLIT - DETELJICA pri Tržiču. BOHINJ 1. septembra: amer. grozljivka PEKEL PRAVICE ob 20. uri, 2. septembra: amer. pustolovski LETALSKA AKADEMIJA ob 20. uri, 6. septembra: amer. akcijski OBRAČUN V HONGKONGU II. del ob 20. uri _ŽELEZNIKI_ 31. avgusta: amer. film VRNITEV V PRIHODNOST II ob 19. uri, 1. septembra: amer. triler SODNIKI IZVEN ZAKONA ob 20.30 uri, 2. septembra: amer. avantur. LOV NA DRAGULJE ob 19. uri, 5. septembra: amer. horror MUHA II ob 20.30 uri POUANE_ 31. avgusta: amer. triler SODNIKI IZVEN ZAKONA ob 20. uri, 2. septembra: smer. horror MUHA II ob 18. uri ŠKOFJA LOKA amer. film VRNITEV V PRIHOD NOST II ob 18.30 in 20.30 uri, 4. septembra: amer. melodrama DRUŽINSKA STRAST ob 20.30 uri 5. septembra: amer. film DRUŽINSKA STRAST ob 18.30 in 20 30 uri, 6. septembra: amer akcijski MAŠČEVANJE ZA MAŠČEVANJE ob 20.30 uri TOVARNA POHIŠTVA AJDOVŠČINA 31. avgusta: amer. film LOV NA DRAGULJE ob 18.30 in 20.30 uri, 1. septembra: amer. komedija VRNITEV V PRIHODNOST II ob 18.30 in 20 30 uri, 2. septembra: V SALONU POHIŠTVA V PRIZIDKU VEČNAMENSKE DVORANE PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ Zaživite s svojo Lepoto Pomagali Vam Bomo v Novem Kozmetičnem Salonu j, KJER VAM NUDIMO: TRGOVINA i AVT POSTAJA GOSTILNA V JAMA TRGOVINA j KOZMETIČNI SALON oaroara Kozmetični Salon Barbara 41-060 Struznikova 12, Šenčur STORITE TUDI NEKAJ ZASE, I NE BO VAM ŽAL!" Popolno nego obraza, vratu, dekolteja Depilacijo, epilacijo z el. PINCETO Lepotno pedikuro Make - up Boutiouez dekorativno kozmetiko Criri.stian Dior v»l'-r""n' optika, Ane Tirana, icika. IV.MN, tram, Ita Rina, Eger. alo|a. na-V R'tov. Prota, ke Italijan, osa, rja, kinetika, radikal, as, Tamara, Avala, Elekt °a' OV' ral Nona 9,a Ava' apologetika, ato, neresec. zavrtost, '»treh 8rabi9tl K'an, " *m° naslednje reševalce: 1 nagrada Vesna Mavec. Bntot 74. in lr.; dru0a nagrada Ivanka Bolka - Langus. Cesta revolucije 9, Jesenice Jr*t|e nanraH* AnHr.i S«iih«h P.Aftta 1 mata 65. Kranj, Tone Fran- "•trl i 0* nagrada Ivanka Bolka - Langus. Cesta revoluci|e <8r, rJ61!* nagrade Andrej Sal|bah, Cesta 1 maja 65. Kranj, Ce%||£jPo»vetska 13, Kranj In Tomaž Bedlna, T. Odrove 9, K nt?,?**nl° križanko razpisujemo nasledn|e nagrade: k naj s tii-.i in logi rs čuna toliko in toliko prenese na naš račun, mu približno tO ni možno. Konstrukt, da je Gorenj- ska banka nekaj planila« [a popolna neresnica, da ne rečem laž " "Navedli so ludi predlog, naj bi jim pomagali /. zadržanimi Elanovimi sredstvi?" areali0: 'Tudi to je povsem Bf ^ bi nikakršne verjetnosti m'Se| rrt'' denar, ki smo ga /adrža "njh (P m. > I lana in mimo stečaj stopkov v banko Les. "Kakšno dejanje bi Noro, izven strokovne a\ je, to je pesmica, kij" dire e$e lesa zapoje, da se ma'° Ulku ljudi, da ji je v tistem »J j{ jc malo lažje, ampak že Jul SP"Kot bančnega ati«*2*£ bi Vas varčevalci Les* "f" -fino radi vprašali, kaj l»h,to čakujejo?" LeSu, b' Če bi imel denar_v ne bil zelo zaskrbljen. RMjJ glupani napovedovati. ke i. sen od toliko dejavnikov. ,[ttt "Kako to vpliva«« ■ vloge v vaši banki? > "Glede na njihovo gtb^J ce\o njujemo, da se je r^V^fr povečalo in lahko zagoioj so vloge v naši ,>'1"k'1lce da S< zalo vabim varčeva odločno /.i našo 0fn,M. zadnje, dobršen de . " ka^ slo, Komercialno Wf"e^ banke in banke Les \f tudi k nam. k;.. &*al&0 < dje vendarle že ^$%0tl gače. da je bolje imU' u s(0j* večji, kolikor toliko d^obro ju banki, čeprav so "brtJ,eVpg Danes n, več pomem._s(i sanje, kolikšne so '"V.irnf r memhno postaja, kaMyo,jj§I denai naložen." • Petek, 31. avgusta 1990 9. STRAN GLAS IGOR TORKAR EPIGRAMI Nekaterim novim ministrom Kak kralj lahko napravi iz človeka plemiča, ne more pa napraviti človeka plemenitega! Prošnja Zdaj redko ste pristaš humanega pomenka, preveč ste Demosovka, sprdvnica Spomenka, v brzicah strank ne smete biti živčni »ribar«, bodite V PRAKSI demokrat, Spomenka Hribar! Sodobni dialog j^ran Demosovec vranu Prenovitelju: Zdaj skušaš peti kakor slavec, Pfed tremi leti pa, hinavec, sikrakal kra, kra, kre! \fon Prenovitelj vranu Demosovcu: Zdaj skušaš peti kakor slavec, pred enim letom pa, hinavec, sikrakalkre, kre, kra!! Naši novi vladi V Upsali so na univerzi napisani naslednji verzi, spodbujevalci uma, volje: Svobodno misliti je lepo, prav misliti je bolje!! Metamorfoza individualista Še včeraj egocentrični pisatelj Rudi zdaj Demosovo kolektivno himno prepevati poslušno se in vneto t-rudi!! Svetoboljnemu advokatu Kot star kaplan K lep kleplje spravne fraze, bolj brani bele kot rdeče skaze, kot advokat razsodnost šibko varje, pogreza se v politikantsko barje. Urednikova beseda Današnje Odprte strani začenjamo z epigrami Igorja Torkarja, Jože Košnjek poroča s tiskovne konference ob 100-dnevnici slovenske vlade, Matija Logar je opisal svoje videnje Prage in Berlina po dvajset oziroma petnajstih letih. Marko Jenšterle pa je pripravil zapis o slovenskem pesniku - emigrantu Tinetu Debeljaku. (Pesem je izbral prof. France Pibernik iz Kranja.) Zadnjo stran pa smo odprli odmevom. Prihodnji teden bomo na Odprtih straneh med drugim objavili pogovor Eda Torkarja s pesnikom Valentinom Cundričem in esej Uroša Pavlica z Jesenic Osvoboditev Slovencev. Ena stran bo odprta vašim mnenjem, zato nam pišite. Leopoldina Bogataj JOŽE KOŠNJEK §todnevna bilanca nove slovenske vlade Tudi zimo bomo preživeli If*ko_odgovarja predsednik slovenske vlade Lojze ^gterle na napovedi, da bo njegova vlada kmalu pad-pJUJa zime ne bo preživela. Prepričan je v trden po-iHtgjvlade in tudi o kakršnihkoli ministrskih zamenja-^ghjie razmišlja. Priznava pa, da njegova ekipa pred-j^IHna gospodarskem področju ni naredila toliko, iSSJjkor se je od nje pričakovalo. ?jj>dnevna bilanca vladanja je "a predstavljena javnosti v jpnutku, ko je ZKS - stranka ohnP'lrat'^ne Prenove uradno j?"„kovala vlado v senci, za še predvsem enostrankar- vlad sestavljeno, in ko senčna ■ a« ki je v torek stopila iz "Ce na piano, pri kritikah na ru" prave vlade ni pretirano ^zanesljiva. Ob poslušanju ;a C'J gospoda Peterleta na iz-Predsednika senčne vlade rnila Milana Pintarja je čutiti Če ']enost or) domnevno izre- etku sodelovanja obeh vlad JJ2aV|,e zahteve po opravičilih, ja.vdV tako pa je Lojze Peterle ne povedal, da vlade v senci °odo financirali, vendar so |0vPrav'jeni na korektno sodečo anJe- Upajmo, da tako tudi ,n to na obeh straneh Si ižrerfnska vlada je na torkovi kar,.n° dobro obiskani časni-vlad konferenci, na 106. dan *Wai' p°vcda|a> m je 'n Prih H nar*dila in kaj jo čaka v re j"odnjih stotih dneh, za kate-iivJel P^pričana, da jih bo presti J* 'n c'a so K'avne nevarno-**r|e j ° Predsednik Lojze Penil, *e napovedal sedem bistvene" K *lilde: nada,inJ* Pre-gos ^"J* zloma slovenskega lo 2?J**r»tva, pri čemer bo nosi-iH(lu Vn" breme ministrstvo za sDrej dopolnjevanje In HVj anie republiških zako-Siiv,>p Popisov, ki bodo utrdili "prej"10*1 Republike Slovenije; UMavncB» zakona; obli-konfPonudbe /. elementi V,1jt allu> pogodbe; obliko-"* Vsek°Vl'Ka pravnega sistema Ust»vt P°dr°čjih; sprejem nove l»raV|lH Republike Slovenije s M«,,: . "r^ditvijo v prehodnem r**Voj ,n Plan Slovenije za novi ^atki C'k,u" V sorazmerno m ćasu, septembra in ok- tobra pa naj bi se v Sloveniji odločali o soglasju k dopolnilom zvezne ustave. Predlagana dopolnila bodo še enkrat analizirali, vendar soglasja po besedah Lojzeta Peterleta Slovenija ne bo dala, tudi k tistim ne, ki so sicer sprejemljiva. Razlog: samovoljna ukinitev avtonomije na Kosovu in razpustitev legalnih organov pokrajinske oblasti. Dokler bo tako, Slovenija soglasja ne bo dala. Republiška vlada ima v kratkoročnem programu oblikovanje mnenje do zveznih zakonov, oblikovanje elementov konfederalne pogodbe, pravna ureditev položaja in pomoči delavcev, ki bodo tehnološki presežek, normativna ureditev javnih medijev ter sodelovanje z institucijami, kot so Služba družbenega knjigovodstva, Gospodarska zbornica itd. (•lede konfederalne pogodbe, konfederacija je edina možna rešitev skupnega življenja v Jugoslaviji, slovenska vlada meni, da je sklenitev konfederalne pogodbe možna samo med suverenimi državami, z demokratično izvolieno oblastjo, kar naj bi se Sociala ne sme biti potuha "Vprašanje socialne pomoči brezposelnim, ki jih je v Sloveniji že 56.000, je resno. Vendar visoke socialne pomoči niso spodbudne. Morajo biti zadostne za preživetje, obenem pa spodbudne, da nezaposleni iščejo nove zaposlitve," je dejal finančni minister dr. Marko Kranjec. "Na novo moramo postaviti tudi davčni sistem. Vendar traja davčna reforma ponavadi dve, tri leta. Tako je bilo v ZDA in Zahodni Nemčiji. K sodelovanju bomo povabili tudi zunanje eksperte." do konca leta zgodilo v vseh jugoslovanskih republikah, da bo dogovarjanje o tem potekalo še naprej predvsem s sosednjo republiko Hrvaško in da se Slovenija z nikomer ne bo pogovarjala na račun tretjega. Ideja o konfederaciji živi tudi v drugih republikah, vendar za zdaj predvsem v okvirih nekaterih strank. HrvaŠka je tudi že izdelala elemente konfederalne pogodbe. Bistvenih razlik med slovenskimi in hrvaškimi izhodišči ni, če pa so, jih bo mogoče uskladiti. Sloveniju ne sovraži italijanske manjšine "Članka v italijanskem časniku, da Slovenija napada Italijane v Istri, nisem bral." je dejal slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. "Gre za napihovanje, ki ne koristi ne slovenski državi ne manjšini. V tem primeru se počutim nedolžnega. Sestal sem se z italijanskim konzulom v Kopru. Pogovor je bil zelo korekten, le na neki točki, ko je konzul za ozemlje, ki ga je Slovenija dobila po drugi svetovni vojni, uporabil termin odstopljeni teritorij, sem začutil problem. V tem primeru gre za četrtino ozemlja Republike Slovenije. Sicer pa smo obojestransko potrdili, da so Osimski sporazumi sprejemljivi za obe strani ,n jih slovenska vlada ne želi spreminjati." Sicer pa se stalno sodelovanje s hrvaško vlado nadaljuje. Tudi med kninskimi dogodki je delovala medsebojna informacijska zveza, v zasuku hrvaške politike k jugoslovanstvu in spremembah v vladi pa Slovenija ne vidi nevarnosti, da bi se sosednja republika pogovarjala z drugimi na račun Slovenije. Razlogov za drugačne, za Slovenijo negativne, ocene ni. Predvsem pa, je dejal predsednik Peterle, ni izključeno, če bo treba, tudi pogovarjanje s srbskim vodstvom. Gospodarstvo najtrši oreh Podpredsednik republiške vlade dr. .lože Mencinger je priznal očitke, da je vlada naredila najmanj na gospodarskem področju. Vendar je v isti sapi dodal, da so bila tudi pričakovanja prevelika. Nevarno je prepričanje, da lahko vlada sama naredi vse. Zelo malo ljudi sem srečal, ki bi se vprašali, kaj lahko sami naredijo, je dejal podpredsednik Mencinger. Dr. Mencinger šteje za pomembne vladne uspehe razbremenitev gospodarstva, zmanjšanje odlivov iz republike, predvsem v zvezni proračun in sklad za manj razvite. Kljub temu družbenopolitične skupnosti finančno niso bankrotirale in ostale likvidne, prav tako pa je v Sloveniji po enem letu proizvodnja nehala padati. Očitno Republika Slovenija najbolj spoštuje stabilizacijsko politiko. Tudi plače, njihovo naraščanje lahko najbolj ogrozi nov investicijski ciklus, so se v Sloveniji najmanj povečale. Slovenska vlada sodi, da je povečanje plač državni upravi neupravičeno. Zanj ni razlogov, vsaj z gospodarskih stališč ne. Vprašanje pa je, kakšen politični kapital si skuša skovati Markovičeva vlada s tem povečanjem plač. Zaradi tega sedaj zahtevajo višje plače slovenski policisti. Vladni fond za pomoč gospodarstvu znaša 200 milijonov za-hodnonemških mark. Vsota po- Policija se pripravlja na varovanje meja "Glede na težnje, da bi policija varovala državne meje, naša vlada ne bo vlekla enostranskih potez, "je dejal notranji minister Igor Bavčar. "Se pa policija na to strokovno pripravlja in ko bo treba, bo na to dolžnost pripravljena. Sodelujemo tudi pri razreševanju spiska v Jugoslaviji nezaželenih oseb. Policijska plat je v tem primeru zadnja. Glavno besedo imajo tožilstva. Naše strokovne službe so to problematiko že analizirale. Če bi Slovenija ta prepoved ukinila, je teoretično res možno, da bi posredovala zveza." časi kopni, saj je bila bistveno manjša od želja. Sedaj se razdeljuje zadnji del in denar iz tega fonda bo dobil tudi begunjski Elan. To je v bistvu sistem obveznic, je pojasnil minister za industrijo Izidor Rejc. Vsi interesenti pripravijo elaborate, ki gredo v oceno bančnega instituta, nato pa še enkrat v analizo resornega ministrstva. Elan naj bi ta denar dobil za izvozno proizvodnjo. Obrestna ozdravitev in rešitev te firme, vendar ne popolno. Odgovornost imajo vsi, ki sodelujejo pri sanaciji Elana. Predsednik Lojze Peterle pa je dodal, da je Elanov primer lahko tudi model za reševanje takih bolnikov. Našli smo človeka, ki je bil pripravljen skočiti v vodo, čeprav nima potrebne izobrazbe. Doslej so vodili Elan zelo izobraženi ljudje, pa vidite, kam so spravili firmo. Želimo normalno sindikalno gibanje "Mi ne diskreditiramo Svobodnih sindikatov Slovenije, ampak se oni diskreditirajo sami. Napovedana generalna stavka je poskus organiziranja politične stavke, "pravi gospod Lojze Peterle. "Kolikor poznamo sindikalna pravila, pogojev za stavko ni. Vlada želi normalno sindikalno gibanje in ne preprečuje stavk kot legitimnega izraza nezadovoljstva. Na ultimate ne želimo pristajati. Tudi zbornica, s katero smo se pogovarjali včeraj, se čudi nameri o štrajku, saj so kolektivne pogodbe podpisane. Sploh pa vlade ni treba prepričevati, kako težke so razmere v Sloveniji. Vlada se želi pogovarjati z enotnim zastopstvom slovenskega sindikalnega gibanja." mera za ta denar je 8 odstotna, doba vračanja pa 15 let. Na časnikarski konferenci so bili vladniki povprašani tudi za problematiko Elana iz Begunj. Minister Rejc je povedal, da reševanje problematike Elana načeloma ne bo model za reševanje drugih enakih ali podobnih slovenskih problemov. Vlada je iskala rešitve, pogovarjala se je z osmimi, devetimi ljudmi, pa nihče ni hotel ugrizniti v Elanovo jabolko. Peter Lampič je pokazal največ volje za sodelovanje, pripravil je dober program in zato je vlada prav njega poslala v Elan. Seveda s kadrovskim in finančnim posredovanjem v Elanu sprejema vlada tudi odgovornost za Nova slovenska vlada torej po stotih dneh ostaja optimistična. Sedaj smo na dnu brezna, pravi premier gospod Lojze Peterle, za izhod iz brezna pa sedaj postavljamo lestev. Ne, sploh se ne ukvarjamo preveč s preteklostjo. Otroci morajo vedeti resnico o njej, seveda pa moramo graditi sedanjost in prihodnost. Računamo na parlamentarno podporo, prav tako pa računamo tudi na blokade. O možnem padcu vlade ali zamenjavi ministrov sedaj ne razmišljamo. Z vlado v senci lahko dobro sodelujemo, če bodo seveda nameni dobri. Ne bom pa hodil za vlado v senci in demantira! njenih neresničnih izjav, je dejal Lojze Peterle. ©®IS®SS^©IEIIGLAS 10. STRAN Petek, 31. avgusta 1990 MATIJA LOGAR Praga in Berlin - ponovno razposajeni prestolnici Postopam po praških Vaclavskih namestih. Center Prage je nabit z ljudmi. Vse vre. Nekaj dni kasneje se sprehajam po znameniti berlinski »Unter den Linden«. Ob Brandenburških vratih skoraj hipijevska sproščenost. Občutek imam, da sta bili te dni obe mesti pravi prestolnici sveta. In gotovo sta bili, tako Praga kot Berlin, v zgodovini na svoj način že večkrat centra svetovnega dogajanja. Praga avgusta 1968 in Berlin v poletnih dneh leta 1973. Avgustovski usodni dogodki leta 1968 so pozornost sveta povsem usmerili v Cehoslovaško, Berlin je bila leta 1973 gostitelj jubilejnega svetovnega festivala mladine in študentov. V posebnih okoliščinah sem tako prvič spoznaval obe mesti, njun utrip, njuno dogajanje, svobodo in »svobodo«. Gotovo pa je bilo moje spoznavanje Prage leta 1968 drugačno od spoznavanja Berlina leta 1973. »Presenečenja« na mejah Poslovneži in turisti, ki so v preteklih desetletjih potovali v vzhodnoevropske države, se gotovo spominjajo vse prej kot prijetnih vtisov težkih zapornic, stražarskih gnezd, bodeče žice... Teh vtisov niso mogli popraviti niti cariniki, ki so kdaj pa kdaj s svojo duhovitostjo in popustljivostjo ob nepomembnem »švercu« popravljali vstopno sliko posamezne države. Po političnih dogodkih v zadnjem času so se meje »normalizirale«. Morda je še kje čutiti ostanke včerajšnje birokracije, toda nikjer ne vidiš stražarjev, bodeča žica je odstranjena... Pri prestopu čehoslova-ške meje, ko smo potovali v vzhodno Nemčijo, smo doživeli nekaj »neprijetnosti«. Obmejni nemški policaj je pri pregledu potnih listin hladnokrvno ugotovil, da nimamo potrebnih viz. Obrazložitev, da so nam pri našem »Kompasu« zatrjevali, da, odkar sta obe Nemčiji združeni, ni potrebno za vzhodni del več viz, najprej ni kaj prida zaleglo. Moledovali smo, da gremo samo na kratek skok v vzhodni del, da nimamo nikakršnih slabih namenov, da smo utrujeni od dolge poti, da se želimo na poti le izobraževati, da naj nam omogoči le tranzit... In policaj je bil po svoje zabaven z ugotovitvijo, da bi nas s tranzitno vizo spustil, toda problem je v tem, da takšno vizo lahko dobimo samo na njihovem veleposlaništvu v Beogradu. Nekaj časa smo se molče opazovali, policaj je skozi okence pomolil naše neožigosane potne liste, zavil z očmi, glasno vzdihnil »sranje« in zamahnil z roko. Do Berlina smo torej imeli prosto... Nekoliko nas je le skrbelo, kaj bo ob povratku na nem-ško-nemški meji. Policaj je ob vstopu namreč zatrjeval, da Nemčiji še vedno nista združeni in do nadaljnega veljajo pač zakoni NDR. Pričakovali smo torej ponovno srečanje z obmejnimi organi, kjer bi nas policija gotovo sprejela s skrajnimi dvomi: brez vize in brez žigov, kako smo se torej prihulili v do včeraj popolnoma zastraženo Nemško demokratično republiko? Ob povratku smo lahko samo ugotovili, da je meja med obema Nemčijama ukinjena. Carinski boksi samevajo, stražarski stolpi so prazni, varnostni pas med državama bo postopoma zaraslo grmovje. Nekaj bo narobe: policaja, ki smo ga srečali ob vstopu in smo mu bili za njegovo tolerantnost nadvse hvaležni, so očitno pozabili obvestiti o vseh spremembah, ki so se dogodile med Nemčijama. Meje so se resnično odprle. Verjetno v zadnjem trenutku. Prenovljena Praga V zadnjih desetletjih so Prago v veliki meri obnovili, prenovili praško središče znamenite »Vaclavske namesti«. Ta prenovitev je bila v vseh pogledih nujna, posebej še zato, ker je bila že tako stara in obnove potrebna prestolnica po avgustu leta 1968 še posebej potrebna obnove. Zmaličene tračnice, iz-ruvane cestne kocke, fasade mnogih stavb napikane od municije. Največje poškodbe, ki so bile rezultat avgustovske okupacije so bile vsaj za silo že v naslednjih letih zamaskirane, očividcu avgustovskih dogodkov pa se kljub novim fasadam vedno znova in znova prikazuje slika iz leta 1968. Središče Prage je mestni magnet. Ne glede na bolj ali manj svobodoljubne režime se Vaclavske namesti vedno polnijo z ljudmi. V trenutkih novih iskanj demokracije se Praga z utripom množice pomlajuje. Kljub novi šminki pa je bila Praga v najbližji preteklosti bolj podobna nezadovoljeni starki kot pa na-vihanki, ki kljub starosti odlično skriva svoja leta. Dnevi pred okupacijo leta 1968 so bili po utripu podobni današnjim dnem. Kot da bi mlada kri preplavila praške ulice. Povsod življenje, priložnostni politični nastopi, »naključni« nastopi glasbenikov... V eni sami noči od 20. na 21. avgust smo onemeli. Marsikomu so bili prvi tanki, ki smo jih videli v zgornjih jutranjih urah turistična atrakcija, medijski dogodek brez primere, ki pa se je že v dopoldnevu spremenil v eno samo žalost, ki je trajala... Vaclavske namesti so bile v tistih dneh nabito polne. Sedeča in mirujoča množica, vzklikanje gesel se vrsti v intervalih. Bezanje pred hrumečimi tanki nepovabljenih bratov. V spomin na avgust 68, v spomin na Jana Palaha in Jana Zajica, ki sta mučeniško umrla, ter seveda v spomin na lanskoletne, in vsi verjamemo, da zadnje žrtve, gorijo na različnih krajih Prage sveče med posutim cvetjem. Praga se spreminja, morda Praga tudi odpušča toda vedno znova se dostojanstveno spominja. V tem kaže kljub svoji mladeniski razigranosti svojo starost in zrelost. Svobodo na bajonetih zamenjuje nova svoboda. Piš nove dobe se ne zaustavlja. Tako so se celo hradčanski stražarji, ki »varujejo« predsednika Havla, preoblekli. Novo vojaško reprezentančno oblačilo je oblikoval kreator kostumov filma Amadeus Teodor Pištjek. Tudi celotno koreografijo menjave straže ter podobnih ceremonij značilnih za številne prestolnice so nekoliko spremenili. Žametna revolucija nežno in komaj opazno rahlja stebre včerajšnjega sveta. Spremembe spremlja humor Vse korenite spremembe spremlja in komentira ljudski humor, ki se izraža tudi skozi odlična likovna umetniška dela. Na praških Staromestkib namestih, ki so ob Vaclavskih namestih verjetno najbolj oblegana točka mesta, stoji plasti čna skulptura vzhodnonemške-ga »trabanta«. Svetovno znani »smrdljivec« stoji v svoji nara- vni velikosti in v popolnem realnem posnetku na štirih predimenzioniranih nogah. Celotna skulptura je prepleskana z bronzo, deluje rahlo ironično, grozljivo in otožno v izrazu nekakšne pradavno odmrle živali, ki se na pragu novega stoletja nikakor ne znajde. Nobenega cinizma ni v tej skulpturi, vseeno pa je nabita s humorjem. Množici turistov je v teh dneh skoraj podobno hvaležen motiv kot znameniti svetniki, ki se ob vsaki uri premikajo pred šklocajočo foto tehniko. Obilico dobre volje in humorja pa bi morali Pražani priporočiti tudi vsem turistom, ki se morda namenijo v trgovino ali pa v kakšno povprečno restavracijo. V tem pogledu se ni kaj prida spremenilo, zdi se mi, da je morda celo za odtenek slabše kot pred dobrima dvema desetletjema. Tu ne bo zadostovala samo žametna revolucija... Kot da se je prešernost in sproščenost ustavila pred veleblagovnicami, čeprav na številnih pultih visijo slike hudomušno nasmejanega in spoštovanega Vaclava Havela. Duhovito in sproščeno ter celo večbarvno so oblikovane kratice pomembnega političnega gibanja Državljanski forum (OF - Ob-ščenstvenij forum). Klicajasta strogost včerajšnjih kratic in parol je izginila celo iz spomina. Praga se prenavlja in na vsakem koraku opozarja, da želi v Evropo. Ta želja zveni znano. Bo šla ta pot preko gospodarstva, preko umetnosti, preko znanosti? Veliko rezervo ima Praga v svoji bogati tradiciji. Praga želi postati ponovno mesto umetnosti. To je bila v preteklosti, prihodnost obeta. Včeraj prepovedani »Rolling sto-nesi«, danes, jutri Mozart. Drugo leto bo dvestoletnica Mozartove smrti, ki je del svojih ustvarjalnih načrtov uresničil v Pragi. Načrtujejo vrsto kulturnih in umetniških manifestacij. Kot so »Kotaleči kamni« v teh dneh zasedli in obsedli vso Prago, tako naj bi Prago naslednje leto okupiral veliki skladatelj, če ne drugače tudi s pomočjo »Mozartovih kugel«. Ob bogati tradiciji je potrebna samo kaplja zahodnjaške iznajdljivosti. Tam kjer je zgodovina manj radodarna, so premalo tudi morja... Zid prekletstva — zid vzdihljajev Leta 1973 je bil v Berlinu 10. festival študentov in mladine. Nekaj Kranjčanov se je takrat znašlo v številni (menda kar tri-stočlanski) jugoslovanski dele gaciji. Imel sem enkratno priložnost, da sem na meddržavne stroške ob obilni hrani in pijači brezplačno pohajkoval po Berlinu. Predvsem vzhodnem, saj je festival organizacijsko prev zela NDR, eno popoldne pa sem »ušel« tudi na zahodno stran. Poleti leta 1973 je bil Berlin prepoln mladine iz vsega sveta. Vsakršnega dogajanja ni manjkalo. Berlinski zid je bil za večino zlovešča turistična atrakcija, ki si ji nisi smel približati. Razrvanost Berlina leta 1973 je v festivalskih dneh za trenutek prekinila smrt prvega moža povojne NDR VV. Ulbrichta. Mislim, da je bil čaščeni mož v zavesti večine le podaljšek roke velikega brata. V trenutku je bil konstruktor NDR pozabljen. Festival je bil v bistvu nekakšen kontrapunkt miinchenski olimpiadi leta 1972. Dogajanje in vzdušje takratnega vsaj nekaj dni svobodnega mesta mi je ostalo v prijetnem spominu. Takrat je bil Berlin s svojimi gosti nekaj dni sproščeno mesto in vse kaže, da bo v prihodnje naklonjenost svetovnih politikov omogočila mestu normalno življenje. V zadnjih mesecih je Berlin svetovna turistična senzacija. Kot da svetovno občestvo ne verjame teleprinterskim novicam, da je zid zrušen. Berlinu smo se približevali po avtocesti. Cesta je bila natrpana. Zahodni sonarodnjaki prihajajo v trumah. Potovalna hitrost se je pred Berlinom zmanjšala na minimum. Odločimo se za lokalne ceste, čeprav domačini stoično ostajajo v kilometrskih kolonah na avtocesti. Morda se nam bo drznost obrestovala. Znajdemo se v urejenem okolju dovčerajš-njega zahodnega dela mesta. Imam samo zemljevid vzhodnega dela mesta in nekaj časa »lutamo«. Rahlo že obupava-mo, toda naenkrat se zahodnjaška mestna urejenost umakne znani zanikrnosti. Znajdemo se pred ogromno zidno odprtino. Parkiram na priložnostnem parkirišču in se zapodim k porušenemu zidovju, med katerim odzvanjajo kladiva. Priseljenci in med njimi predvsem otroci, odklesujejo koščke zidu in ga na licu mesta prodajajo za pol marke ali za marko. Slika je neverjetna. Velik del zidu še stoji, pravzaprav stojita dva . zidova, saj je bil povsod, kjer je bilo mogoče pred zidom varovalni pas in nato je bil zgrajen še dodaten zid. Skoraj popolna hermetičnost. V zrak štrli debelo betonsko železje, saj je bil zid zgrajen še za naslednje tisočletje... Tako so veljaki NDR prepričevali še ob lanski obletnici svoje zaprte države. Obvezno fotografiranje ob prvi osuplosti, ki nam jo ponuja ta zidarska mojstrovina, nekaj drobcev zidu spravim za spomin v žep in odpeljemo se proti Alexanderplatzu in nato peš po aveniji »Unter den Linden« proti Brandenburškim vratom. Novejša stavba parlamenta, še vedno napol podrta cerkev, grobnica neznanega junaka s častno stražo in radovednost turistov se mešata z vsakdanjo realnostjo domačina, ki mu združevanje obeh držav olajšuje pa tudi otežuje življenje. Receptorka v kampu mi s precejšnjo mero samopomilovanja in ironije pripoveduje, da so od trenutka začetne združitve vznikli dve vrsti Nemcev: dobri in slabi Nemci. In kar samoumevno so vzhodni slabši... Simboli socializma na razprodaji Znamenita hitlerjansko zasnovana »Unter den Linden« je v svojem dolgočasju arhitektonsko neinventivno zasnovanega bulvarja se vedno enaka kol pred desetletji. Le nekaj novih z zahodno robo napolnjenih tr-govin opominja na spremembe. Pompozna Brandenburšku vrata so vklenjena v zidarske odre. Strokovnjaki spomeniškega varstva opravljajo vsa tista prenovitvena dela, ki so bi- la v zadnjih desetletjih zaradi zidu nemogoča. Berlinski zid je okrog Brandenburških vrat raz-sekan in naluknjan na vse možne načine. Občutim evforijo, ki so jo uprizorili Nemci na obeh straneh mesta ob komaj verjetni novici, da se bo zid zrušil. Med ostanki zidu in okrog celotnih Brandenburških vrat so se naselili preprodajalci edinstvenega blaga. Na stojnicah je za različne cene možno kupiti najrazličnejše artikle, ki so simbolizirali socializem oziroma komunizem. Tu so epule-te sovjetskih oficirjev, njihove oficirske kape, zimski vojaški plašči, plinske maske »Sdelano v S.S.S.R.«, proletarske zastave,... Toliko osovraženi sistem se je s svojim »artikli« znašel na resničnem- trgu in začuda dobil vse te predmete kar znosne, v nekaterih primerih celo zelo dobre cene. Košček berlinskega zidu velja na tej tržnici (v ličnem celofanu) od 10 do 15 DEM. Med vso to dobro prodajano šaro se znajdejo sovjetski vojaki, ki čakajo na odhod domov. In kot kaže večina kljub popolnoma odprti meji ne misli zbežati... Za konverti- PRIDI bilne marke preprodajalcem prepuščajo svojo vojaško opremo (v vsaki vojski se je možno s potrebno iznajdljivostjo vojaškega veterana vsaj dvakrat letno popolnoma obleči) in kupujejo videorekorderje, kasete, knjige, ki jim bodo doma bolj koristile kot vojaška oprema. V dneh mojega bivanja v NDR nisem občutil, v primeri z letom, 1973 večje navzočnosti sovjetske soldateske. Daljši konvoj vojaških sovjetskih vozil smo srečali na lokalni cesti-Nikjer ni več sledu oholosti zmagovalcev, ki imajo nedotakljivo pravico, da branijo svet. Ob koncu našega berlinskega sprehajanja smo imeli izjemno srečo, da smo nehote zašli v mestno četrt, kjer je zid nedotaknjen. V resnici ni porušen, dotaknili pa so se ga slikarji z raznih koncev sveta. Izjemna slikarija. Novodobne freske, motivi in stili se mešajo, vse pa spominja na erupcijo svobode-Pred zidom sovraštva, pred pogledom na novo podobo berlinskega zidu, ki se je prepustil umetnikom je možen samo vzdih. Vzdih olajšanja in navdušenja. Močno upam, da bo ta del zidu ostal nedotaknjen-Ne le kot opomin, predvsem kot enkraten likovni dosežek. Berlinski zid ni bil samo porušen, berlinski zid je dobil na nekaterih svojih koncih P0' vsem novo preobleko. Preobleka je bila po desetletjih sivine dobrodošla vsem... Dvigni se. žena moja. in pridi, dvigni se, stopi na brod vala! Žena moja, iz morja mi vzidi kot jutranji zor v plan trna in kala: trava se vlegla Ti bo pod stopala, jata ptic se naprot Ti pognala, veter zrosi Ti oko, da ne vidi trna in pušče... gnitja... šakala... Žena, v objem moj - žgoči zor - pridi, senca zdaj bleda onstran zagrinjala! Stopi sem v pampo, žena, z oblaka, z oblaka, žena. obdanega v zlate rože srca, ki Tebe čaka! Spusti se, žena, na te puste trate: pod Tvojo nogć bom razmikal osate, v trnju izgladiva steze, žena, zate, vsa pampa bo nama čar cvetličnjaka, vsi trni, žena, vse rese klasate v rožo vživeto Ti! - Stopi z oblaka sama cvet, žena. in - kar se ozre Vate! Pridi. žena. z letom viharja, žena. z vetrovi nad oceani! Pampa naša nima stražarja -v pišem poleti, žena, po plani -vrhu tega evkalipta obstani: grlici dve v njem... nemi... vdani... veter le z njima se pogovarja... Žena, zavij me v tak piš ljubkovani. nagni nad uho se mi. žena iz viharja: grlic par bova na trati postlani... Zablesti se, žena, kot sonca sijanje! Umaknem se, žena, mu v hlad potoka ■ gledam v tolmun se. v žarkov igranje: bela labodka vesla v sij z visoka, trst z brega meče ji senco loka na beli kreljuti... kot Tvoja boka! Voda zagrinja ju - val: moja dlan je... veslo: v roki Ti moja rdka... Žena. stopi iz sonca v kopanje, žena. oba v hlad istega loka!... Dvigni se, žena moja, prisveti nova zvezda na novo poluto! Utrni z neba se, žena! Poleti. padi v to pampo. s trnom zasuto pod moje drevo (o. najino uto)! V oči Tvojih zvezdi vso noč preču t o gledal \e bom ko! v raj razodeti v rokah le bom držal, z gostosevci posuto.., z mescem oblito... vso belo!... Presveti, žena. to pampo,,. to osamo prekruto!... (h zbirke POLJU H, Založba Svobodne Slovenije, Buenos Airts, 1951) ggtek, 31. avgusta 1990 11. STRAN (iCSIMiMoMESGLAS MARKO JENŠTERLE Starosta zdomske kulture spet med bralci v Sloveniji Ob izidu Črne maše pisatelja "rineta Debeljaka ž[9gntinski univerzitetni profesor dr. Alberto Gomez Farias je januarja 1989, ob ^02JlLlLovenskega pisatelja dr. Tineta Debeljaka v Buenos Airesu med drugim lal: __»'Slovenski Borges', kakor so ga nekateri imenovali, kar zveni celo premalo ŠJdejta njegovo resnično in neprimerljivo dimenzijo, je položil trden most poznanja nr-^^ntevanja med našima skupnostima s svojo zvesto natančnostjo v prevodu ^Vrtina Fierra', kjer je pokazal prikaz ljubezni do svobode in pravičnosti, ki sta l^ddijz drame naroda, ki se bori za svoje pravice.« bes 90rnez Farias je navedene kpede izrekel v slovo pisatelju, Eafaj.e v zadnjih letih njegove-j£Zlv/jenja bolj cenila Argenti- je v r°dne dezele' Pa čeprav ravn sv°je življenje posvetil kult •S,0Venstvu in slovenski DaiU" Tine Debeljak je bil kov * 0d tistih nesrečnih lije n"!?6 noveJše zgodovine, ki ra| 8' svetovni vojni mo-nasz?Pustiti domovino in se £e eI'ti na drugi strani oceana. Vom 83 ne bi storil' bi 8a ned-k0t ?°,čakala Podobna usoda njo v- ne8a Narteja Veliko-neB'a .Je zaradi svojega kultur- svetov anja v času dru«e nja n V0Jne (in nasprotova- pred V°bodilni fron,i) končal bon;. Puškinimi cevmi »osvo-^iteljev«. m'oJ- DebelJak je na srečo do-pa Jn° zapustil še pravi čas, priSf^H je bilob odhodu Pastvo t ■ a bo njegovo zdom-Taicn • Ja,° ,e nekaj tednov. tudi leta 1945 tedaj vač£ u,p,sate|Ju L°Jzetu Ko" rok0ry ° Jubi!' da bo njegove raVrifjlse' k' mu jih je prinesel PrebrzV ,trenutku odhajanja, dar n? >>ko se bo vrnil«. Ven- niJo n'i?aku vrnitev v slove-ma 1 blla usojena, brez dvo-*a c!? ° rečemo, da je še slovg a^v°Je6a zivlJenJa začutil kater"S-0 demokratizacijo, v ro Je vedno verjel. SJN kulturnega kđaJ550r> bil Debeljak za ne- vrakak°^ naisDo korriUn's,ično oblast n°st nC^a emigrantska oseb-jiiSkih ne Zaradi kakSnih vo-*at0> ]*re.nov> Pač pa predvsem Prčkaj i r,Je med vojno zavestno celo J, kulturni molk in tedaj »VnS t SV°J° kulturno de-»Kina am Je ° tem zapisal: *« L meJe Zatekla kot urednika ku!Q sveta (°4 L MM) ter Cq. p 'l"r*ega urednika Slovenije IH. Juša Kozaka za izda-0k"PaciiUblJanskeW ^ona pod p0orofj0*ebno Potrebno, ^j'ini ° vsaki slovenski ""»em nr°5ti sinjem kul- W tiri0i°dk.u- SoMoval sem ^f«iii* • ,i,erarn'k nagrad ^^"^'dentovih), pri :a/'*Ctt), *tmske Pomoči (v gle-nj -.-/. proslavah Preglja ah Lr,nskem večeru BaUuitiia (v nih .Vf/>/ uredništvo Izbra-»J!l7» Lee Faturjeve in pri-ie „ * tv,*'k (4M str.), kije bd lX>s,avlJen, pa je laška cenzura sta6"?1" *prtmembe vseh kra-s. 'Jovenskih krajev v italijan-h la$LCel° P° spremembo znača-b*rji -Ka zaPeljivca v noveli V J l>* strasti. Ker ne pisateljica. h0j*.z "rfdmk in ne zaloiba niso oba! pri*tati na te zahteve, se je 1 "«vefc razdrla je biVranJc kulturnega molka obia'° Za P°voJno slovensko beu ? najhuJsi &rch Tineta Dc-vse ja mu *a niso odpustili %n«° "Je8ove smrti. Ta nc-SoP0a0st Je bila tako huda, da StrclovVna lcta i7konSčali kot od 7a napade na vso po no emigracijo. Dovolj je bi- lo popljuvati Debeljakovo ime, pa se je takoj razumelo, da obtožbe letijo na vso emigracijo. Slovenska politična emigracija v Argentini si je v desetletjih eksila nabrala preveč tovrstnih izkušenj, saj je režim mednje pošiljal najrazličnejše ljudi, ki so potem po povratku v Slovenijo pisali pamflete o »počasi umirajoči sramoti« in podobnem. Ti zvesti služabniki režima pa so ostajali slepi za kulturno moč emigracije. Ta se Slovencem razkiiva šele v zadnjih časih. Velika črna maša Zaradi vsega tega lahko trdimo, da je izid knjige Tineta Debeljaka »Velika črna maša za pobite Slovence« v Sloveniji (kot reprint izdaje iz leta 1949 je izšla pri založbi Karantanija) pomembna ločnica v novejši slovenski zgodovini. Najprej zaradi srečnega naključja, saj je knjiga izšla prav v času znane sprave v Kočevskem Rogu, drugič pa zato, ker je z njo tudi emigracija doživela potrebno notranje zadoščenje. Črna maša je bila namreč prva slovenska leposlovna knjiga povojne emigracije, ki je izšla v Argentini. Že leta 1949 jo je natisnila založba Svobodna Slovenija, dr. Tine Debeljak pa jo je napisal pod psevdonimom Jeremija Kalin. V času njenega izida se je namreč vsa njegova družina še nahajala v Sloveniji, saj je za njim v Buenos Aires prišla šele leta 1954. Tudi avtorica likovne opreme - akademska slikarka Bara Remec - si je za to priložnost izbrala psevdonim K. Mirtič. Po informacijah, ki v zadnjih dneh prihajajo iz emigrantskih krogov, pa je mogoče soditi, da je s ponatisom Crne maše tudi pri njih padel eden od zadnjih dvomov v slovensko demokratizacijo. Čeprav je Crna maša v prvi vrsti literarno delo jo je namreč komunistična vlada vedno brala samo skozi politična očala. Zato je tudi prezrla dejstvo, da je v knjigi Tine Debeljak vsem Slovencem ponudil spravo že v času, ko se je komaj podajal na trnovo pot izobčenja. V Baladi o materi namreč govori o tem, kako mati zagrebe in pokoplje ubitega, a nepokopanega sina in mu s tem pomaga v večni mir. Ko v pisani ruti prenaša njegove kosti iz gozda, naleti na italijansko patruljo, kar seveda v primeru, če bi šlo za kosti domobranca, ne bi bil noben problem. Ker pa je iz odlomka ob tem neprijetnem srečanju čutiti nedvomen materin strah, kosti ne morejo biti od nikogar drugega kot padlega partizana. Slovenski literarni zgodovinarji bodo šele zdaj to Debeljakovo epopejo začeli uvrščati v slovensko zgodovino. Pri tem se soočajo s posebnim izzivom, saj so že doslej nekateri med njimi Crno mašo primerjali kar s Prešernovim Krstom pri Savici (tako na primer Lev Detela in France Pibernik), sicer pa je sam avtor o njej dejal: »Zamislil sem si jo ob molitveniku na Via dei Colli: zato parafraziranje misala in zamisel orgelske simfonije kot izraza za vizijo naše junijske tragedije in vseh pobitih v revoluciju Baročno nabreklost pesnitvi so posredovale tudi mic-helangelovske sikstinske freske, predvsem pa jezuitski slog v cerkvi Zmage ali pa sv. Ignacija.« Skrb za emigrantsko kulturo Tine Debeljak je v slovenski politični emigraciji v Argentini že od začetkov zdomstva skrbel za kulturo in ker je kulturno delo pogosto postavljal nad politično propagando je tudi v tamkajšnjih krogih večkrat prišel v konflikt s trdim (ortodoksnim) zdomskim jedrom, ki je menilo, da je bistvo emigracije predvsem v njeni političnosti, šele za tem pa pride na vrsto kultura in vse drugo. Ker je precejšen del emigrantov (predvsem iz Debeljakovega kroga) navkljub vsem tem sporom vztrajal pri strogem ločevanju kulture in politike, se emigracije ob sedanji demokratizaciji precej lažje vključuje v slovensko realnost. Tine Debeljak je sicer deloval tudi na političnem področju, saj je v zdomstvu na primer že v prvih Zbornikih Svobodne Slovenije pod psevdonimom Janez Martine objavil Uvod v zgodovino komunistične revolucije na Slovenskem (kasneje je študijo izdal tudi v brošuri); v brošuri je izdal tudi razpravo z naslovom pot k prvi slovenski vladi (1918), v Zbornikih Svobodne Slovenije pa je objavljal tudi obširno študijo o slovenskih političnih simbolih - grbu, zastavi in himni. Do smrti je bil član načelstva Slovenske ljudske stranke, pa tudi član političnega predstavništva - Slovenskega narodnega odbora. Vendar pa je vedno ločeval kulturno in politično delo, tako da v njegovi literarni zapuščini ni mogoče najti dela, ki bi ga lahko imeli za zrcalo na primer socialističnega realizma. Ko so pri osrednji zdomski kulturni ustanovi - Slovenski kulturni akciji - začeli urejati njegovo bibliografijo, so ugotovili, da je samo po letu 1945 napisal nad tisoč člankov. Zaradi tega tudi doma niso mogli mimo njega, čeprav so ga dolga leta zamol-čevali. Literarni zgodovinarji so vedno znova srečevali njegovo ime in jasno je bilo, da slovenske zgodovine brez njega ni mogoče sestaviti. Spet v Sloveniji Zdaj, ko se s Crno mašo Debeljak končno vrača v rodno Slo- venijo, lahko rečemo, da se odpirajo vrata tudi za ves ostali del bogate kulturne ustvarjalnosti argentinskih Slovencev. Potem ko so Slovenci razgrabili vso politično in propagandno literaturo (Črne bukve, V Rogu ležimo pobiti, Teharje so tlakovane z našo krvjo itd.), se odpira prostor tudi za drugačne knjige, ki so v slovenščini nastajale onstran oceana. Bralci se bodo lahko prepričali o avtohtoni slovenski književnosti, nastali iz tragike razseljenih oseb, ki pa nedvomno sodijo v slovenski kulturni prostor. Samo Tine Debeljak je po Crni maši izdal še tri pesniške zbirke (Poljub, Mariji in Kyrie Elei-son) ter ob tem napisal še oratorij o Baragi, ki ga je uglasbil Alojzij Geržinič. Namen tega zapisa pa bi bil presežen, če bi se hoteli ustaviti tudi ob Debe-ljakovi prevodni dejavnosti. Za slovensko zdomsko literaturo je značilno, daje z odmikom od konca vojne vse manj obremenjena z domobransko tragedijo, umestimo pa jo lahko v področje slovenske krščanske literature, torej tiste, ki se po vojni na domačih tleh ni mogla in tudi ni smela razbohotiti. V tem smislu bo torej literatura slovenskih pisateljev iz Argentine pomagala tudi pri ponovnem »sestavljanju« Slovenije. Debeljakova hiša v Haedu na območju Velikega Buenos Ai-resa je danes bržkone eden največjih zasebnih slovenskih kulturnih centrov v Argentini, saj je Tine Debeljak od začetkov zdomstva do smrti vestno zbiral in beležil vse, kar se dogaja med Slovenci v Argentini, pa tudi izven njenih meja. To tradicijo zdaj, po njegovi smrti, nadaljujejo člani njegove družine. Pomen te marljivosti je toliko večji, če vemo, da v Buenos Airesu niti osrednje slovenske ustanove v svojih arhivih nimajo zbranega vsega, kar se je natisnilo v teh dolgih desetletjih. Zaradi takih entuzia-stov, kot je bil Debeljak (in bilo jih je še nekaj), je slovenska politična emigracija tudi lahko preživela in dočakala slovensko demokracijo. Plodni stiki s predvojnimi emigranti Tine Debeljak pa se ni osredotočil samo na kulturno dejavnost povojne emigracije v Buenos Airesu. Izredno plodne stike je vzdrževal tudi s predvojnimi slovenskimi naseljenci v Argentini, še posebej z njihovim intelektualnim delom. Tako je bil tesno povezan z znanim arhitektom in pisateljem Viktorjem Sulčičem, saj je v časopisju redno spremljal in ocenjeval njegova dela, poleg tega pa si je z njim tudi dopisoval. Ob tem je treba omeniti tudi dejstvo, da je bila »Velika črna maša za pobite Slovence« natisnjena v tiskarni predvojnih slovenskih emigrantov, kar še dodatno razbija umetno ustvarjeno mnenje, da med predvojno in povojno slovensko emigracijo v Argentini ni bilo nobenih stikov. Ravno Debeljakovo sodelovanje z omenjenimi emigranti je dovolj zgovoren dokaz za to, da avtor Crne maše nikoli ni politike postavljal pred kulturo in predvsem pred slovenstvo. Zaradi tega je bil v zdomstvu kar nekajkrat postavljen pred velike dileme, predvsem leta 1969, koje v Slovenski kulturni akciji prišlo do razcepa, saj je del članov (na čelu z Rudom Jurčecem) menil, da mora biti to najprej antiko- munistična in šele nato kulturna ustanova. V tem sporu je zmagala Debeljakova linija, ki je odločno nasprotovala temu, da se v pravila SKA vnese militantna antikomunistična opredelitev, saj je čutila, da je na ta način omejena v svojem kulturnem ustvarjanju. Znana je teza, da ima Slovenija tri svoje centre - Ljubljano, Trst in Buenos Aires. Dva med njimi je matica do sedaj priznavala, tretjega je zamolčevala in si celo prizadevala, da bi ga utišala. Pa vendar je politična emigracija zdržala vse te pritiske. Tako imamo danes v Buenos Airesu razvit pravi sistem slovenskega šolstva, kulturnega, družbenega in družabnega ter športnega življenja, kar je vse pogoj za preživetje neke skupnosti, ki z matično domovino ne more imeti vezi. Emigracija je preživela za hudo ceno izolacije od argentinske družbe, zato pa v Buenos Airesu ni nikakršen čudež srečati množice slovenskih otrok, rojenih v Argentini, ki niso še nikoli videli Slovenije, pa jo vendarle poznajo bolje od marsikoga, ki je v njej rojen. Da o njihovem odličnem znanju slovenskega jezika sploh ne govorimo. Debeljak in škofja Loka Ko govorimo o ponovnem vmeščanju Tineta Debeljaka v slovenski kulturni prostor, seveda ne moremo zaobiti tudi njegove povezanosti z Gorenjsko. Debeljak je bil namreč rojen leta 1903 v Škofji Loki, v znani loški Jamnikovi družini, oziroma kot sam pravi: »Pod nunami pri Jamniku, v hiši, ki je že zdaj zgodovinsko zaščitena.« Spada namreč med najstarejši del mesta, ki so ga pred tisočletjem začeli pozidavati ob sovodju Poljanske in Selške Sore in bi ga danes radi ohranili potomcem kot podobo stare škofijske brižinske Loke. Njegova mati Marija Hafnerje bila iz stare meščanske družine, oče Valentin pa se je preselil s poljanskih hribov in prevzel trgovino z domačimi potrebščinami in deželnimi pridelki. Imela sta 11 otrok. Po peti loški šoli je Tine Debeljak odšel v škofove zavode in leta 1922 končal gimnazijo z maturo. Kot Breznikov učenec se je vpisal na slavistiko v Ljubljani, nato je študiral v Pragi. V Ljubljano seje vrnil leta 1927 in diplomiral. Leta 1936 je tudi doktoriral in sicer iz gradiva, ki ga je nabiral na Poljskem. Tine Debeljak je seveda znan kot urednik Doma in sveta ter kot kulturni urednik Slovenca, bolj malo pa je znano, da je bil tudi med ustanovitelji muzeja v Škofji Loki. Ob 20. letnici muzeja je bilo njegovo ime še zamolčano, povsem drugače pa je bilo ob 50. letnici, ko se mu je vodstvo loškega muzeja vendarle oddolžilo na primeren način in sicer z zlato medaljo. Ker sem se imel podpisani priložnost z Debeljakom srečati le nekaj dni pred njegovo smrtjo, lahko povem, da mu je ta gesta škofjeloškega muzeja ogromno pomenila in jo je mogoče enačiti samo še s povabilom Društva slovenskih pisateljev, naj ponovno vstopi v njihove vrste. Žal razmere v Sloveniji in Debeljakova načelnost še niso dovoljevale, da bi se pisatelj tudi formalno vključil v to društvo, kljub temu pa je povabilo razumel kot poravnavo vseh krivic, ki so mu jih v času zdomstva storili tudi nekateri slovenski pisatelji. Nekateri so ga zaradi zdomstva enostavno proglasili kar za bivšega slovenskega pisatelja, uradna slovenska politika pa ga je sploh imela za najhujšega sovražnika. Tine Debeljak je svoj prvi zapis objavil že leta 1919/20 v dijaški Zori (urejal jo je Narte Velikonja) in sicer poetično prozo o Koroški, podpisal pa jo je s psevdonimom »Polja-nec«. Pri tem je zanimivo, da je enak psevdonim precej kasneje uporabil tudi njegov škofjeloški sosed in človek diametralno nasprotnega političnega prepričanja - Boris Ziherl. »Domin-svetovec« je postal že v srednji šoli. Med številnimi stvarmi je vsekakor treba omeniti, da je za škofjeloško knjižnico ob I. obrtni razstavi pripravil pregled kulturnih delavcev škofjeloškega okraja, ter tudi pripravil tekst in režijsko oživel staro loško pasijonsko procesijo na prostem. Zdrav duh v zdravem telesu.. Foto: V. stanovnik GLAS 12. STRAN Petek, 31. avgusta 1 Dedič zahteva Pavšlarjevo hišo V Gorenjskem glasu, dne 24. 8. 1990 sem prebral vest z omenjenim naslovom avtorice M. Volčjak. Nepoučen bralec bi iz nje lahko sklepal, da sem vdrl na občino Kranj in si drznil neprijetno groziti celo samemu predsedniku kranjske vlade. Vendar temu še zdaleč ni tako. Dejstvo pa je. da sem dne 6. 8. 1990 poslal podjetju Domplan pismo, njegovo kopijo pa med drugim tudi IS SO Kranj. Ker pa tudi drugače vest v Glasu ne prikazuje dejanskega stanja, ki izhaja iz mojega dopisa, vas prosim, da na ustreznem mestu v vašem časopisu objavite zaradi objektivnega informiranja javnosti omenjeno pismo v celoti. »Prejel sem vaš dopis št. 23/5 -76/90 z dne 13. 7. 1990, na katerega podajam sledeče resno opozorilo: 1. Dne 27. 6. 1990 sem bil na sestanku v podjetju DOMPLAN seznanjen z dejstvom, da so prostori v pritličju in prvem nadstropju hiše Titov trg 18 predvideni, da se dajo v zakup fizičnim in pravnim osebam. Pravno naj bi bili odnosi urejeni s predpogodbami, ki pa naj bi bile v času razgovora pravno uveljavljene. Iz zemljiško knjižnega izpiska z dne 16. 7. 1990 ugotavljam, da je omenjena hiša v lasti SO Kranj do 94/100, medtem ko ima za delež 6/100 s sklepom SO Kranj z dne 5. 11. 1986 pravico uporabo Trgovsko podjetje Elita Kranj. Iz vašega dopisa sklepam, da obstajajo indici, da prihaja do sklepanja pogodb, ki bi lahko pomenile spremembo strukture deležev lastništva na zgoraj omenjeni hiši. Ob tem moram opozoriti na »Zakon o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini«, ki ga je 2. 7. 1990 sprejela Skupščina RS (Ur. list RS št. 26/90). ki v členu l prepoveduje sleherni promet z nepremičninami, čeprav iz dopisa ni jasno razvidna celotna vsebina morebitnega pogodbenega odnosa, pa je bistvo omenjenega zakona v tem, da začasno zaščiti predvsem pravice prejšnjih lastnikov nacionaliziranega premoženja ne glede na to, ali gre samo za promet z nepremičnino, temveč tudi če gre za prikrit promet, oziroma pogodbe, ki se sklicujejo na sprejetje zakonodaje o denacionalizaciji, vendar že vnaprej spekulativno računajo na spremenjene deleže v nepremičninah. 2. Ob problemu lastništva nepremičnin bivših zvez je CK Z.KS-SDP v svojem javnem protestu (DELO. 30 6. 1990) med drugim navedel tudi sledeče: »To je revolucionarni dekret brez ustavne podlage, politični volontarizem brez primere, nesramežljiv poskus z legalizirano krajo odtujiti tuje premoženje.« Ce so politični nasledniki KPS prišli po volitvah do istih zakjučkov, kot večina opozicijskih strank združenih v DEMOSU, naj mi bo dovoljeno sklepati, da v RS obstaja popoln politični konsenz, da končno pride do odprave krivic, ki so jih povzročili po zgledu sovjetskega boljševizma moralno krivični zakoni in to predvsem: zakon o agrarni reformi in kolonizaciji, zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, zakon o arondaciji, itd. Zato rešitev vseh krivic ni več nikakršno politično vprašanje, ampak obstaja samo še kot tehnični problem izdelave ustrezne zakonodaje. Nobeno pravno dejanje, ki bi kakorkoli lahko oškodovalo interese legitimnih lastnikov nacionaliziranega premoženja, že daljše obdobje ni več sklenjeno v dorbi veri. 3. SO Kranj je na svoji seji dne 9. 7. 1990 obravnavala in sprejela (na predlog delegata Demosa Florijana Bulovca), ob razpravi o kompleksu Brdo, tudi zahtevo Izvršnemu svetu RS, s katero se je izrazito postavila na stran zaščite legitimnih pravic bivših lastnikov gozdov na tem področju. V točki 7 sprejetega zahtevka SO Kranj navaja: »Uvede naj se moratorij na prodajo ali najem ter na gradnjo, dokler pravno lastninski odnosi niso urejeni.« Ni mogoče verjeti, da taista skupščina ne bi na področju lastnine, ki je v njenem upravljanju, storila istega, kot zahteva za področje Brda, kije v upravljanju RS. 4. Glede na ostalo vsebino prejetega dopisa pa se čutim dolžnega, da navedem še sledeče: - kar se tiče navedbe o popolni dotrajanosti objekta Titov trg 18, razpolagam z dokazi, ko kažejo drugačno stanje. Ko bo zaradi kakršnihkoli razlogov postala vrednost objekta pomembna, bo vsekakor potrebno oceniti tržno vrednost hiše Titov trg 18 preko nevtralne strokovne institucije z upoštevanjem tudi vrednosti njene lokacije. - kar se tiče nameravanega, predvidenega oz. na kakršenkoli način prikritega prometa poslovnih prostorov v pritličju in prvem nadstropju pa menim, da bi morebitna delitev bodisi lastništva, bodisi pravice uporabe, bodidi najemnih pogodb brez predvidenega normalnega roka veljavnosti ali podobno, na večje število nosilcev, ne pomenila delovanja v smislu dobrega gospodarja, še prav posebej zato, ker gre v zgoraj navedenem primeru za kulturno zgodovinski objekt I. kategorije, ki je zaščiten z odlokom SO Kranj. - prav tako menim, da je neobičajno voditi investicijo, za katero investitor še daleč nima zagotovljenih finančnih sredstev. Ob tem bi seveda bilo potrebno izvesti detajlno analizo skladnosti teh prevnih dejanj z republiškim Zakonom o naravni in kulturni dediščini (Ur. list S RS 1/81), kot tudi ostalo zakonodajo s tega področja. 5. Glede na dogodke, ki so sledili mojemu sestanku v podjetju DOMPLAN dne 27. 6. 1990 in so zgoraj navedeni, moram poudariti, da bom kot edini dedič po svojem pokojnem očetu in lastniku hiše Titov trg 18. Tomažu Pavšlarju, uporabil vsa pravna sredstva za zaščito svojih legitimnih interesov zato, da ne bi po sprejetju ustrezne zakonodaje postala omenjena hiša še drugič nacionalizirana, tokrat na bolj dodelan način, vendar v bistvu pa vsebinsko enako, kot navaja citat C K ZKS-SDP naveden v točki 2 svojega pisma. To in nič drugega ni napisal dedič v doslej svojem edinem kontaktu i IS Kranj. V svojem dopisu sem želel opozoriti predvsem na novos-prejeti Zakon o začasni prepovedi sečnje... in indice o RAZPRODAJI hiše Titov trg 18, na novo stališče C K ZKS - SDP do lastništva, kot tudi na sklep SO Kranj, ki predlaga IS Slovenije uvedbo razširjenega moratorija pri razpolaganju z nepremičninami. Na koncu sem navedel, da se bom v smislu pravne države z uporabo pravnih sredstev zavzemal za svoje legitimne pravice. Kje iz mojega pisma izhaja pomanjkanje strpnosti, neprijetnost v pogovoru in grožnje, verjetno ve M. Volčjak, pozornemu bralcu pa puščam možnost, da si sodbo ustvari sam. Prav tako nisem nikjer zahteval vrnitve hiše Titov trg 18, seveda pa jo bom zahteval in to takoj, ko mi bo zakonodaja to omogočila. Popolnoma drugo vprašanje pa je, zakaj je hiša Titov trg 18 v tako slabem stanju. Navedem naj le, da je bila pred nacionalizacijo hiša na ravni običajnega stanja takratnih meščanskih hiš v centru Kranja in v njej so stanovali Kranjčani od učiteljev in uslužbencev pa do obrtnikov. Med vrsticami na to vprašanje odgovarja M. Volčjak, vzrok temu pa je slabo vzdrževanje. Ugotovitev, če je seveda resnična, da je kulturno zgodovinski spomenik I. kategorije (oziroma »ena najkvalitetnejših gotsko - baročnih meščanskih hiš na Gorenjskem«, kot jo označuje Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj), bolj podoben razvalini kot hiši, kar slikovito pravi M. Volčjak, pa je v prvi vrsti zadeva sedanjega lastnika, torej SO Kranj, oziroma od nje pooblaščene institucije, ki so desetletja dolgo iz stavbe črpale denar, vanjo pa ničesar vlagale. Boris Pavšlar, Kranj, Titov trg 19 P.S. Naknadno sem IS SO Kranj posredoval tudi dopis Združenja lastnikov razlaščenega premoženja - Ljubljana, ki me podpira, ki navaja, da bo spremljalo problematiko in opozarja na osebno odgovornost posameznikov, vendar ker M. Volčjak v svojem sestavku navaja zgolj dediča, ta del vsekakor ni pomemben za moj javni odgovor. Oglasil se je zagovornik branilca narodnega izdajstva! Namesto konkretnih odgovorov, ki smo jih pričakovali od Stanislava K lepa, se je 21. avgusta v Gorenjskem glasu oglasil še en zagovornik njegovih idej o narodnem izdajstvu. Zakaj? Kot kaže zato, da bi kot njegov človek izkoristil tudi to priložnost za pamfletno naštevanje vsega, kar mu pride na misel. Ni se lotit le tega. za kar v resnici v tem primeru gre, namreč za Klepovo trditev, »da je narodno izdajstvo nekaj izmišljenega«, torej to, kar je bilo z debelim naslovom zapisano 6. julija v Gorenjskem glasu. Pisca članka »Spoštovani gorenjski Glasovci« Zdenka Za-vadlava - če upoštevamo njegov stil. to ne zanima. Njemu je bilo očitno najpomembnejše, da nam pove, kako se je spet »prestrašil« ob pisanju gorenjskih borcev, ki naj ne bi nič razumeti in zato. da se hkrati poniževalno in vsevedno poskusi ponorčevati iz tistih, ki tako ali drugače opisujejo NOB in domobranstvo na Gorenjskem, in da po svoje ter z nekakšnega visokega piedestaia ocenjuje vse in vsakogar, kar sploh rad počenja po raznem časopisju. Celo Tineta Zaletela • lilna. nosilca partizanske spomenut' 1941 uporabi zgolj zato, da lahko pove, kako je bil njegov »sotrpin in dober tovariš« v socialističnem arestu, a tudi. da ponovi njegove besede, ko je zapisal, da je »zgodovinske resnice treba priznati«. Pri tem pa piše tako, kot da smo mi proti temu, tn nam vrže v obraz, da se on, Klep in drugi »niso dolžni zagovarjati pred kakršnimkoli, še boljševistično mislečim in delujočim medobčinskim svetom gorenjskih borcev.« Tako torej! Avtor nam gladki/ odreka pravico reagiranja na javno postavljeno trditev, da je bilo narodno izdajstvo nekaj izmišljenega. Tisti pa, ki jih Zavadlav jemlje v zaščito, pa si dovoljujejo objavljati neresnice in pisati o čemerkoli po mili volji. Hvala, za tako demokracijo, ki je v bistvu čisto nekaj drugega. To je izkoriščanje razmer in vzdušja, ki ga pisci v takim pisanjem le še razgrevajo in netijo razkol. Zavadlav pravi v svojem piscu, da so »zapisi, govori in razgovori Stanislava Klepa njegova osebna stvar in stvar njegovih občasnih sopodpisnikov« in se ob tem brž zateče k demokratičnim pravicam. To pa nc gre skupaj, kajti vsi taki zapisi, govori itd., objavljeni ali izrečeni javno, so seveda nekaj javnega, od tod tudi pravica na to javno reagirati. V tem primeru smo bili v pismu 20. julija najbolj poklicani in tudi dolžni javno vprašati, kako je to z »narodnim izdajstvom, ki da ga ni bilo«. Zatorej ni šlo in ne gre za nobeno zagovarjanje, temveč za pravico do javnega nastopanja, ki Zavadlavu in še nekaterim, ko gre za nas, sedaj očitno ni po volji. Smo torej spet prišli v razmere, ko je preklet vsak, ki ne misli tako, kot Klep, Zavadlav in njuni somišljeniki? Za konec. Znano nam je vsaj v glavnem, da je Zdenko Zavadlav veliko in po krivici pretrpel, da je marsikaj videl in odkrival krivice, a da je kot nekdanji partizan, VOS-ovec itd., iz Savla postal tako temeljit Sveti Pavel, je le malce prehuda metamorfoza, pa kaj, s spreobrnjenci je bil vedno križ. Na Gorenjskem, dne 24. avgusta 1990 Medobčinski svet ZZB NOV za Gorenjsko Miha Naglic, Življenje in delo A. Peternela Igorja Redno berem ta podlistek in dobro je, da se o tem piše. Toda kakor vemo, imamo mi še eno resnico. Radi bi vprašali, ali bi objavili pogovore še živečih žena. sinov, hčera o nasprotni strani hudodelstva, izdajstev in ropanj ter zločinskih pomorov. Dolina grobov pod Tehovcem (Žlebe nad Mednim) ni še nikjer obravnavana. Tam se je tudi morilo tik pred koncem vojne. Sodnika, izbrana za ta dela, sta bila 18Hetna Vera MRHAR, sedaj TRATNIK, živeča v Mariboru, Martin KOS iz Gamelj, nekaj teh udeležencev pa sije vzelo življenje. Tukaj je bilo zverinsko mučenih v eni noči 5 ljudi, ki niso bili sodelavci okupatorja, ampak samo SLOVENCI, ki bi bili nevarni po vojni. Drugače pa je v tej dolini še mnogo grobov. Trupla so našli in identificirali svojci. Biti so razrezani: moj oče z odrezanim jezikom, stric z brisačo, zarito do želodca in podobno. Doma pa so sredi noči z brzostrelko v roki pokradli vse. Glas Vere Mrhar mi zveni v ušesih vsa ta leta, ko je rekla mami. naj ji kuzla da zlatnino, iz roke pa ji je snela prstan. Iz omar so pokradli odeje, rjuhe, skratka vse. Mati desetih otrok, s sinom partizanom, ni mogla dojeti, da se to dogaja njej, njeni družini, njenemu možu. Danes ta pokončna 85-letna mama, babica, prababica pripoveduje in še enkrat brez mržnje v srcu dojema grozoto tistih dni. Pojdite do nje, da bo povedala še vam. otroci Kamla Erjavca Spoštovani borci! Sem preprosta kmečka žena in prosim oprostite, če pismo m strokovno napisano. Dobro se še spominjam vopuli in povojnih časov in takratnih dogodkov. Za politiko se nisem nikoli zanimata, zadnje čase pa z zanimanjem prebiram članke, ki jih objavljate v Glasu. Ne razumem pa, zakaj vas motijo črne bukve in g. Klep. Če se ne motim po vašem mnenju ta človek laže. Vprašam vas, zakaj bi ta človek ne smel »lagati«. Če pa že laže on. potemtakem vi lažete že 45 let nemoteno s pomočjo javnih občil. Zdaj, ko se je pa popi vilo konkurenca, ste pa postali :t\ čni. Vprašujem se. kako bodo naši potomci gledali na zgodovino, v kateri se je lagalo. Priznajte, da ima vsaka medalja dve strani in obe je treba osvetliti za prihodnje rodove. Nadalje se sprašujem, kako naj preživi narod, katerega sinovi niso sposobni drugega kol zmerjati se po časopisih m lajati na roko sprave, ki se juti ponuja. S spoštovanjem gorenjska mati ij KOMPAS * JESENSKE POČITNICE ★ RABAC, 7. oz. 10 dnevni aranžmani v hotelih MIMOSA in HEDERA, izredno ugodne cene, avtobusni prevozi 22. 9., 6. 13. in 20. 10 VRSAR, 7 dnevno letovanje v PINETI ali PANORAMI, cene ugodne, avtobusni prevoz 6., 13. in 20. 10 NOVIGRAD, letovanje v hotelu MAESTRAL novembra in decembra MLJET septembra in oktobra, hotel Melita TOPOLŠICA, 7 oz. 10 dnevni aranžmaji, ugodne cene, popusti za upokojence TUHELJSKE TOPLICE, 7. oz. 10 dni lahko preživite v idiličnem kotu Hrvaškega Zagorja LIPIK, slikovito mesto v zahodni Slavoniji vas vabi na 7 oz. večdnevne počitnice, cene so ugodne * IZLETI DOMOVINA * KORNATI, 3 dni, avtobusni prevoz, odhodi septembra in oktobra, cena 1.740,00 din MLJET, otok večnega zelenja za 5 dni z avtobusom, hkrati tudi ogled Dubrovnika in Mostarja, odhod 27. 9., za skupine po dogovoru ★ IZLETI TUJINA ★ SVETE VIŠARJE, 1 dan z avtobusom, odhod 15. in 29.9., cena le 225,00 din LOURDES, 4 dni, avtobusni prevoz, odhod 16. 9. in 14-10, cena ugodna, le 2.500,00 din ŠPANIJA, 1 teden z avtobusom, odhod 7. 9., cena zelo ugodna 2.250,00 din RIM-CAPRI-POMPEJI-VEZUV-ASSISI ali FIRENCE, 4 dni z avtobusom, odhod 29. 9. za ASSISI in 23,10 za FIREN-ZE, cena ugodna, le 2.980,00 din * SEJMI * EIMA, mednarodna razstava poljedelskih strojev ter pripomočkov za rejo živali v BOLOGNI, avtobusni prevoz, cena 470,00 din, odhod 10. 11. OKTOBERFEST v Munchnu, 1 dan oz. 2 dni z avtobusom, odhodi 21. in 27. 9. oz. 22. in 28. 9., za skupine po dogovoru FLORMART, cvetlična razstava v Padovi, odhod 15 9., za zaključene skupine po želji, cena 410,00 din * POČITNICE — domovina * kompasov Športni klub - bol, od 17.10 do 21.10 (tenis, jadranje, deskanje...) BOL, zasebni apartmaji, posebna ponudba! ROVINJ/ V. RUBIN, od 25. 8. dalje že za din 1.800 7-DNEVNO KRIŽARJENJE, »KAPETAN LUKA" JESEN NA LOŠINJU, 7 dni, odhodi od 6. 10 dalje, zagO' tovljen avtobusni prevoz ★ TENIS Z MIMO JAUŠOVEC ★ ROGLA - hotel PLANJA, 7 dni, 15. 9., 22. 9. ROVINJ - V. RUBIN, 7 dni, do 29. 9. * POČITNICE — tujina ★ ★ NOVO ★ NOVO ★ KOLESARJENJE Z GORSKIMI KOLESI: KRETA, 5 dni. 30. 9. POSEBNA PONUDBA: KRETA, 4 dni 5. 10., TUNIS, dni, 28.10, KANARSKI OTOKI - GRAN CANARIA, 10 ** ŠE NEKAJ PROSTIH MEST ZA POČITNIKOVANJE KRETI in SANTORINU septembra ★ POTOVANJA V TUJINO * ★ S POSEBNI LETALI V: GRČIJA, 4 ali 5 dni, 4„ 7., 11. 10. BARCELONA, 4 ali 5 dni, 12., 17. 10. LIZBONA, 4 dni, 19., 22. 10., 111 PARIZ, 4 dni, 25. 10., 11. 11. PARIZ, 5 dni, 31. 10., 28. 11., 22. 12. ★ STROKOVNA POTOVANJA* ★ S POSEBNIMI LETALI V: KOELN (PHOTOKINA), 3 dni, 3. 10. BARCELONA (IFRA 90), 3 dni, 15 10. * INFORMACIJE * PROGRAMI * pR|JAVE !J£ poslovalnice KOMPASA In pooblaščene lun* agencije 5^ek,3l. avgusta 1990 SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO UREJA: VILMA STANOVNIK 13. STRAN Koliko je vreden dinar T»čajna lista z dne 28. 8. 1990 država devize velja za srednji tečaj Avstrija 100 ATS 99,4534 Nemčija 100 DEM 700,0000 Jtalija^ 100 LIT 0,9444 Švica 100 CHF 849,0197 ZDA 1 USD 10,8394 Dina r cez mejo ... P° dolgem času je vrednost dinarja v zamejstvu, zlasti v Av-?triJ' malce padla, saj povpraševanja po dinarjih ni kaj prida. Ta-*° sedaj za 100 din dobite le 91 ATS, kar je 4 manj kot pred ted-"0,n, za sto din pa se plača 102 ATS. Najbolje še vedno menjajo Zvezi bank - zvezi slovenskih zadrug, drugod pa je menjava ne-KaJ slabša. v Kljub manjšem povpraševanje zadnje dni v Italiji ima dinar vedno svojo ceno izpred tednov. V Tržaški kreditni banki do-0lte za dinar 100 LIT, prodajajo pa ga po 105 LIT. PO3REDN&K0 PODJETJE d-OO Janka Puctfl 9, Krart)_ TEL: 064/35-981 [VREDNO UGODEN NAKUP JAPONSKIH AVTOMOBILOV Daihatsu, honda, mazda. mitsubishi. NISSAN in SUZUKI Po najugodnejših cenah - uvoz z Danske. AVTO DOSTAVIMO V KRANJ S TEHNIČKIM PREGLEDOM IN ZAČASNO REGISTRACIJO ZA 1 DAN Argentinsko vino na naših mizah - Prav je, da popestrimo našo izbiro vin in prav je tudi, da je to vino vsakomur dosegljivo. Pri kranjskih Živilih (pa verjetno tudi drugod) so pred kratkim dobili na svoje prodajne police argentinsko namizno belo vino AMI-GO, ki ga je uvozil Slovin - Slovenijavino. Prijetno aromo ima, nekateri trdijo, da spominja na naš rizling, drugi spet, da je bolj podoben silvancu. Kdo je bolj uganil, ne vem, res pa je, da je to vino zelo pitno in tudi - zelo poceni. Za 22 dinarjev danes že težko dobiš liter dobrega vina. No, imate jih tudi že za 14 dinarjev in nekaj par, vendar kar je boljših vin, se cene vrte blizu sto dinarjev. Slovin - Slovenijavino je pred argentinskim vinom uvozil tudi nekaj izvrstnih francoskih buteljčnih vin, ki so ljubitelje dobre kapljice hitro osvojili. Argentina je pri nas po vinu manj znana, čeprav je menda največja pridelovalka vin izven Evrope, celo pred ZDA. Z vinogradništvom so tu pričeli že Španci, ko so osvojili deželo. Danes lahko Evropa računa z močno konkurenco vinogradov južnoameriškega sonca. - Na sliki: pokušnja Amiga v trgovini Živil na Planini. - Foto: D. Dolenc Avtomobilski trg Mercedes je še vedno naj, naj,... Zadnje mesece tudi na naših cestah vidimo nekaj modernih, lepih in seveda dragih avtomobilov. Posebno zanimive so Mazde 323, pa Honde vseh vrst, Tovote in Suzukiji. Nekakšna posebnost so korejski Hvundai, poznavalci dobrih avtomobilov pa še vedno trdijo, da je najboljši Mercedes. Zato smo se tokrat pozanimali za cene novih Hvundaijev in Mercedesov. Hvndai (Slovenijales, Ljubljana) Tip vozila Cena v USD Din. dajatve Pony 1.3 L/3 v ' Pony 1.3 GS/3 v Pony 1.3 LS/5 v Pony 1.5GLS/5v Pony 1.3 LS/4 v Pony 1.3GLS/4v Pony 1.5 GLS Sonata 2.0 GLS/4 v Sonata 2.4 GLS/4 v Mercedes (Autocommerc, Ljubljana) 6.153 87% 6.980 87% 6.630 87% 7.192 87% 6.871 87% 7.725 87% 7.460 87% 11.459 115% 11,596 135% Tip vozila Cena v DEM Din. dajatve 190 D 30.405 115% 190 E 32.592 115% 200 D 36.105 115% 300 D Turbo 52.605 135% 300 SE 57.982 135% 500 SE 76.455 135% 500 SL 109.205 135% 560 SEC 127.705 135% Kje je ceneje? Bencin v Jugoslaviji Te dni je veliko govorjenja o tem ali bo zalivska kriza prinesla nove cene bencina tudi k nam ali pa bodo ostale še naprej nespremenjene. Mnoge pa tudi zanima, v kateri republiki je bencin najcenejši in kje najdražji. Čez mejo - v Avstriji ali Italiji je namreč občutno dražji. Trgovina pa cvete! - Znajti se je treba, pravijo, in tale trgovec seje brez dvoma znašel. Robo je naložil v avtomobilski prtljažnik in se ustavil tam, kjer gre pač največ ljudi mimo. Prizor smo posneli na robu parka pri kinu Center v Kranju. Dobra točka, za prodajni pult služi kar pločnik. Odločiti se je treba hitro, kajti hitro je treba menjati prodajni prostor. Policija je blizu, tržna inšpekcija tudi... Čez dobro uro bo ista roba čisto na drugem koncu Kranja, na novem "punktu"... - Foto: D. Dolenc Vrsta bencina Slovenija Hrvatska Srbija Črna gora BIH Makedonija super 7,50 6,70 7,50 7,50 6,70 6,70 diesel 6,10 5,40 6,10 6,30 5,40 5,40 navadni 7,10 6,40 7,30 7.30 6,40 6,40 neosvinčeni 7,40 8,10 8,80 8,80 8,10 8,10 i; i ii i ti. . :-zr\ I I I 1 BLED il -'■ — ; I OTVORITEV NOVE DELIKATESNE PRODAJALNE, V SOBOTO, 1.9.1990, OB 9. URI V MODNI HIŠI PRISTAVA BLED. TFtGOVINA JE ZALOŽENA Z VSEM BLAGOM ZA GOSPODINJSTVO IN TO PO NIŽJIH, KONKURENČNIH CENAH! °B OTVORITVI JE ŠE POSEBEJ UGODEN NAKUP: teA SENTA 25 kg Sliu?K0R 2 kg to¥HJ VRAT b. k. al 11 100,00 18,80 100,00 13,00 1,40 Mi»vnA1 D- k,- a'i v mreži 1 kg JiMIZN0 RDEČE VINO »JANEZ« ki PR0STA *gUH IN PECIVO IZ PEKARNE »VIDIC« JESENICE. ;RED PRODAJALNO JE TUDI DOVOLJ PARKIRNIH ^EST! 5??RTO OB SOBOTAH IN NEDELJAH. ŠUŠTARSKA NEDELJA TRŽIČ, 2. 9. 1990 Program prireditve »Šuštarska nedelja« 1990 PETEK, 31. avgusta, ob 18. url otvoritev likovne razstave s kulturnim programom v Kurnikovi hiši, ob tem bo nastopil ansambel »Tretji človek« SOBOTA, 1. septembra, od 9. do 17. ur« od 9. do 19. ure od 10. do 19. ure od 10. do 19. ure ob 18. url ob 19. url ob 19. In 21 uri 2. likovna razstava v Kurnikovi hiši razstava ptic društva »Kalinka« v Domu družbenih dejavnosti razstava obutve »Peko« v paviljonu NOB razstava likovnih del učencev OŠ v paviljonu NOB otroška predstava »Plašček za Barbaro« v atriju NOB šuštarski večer - veselica modni reviji »Peko« na prostoru za Virjem NEDELJA, tembra, od 7. ure dalje od 7. do 19. ure sep- »Šuštarski semenj« na Trgu svobode razstava ptic društva »Kalinka« v Domu družbenih dejavnosti ob 8. url koncert godbe na pihala z nastopom mažoretk na ploščadi pred A banko od 8. do 17. ure razstava ooutve »Peko« v paviljonu NOB od 8. do 17. ure razstava likovnih del učencev OŠ v paviljonu NOB od 9. do 17. ure likovna razstava v Kurnikovi hiši od 9. do 17. ure »Šuštarska delavnica« pred paviljonom NOB od 9. do 18. ure razstava pasemskih mačk v Oš H. Bračiča od 10.30 do 12.30 nastop pihalnega orkestra in folklorne skupine ure Karavanke na parkirnem prostoru SO Tržič ob 10. In 12. uri modni reviji »Peko« na prostoru za Virjem ob 13. url Šuštarska veselica z bogatim srečelovom. Ves dan odprt oddelek usnjarstva In čevljarstva v muzeju. TURISTIČNO DRUŠTVO TRŽIČ (GLAS 14. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK Petek, 31. avgusta 1990 Konec tedna bo na Bledu državno prvenstvo v veslanju V pričakovanju svetovnega prvenstva Ljubljana, 28. avgusta - Z današnjimi predtekmovanji se bo na Bledu začelo 45. državno prvenstvo v veslanju, ki se ga udeležujejo tekmovalci iz enaintridesetih jugoslovanskih klubov. Najboljši med njimi pa se že pripravljajo na člansko svetovno prvenstvo na Tasmaniji. "Mladinsko svetovno prvenstvo je za nami, z rezultati smo v glavnem zadovoljni, pred nami pa je še člansko svetovno prvenstvo od 29. oktobra do 4. novembra na Tasmaniji. Predlog s strani strokovnega sveta predsedstvu je, da gre na Tasmanijo pet ekip. Za tri je bilo jasno že prej: dvojec s krmarjem (Janša, Krašovec in krmar Eržen), skifist Stakor in beograjski dvojec brez krmarja (Pivač, Marušić). Od luzernske regate do pravkar minule regate na Dunaju smo skušali zbrati vse najboljše veslače in narediti ekipe. Tako smo se odločili za dva četverca, v enem naj bi veslala tudi mladinska svetovna prvaka Čop in Žvegelj skupaj z bronastima z olimpiade Prešernom in Mujkičem (četverec brez krmarja) in pa nova kombinacija, ki je bila sestavljena le teden dni pred dunajsko regato. To pa so: Saraga iz Osjeka, Banjanac iz Beograda, Fabjanič z Reke in Mirjanič z Bleda (krmar še ni določen). Dokončno pa bodo udeleženci svetovnega prvenstva znani po seji predsedstva veslaške zveze, ki bo v soboto," je na torkovi tiskovni konferenci o pripravah na svetovno prvenstvo povedal Slavko Slivnik in dodal: "Za dvojec s krmarjem je cilj na Tasmaniji kolajna, čeprav vemo, da je konkurenca zelo močna. Pri skifu je cilj uvrstitev v finale, podobni pa so tudi cilj ostalih ekip. Največja nevarnost pa je, da pride med tekmovalci do kakšne poškodbe, saj ni več nobene rezerve, da bi ekipe lahko spreminjali. Konec tega tedna pa se bo okrog 400 veslačev iz enaintridesetih jugoslovanskih klubov zbralo na Bledu na 45. državnem prvenstvu, kjer bo v več kot štiristo nastopih tekmovalo 253 posadk. Čeprav bodo med tekmovalci tudi vsi reprezen-tantje, pa večina ne bodo nastopili v svojih disciplinah, saj so čolni že na poti za druga tekmovanja. Minuli teden so že nastopili na regati na Dunaju, prihodnji teden pa jih čaka zelo močna regata v Beljaku, kamor pride tudi več ekip, ki se pripravljajo na člansko svetovno prvenstvo. Kljub temu pa bo tekmovanje na Bledu zanimivo, začelo se bo v petek popoldne s predtekmovanji, ter nadaljevalo v soboto dopoldne in v nedeljo dopoldne s finalnimi obračuni. V soboto zvečer (ob 18.45) pa bo v regatnem centru v Zaki manjša slovesnost ob odkritju spominske plošče Thomasu Kellerju, lani preminulemu predsedniku FISA, ki je imel veliko zaslug, da je Bled postal svetovno znani veslaški center. • V. Stanovnik Štiriindvajset ur košarke v Kranju Kranj, 29. avgusta - ZTKO Kranj, komisija za košarko, bo drevi ob 18. uri na stadionu Stanka Mlakarja organizator štiriindvajset ur igranja košarke. Igrali bodo do sobote do 18. ure in ob 24. uri bo metanje trojk. Zmagovalca čaka torta. (D.H) LEDE PLAST PARTIZANSKA 31, LJUBLJANA, TEL.453-602 NUDI PO KONKURENČNIH CENAH — usnje (oblačilno, ovčje, svinjsko, goveje, tapetniško in čevljarsko) — vse vrste skajev, sukance,vsa kovinska galanterija, lepila, zadrge, elastike, vrvi za čolne in vse galanterijske in čevljarske potrebščine. — repromaterial po naročilu — usnjene jakne od 1600 ... IZREDNA PONUDBAI • OBLAČILNO USNJE svinjski velur mc a 95 din svinjska napa mc a 266 din ovčja napa mc a 460 din • TAPETNIŠKO SVINJSKO USNJE 320 din • GOVEJE TAPETNIŠKO USNJE 460 din • KOŽE OVČJE, GOVEJE, KOZJE IZREDNO LEPE IN POCENI OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! Vaterpolo Kokra zvezni ligaš Kranj, 29. avgusta - V Zagrebu v bazenu Mladosti Coning so bile kvalifikacije za vstop v prvo B in drugo zvezno vaterpolsko ligo. Za vstop v drugo ligo so na kvalifikacijah igrale ekipe Mladosti iz Bjelovarja, Incela iz Banjaluke in Kokre iz Kranja. Ekipa vaterpolskega kluba Kokre se je uvrstila v drugo zvezno ligo in s tem dosegla večji uspeh v letošnji sezoni. V prvi tekmi jih je premagala Mladost s 16 : 12 (3 : 2, 3 : 4, 4 :2, 5 : 4), v drugi pa so premagali Incel s 13 : 12 (3 : I, 2 : 3, 4 : 5, 4 : 3). Ker se je Opatija na kvalifikacijah uvrstila v prvo B ZVL, je tako Kokra skupaj z Mladostjo postala drugoligaš. Za ekipo Kokre so igrali Plave, Svarc, M. Brinovec, .locič, VVajjner, Vončina, Stružnik, Vidic, Kodrič, Čalič in Sedej. D.H V Lescah so pripravljeni na začetek 20. jubilejnega svetovnega prvenstva v padalstvu Prijavljenih je 28 držav Prve reprezentance so že v Lescah in na Bledu, ki bosta prizorišči svetovnega padalskega prvenstva. Nad blejskim nogometnim igriščem bodo figurativni skoki, v Lescah pa skoki na cilj. Lesce, 31. avgusta - "Priprave potekajo po načrtu, prve reprezentance že prihajajo, glavnino pa pričakujemo med 5. in 7. septembrom," je povedal sekretar organizacijskega komiteja 20. svetovnega prvenstva v padalstvu Franc Primožič. Dejal je, da so pričakovali rekordno udeležbo 31 ali 32 držav, skratka vseh, v katerih gojijo padalstvo. Prijavilo pa seje 28 držav, kar je še vedno zadovoljivo in skladno s pričakovanji in finančnim načrtom, saj so prispevki reprezentanc pomemben vir za financiranje svetovnega prvenstva. Zadnje podrobnosti pa bodo znane 4. septembra, ko bo v Lescah zadnja časnikarska konferenca pred prvenstvom. Lesce in Bled bosta že od nedelje dalje v znamenju padalstva. Od nedelje pa do petka Padalci med vadbo skokov v cilj. - Slika: G. Sinik Namizni tenis Merkurjev cilj: dvorana nad kegljiščem Projekta razširitve in obnove sedanjega kegljišča Triglava se lotevata skupaj Kegljaški klub Triglav in Namiznoteni-ški klub Merkur Kranj. Idejni projekt je že sprejet. Kranj, 24. avgusta - Dom konca leta naj bi bila zbrana vsa dokumentacija, prihodnje leto, če bo le mogoče, pa bi se začela gradnja. Dvignjena in razširjena stavba sedanjega kegljišča ob gostilni Zlata riba bo zunanje urejena skladno s predpisi spomeniškega varstva in bo polepšala nekdanje kranjsko sejmišče, racionalno pa bo urejena tudi notranjost. Kegljači bodo dobili ob sedanjih štirih še dve stezi in druge nujne prostore, namiznoteni-ški igralci pa v prvem nadstropju dovolj prostora za osem miz, tribuno za 100 ljudi, v stavbi pa bo tudi skupni trim kabinet. Gradnja bo veljala 9,8 milijona dinarjev in graditelji se bodo prihodnje leto obrnili na vse, ki bi bili pripravljeni pomagati dvema, v Kranju nekdaj vodilnima športoma: kegljanju in namiznemu tenisu. Sicer pa so kranjski namiznoteniški igralci podaljšali spon-zorsko pogodbo z Merkurjem. Njegova in pomoč ZTKO Kranj sta bistvena za uspešno delovanje kluba. Prva moška ekipa je ostala v II. zvezni ligi in tak je cilj tudi za to sezono, ki se bo začela 15. septembra. Trener in igralec Zoran Gašič je odšel za kruhom v Italijo, kar je za klub velika izguba. Na trenerskem mestu ga bo nadomestil Janez Maček, ki bo tudi igral v prvi ekipi, razen njega pa še Marko Jovič, Robi Jeraša, Vlado Tome in Darko Kle-višar, ki je predsednik kluba, bil nekdaj odličen mladi igralec, pa sedaj spet redno trenira. Stane Tadina bo prevzel tehnične klubske posle. Merkurjeva druga moška ekipa bo igrala v drugi slovenski ligi. Nastopala bo s pionirji oziroma mladinci Boštjanom Bernardom, Klemenom Klevišarjem, Slavkom Dolharjem, Sašo Robido in Matejem Ošlajem. Ženska ekipa pa bo igrala v prvi slovenski ligi. Nastopale bodo Živa in Eva Štrukelj ter Petra Foj-kar. Podmladka je dovolj. 30 najmlajših redno vadi. Kljub zanimanju letos novincev v namiznoteniško šolo prav zaradi slabih pogojev za vadbo ne bodo vpisovali. Zal vadijo lahko samo v stražiškem Partizanu in na gimnaziji, na Jenkovi osnovni šoli pa nič več, ker prostor rabi šola sama. Prav zato je glavni cilj kluba nova dvorana, namenjena samo namiznemu tenisu. • J. Košnjek Nogomet Naklo igra doma z Elanom Kranj, 31. avgusta - Nogometaši Nakla so uspešno prestali krst v tekmovanju v slovenski nogometni ligi. V drugem kolu so igrali neodločeno 1 : 1 z Nafto v Lendavi in so z dvema točkama v sredini lestvice. V nedeljskem tretjem kolu igra Naklo ob 16.30 doma z Elanom iz Novega mesta. V nedeljo ob 16.30 bodo tudi tekme območne članske nogometne lige in slovenske mladinske lige. V Stražišču igrata Sava in Triglav, Jeseničani pa gostujejo pri Svobodi Ultra v Kisovcu. Mladinci Hritola tudi gostujejo. V območni mladinski ligi, kjer bodo tekme ob 14.30, pa Triglav in Jesenice gostujeta. V zadnjem kolu območne slovenske lige je bil nastop gorenjskega zastopstva uspešen. Triglav je z zadetki Pavlina, Deliča in Grosa, ob dobri igri, s 4 : 1 premagal Brda, Sava je igrala 0 : 0 s Proletarcem v Zagorju, Jeseničani pa I : 1 z Branikom iz Smanj Gol za Jeseničane je zabil Bešič. Jeseničane vodi novi trener Darko Kline. • D. Joit konjeniški praznik v Bobovku Na prostorih Konjeniškega kluba Kranj je vedno živahno. Vsako popojdne imajo člani svoje redne športne treninge, organizirajo začetne in nadaljevalne tečaje jahanja in izlete s konji v bližnjo in daljno okolico. Prizadevni člani Konjeniškega kluba Kranj so pripravili za jutri, v soboto, I. septembra, zanimivo tekmovanje slovenskih klubov v dresumem jahanju »V spomin Jožeta Skofica« I >rcsui no jahanje je pri nas na Gorenjskem manj znana konjeniška disciplina, zato je še toliko bolj vredna ogleda, saj bodo jutri v Kranju nastopili tudi svetovno znani »beli biseri« iz Lipice. Tekmovanje se začne ob 9.00 uri. Prisrčno vabljeni! bodo reprezentance, ki bodo že v Lescah in Bodo to želele, že trenirale in spoznavale razmere nad Lescami in Bledom. Slovesna otvorirtev prvenstva bo danes teden, 7. septembra, ob 18. uri na Bledu, kjer bodo po končanih disciplinah zvečer ob 21. uri proglasili zmagovalce. Tekmovalci bodo razdeljeni v štiri kategorije: člani, članice, mladinci in mladinke. Prvenstvo bo končano v nedeljo, 16. septembra, ob 16. un na letališču v Lescah, kjer načrtujejo tudi letalski miting. Seveda pa bo do- )dvise" tek prvenstva veliko ot od vremena. Upajmo, da bo žala dolgoletna tradicija, ko J v teh dneh na Gorenjskem on« čajno za padalstvo primeru vreme. Naša reprezentanca je v sk kih na cilj med kandidati * dobre uvrstitve, tudi za kou ne, ki jih je že pobirala. ReP zentantje se z mislimi 0jjj?£ pretirano ne obremenjuj V temveč je glavni cilj dober zultat. • J. Košnjek, slik* Sinik V nedeljo velika konjeniška prireditev na Brdu Nastopili bodo najhitrejši jugoslovanski konji Prireditev, vstopnina bo 50 dinarjev, bo popestrena P koncertom godbe milice iz Ljubljane, z nastopom maz°' retk iz Ljubljane in nastopom smučarjev akrobatov n ponjavi, organizirano pa bo žrebanje vstopnic z glavni™ dobitki: avtomobilom Subaru, motorjem in kolesom. Brdo pri Kranju, 31. avgusta - Sicer pa bodo organizato J 10. jubilejnih kasaških tekem na Brdu pripravili tudi sta > bogat srečelov in obilo zabave med tekmovanjem in po "J^' Za parkirišča bo poskrbljeno in bodo na običajnih m.es ' med 13. in 20. uro pa bo na cesti proti Brdu enosmerni p met v smeri Kokrica - Predoslje. Sicer pa bo na dirki nast?" lo 70 najhitrejših jugoslovanskih konj, tudi tistih, ki so roj na tujem. Vstopnice po 50 dinarjev so že naprodaj v recep ^ hotela Kokra na Brdu, v poslovalnicah Kompasa v Kranja« Škofji Loki in v poslovalnici Kompasa na Šubičevi v Ljuo J ni. Srečnež, ki bo na žrebanju vstopnic dobil avtomobil su ru justy, se bo z njim lahko že odpeljal. Carina bo že plača srečnež pa bo moral plačati prometni davek. .-u. Občinstvo, na Brdu računajo na prihod 8 do 10 tisoč J biteljev konjeništva, bo videlo sedem dirk. Najprej bo na sP redu dirka Zavarovalne skupnosti Triglav, nato bo na.!J?trej. du dirka Saturnus, nato pa bodo na programu dirke naj ni ših kasačev. Najprej bo prvi tek mednarodne dirke Suh ^ nato prvi tek spominske dirke maršala Tita, nato pa drU^afla. ka obeh dirk, spominske maršala Tita in Subaru. v^neV>°i\U' stop konj iz kobilarne Lipica, zadnja, sedma dirka pa p0 j. tocommerčeva dirka dveletnikov. Na startnih listah so boljši kasači in vozniki. Tekmovali bodo na tujem T°^Lc\e nji Walram S, Carlo Frost, Inso, Norguson, Tarport Ne in Reingold. • J. Košnjek Plavanje Mojca Jamnik prva v Portorožu Plavalni klub »Biser« iz Pirana je v Portorožu °r£an'o'tr*5' plavalni maraton. Proga je bila dolga 5 km in je Potek ,*!cv >? ^ Kanegra - Portorož - Bernardin. Nastopilo je 45 P^a,v^ jo so^ niz'r jI k stih slovenskih klubov in 7 tekmovalcev i/. Plzna obisku pri plavalcih in plavalkah plavalnega kluba a|cev' Kranj. Iz plavalnega kluba Triglav je bilo na startu 15 P1^ ri<>' Sodelovanje s plavalci iz Plzna in maraton sta tudi otvo ve plavalne sezone pri plavalnem klubu Triglav. Rezultati maratona - plavalci: 1. Igor Majcen (LL) 'q^W\ 2. Domen Majhen (LL) I ;03:42,0, 3. Marko Turk (ID l*jlt (W plavalke: I. Mojca Jamnik (TK) 1 ;08:27,5, 2. Maša Jam' I; 12,02,6, 3. Simona Obed (TK) I ;25:03,4. Kolesarstvo . Studen in Bajt na »Jugend touW Po velikem mednarodnem uspehu v Italiji ^<0f0piU Jy xxU..chiju Bajt 2. v Vidmu) sta mlajša mladinca Save nas eni največjih etapnih dirk /.a mlajše mladince na Dun["J .j^j K __. i______• c... J_____:i ,.,,,i,-ni) uil *' Runchiju Bajti' v Vidmu) sta mlajša mladinca Save "^^V^j i največjih etapnih dirk /.a mlajše mladince na '^unmajicO.^ pet etap in kar tri etape je Studen nosil runien°H7it je b i najboljši v skupni razvrstitvi. Zmagal je v prvi etapi. I * J je fl in je četrto mesto tudi obdržal do konca dirke. •Stude gvrOP^, koncu zasedel 15. mesto. Na startu je bilo 20 ekip ,z^ipi lA)> \, Rezultati iz Avstrije: I. Raffeiner (LOOK L A ic |5 St^ Springer (/RN>, V Ribenbauer (Avstrija). 4. Bajt (SaV^ka den (Sava), ekipno: I. ZRN, 2. Jugoslavija, 3. Ni^t']ij Z** V nedeljo, 2. septembra Pohod na Ratitovec L Železniki, 31. avgusta - Planinsko društvo ^ckfn,ki^°% ra v nedeljo, 2. septembra, 14. tradicionalni pohod na un\e. „ planine in Jelovice, pa so daljše. Pohod bo ob vsa'cem ZIPPUSCH O OB GLAVNI CESTI UUBEU - CELOVEC -(KIRSCHENTEUER) Tel. 9943-4227-3729 I NADOMESTNI DELI« SEBVIS IN POPRAVILA I DODATNA OPREMA• SONČNE STREHE FORD Econovan - bus, diesel, 7 + 1, letnik november 1987, registriran do januarja 1991, 5 vrat, prevoženih 65 000 km, ugodno prodam. Informacije na «74-943, popol dan_12687 Prodam GOLF diesel, letnik 1985, S paket. «061/843-195 12689 JUGO Koral 55, star 7 mesecev in JUGO 55, letnik 1985, z novo školjko, oba izredno ohranjena, z dodatno opremo, prodam. « 27-844 Prodam FORD Fiesta, letnik 1983 « 24-092 12708 Nujno prodam Z 101 konfort, letnik 1981 in kombiniran otroški VOZI ČEK. «620-407_12709 Ugodno prodam Z 750, letnik 1975. «85 275_12710 JUGO 45, letnik 1981, registriran do 9. 6. 1991, delno poškodovan, ugodno prodam. Jože Markelj, Tavčarjeva 2, Radovljica 12711 Prodam APN 6, malo vožen, star dva leti. Bokal, Zminec 20, Škofja Loka_12712 Z 128, letnik 1985, prodam. «51 337_ 12714 Prodam JUGO 45 Koral, letnik september 1989 Cena po dogovo ru. Metka Osojnik, C v Polico 1, Cerklje_12715 Prodam JUGO 45, letnik 1988 Ko bal, Sp. Gorje 93_12718 Prodam ŠKODO, letnik 1986. Dvone 74, Cerklje_12719 Prodam LADO Riva, letnik 1989. Gorenjska c. 4, Naklo, «48-717 Prodam AUDI 80 LS, letnik 1978. obnovljen, registran za 1 leto. «41 569 12723 Prodam KOMBI IMV furgon 2200, Mercedesov motor, nosilnosti 1 750 kg, generalno obnovljen, kot nov. « 24 4<»3 _12727 Prodam BT 50, rdeče barve, dobro ohranjen Dejan Frantar, Sebenje 61, Križe, «58-037_12728 GOLF JX, bencinar, bele barve, 3 V, letnik 1986, dodatno opremljen, garažiran, ugodno prodam. Ogled dopoldne ali zvečer. Žnidaršič, Pla nina 71, Kranj _12730 Prodam odlično ohranjen BT 50, letnik 1987 in ATX 50. Zajec, «34-318_12735 Prodam BMW 316. letnik 1986 in VW JETTA, letnik 1981 Cena 7 800 DEM. « 24 963_12738 Prodam LADO 1600, letnik 1980, 78 000 km, dobro vzdrževana. Cena 3 500 DEM. Šimenc, Valjavčeva 4, Kranj, «23 115__12744 Prodam PEUGEOT 504, letnik 1981. Cena 4 800 DEM Orehovlje 7, Kranj 12746 Prodam 125 P, letnik 1980, registriran celo leto. «39-149 12726 ŠKODO 120 L, letnik 1970, v ne-voznem stanju, prodam. «82-914, popoldan 12747 Ugodno prodam 126 P, letnik 1381, registriran do julija 1991. « 75-731 Prodam R 4, letnik 1990. Zrim, Ce-sta II. grupe odredov 8/a, Cerklje ŠKODO 105 S, letnik 1981, za 16.000,00 din in HONDO CBR 600 S, letnik 1988, prodam. Ciril Jeraj, Žiganja vas 53, Dupolje 12754 Prodam OPEL KADETT C, letnik 1976, registriran celo leto. «84-241_12755 Zaradi odhoda v tujino, prodam MERCEDES 11-13, letnik 1976, registriran do maja 1991. Cena po dogovoru. «81-838_12757 Prodam JUGO 45, letnik 1982, re-gistriran do maja 1991. Cena 17.000.00 din. Dražgoše 58, Želez niki, «66-301_12758 Prodam Z 101 GTL, letnik december 1986. Ogled v petek popoldan in v soboto dopoldan. Marija Šu-šteršič, J. Puharja 4, Kranj 12760 Prodam osebni avto OMEGA 2000 I karavan, letnik 1988 «83-933, dopoldan 12762 Ugodno prodam obnovljeno Z 750, letnik 1979 in PONY EXPRES. « 36-722_12764 Prodam karambolirano Z 101 Magda Mali, Kamna gorica 3/h Prodam FORD ESCORD, starejši letnik, registriran do marca 1991. «45-349_12774 Prod d m ŠKODO 100 S, letnik 1975, neregistrirana, v voznem stanju. Vasilič, Planina 2, Kranj, «39 103 Prodam Tomos AVTO M ATI K 3 «34-298_12776 Prodam dobro ohranjen APN 6, za-varovan do julija 1991. « 80-415 Prodam JUGO 45, letnik december 81 in DIANO, letnik 1977, oba registrirana do 1991. Glavič, Mlaka 1 ■ Tržič_ 12780 Prodam FIAT UNO 60 S, letnik maj 1988. Cena 16.500 DEM. «41-132 Prodam VISO II super, letnik 1982, zelo ohranjena, registrirana do ju-liia 1991. Okroglo 17, Naklo 12782 Prodam 126 P 650 E, letnik oktober 1985, prevoženih 45.000 km, rdeče barve. Cena 2.800 DEM. «631-674_12783 Prodam KOMBI IMB 2200 D, letnik 1982. Eterovič, Benedikova 26/a, Kranj_12784 Poceni prodam R 10, letnik 1970, vozen in LADO karavan, letnik 1979, vozna. «80-750, ves dan NOVO! ODPRTO 00 7.30 DO 12.00 in 14.00 DO 18.00 SOBOTA 7.30 00 12.00 Informacije ! 064-26-020 Prodam CITROEN AX 11 TRE, star dve leti «33 837_12786 Prodam Z 750 LC, letnik 1980, regi-Strirana do siprila 1991 Eržen. Pod brezje 165, Duplje, « 70-190 12791 Prodam 126 P, letnik 1986. Partizanska 29/«. Krari| 12792 Prodam GOLF, letnik 1980. registriran do februana 1991 #38-777 _12796 Prodam JUGO 46 A, letnik 1986. Jakie, Popovo 3, TriHo_12797 Prodam GOLF J, garažiran, v super stanju in MOTOR za Z 750. «28-719_12798 Tomos AVTOMATI K Kolibri, nevo zen, v garanciji, prodam za 10 500.00 din « 23 885 12799 Prodam JUGO 45, star 4 leta. Cena 45.000,00 din. Liljana Markovec, Ljubno 88, Podnart 12801 Prodam Z 126 P, letnik 1979, registrirana do aprila 1991. « 81 -819 Prodam karambolirano ALFO 33 1.3 S, letnik 1987. Zl. polje 14/c, Kranj_12803 Prodam GOLF JGL, letnik 1982, bele barve, zelo dobro ohranjen, registriran celo leto. Cena po do-govoru. « 27-935, Dare 12804 Prodam GOLF JGL, letnik junij 1982, motor letnik 1987. «622-204 Prodam GOLF X, letnik 1986, bencinar, lepo ohranjen. Planinšek, Struževo 23/a, Kranj, « 27-941 ZAPOSLITVE AVT0IMP0RT UD0VČ Lesce d.o.o. Begunjska 17, 64248 Lesce tel.: 064 74-207 POSREDUJEMO PRI PRODAJI NOVIH IN RABLJENIH AVTOMOBILOV VSEH VRST Prodam JUGO 45, letnik 1984. Koroška c. 53, Kranj 12810 Prodam FIAT 126, letnik 1981. « 39-562_12811 JUGO Skala 55, letnik januar 1989, brezhiben, z dodatno opremo, garažiran, prodam « 23-098 12812 Prodam OPEL REKORD 20 S, le-tnik 1979. Cena po dogovoru Sr. vas 80, Šenčur'_12813 Ugodno prodam JUGO 55 Koral, letnik 1988. Pelko, Kokrški log 15, Kranj_12817 Ugodno prodam ŠKODO 120 L, le-tnik 1977, neregistrirana, v voznem stanju. «51-740_12819 Prodam GOLF diesel, letnik 1985 in dve leti staro KOZO. « 622-575 Prodam JUGO 45, letnik 1985. «51 999_12822 Prodam dobro ohranjen CITROEN GS, letnik 1978. « 24-880 12823 Prodam Z 750, letnik 1985 m BRA-KO PRIKOLICO. Strahinj 8/b, Naklo_12824 FLORIDA 1.4, letnik 1989, registrirana do avgusta 1991, prodam. Sučeva 5, Kranj Primskovo, «26-849_12825 Poceni prodam DIANO, celo ali po delih Brezje 3 12826 Ugodno prodam Z 101, letnik 1988. Zadružna 8, Kranj 12828 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1988. «26 993 _12830 Ugodno prodam ŠKODO 105 L, rahlo poškodovana, neregistrirana, lahko za dele, letnik 1978. Ogled od nedelje, 2. 9 1990, dalje. Olga Mlinar, Moste 66, Žirovnica {pot na Završnico) 12831 Prodam MOPED BT 50 S, letnik 1989. Informacije na «83 194, popoldan 12833 Prodam Z 750, letnik 1983, registri-rana do julija 1991. Janez Demšar, Vincarje 15. Škofja Loka 12835 Prodam R 4 GTL, letnik 1986. regi-striran do maja 1991. Marko Gradi iar, Zvirče 47, Tržič_12838 Prodam na novo registrirano Z 850. letnik 1984. Cena 1 800 DEM «77-477_12837 Prodam Z 101, letnik 1981, registrirana do avgusta 1991 Demšar, Kurirska pot 8. Jesenice, «84 778, po 16. uri 12838 Prodam Z 750, letnik 1979, registri rana do aprila 1991. Cena 7.000,00 din «35-736_12841 Prodam JUGO 45, letnik 1987, do bro ohranjen «51 871 12849 Prodam 126 P, neregistriran. «39-165_12860 Prodam GOLF JX, bencinar, letnik oktober 1987 «74 814 12852 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987. «33 558 12854 Prodam PEUGEOT 104. letnik 1978. «26 846 _12857 Prodam DIANO, letnik 1977, dobro ohranjena, obnovljena «58-221 Prodam VVV Passat. letnik 1980. odlično ohranjen Brezje 3 12860 GOLF JX, bencinar, letnik september 1987, rdeče barve, garažiran, prodam za 105 000,00 din. «35 880__12861 R 14, letnik 1978, prodam. « 74 882, popoldan 12862 Prodam DIANO, letnik 19777regT strirana do sredine januarja 1991 in športni otroški VOZIČEK. «38 338_12865 Prodam TERENSKO VOZILO Jeep Willys, letnik 1949, z vgrajenim motorjem Opel MohoriČ, Vrbnje 26, Radovljica 12867 Prodam Z 101, letnik 1987, garali-rana, dobro ohranjena «44 609 RENAULT 18 TU, letnik 1986. pre voženih le 46.000 km, odlično ohranjen, prodam. Informacije po « 25 849 V kolikor vas pestijo finančne težave, se nam pridružite.Prodajam otroško literaturo na področju 5'°' venije.Pisne ponudbe z navedp telefona ali naslova na Hladnoj Pševska 3, Kranj.___1*2? Za redni delovni čas iščem žensko za DELO v Boutiqu. Pogoji *P odlični. Oglasite se v Boutifl" "DR", Reginčeva 6, Kranj (od 9■ °" 19. ure) J*ES BA- Ansambel vabi k sodelovanju-SISTA in PEVKO. « 77-143 J25W čas POTNIK DZS. Tedenska Če ste ostali brez zaposlitve '»j imate prosti čas, poizkusite * .danska izp jgj provizije!« 622-343 Iščem DELAVCE za delo na terenu. OD po učinku. «45-676, Nudimo zaposlitev izkušerierriu MESARJU. Dober zaslužek! SJBj MESAR___J*H> Mladinska knjiga vam nudi honO ramo ZAPOSLITEV na terenu. n» sni kandidati najs se ~ «50-846_ Zaposlimo prijazno dekle za *jjJL GOSTIŠČU. Informacije . osebno v Gostišču Dobrča v Brezjah.__!*g Rutinirani ansambel išče STA - BARITONISTA, iz ok°''ie Ljubljane ali Gorenjske, za ig/3 > doma in v tujini. L?J «061/316-324, v večermh^urf^- Iščem PLETILJO s svojim stroi«^; Plačilo po dogovoru! Vanja Zelje* njak, C. 31. divizije 91^42^6_Ziri^ Takoj zaposlim dva DELAVCA, tre zna, delovna, za izdelavo opaze' okolici Škofje Loke. « 64-103^, ----:—"^riietno Iščem pridno, pošteno m P"i v dekle za PRODAJO sladoie°° Rovinju. « 21 -719, dopojgjn^ Mlajša upokojena KV KUHAR z večletno prakso, išče honor* d delo, na relaciji Radovljica - »Jj Naslov v oglasnem oddeJku_^ Zaposlimo sposobno SOD KO z višjo ali visokošolsko izod' bo in aktivnim znanjem enega jega jezika, ki bi bila pr'P^'Lri, sodelovati v perspektivni to- po dogov-^ Delo in plačilo "Opus", « 34 039_ Iščem DELO na domu - serijs^ vanje. «84-735 _--ggj Restavracija "Lokvanj" na » y išče fanta ali dekle za o* C, STREŽBI. Ponudbe °sebn?,a|ne svobode 9, Bled (poleg r0Sl\2tf1 dvorane)___ Narodno - zabavni ansambe" jfl PEVKO. Za vse informacu 2g8g oglasite na « 73-162_____ Za POMOČ v gospodinjstvu mo upokojenko Ostalo po ^ voru Šifra MESARIJA___Jj--^ Iščem mlado dekle za >' Zaposlimo SIVIUT^^S^ har, Visoko 130, SenČ^j8J^^jri Zaposlimo KV NATAKAR' KUHARICO - KUHARJA^ ] pri Viktorju, Kranj, ^jjJg-^jJjA-Iščemo mlajšega, po^^o, d£ TAKARJA, za bonorarno °HOrJU poldan in popoldan. Sin j| RARNO nec 12, Škofja lojg__——^-gpfrf Prodam KRAVO s teletom- ^ Prodam 1 leto stare •- B„ zakol ali nadaljno rejo u" t*K mlekarica Gozd 8, Kril« staf" 9, JARKICE Stanonik, Log * fj| Prodam dva PRASI 20kg «86 419_____^rd0yi Prodam LABRADOR KO t stara 10 tednov J«1 |OT rju kom 138, Kranj Prodam PUJSKE, težke 50 kg in VVARTBURG KJjJ lega ali po delih «8& ^Jek,31. avgusta 1990 MALI OGLASI 19. STRAN Wmmm^lGLAS ^an^Š tednov staro TELIČKO ^lajko Žabnica 13 12573 '■odam KRAVO pred telitvijo. ^liglgjgjg. Gone_12616 fodam 8 mesecev brejo KRAVO ^entaiko, drugo tele. Rebol, C. il^anecj, Krani_12622 Vodarn KRAVO. Bitnje 3, Bohinj, jjL^]_24T__12625 s)[°darn 2 meseca starega BIKCA .^^tafca. Pipanova 32, Šenčur .Pr°d.ani mlado KRAVO simentalko lnni!et0m in tri PRAŠIČE, težke ^gljajog 17, Cerklje 12629 rr,r^ST^ni star° TELIČKO si-JJggajko^Velesovo 44, Cerklje KR^a^rt ^ mesecev brejo mlado ^CJL°_Praše 4, Mavčiče 12647 Jdam okrog 500 kg težko TELI-p-il^o' g 45-788 12649 rQ^am, Pritlikave PUDLE apriko, z aovnikom. Urh, Šorlijeva 22, ^»23-713_12663 prriru El rJave- stare 2 meseca, ^j^Zgoša 47/a, Begunje nard|m K°B"LO z Žrebetom. Pret-p-l£!12yr^caj^_12669 E?f? m|ado KOZO. Jože Perko, g^jjjg/a, g 73-894 12675 nS!^ KRAV0 simentalko, ki bo g^jjelila. Rožič, Rateče 104 /°dam več PRAŠIČEV, težki 100 Brnit (--7nadalino reJ°- Bohinc, Zg. p^l!Z^Cerjdje/_12679 I2iam dva BIKCA simentalca, *Dnn n kg in 120 k9 Vrhovnik, ^Jj^ggrklje,« 42-474 12680 rnenf9?1 10 dni starega BIKCA si- g^?aJSg^73-875_12693 QWbSm 7 mesecev brejo KRAVO. Crl°d 1a do 14 Franc g^^^Podreča 39, Mavčiče 65°kd0a e PUJSKE, težke od 35 do nft *• Manonik, Smoldno 3, Polja- pJ----________12731 UCp m visoko breje črno bele TE- ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta FRANCA CERKOVNIKA ud. šoferja se vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali v tem težkem trenutku, nam izrazili sožalje, poklonili cvetje in ga pospremili na zadnji poti, iskreno za- hvaljujemo. VSI NJEGOVI Zg. Bela, avgusta 1990 Ili n:.P° izt>iri, A kontrola. Praprot-Do|lca 14. Cerklje 12733 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica FRANCA GERMOVŠKA iz Loke pri Tržiču se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik, sodelavcem tovarn Triglav Tržič, Peko Tržič in Iskra-Števci Kranj, bratom Zupan za zapete žalostinke ter duhovniku Krtu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste cenili njegovo delo! VSI NJEGOVI Tržič, Struževo, Mlaka, Mirna na Dolenjskem ZAHVALA Grob zeva globok, globok in širok, sred' mladih livad, oh koliko san pokopljejo vanj in koliko nad! (Gregorčič) Po dolgi in hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, sin, brat, stric, zet in svak LOJZE PAJER Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, njegovim sošolkam in sošolcem iz OŠ, dijakinjam SŠEDU Kranj ter Majdinim in Tanjinim prijateljicam za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvalo smo dolžni članom GD in AMD Šenčur, odbojkarskemu in košarkarskemu klubu ter govorniku Miru Sušniku za ganljive besede slovesa. Hvala tudi g. dekanu in g. kaplanu za lepo opravljen obred ter pevcm zbora »Davorin Jenko« za ubrano petje. Radi bi se zahvalili tudi osebju ORL — klinike iz Ljubljane za dolgotrajno zdravljenje in lajšanje bolečin ter vsem, ki ste nam že v času njegove bolezni stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi! V IMENU VSEH NJEGOVIH: žena Anka, hčerki Majda in Tanja Šenčur, 25. avgusta 1990 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega ata, starega ata, brata, strica in tasta KONRADA-RADA OKORNA ^e 'sireno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sose-°m in sodelavcem iz DO Adrie Airways, CSD Kranj ter Petoura, ki so nam izrekli ustno in pisno sožalje, daro--i cvetje, ga pospremili na zadnji poti in sočustvovali z oh"!'' .Enako se zahvaljujemo g. kaplanu za pogrebni la'K^ Pevccm 'z Nakla za prelepe pesmi v slovo. V to-2bo nam je zavest, da so ga številni prijatelji in znanci spoštovali in ga imeli radi. Počivaj v miru! Otroci: Rado, Mija in Nuška t, družinami Kranj, 15. avgusta 1990 Prodam BIKCA - križanec, star 10 dni. Praprotna polica 24, Cerklje Prodam mlado KRAVO frizijko. Nasovče 6, Komenda 12745 Prodam 4 leta staro KRAVO. Kor deš, Kropa 91, g 79 540 12753 Prodam TELICO simentalko, ki bo v septembru telila. Krivic - Re-sman, Zgoša 22, Begunje 12761 Prodam 6 mesecev starega NEMŠKEGA OVČARJA, z vsemi doku menti. Informacije na «75-773, v petek, od 14. do 16. ure 12778 ZAHVALA Kadar živeti je le še trpljenje, ko se utrip v brezupu ustavlja, smrt je takrat samo odrešenje, vendar srce pretežko se poslavlja. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata, strica in svaka i : MATIJA FRANTARJA iz Šenčurja se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala Gasilskemu društvu za častno slovo, govornikoma za poslovilne besede in pevcem za lepo zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju Psihiatrične bolnišnice Begunje in bolnišnice Golnik. Posebna zahvala velja g. dekanu Slabetu za lepo opravljeno pogrebno svečanost. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Jarmila, sin Milan z ženo Bernardo, vnuk Klemen, hčerka Mojca in ostalo sorodstvo Šenčur, 24. avgusta 1990 °o bol ZAHVALA Cel i/gubi drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete MARIJE BIJOL traj|k'cno zahvaljujemo vsem, ki so ji slali ob strani v dolgo-SajJh ln j?udi bolezni. Posebna zahvala gre dr (irmovi, sestri 'riteri T Pirihovi iz ZD Radovljica; zdravniškemu osebju *-''nc b^a lH'1' ,1o'"^mc0 Jesenice, g. župniku i/ Lesc za tolkla i„ ^de m obiske, Frančiškanom in drugim duhovnikom d°vito , Jem na dH1? zaiost,nKe na poKopa...*................... Vašca.' m°.|skcm otoku, na Bledu in Lescah. Prav lepa hvala M;i s,,/',]"1 a'c- sorodnikom, znancem, prijateljem /a i/reče-siv0 n? ■''!' Podarjeno cvetje, sveče in ostale darove ter sprem-"jeni zadnji poti Vsem skupaj se enkrat iskrena hvala! n?1' °nr!,vlien cerkveni obred vašćanki Ivi Poličarjevi / ito ZU Pus'ov'mi £ovor, pevcem bi atom /upati /a ču-„, z'lPetc žalostinke na pokopališču in v cerkvi, zvonar- VSI NJENI Bled, Ljubljana, Bohinjska Bela, Blejska Dobr ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka JANEZA y JAZBECA iz Žiganje vasi 11 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč in izrečeno sožalje, darovano cvetje in denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem iz Iskre, Peka in sindikatu Planike. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za prelepo petje. Še posebna zahvala je namenjena vsem tistim, ki so pokojnemu očetu v zadnjih letih njegovega življenja nudili nesebično pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: Vsi njegovi ZAHVALA Komaj pol leta po mamini smrti smo k njeni žari na kranjskem pokopališču položili žaro naše drage hčerke, sestre, tete, nečakinje, sestrične, svakinje MARIJE NAGLIC iz Sr. Bele pri Preddvoru roj. 1940 Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Posebna zahvala strežnemu osebju Doma upokojencev Kranj, ki soji po mamini smrti nudili drugi dom. Hvala osebju internega odd. 600 Bolnice Golnik za pomoč v zadnjih dneh življenja. Hvala g. župniku iz Preddvora za opravljen obred in lepe besede slovesa ob odprtem grobu. Zahvala velja tudi pevcem in vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. VSI NJENI Preddvor, Kranj, Kokrica, Britof Ob tem ZAHVALA V 7 1 l 1 letu starosti nas je /a vedno zapustil MATEVŽ BIZJAK i/ (.rabč ^m-oe' ?C ls|vicno zahvaljujemo dobrim sosedom /a vso 8°Ža,Je! 40 587 12855 Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko. Rozman, Češnjica 26, Podnari,^ 70-104_12856 Prodam 5 let staro črno belo KRAVO, A kontrola, breja 7 mesecev in ŽREBICO, stara 16 mesecev. Doli-nar, Na vasi 12, Voglje Šenčur Prodom KRAVO. Podnart 15 12843 Prodam čistokrvne I OKM ERJER-JE, brez rodovnika. Informacije na »28 930 * 12864 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz obrata Vzdrževanje in energetika ĐETO PEPOVIĆ Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 27. avgusta 1990, ob 15. uri na kranjskem pokopališčlu. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ Letošnji vinski sejem v znamenju kakovostne ponudbe Vino ni rado samo V ponedeljek se je na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču začel 36. mednarodni vinogradniško vinarski sejem. Sejem bo trajal še do nedelje, 2. septembra. Prva vrnitev Ljubljana, 28. avgusta - Poleg tega, da je ljubljanski vinski sejem zanimiv za obiskovalce, ki si ogledujejo in tudi poskusijo najkvalitetnejša naša in sveto- vna vina, je priložnost za srečanje strokovnjakov, proizvajalcev in kupcev vin. Minule dni so pripravili redno skupščino Skupnosti vinogradnikov in vinarjev Ju- goslavije, v okviru Foruma so govorili o trženju slovenskih vin, podelili so medalje slovenskim vinarjem in se pogovarjali o letošnjem pridelku grozdja. Tako slovenski vinogradniki pričakujejo le 48.000 ton pridelka grozdja, pod povprečjem pa bo tudi letošnja trgatev v vsej Jugoslaviji. Kranj, 29. avgusta - Kranjski izvršni svet je dal soglasje in republiški organi bodo lahko izpeljali postopek vrnitve leta 1959 nacionalizirane kleti na Vodopivčevi 1 v Kranju nekdanjemu lastniku Francu Jezersku. Ljudje se vse pogosteje oglašajo in želijo dobiti premoženje nazaj, pri tem pa mnogi ne vedo, kam naj se obrnejo, pravi naslov je občinski sekretariat za občo upravo je na seji kranjskega izvršnega sveta dejal njegov sekretar Karel Erjavec, ki se mu je nabralo že 50 zahtev. Pri razreševanju teh zadev ima seveda zelo zvezane roke, saj ustrezne zakonodaje še ni, zadnji razgovori v republiki niso bili obetavni, saj so ocenjevali, da ni izgledov, da bi bila sprejeta pred koncem leta. Kranjski izvršni svet je sodil, da bi morali pripravo pospešiti in razrešiti primere, pri katerih stvari niso sporne in ne bo prizadet kdo tretji. Soglasje za prvi takšen primer so na seji že dali, gre za kletne prostore v hiši na Valjavčevi 1 v Kranju, ki so bili Francu Jezersku v njegovi hiši nacionalizirani leta 1959, ostali pa so občinski, zato zdaj ni težav z vrnitvijo tega premoženja. Občina namreč nima kaj početi s to kletjo, Domplan jo je že leta 1987 dal v najem prejšnjemu lastniku Francu Jezersku, zdaj jo bo po 165. členu zakona o upravnem po- stopku lahko dobil nazaj. M. Volčjak Hokej, kolesarjenje.^ Kranj, 31. avgusta jutri, 1. septembra, ob 20. uri bo na Bledi) hokejska tekma med Jesenicam' in Comom iz Italije. Jutri, 1. septembra, ob 8. uri se bo na teniških igriščih v Križa" začelo tržiško teniško prvenstvo za pionirje, mladinke in mladij1' ce. Prijave sprejemajo danes o° 13. ure v pisarni TKS ali pol "rf pred začetkom tekmovanja ni igriščih v Križah. Prijavnina J{ 20 dinarjev. Športno društvo Jakob Stuci" iz Hrastja pa prireja v nedeljo- *• septembra, kolesarski maraton Kaveljc - Korenina. Startnina z* tekmovanje na 75 kilometro^ dolgi progi bo 50 dinarjev. Stan bo ob 8. uri pred gasilskim domom na Prebačevem. • J- K* V hali C se predstavlja švedsko podjetje Tetra pak. Ob rudarski nesreči v Krekinem rudniku Dobrnja so sklenili, da namenijo podvojeno vsoto od prodaje majic (50 din za eno) družinam ponesrečenih. Zanimiva je steklarska delavni ca mojstrov iz Rogaške Slatine Fna od resnic o vinu. Učitelji s slovenskih šol v Italiji zopet na obisku v Sloveniji: Napišite, da je vse enkratno! Poletni seminar za učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom na Goriškem in Tržaškem, ki je vsako leto v drugem slovenskem kraju, poteka letos na Brdu pri Kranju. Dopoldnevi so namenjeni predavanjem in razgovorom v okviru strokovnega didaktičnega dela programa, popoldne pa skupina štiridesetih zamejskih vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev na ekskurzijah tudi v živo spoznava gorenjsko pokrajino, kraje in njihove značilnosti. Obiskali smo jih v sredo na celodnevnem potepanju v loškem koncu. Po ogledu Škofje Loke so se ustavili na Tavčarjevem Visokem v Poljanski dolini, v podružnični šoli z galerijo Šubičevih del v Poljanah in nazadnje v žirovski osnovni šoli. Tam so se posebej zanje s poči-tnikovanja zbrali učenci žirov-ske klekljarske šole, ki so na domiseln, šaljiv način predstavili čevljarsko in klekljarsko tradicijo kraja. Za svoj nastop, ki je od poti utrujene šolnike pošteno razvedril, so poželi glasen aplavz. Zanj so se takoj zahvalili z drobnim darilom -vsak obiskovalec je dobil v spomin majhno čipko. Po ogledu šolskih prostorov so se pozno popoldne povzpeli do planinskega doma na Goropekah, kjer jih je novi najemnik gostinskega lokala pričakal s pogrnjenimi mizami, aperitivi vabljivega izgleda in hladnim prigrizkom. Med čakanjem na pozno kosilo se je končno ponudila priložnost za kratek pogovor s programskim vodjem seminarja in udeleženci. Fvgen Dujc, pedagoški svetovalec za slovenske šole v zamejstvu: "Letos so slovenski učitelji iz Italije na obisku v Sloveniji že šestindvajsetič. Interes za udeležbo je vedno prevelik, tako da je nujen izbor, ki pa ga opravijo italijanske šolske oblasti. Okvirni program seminarja, ki naj bi približeval slovensko kulturo zamejskim Slovencem, vedno pripravi svetovalec za zamejske šole na Zavodu za šolstvo, pri čemer skušamo upoštevati želje udeležencev glede kraja bivanja. Do- mača enota zavoda program podrobno izdela, priskrbi predavatelje in organizira ekskur- zije. V svojem strokovnem pokroviteljstvu so vedno zelo prizadevni, saj jim ni vseeno, kakšen vtis bodo gostje dobili o kraju in ljudeh. Letošnje srečanje je enotedensko, z bivanjem in pogoji dela na Brdu pa smo vsi zadovoljni, saj je tam ravno prav mirno. Ogledali smo si rezidenco in imeli kar tukaj pogovor z doktorjem Janezom Dularjem." Slavka Tavčar iz Doline pri Trstu, predmetni profesor zemljepisa in zgodovine: To je moja druga udeležba na tem seminarju, v Sloveniji pa sem bila že velikokrat. Med našimi učitelji je to srečanje zelo cenjeno, saj vsestransko spoznajo kraj, v katerem bivajo, in ga lahko potem čisto drugače kot samo iz literature prikažejo učencem doma, ki takim osebnim izkušnjam zelo radi prisluhnejo. Poleg tega sproščeno vzdušje na takem srečanju omogoča, da pride do vseh tistih predlo- gov tudi glede našega dela na šolah, ki jih v drugih razmerah verjetno ne bi izrazili. Kar se tiče programa, se mi zdi, da je idealno razdeljen na delo v skupini in stik s krajem. Želim si, da bi ostal prav tak." Zvonko Legiša, ravnatelj nižje srednje šole v Nabrežini: "Na tem seminarju sem vsako leto, odkar sem na funkciji ravnatelja. Moram priznati, da čutim kot osebno dolžnost, da pridem, saj so izkušnje, ki jih tu dobim, v veliko pomoč v smislu strokovnega izpopolnjevanja. Vse to po vrnitvi vedno 1^ vo oX so* N ov posredujem tudi profesorjem na šoli. Mislim, da program seminarja dobro ustreza našim potrebam. Zadovoljni smo s predavatelji, saj gre za ljudi z veliko izkušnjami. Nekatere poznamo tudi že s prejšnjih predavanj, ko so prišli k nam v Trst. • T. J. oljni in plinski gorilci klSckner obtočne črpalke vvilo celovite ogrevalne centralne klockner Prednosti te celovite ogrevalne centrale v enem kosu so: • litoželezni kotel na olje ali plin (litina )eaturf> odporna na korozijo in visoko tempe • možnost delovanja v nizko temperaturnem režimu (pod 60°), • oljni in plinski gorilnik je izdelan po dosežkih tehnologije (oljni predgrelec varčevalna loputa) ^ celovita ogrevalna centrala KLČCKNER dobro izgorevanje in s tem zaščita o dno izgorevalne komore je zaščiteno s kemično oblogo, da litoželezni deli ne dobivajo neposrednih plamenskih udaro ■ dobra izolacija kotla z 8 cm keramične volne preprečuje toplotne izgube